13. številka. Ljubljana, sredo 16. januarja. XI. leto, 1878. čotiritttopne |>ei't-vriU} (5 ki., 6e se innanilo enkrat tiska. & hr., će au dvakrat in 4 kr. eo ne tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se -.vole tranfcirua. — Rakopini m no vraoajo. —i Uredništvo ju v Ljubljani v Frane Kulmanevuj hiši K 3 „glmialiakii »iV." O p r v u i h t v o , na katero ,iaj *e 'timrovoliio tf.-ntljali naroenu.'i. r-x)aniao'je, (vtnituila, t. i. administrativne reći, jo v „Naredni tiskarni41 r KolmauUv.' hiši. ^ Telegrami „Slovenskomu Narodu". Peterburg" 15. januarja. Oiicijalno. Turški monitorji so bombardirali 14. januarja A napo in Foodozijo. V A napi je poškodovana cerkev in nekaj poslopij, en mož ubit. V Fcodoziji je bilo deset hiš razdejanih, nekaj vojakov in prebivalcev ranjenih. Cetinje 13. januarja. Knez Nikola je včeraj z živio-kliei navdušene vcjske in naroda v Bar jezdil. Ogledal je ujeto turško posadko, hvalil njeno junaško hranitev in segel poveljniku Ibrahiinu begu v roko. Potem je ogledal knez mnogoštevilne ranjenike in bolnike, katere je izročil v oskrbstvo črnogorskega radečega križa ter je dal konj za njih prenos nabaviti. Tvrdiijava je skoro razdejana. Ci-tadelo sta zasela dva črnogorska bataljona pod poveljništvom vojvode Vrbice, ki je obleganje vodil. Crnogorci bo v njej pri-plenili 15 kanonov, obilo orožja in bl)0 ton smodnika in veliko zalogo živeža. Ujetih je 1400 vojakov, 200 ranjenikov in 9000 prebivalcev. Belgrad 14. januarja. Včeraj so se Srbi in Komuni pri Vidinu združili. Poveljnik turške tvrdnjave Vidin t e r j a, naj ga puste oditi z orožje m. Carigrad 13. januarja. Ruski odgovor zahteva, naj porta pošlje dva odposlanca v ruski glavni stan, da se pogovarjata o podlogah mini in ob jednom O premirji. Namik in Server-paša sta nocoj odšla v glavni stan velicega kneza Nikolaja. Carigrad 14. januarja. Ker je na železnični progi Carigrad-Adrijanopolj že-leznični vlak iz tira skočil in zavoro naredil, zakasnilo se je odpotovali j e turških odposlancev v ruski glavni stan. Carigrad 1T>. januarja. Server in Namik-paša sta včeraj črez Adrijauopolj v Kazanlik odpotovala. J'ri iztirenji železnice mej Adrijanopoljem in Lilipopoljem je bilo veliko beguncev usmrtenih in ranjenih. Filipopelj 12. januarja. Turki so pred svojim vzmakom zažgali Tatar-LJa-zardžik. Vojska, Turška flota, ki jo ves Čas vojno igrala jako žalostno rolo nezmožnosti, zabava se zdaj, ko Turčija na suhem vedno bolj giue in gine, s tem da obstreljava mala ruska mesta ob obali. A vsaka škoda, ki jo turško kugle z morja ho zadnji hip store, bode drago stati prišla. O Gurkovem prehodu Balkana na božični dan ima angleški list „Daily News" obširen popis, iz katerega posnemljomo najvažnejše momente za naš Ust, ker bi mu sicer morali žrtvovati polovico prostora. Mraz je bil silno hud, okolo 200 ruskih vojakov je zbolelo in trideset jih je zmrznilo. Odevali so se z vsem, kar so dobili, izlasti so vojaki zavijali noge v ovčje in volovske kože. Tudi oli cirji so bili vsi otrpneni in ledeni od mraza ter so si iskali zavetja, kateregu kupiti nij bilo moči za nobeden denar. Soli nij bilo ni koder dobiti — tudi kruha je zelo pomanj- if kovalo. Videl sem na svojo oči oficirja, ki za majhen kosec kruha dal 15 frankov. Z ju> trom svetega dneva odrinili so peSei po cb*t< proti Vračežu. Oster mraz je pritiskal. Megla se je tako gosto ulogla na zemljo, da je bilo popolnem te nino prodno jo solnco izSlo in še potem nij bilo lehko mogoče kako stvar ua tanko razločevati. Megla je pokrila hiše, drevesa, in vojaki so bili kar vsi pobeljeni od obilega ivja. Ob 9. odrinil je iz mosta general (lurko 16 svojim stubom. Ta poveljnik imel jo samo vrhno suknjo brez vse kožuho-vine in videti je bilo kakor da so ne meni za mraz, ter da ne čuti vremenskih nezgod, da si je svetlo ivje njega ter konja pod njim do cela pokrivalo. Komaj smo pol ure bili na potu in uže so dolge ledene Bveče visele nam z brad ter konjem od gobcev. Vojaki so omahovali in cepali od mraza in truda sem ter tja. Mnogo se jih jo pri tem o/ledilo. Te kar, kadar smo prispeli od Vračeža naprej, jela se je zrejivati megla in kmalu je svetlo posijalo Bolnce. Hladen vetrič je pihljal od juga in cesta je odjenjavala, ter mraz je ponehal nekoliko. Na