Iihtja v ■& k o sredo
Cene: Letno din 82—, polletno din 16—, četrtletno din 8'—, inozemstvo din 64 — PoStno-čekovnl račun Številka 10.603
Iretfi sesfaneh za sporazum s Brcali
Dne 22. aprila se je pripeljal iz Beograda v Zagreb % brzim vlakom predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Sprejeli ao ga predstavniki oblasti z namestnikom bana in poveljnikom armije na čelu. S kolodvora se je predsednik odpeljal v bansko palačo, kamor je prispel ob pol desetih tudi dr. V. Maček. Ostala sta v razgovoru do enajstih. Razgovor se je nadaljeval ob petih popoldne. Bil pa je to pot le kratek. Novinarjem je bilo sporočeno, da se bosta predsednik Cvetkovič in dr. Maček sestala vnovič dne
24. aprila dopoldne. Dr. Maček se je lz ban-ske palače odpeljal z avtomobilom v svoje stanovanje na Prilazu, predsednik vlade in vršilec dolžnosti bana Mihaldžič pa sta se odpeljala na sprehod.
Dne 23. aprila je bilo v Zagrebu ob 11.45 izdano naslednje uradno poročilo: »Predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič se je dopoldne ponovno sestal z dr. Mačkom, predsednikom HSS. Sklenjeno je bilo, da se razgovori nadaljujejo po dveh ali treh dneh.«
Nas zunanfl minister ¥ Benetkah
Naš zunanji minister dr. Aleksander Cin-car-Markovič je odpotoval 22. aprila na sestanek z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom v Benetke. Predstavnika naše države so že slovesno sprejeli in pozdravili zastopniki italijanske oblasti in fašistične stranke v Postojni. Benetke so mu pa priredile posebno svečan sprejem. Italijanski zunanji minister grof Ciano je prispel 22. aprila že opoldne z letalom iz Rima v Benetke. Beneški kolodvor je bil našemu zunanjemu ministru v pozdrav okrašen z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami ter ves v zelenju. Pred njim se je zbrala velika množica ljudstva, "Vlak se je ustavil med igranjem jugoslovanske himne. Grof Ciano se je s Cincar-Markovičem prisrčno pozdravil, potem pa mu predstavil zbrane odličnike, med njimi tudi beneškega prefekta senatorja Cataluña, poveljnika gornjega Jadrana admirala Tura, zveznega tajnika fašistične 6tranke Oscaria, poveljnika armije generala Sor-tebra, beneškega župana grofa Marcela, svoje sodelavce: veleposlanika Buttia, opolnomočenega ministra Vitettia in druge. Oba zunanja ministra sta obšla častno četo 55. pehotnega polka. Poleg čete so stali v slavnostnih oblekah častniki suho-zemske vojske, letalstva in mornarice v Benetkah. Ministra sta nato obšla še oddelek fašistične mladine, ki ju je navdušeno pozdravljala. Prav tako jima je vzklikala velika množica, ki se je zbrala pred postajo.
Med nazdravljanjem in igranjem jugoslovanske in italijanske himne sta se oba ministra odpeljala z motornimi čolni v »Grand hotel«, kjer so bili za nju pripravljeni prostori.
Benetke so bile 22. aprila zvečer na čast našemu in italijanskemu zunanjemu ministru slavnostno razsvetljene.
Prvi razgovor med obema državnikoma se je vršil v »Grand hotelu«. Ob 21 je ita-■MHBBlhMB■■■■■■■■■■■■■
lijanski zunanji minister priredil v počastitev dr. Markoviča slavnostno večerjo, katere se je udeležilo 80 najuglednejših predstavnikov javnega življenja. Po večerji je bil sprejem.
Drugi razgovor jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Markoviča in italijanskega grofa Ciana je pričel 23. aprila v »Grand hotelu« in je trajal poldrugo uro. Po tem razgovoru je bilo izdano naslednje uradno poročilo:
V teku razgovorov, ki sta jih imela v Benetkah 22. in 23. aprila 1939 italijanski zunanji minister grof Ciano in jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar-Marko-vič, so bila vsestransko proučena razna vprašanja, ki zanimajo v današnjem položaju obe sosedni in prijateljski državi, pri čemer so se upoštevali tudi zadnji dogodki v Albaniji Ta proučitev je še enkrat potrdila popolno prisrčnost, ki obstoja v odnosih med Italijo in Jugoslavijo po zaklju-čitvi beograjske pogodbe, ki je zavarovala mir na Jadranu, kakor tudi spoštovanje medsebojnih koristi, Id so okrepljene na vseh področjih in vseh smereh. Oba ministra sta bila soglasna, da se sodelovanje, polno zaupanja, ki obstoja med obema državama ter med Jugoslavijo in Nemčijo, poglobi tako na političnem kakor tudi na gospodarskem polju v svrho ohranitve miru in zboljšanja pogojev stalnosti v Podu-navju. Kar se tiče odnosov z Madžarsko, sta oba zunanja ministra proučila položaj na podlagi nedavnih manifestacij ter sta ugotovila z zadovoljstvom, da so odprle pot h koristnemu sporazumevanju med vladama v Beogradu in Budimpešti.