najstrmejSih krajih bile so vsekano v led stopnjice in pota so bila tako dobra, da so konji mogli vleči kanone. Ali vendar smo morali en dan čakati, kajti prišli smo do strmine, kjer nij bilo 60 možem moči zvleči 4. kanonov in streliva navzgor. General ltauch je bil tukaj glavna osoba, navduševal je vojake in priganjal jih na delo. Če le 2G. dec. so spravili vse te kanone na vrh. Garda je povajoča in vesela pomikala se na sleme gorske ceste. Nizdolu pak je bila pot tako spolzka, da uijso konjiki mogli jahati. Mej tem pak jo nastala huda nevihta z me- Listek 1 Črna gora. (Spisal Uhulatone, poaloveuil A. K.) tičijo.) Mladi Danilo, vnuk pokojnega vladike, se je zaljubil v neko ki usno devo v Trstu, a škofovski Btau mu nij dovold ožeuiti se. Ako hoče stopiti v zakon, pij drugače mogoče, kot odstopiti od posvećenju. Starešinstvo je skoraj enoglasno podpiralo Danila v njegovoj nameri: tako se jo izvršila prememba, ki je bila morebiti uže tudi potrebna po duhu časa. Tri prejšnjej sistemi je bilo zelo težko ustanoviti pravilni red knezovega nasleduistva j samo Crnogorci v svojoj prostosti nravov in domovinskoj udauosti, so se mogli zadovoliti S to nepnličnostjo brez posebuih neredov. Tako je bil slednjič presekan rod vladik črnogorskih: oni so izpolnili bvojo nalogo in izvršili za svobodo in vero veliko delo, kate- remu se teško najde enakost v političnej zgo doviui vsega sveta. Tuje so jim bilo vse zapeljivosti in sluduosti vladanja. (Jena vlasti in posvečenja so bile za-njo nadloge in nevarnosti. Njih junaška dela, prostota njih življenj«, izpolnenega z zatajevanjem in neustra-šeuostjo, so jim nabrala visoko čust in slavo v letopisih človeštva in položila trdno osnovo, na katerej se more, kakor bo kaže, kmalu sezidati in utrditi bodoča osoda črnogorskega naroda. Danilo je v kratkem času svojega vladanju zvest ostal izročilu svojih prednikov, škofov. Ou jo izvršil veliko delo: utrdil je DQtranji red, ter je izdal 1. 1855 postavo, ki so imele moč do 1S76. leta. V vojni z Omer-pašo (lboli—185^) so Črnogorci še enkrat opravičili vojno slavo svoje domovine, pod poveljstvom čudnih vodnikov proti vragu, ki jih je, kakor vselej, daleč presegal po številu in po orožji. Ob času krimske vojske jo Danilo držal formalno nevtralnost, dasiruvno jo vsled tega nastal boj v notranjem, iu malo je manj- kalo, da se nijso odtrgala Urda od stare Črne gore. V maju 1858. leta je njegov brat Mirko v Grahovem oživil sč svojo zmago vsr i *ara izročila vojne slave črnogorske. Urez vsacoga topništva so se Črnogorci z bornimi puškami zagnali z gora na turško topništvo in ga iztrebili. V tej bitvi so se branili Turki, zaprti brez izhoda v ozkej soteski, s čudovito hrabrostjo, katere prej nikoli nijso kazali v to-likej meii; razen tega pa tudi nikdar prej nijso imeli tako nadsile. A bili so razbiti, izgubivši nekoliko tisoč ubitih, 14 topov, zastav«, živež iu vojne naprave. Na mnogih ubitih so našli angleško in francoske svetinje, koje so dobili v krimskej vojski. Te svetinje se hranijo mej trofeji v Cetinju. Cirabovska zmaga je iznudila silno valove mej turško rajo. A velike evropske države so prihitele na pomoč 1'orti, v obrambo gromadnega carstva proti malej kneževini, ki dela komaj vidno liso na zemljevidu Turčijo. Črna gora se je mahali udati prigovoru diplomacije. Komisija, ki se je bila zbrala v Carigradu, jej je dovolila imeti tenjem snega, kar nas je na potu se bolj overalo. Kozaki so Sli naprej in se vrlo izkazali za voditelje. Sele po 3G urnem brez odmornem maršu in po petdnevnem potvanji prispeli bo Rusi v onstran balkanskih gori ležeče vasi, kjer so se okrepili ter si utešili glad z obilo koruzo, katero so naSli ondi. Angleška in orijentalna kriza. Kar dobimo ruskih novin na videlo, opa-jojemo, da pred vsemi druzimi političnimi t,r imeti jih zanima najbolj držanje Angli-'tauke države. Silna borba, ki je na An-ile^kem začela se mej dvema glavnima stranema za „bit ili ne bit anglijskomu vmeša-lljs»vu v vostočnuju vojnu" spremlja se v Rusiji z istim interesom, kakor v Angliji Rami. In to je naravno, če se premisli, da od rešenja te notranje angleške borbe bode od-Vittto, ali se bode naredil precej po bližnjem t f:enji Turčije mir, ki bode Slovanstvu in Evropi na korist, ali pa se bode po angleškem vmešanji nadaljevalo in morda brezvidno daleč razširilo strašno krvoprolitje. Mej onimi Angleži, ki se bore za zdrav razum, oglasil se je 13. t. m. tudi stari slavni parlamentarec John Bright, poleg Gladstonea prvi govornik angleški, kateri se je uže krimskej vojski ob svojem času proti-vil. On je dejal 13. t. m. v ogovoru do svojih volilcev v Birminghamu, da je prepričan, ka Angleška nema nobenega uzroka zdaj v vojno poseči. Kljubu prelite krvi v Krimu, kljubu denarnim žrtvam Rusije in razdejanju ruske flote je denes K u s i j a tako močna, kakor da bi krimske vojske nikoli ne bilo. Leta 1854 je bila Francozka zaveznica Angliji, denes ne stoji nobena država na strani Angleške. Angleška sama se neprestano vtika v orijentalno zadeve. Če prav ima velik interes na suečkem kanalu, pa eo druge velevlasti tudi interesirano na njem. Rusija je men j zmožna Angliji kaj hudega Btoriti kot katera koli druga država, ali Angleška je tudi nezmožna Rusiji kako škodo Btoriti. John Bright dalje svoje prepričanje izreka, da je veČina angleškega naroda za strogo nevtralnost v tej vojski. Po tem njegovem govoru je bila sprejeta resolucija, da se protestira proti vsacemu poskušaju, ki bi Anglijo potegnil v sukob z Rusijo. Poleg tacih shodov in taborov pa se ob enem vršo tudi nasprotni. Sijajna družba gospodov in gospij se je pod predsedstvom vojvode Souterlanda zbrala 10. t. ra. v St. Ja-mes-halle, kjer je urednik Morningposte, Bor-thwick, ostro govoril zoper Ruse in zoper Glad-stonovce, katere je naravnost imenoval ruske agente. On je razkladal, da če Rusija t ori-jentu preveč zmaga, bodo najboljši trgi v ori-jentu Angležem zaprli se in pot v Indijo se jim more zapreti vsak hip. Za to naj bi vlada precej storila, kar je treba za varstvo angleških interesov, to je za vojsko. Te dve stranki tedaj se na Angleškem Se boriti. Če mi želimo, da bi zmagala prva, ne smemo tudi misliti, da bode gotovo, da si je to resnici podobno. Parlament se kmalu snide in potem se bode tudi položje sčistilo in zjasnilo. njal republikance, naj bodo zmerni; priporočal jim je politiko pameti, metode, gotovih resultatov, da se nevarnosti izogiblje in lena gotova tla stopa. Politični razgled. H o t ran Je «1 V Ljubljani 15. januarja. Cesnr je ukazal za Viktor Emanuelom od 15. jun. naprej šestnajst dnevno dvorno žalovanj e. Na Tivolskem vlada razpušča katoliško-politična društva, če proti nove j šoli kaj ukrepajo. 11. t. m. je bilo razpuščeno društvo v Bolcanu. OffertM ministri so včeraj zopet na Dunaj prišli, dogovarjat se zarad nagodbenih postav. Teh dogovorov pa je uže brez števila bilo, kje so vendar vspehi I Vmeiif«* flržtiv«. JfMir ali premirje Še nikakor nij tako blizu in tako gotova stvar kakor nekateri žele in mislijo. Rusi so vendar prvi diplomati, zato se zanje ne bojimo. Minski ,,Invalid" priobčuje dnevni ukaz mejčasnega gardnega poveljnika barona Bi siroma, v katerem je zmagam čestitajoče pismo kneza virtembergskega, poveljnika pruske garde, do ruskega carja. Ruski dnevni ukaz vojakom pravi: „To častno prizna nje naših zmagovitih bratov se bode s tem večjo simpatijo sprejelo, ker prihaja iz vrst hrabre in slavne garde velike in mogočne dežele, na katere iskreno (?) in izkušeno prijateljstvo more naša domovina ponosna hiti." Novi italijanski kralj Hninbert velja za prijatelja Nemcev in neprijatelja Francozov. Mogoče pa, da glasi o tem nijso resnični. — Tudi papež ga sodi baje za večjega protivnika nego mu jo oče bil. #'#•<»##*•<>*:#// republikancev vodja Gara-betta je te dni v Marseilli govoril in opomi- Dopisi. Is l»o»t»Jm« 10. jan. [Izv. dop.] „Ilabemus praefectum*4 tako si denes Postojnski nemškutarji radostno kličejo, ker pri de-naSnjej volitvi občinskega Rtarešinstva vrinili so za predstojnika velike občine Postojnske Matija Burgerj a iz Postojne. Vprašal bode vsak bralec „Slov. Naroda,-4 kako seje pa to zgod'ti moglo? — No, odgovor je kratek ; zgodilo se je ravno tako, kakor pri volitvi deželnega poslanca. Vpijančljive tekočine, duh svinjske glave, okus purana, lepo rumena barva zabuhlih krapov, južine, večerje, — to vse na prebitek ponujano in použito je nekatere Postojnsko purgarje*) tako omamilo, da so kakor muhe brez glave po zapovedi brez ozira na občinsko dobro delali. Agitirali so nemškutarji strašno. Ne le navadni uže znani šuntarji so se trudili, da bi le jedino zveličevalna nemškutarija zmagala, ampak tudi ,.komandiraniw ro jih pri delu zvesto podpirali. Pa v vnanjih podob-činah Beljsko, Hraše, Staravas, Strmica, Studeno, Veliki in Maliotok, Zagon, spadajočih v občino PoBtonjsko, bile so vse nemčurske skušnje zastonj ; stali so tamošnji odborniki, pravi narodnjaki, kot skala na strani starega narodnega župana g. Miroslava Vičiča, Le novo izvoljeni občinski odbornik Ignac Š te fin od Hudička, (soseka Zalog) je mislil, da mora tudi on v nemčurski rog trobiti. Ko nemčurji vidijo, da njih prizadeva nemajo želenega vspeha, pomagati so si morali s sredstvom, ki ga samo ljudje njih vrste rabijo, namreč z nesramnim obrekovanj em poštenega dozdanjega župana g. Miroslava Vičiča. Raztrosili so po občini in na javnih krajih, da g. VičiS nij uže 4 leta občinskih računov dal, in da je v občinskej denarnici po-manjkljaj. Pozabili, pa so, da jo račun od leta 1874, ki je obč. odborniku g. dr. Deuvu za pregled izročen bil, cela tri leta pri Deuvu ležal, in je g. Vičiču še le 5. dan t. m., torej 5 dnij pred volitvijo izročen bil. Gospod VičiČ je potem dnevnike obloženo z dotičnimi prilogami sklenil, iz katerih je razvidno, da *) no Burgerj e? besedo pri določevanji meje, in 185'J. leta je dopustila poslancu črnogorskemu, ne glede na ugovor Ali-paše, da se je udeležil posvetovanja. Leta 1857 na rariškem kongresu so določile države, da pridobi Črna gora nekoliko zemlje in dostop k morju, vendar pod pogojem, da prizna vrhovno oblast Porte. Temu se jo ona odločno odrekla, da Bi je bil knez uže pripravljen sporazumeti se. Vidno francoskemu, a ne britanskemu zastopništvu se ima Črna gora zahvaliti, da je bila 1858. leta priznana njena neodvisnost. V avgustu 18G0. leta je bil knez Danilo ubit na poti v Kotor. Povod k uboju je dalo OBObno maščevanje. Podobno svojim prednikom, je Danilo živel in umrl kot junak. Truplo nje govo so pripeljali v Črno goro in postavili v cerkvi. Pravijo, da je bila nekoliko tednov cerkev cel dan in vso noč napolnena z ljudmi, moškimi, ženskami in otroci: vojaki, kakor j^klo v boju, so jokali nad truplom kakor otroci. 6iA» Vi Danilu je sledil njegov vnuk Nikolaj, (ka kor ga tudi zovejo Nikica) sedanji knez črnogorski. Nij imel še 19 let, ko je on naBtopil knefcenje. Znamenito je to, da mu je njegov lastni oče Mirko, pod Grnbovim Bmagalec, odstopil pravo z radostjo. Gopčevič, *) brat njegove tetke, kneginje Darinke, piše o knezu Nikolaju, da si je on pri nastopu trdno predložil dva cilja: nadalje razširjati omiko v narodu, in drugič — osvoboditi sorodne srbske zemlje od težečega nad njimi robstva. Ta pisatelj se nagiba k temu, da bolj kritikuje kneza, kakor, da bi ga hvalil; vendar mu da pravično pohvalo v političnej delavnosti in v zadevah notranjega preobrazovanja. Kmalu, ko je on nastopil vladanje v Črnoj gori, je bil nerad in po dolgem protivljenji prisiljen v vojsko s Turčijo. Tu je bila mala državica privedena do poslednje krajnosti, a reč se je zavlekla po diplomatičnem vmešanju. *) Pisatoij znamenitega »lola: „Montoncgro and dic Montenegriner, gesohildert von Spirldion Goptohe-viteh. Leipzig 1S77.U Izdano nudavno tudi v francoskem prevodu. Pri tem se je pokazalo, da zamore država s 35 milijoni ukrotiti pleme, ki ne šteje črez 200 tisoč; in to, kadar zedini velika država proti njemu vse, ali skoraj vse moči, kadar ne postavi vojnega načelnika izmej Turkov, ampak s talentom Omerpaše, ko preoroži vso svojo vojsko s pomočjo evropskih posod (posoda, das Borgen); a Črna gora ostane pri starem orožju in starih vojnih sredstvih. Toda od tega časa se je izvršila velika prememba. Črnogorska armada se je organizirala v 30 bataljonov po 800 ljudij in vprvič se pokaže v njej začetek konjice. Bojna moč se šteje na 35 tisoč, a vojna služba 80 /učenja z 12. letom. Istina je, da se za armado, ki deluje zunaj črnogorskih mej, vojna dolžnost začenja s 17. letom, a ob času vojske se tudi mali fantih! rijojo v vrsto vojščakov. Sploh se število sposobnih ljudij za puSko, od 17. do 50. leta, naraste na 24 000 mož. Orožje novega stroja je ve-deno pri dveh tretjinah in vsak ima revolver. V teku srbske vojske od junija do oktobra je on nad 300 gld. za občino založil. Pri TOlitvi navzočni c kr. okrajni glavar jo redno in umno delovanje g. VičiČa pred celim zbranim odborom očitno pohvalil, le novi g. župan 8e je izrazil, da Vičičevega računa ne razume, kar mu prav radi verjamemo, ker še marsikaj ne razume. Pripoveduje se, da so se pri volitvi starešinstva zvijače godile, ki so končno nem-škutarjem na krmilo pomagale, in so vredne, da se javno razglasijo. Na pravno vel javne imenike in volilne liste, napravljane za volitve v delu, enostransko vodstvo volitve nij vzelo ozira. Volilcem, zapisanim v imenikih, se je zabranilo po zakonu ▼ odbor stopiti in voliti ter se njih glasi kljubu ugovorom, nijso šteli. Drugim, ki po volilnih listih nijso imeli pravice, se je vstop v v odbor ter volitev starešinstva dovolila, in njih glasi so se tudi šteli, opiraje se na to, da bodo oni leta 1878 po občinskem zakonu zgovorjeno svoto čistega davka odrajtavali. Tudi temu se je nasprotovalo, ker se volitve na podlagi davkov od leta 1877 vršijo, in ker visokost davkov, odmerjenih za leto 1878, nij še gotova, in od državnega zbora tudi za celo leto ne privoljena. Koliko davka od posestev ali od hišnih najemščin je za leto 1878 enemu ali drugemu občincu predpisanega, še sami nijso vedeli. Potrudil pa Be je g. Tratnik, c. k. davkarski inspektor, da je to raz-javil, in enega tudi kot pooblastenec pri volitvi zastopal. Občinski odbornik in prvomestnik gospodarstva z imetkom podobčine trg Postojnski je pooblastil, brez vedenja odbora, druzega, da je za gospodarstvo volil, akoravno je on sam pri volitvi starešinstva navzočen bil, torej je on zoper postavo dva glasa oddal. Dotični ugovor nij bil slišan. Ker so ugovori v volilni zapisnik vpisani, se imajo po postavi vsi spisi visoki c. kr. deželnej vladi v presojo poslati, katera bode to reč gotovo pravično razločila. Izpod H'mioMat 10. januarja. (I/.v. dop."] Pač čudno, obžalovanja vredno je sedanje življenje mej strankami pri nas na Slovenskem. Ta ravs in kavs, to mrzenje, sovraštvo, hujskanje, nasprotje je vedno na dnevnem redu. Pravijo, da kjer nij miru nij sreče; kjer ne edinosti ne moči, kar je sigurno *■-' —,p - - - - . - —- —— 187G. leta je bilo mnogo slišati o turških zmagah nad srbsko armado, obstoječo večjidel iz neizučenih kmetov z neznatnim primeša-njem pravih vojakov; a vse te zmage so nič, v primeri s temi udarci, koje so Turki dobili od Črnogorcev. Gopčevič popisuje podrobno vsa ta dela. Jaz naj omenim le najbolj znamenita. 28. junija bo Črnogorci napatili Muktar-pašo; imel je on, se ve da, neprimerno večjo vojsko. Ubitih je bilo 4000 Turkov, a Črnogorcev — 70. Osman-pašo so uplenili, Selima — ubili. Pri Medunu je 14. avgusta štiri tisoč črnogorskih junakov razbilo — 'JO.000 Turkov, pobilo jih pa 4700. G. septembra je pet črnogorskih bataljonov razbilo Derviš-pašo, ko jo on prodiral na Piperi in izgubil je 3000 ljudij. 7. oktobra je Muktar-paša z 1S.000 možmi pritisnil tri črnogorske bataljone k Mirotinsko Dolove. Tu se je zje-dinil ž njimi Vukotič, tako, da je oddelek prišel na C000 mož. Vrgli so se nad Muktarja in po IG urnem boji so ga prognali nazaj na Klokan ter mu pobili 1500 ljudij. 10. oktobra je Derviš-paša začel nastopati z juga; a istina. Uboga Slovenska, zlasti Kranjska to občuti le v svojo veliko škodo. Kedo je pa kriv vsega tega zla, na kom leži vsa odgovornost? „Na vašej narodnej stranki" — Čujem nemškutarja — „ona je vsega kriva, kajti kedo pa je začel razpor kakor vi z vašo narodno idejo, z vašo slovenščino. Ali nij bil poprej lep mir mej nami?" Zavpili bi pač tako naši dušmani. Mi bi torej morali mirno vse potrpeti, svoj mili nnm materini jezik, katerega so nam naši predniki s težavo ohranili, morali bi zatajiti in z nam tujo nemščino zamenjati. Pomagati bi morali, brezznačajni čin izvršiti, katerega naši nasprotniki še vedno brezvspešno nameravajo. Postati bi morali zaničevanja vredne izdajice svojega lastnega naroda; in vse to, da bi ustregli našim narodnim Bovragom, kateri še vedno prežijo, da bi našo narodno zavest udušili, pomandrali, ter ljubezen do materinstva nam iz naših src izpulili. Vse to bi mi torej morali storiti, da bi mir, pa le puhli mir, ohranili. Ali pošteni narod je bi nas zaničevali, osobito pak naši slovanski bratje. Da bi zopet mir nastal, eni morajo odnehati. — A kedo bode? Mi, nikakor ne! To bi bilo pač obžalovanja vredno. To je nemogoče, ker se nij mogla naša materinščina zatreti pri naših pra-dedih in dedih, kateri bo v dušnej temoti, ne zavedajoči se svoje narodnosti, tavali. Kljubu vsemu pritisku, vzbudili smo se iz tisočletnega spanja, nastopili smo do pravega cilja nas vodeči pot, od' katerega nehčemo in ne bodemo odstopili na ljubo par narodnih izdajic. Da se imamo nadejati gotovega vspeha od začetega našega narodnega dela, to smo prepričani, to nam zagotavlja zgodovina vseh vekov. Dan na dan dobljeva naša reč več močij, na nnSej strani je dan za dnevom več borilcev, kateri pristopajo s pravo zavestjo, ne prisiljeno, z dušo in telom navdušeni, z značajem ne omahljivi. Na jugu zasvetila nam je zarija, ta nam hče naša pota razsvetliti, ta nam daje še večji junaški pogum, boriti se do zadnjega iz-dihljaja za našo narodno reč. Da je naša končna zmaga gotova, tega nijsmo še nikdar dvomili, zdaj pa gotovo najmanj. Naš narod je še mlad, čil, zdrav na duši in telesu, ne padli so nadnj z raznih stranij ; moral so je potegniti nazaj, izgubivši 2000 ljudij. 20. okt. so vzeli Medun in turški general je bežal v Skadar, pustivši posadko v Spužu in Podgo-rici. Le premirje je naredilo konec temu iztrebljenju turške vojske, katera se je pomanjšala na jugu pri Dervišu od 45.000 na 22 000; in na severu pri Muktarju od 35.000 nn IS 000. Gopčevič našteje sploh pri Turkih ubitih okrog 20.000, Črnogorcev pa 1000. In nij Čudno, da se zdaj Crnogorci oborožujejo z novimi puškami in da snujejo konjico; prišlo jim je v roke od sovražnika (razuu vsega druzega) 12.000 novih pušek in ]~>Q0 konj. < Irna gora je postavila na noge vsega skupaj 25.001» mož; 17.000 svojih, 2000 zaveznikov iu 6000 vstajnikov iz turških dežel: poslednje kaže, kaj pak, da okusu teh, ki uporno trdijo, da se vstanki v Turčiji ne izhajajo sami po sebi, temuč po tujem šuntanji. Vsa turška sila, namerjena takrat proti Črnej gori, je dosegla ogromno število 130 000 mož; obstala je pa večji del iz azijskega nabora. Znal bi kdo ugovarjati, da so te številke pokvarjen in ne spehan; torej se ne da opla-šiti od začetega dela. Kolikor bolj bi nas pritiskali in preganjali, toliko bolj pogumni stojimo v boritelj^kih vrstah za narod, svobodo in omiko. Nnda in miRel naših nasprotnikov, da bi mi kedaj odnehali ter propadli zaradi nepotrplji vosti, je čisto prazna, puhla tn nikdar izvršljiva želja. Enkrat za vselej, mi ne odstopimo in ne odnehamo nikdar od svojega začetega dela, naj si potrebuje uže dosti ali malo časa, vstrajati hočemo do zadnjega. Na naših nasprotnikih je ležeče, * se zopet mir vpelje v našo domovino. Njili pro-tinarodna ideja nema ni nog ni glave, ne more in ne sme nikedar doseči zaž* lenega cilja. Njih število se očividno krči; mladega doraščaja vedno manj ima, torej propad je gotov. To naj bi uŽe enkrat naši zaslepljeni nasprotniki pomislili ter odnehali na nn3 huj-skati, kajti prišel bode dan plačila, in ta nij morda več daleko. -r I / Nlov.-l>l«tri«Ucsrii okraja 13. januarja (Izviren dopis.| Nemškutarska, Slovencem sovražna stranka mariborskega št. Lenarskega in Sloveno-bistriškeea okraja je tedaj postavila kandidata za deželni zbor, namreč g. Seidla in Seederja. Da se g. Seidl — stari prijatelj zarad goljufije na več let v ječi zaprtega znanega Frica Bran d s te ter j a — ne more izneveriti svojim prijateljem in svojej starej želji, biti in ostati poslanec, to je razumljivo, Da se je pa g. Seidlu na mesto znanega — zaprtega Frica Brandsteterja za kandidata pridružil g. Seeder, nas je nekoliko iznenadilo. Pa to nas veseli, da nam je g. Seeder sam s tem činom ustregel, da je očitno raz lica potegnil larvo, katera ga je zakrivala in se nam kot tega pokazal, za katerega ga uže dolga leta imamo, očitega prijatelja: Seidla in Brandstoterja et tutti quanti, in nam sovražne nemčurske stranke. G. Seidla uže vsi tako dobro poznamo, da mi nij treba veliko pisati. G. Seeder ste si Vi svesti mesta, na katerem sedite? Kot dolgoletni prri politični uradnik v mariborskem okraji poznate kruto borbo mej slovensko in nemško stranko. Če bi Vi, kakor Vam postava veleva, ostali na postavnem potu, tedaj nevtralni — in če bi strogo in objektivno stali mej obema bo-rečima se strankama, dragi bi bili nam in vzete iz knjige, sostavljene po slovanskih virih, a pisatelj je imel priložnost porabiti najbolj bližnja in verna poročila; delo njegovo je pisano za tanko in presodljivo nemško učeno občinstvo. Res je, da bi znali dogodki in Številke, ki jih navede, na prvi mah privabiti posmeh neverjetnosti. Vendar, glejte čudo, — vse te dejanske okolnosti se popolnem soglašajo s splošnimi črtami cele vrste bojev, ki so trpeli, skoro brez prenehanja, v teku štirih stoletij. Naj še opomnim, o kakem narodu se govori. Ko se je od njega terjal davek, jo on predlagal svoje kamenje mesto davka, živel je v takih bedah in potrebah, da je enkrat, uplenivši nekoliko stotin Turkov, rad jih zamenjal za ravno toliko svinj; boječe mevže oblačijo oni v žensko obleko, njih ženske pa same od sebe zagrabljajo za orožje in gredo v boj, kadar je velika sila, in njih vojaki plakajo, kakor babe, nad truplom ljubega svojega kneza; naj še dostavim, da so predniki tega naroda vzeli sohoj tiskarsko priprave, ko so bežali leta 1484 v goro. (Dalje priti./ ^^^^ pravičnim Nemcem. Zdaj pa, ko ste Vi stopili T znanem političnem okraji na mesto znanega Brandsteterja za kandidata, ste izgubili pri nas zaupanje. Slednjič Vama, nemčurska kandidata Seidl in Seeder, še povem, da nas, ker sta ravuo vidva kaudiduta nam nasprotne stranko, najdeta za volitev pripravljene. Domače stvari. — (Volilna komisija za volitve v trgovinsko zbornico), ki bodo 30. in 31. t. m., razpisuje v zadnjem lista uradne „Laibacher Zeitunge" le te volitve. llazpis prinesemo jutri tudi mi. — (Nemško glelališče v Ljubljani.) Kakor rujemo, zahtevajo gospodje od nemškega „teater-komiteja," katere je direktor Fritzsche tako grobo javno traktiral, naj g. Fritzsche v gledališči svoje razžaljenje prekliče. Direktor pa pravi baje, da rajše vse skupaj pusti nego da bi se tako ponižal. Mej tem ga „Laibacher Zeitung" zmerja, da je simpel komendijant, rutinec brez talenta, a „Laibacher Tagblatt" v ponedeljek pa celo pravi, da Fritzsche naj več ne nastopi kot igralec, nego naj za namestnika dobi kacega koli slabega igralca iz kak-finega ialiranega odra, češ, da bode boljši nego Fritzsche. ^Oba ta dva nemška lista sta prej pa leto in dan Fritzscheja hvalila in prebvalila. Pač bi mi zopet začeli s svojo predlansko ,,Pack Bchliigt sich . . ." — (Potres) so v nedeljo jutro Čutili tudi po Gorenjskem in Notranjskem. Vendar se v poročilu o pravcu, ali je šel od zapada proti vzhodu ali narobe, ne skladajo pripovedovanja. — (Deželni odbor) kranjski je pri volil občini Novemu mestu za 1. 1878 pobiranje 25percentne pri klado na direktni davek in občini Kranju 20percentne priklade na užitninski davek. — (Nesrečno pala) je — kakor se nam piše — na pragu hiš. štev. 13 na po-ljanskej cesti v soboto z večera GO letna Ana S k o v ter se je z glavo ob kamen tako silno zadela, da je takoj umrla. — (V Moravčah) je dobila c. kr. pošto gospodična Vilhelmina Klemenzova. — (Iz Celja) se poroča, da je bil 12. t. m. tam pri okrožnem sodišči obsojen na dve leti ječe J. Škoflek, učitelj v Vitanji, zarad nenravnosti proti deklicam v šoli. — (Visoka starost.) V Trstu je umrl 11. t. m. Anton MiklavČič v 114. letu svoje starosti. Rojen je bil 10. aprila 17G4. — (Popravek.) V številki 7. od 9. jan. „Slovenskoga Naroda" v dopisu iz Notranjskega je tiskovna pomota; namesto, da plačujeio švelerje po 1 gl. 5 kr. jo tiskano po 1 gl. 57 kr. tJiurli v a^fuRvlJkaiii od 10. do 12. januarja 1878: Frtnjo Ihan, davkar.ski uradnik v pokoji, 56 I., na poljansko) cesti št. 4'.', za rakom v želodcu. — Franjo Kralj, osobojnik, 43 1., v bolnici, za rakom v želodcu. — Milu Kapljar, OS 1., v bolnici, za vne-tico. — Ileriuiiui Gerstenbergor, učiteljska pripravnica, 16 1. 9 m., na meatneni trgu št. 17, za mrzlico. — Ana Skov, osobojnica, H6 1., na poljanskcj cesti št. 13, vslod padca. — Neznana ženska, 60 1., v bolnici, za pljučno vodenico. — Barbara Prcinuta, delavka, t>7 1., v bolnici, za pljučno vodenico. Dunajska borza 15. januarja. (Izvirno telografično poročdo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 63 gld. HO Enotni drž. dolg v srebru . . 67 „ 0.0 Zlata renta........75 „ 10 1860 drž. posojilo.....113 - 50 Akcije narodne banke .... sos „ — b Kreditne akcije...... mŠ „ — , London ......... 118 »80 „ Napol.......... 9 „ 49 „ C. kr. cekini....... * „ 61 Hrebro ......... 104 „ — „ Državno marko...... 58 „ 65 „ l^<»t«*rljii« Mrećke, V Trstu 12. jan.: 7f». 20. 7G. 38. 36. V Linci 12. jan.: 49. 57. 52. 27. 14. V Brnu 9. jan.: 72. 11. 62. 37.42. Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobč. in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Doktor Zobcr", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena GO kr. 2. ,,Kalif'orn8h'e p&vesti" od P>ret Ilarte-a. Cena 50 kr. 3. „Tuffomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena GO kr. 4. „2fa Žerinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena GO kr. 5. fjŽUptMk WakefleUl«kt". Spisal Oliv^r Goldsmith, Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld. 6. f,Mej dvema stoloma", izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr. 7. »Cvet in Sad", izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 80 kr. Novošegnega, rokodelnega, konfekcij-skega, suknen ena in platnenega blaga zaloga C. VVannischa, V Ljubljani, 11» mi slin iu iiu.ii si. 7, priporoča IVole veliko sklade izdelkov, primernih z» Milimi' in |»taMe v pustinj dobi 1»78. (9—2) Štev. 182G4. (8-2) Razglas. Visoka c. k. deželna vlada je z dopisom od 13. decembra 1877 št. 8305 »tt. Januar 1*7« za taist dan določila, ko se bodo domači žrebci iz političnih okrajev mesta Ljubljane in okolice ljubljanske, ki se hočejo za pleme rabiti, pregledovali. To se posestnikom žrebcev iz omenjenih političnih okrajev naznanja s pristavkom, da se pregled omenjeni dan ob 10. uri dopoludne v tukajšnjej živino-zdravilnici na poljanskej cesti prične, in da se dotične tiskovine za zapisnike in izkaze kakor dosihmal v tiskarnici Kleina in Kovača dobodo. Mestni magistrat v Ljubljani, 7. junuarja 1878. 1'es. kr. M Azienda Assicuratrice" v Trstu. - mmm-- Glavno zastopništvo za Kranjsko. Naznanjajo p. n. obdinstvu, da sem zavoljo preobilih poslov dosodanjo glavno zastopništvo zavarovalnega druStva „-A.zieri.ca.st -^©eiciJLrsitrice" Trstu prostovoljno z dcnašnjiin dnevom odložil, so u so jam p. n. občinstvu za meni darovano zaupanje najtopleje zahvaljevati so ter ob enem prosim, da bi p. n. občinstvo isto ravno tako sedanjemu zastopniku, gospodu J « v aim Mm Pireu poklonilo. V Ljubljani, dno 12. januarija 1878. Dragotiii Karinger. Sklicovajo se na gornji razglas, naznanjam p. n. občinstvu, da som Glavno zastopništvo „Azienda Assicuratrice" v Trstu za Kranjsko z donašujiui dnevom sprejel, tor pooblastujem svojega sina Kiimnuvclju zavarovanja vsake vrste sklepati in denar spiejoiuati. Oh onem so p. n. občinstvu naj iskren oje priporočujeni v zavarovanjih vsake vrati', kakor: a) Zavarovan jih na življenje. » N» »lovcško /,\\ ljenje. Glavnice, katero se izplačajo ali po smrti zavarovanca, ali tudi po dožitju pogojene odločeno starosti zavarovančevo, brez ali z ozirom na dobitek društva; vzajemno zavarovanje glavnice na nadžitev, katera se izplača po smrti enega UUnaj dveh zavarovancev tistemu, kateri druzega nadživi ; zavarovanje na življenje dolžnikovo, da ju vrnitev dolga v slučaji hitro smrti dolžnika osigurana; zava-rovanjo pun/.ij iu dohodkov, zavarovanje odgojovanja otrok, oskrbljovanja starčkov, doto itd. vsako vrsto. 1») V/ujciiiuo i>oil«MlovaiiJHk« društvo, v katerem se vložena glavnica 4krat, (Škrat, in tudi večkrat pomnoži po obrestih, obrestnih obrestij in vzajemnem pode-dovanji; ugodno za vsako starost in vsak spol. J>) Zavarovanja zoper škodo po požaru, (tudi po streli nastalem), na poslopjih in tovarnah, pohištvu z vsebino, Btrojih, zalogah, skladiščili, pridelkih vsake vrste, zakladih žita, klaju iu slame, na poljedelskom in hišnem orodji, na vozovih, živini itd. c) Zavarovanja zoper škodo po razlctu, prouzročenom po paru ali plinu. Končno so usojam p. n, občinstvo opozoriti, da jo imenovano zavarovalno društvo, Ustanovljeno letu 1*22, uuJKlarojsc podjetju te vrsto v AvNtrJJi. katero je po svoji j MiinliKisii in nizkih (»rt-uiijuli vetlno uiuclo pridobivati Bi zaupanju p. n. občinstva. V Ljubljani, dne 12, januarija 1878. Jovan M. Pire, (u-i) fttljutiska wt* .» f n tu a J. izdate I j in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*.