Opoldne 23. aprila je beneška mestna občina priredila na čast jugoslovanskemu zunanjemu ministru dr. Cincar-Markoviču slavnostni obed, po katerem je odpotoval nazaj v Jugoslavijo. V Postojni so se predstavniki italijanske oblasti svečano poslovili od našega zunanjega ministra. ■^■mBBHBBnHmBHBBBH^HH
30. aprila 1939 vsi na kmečki tabor v Celje 2
Smernice v@nso§!l
Prislovična je postala hvala dobrega sosedstva, Dobra soseščina to hvalo tudi v popolni meri zasluži. £e v tem je precejšnja mera dobrine, ča med sosedi ne vlada nasprotstvo. Ce si dva soseda nasprotujeta, nosita škodo oba. Se večja je škoda, če se sovražita. Iz sovraštva se rodijo razprtije, ki motijo urejeno sožitje. Ce te razprtije trajajo ter se večajo, se iz njih rodijo pravde, ki stalno zastrupljajo medsebojno razmerje. Da se pride v okom vsem morebitnim sporom, je treba vse medsebojne zadeve uravnati po merilu pravičnosti, ki zahteva, da se vsakemu da to, kar mu gre. S te osnove potem gradi krščanska ljubezen tisto prijateljstvo, ki pomen ja višek dobrega razmerja med sosedi, in ki je jamstvo trajnega miru in pospr šilo dobrobiti za obe udeleženi strani.
Kar smo doslej rekli o dobri soseščini, njenih pogojih in učinkih, velja tudi o razmerju med sosednimi državami. Napetost med dvema sosednima državama spri-čuje neurejenost razmer, ki vladajo med njima. Redovite razmere: že to je pozitivna činjenica v odnosu države do države, zlasti če sta si ti državi sosedni. Prijateljsko razmerje pa je najboljša oblika soseščine med dvema državama, ki s svojim ozemljem mejita druga ob drugo. Takšno razmerje dokazuje, da med tema državama ni sporov ne radi državnih meja na radi kakšnih zahtev, ki bi jih imela ta aH druga država, še manj pa radi krivic, nad katerimi bi se pritoževala ena ali druga stran. Takšno razmerje je najtrdnejše jamstvo miru za obe državi.
Naša jugoslovanska država se trudi, da je z vsemi svojimi sosedi ne samo v pravilnih, marveč tudi v prijateljskih odnosih. Prijateljsko razmerje do sosedov: to je ideja-vodnica njene zunanje politike. V tem pravcu je bila usmerjena politika naše države zlasti napram obema velesilama, ki sta nam sosedni: napram Nemčiji in Italiji. Ta naša politika je tem laže dosegla svoj uspeh, ker nimata ne Italija ne Nemčija do nas nobenih teritorialnih (ozemnih) zahtev, ko je vendar vsemu svetu znano, da biva onstran naših državnih meja pol milijona samo slovenskih naših rojakov. Kar se tiče narodnih manjšin, ki prebivajo v naši državi, je pa tudi znano in priznano dejstvo, da uživajo vse pravice narodno-manjšinskega varstva. Naši gospodarski stilti z obema našima velikima sosedama se razvijajo na osnovi sklenjenih pogodb v popolno obojestransko zadovoljstvo.
O prijateljskem razmerju Nemčije in Italije do naše države, ki temelji na obojestranskih interesih, spričujejo dejstva in izjave iz najnovejšega časa. Pretekli teden
LIST LJUDSTVU V POUK >N ZABAVO 2 MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo ln upravništvo: Maribor, Koroška 6.
• Telefon «1-13
Cen« lnseratom: Cela stran din 2000—, pol strani din 1000 —, četrt strani din 600 —, «/« strani din 250 —, »/,« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 —
je nastopil novi poslanik kraljevine Jugoslavije v Berlinu, dr. Ivo Ajadrič, svoje mesto ter je izročil svoje poverilnice nemškemu kanclerju Adolfu Hitlerju. V svojem odgovoru na nagovor našega poslanika je Adolf Hitler izjavil: »Z živim zadovoljstvom sem razbral iz vaših besed, da vidite, g. poslanik, ustrezajoč želji svoje vlade, da se prijateljsko razmerje med obema državama utrdi, prav tako kakor vaš gospod predsednik svojo glavno nalogo v izgradnji in poglobitvi tega razmerja. Jaz sam in vlada rajha imava isto voljo in na-ziranje, da obstoje za zbližanje med našima dvema, državama v smislu dobre soseščine na kulturnem in gospodarskem področju najboljši pogoji.« — Kar se tiče našega prijateljskega razmerja do Italije, je trdno zasnovano na prijateljski pogodbi, ki je prav dobro prestala dveletno preizkušnjo. Ob italijanski akciji v Albaniji v velikem tednu se je to razmerje utrdilo, ker se je šef italijanske vlade Mussolini z vsem italijanskim ljudstvom prepričal o iskrenosti našega mišljenja in postopanja. Šef italijanske vlade se trudi, da bi tudi
odnose Madžarske do naše države dvignil do višine prijateljstva. To je tudi bil eden izmed ciljev razgovorov, ki jih je imel Mussolini preteku teden v Rimu z madžarskim ministrskim predsednikom grofom Telekyjem in zunanjim ministrom grofom Czakyjem.
Pravec naši zunanji politiki narekujejo interesi naše države, ki jih hočemo zavarovati na vsak način. Mi smo miroljubno ljudstvo, ki odklanjamo vojno razračuna-vanje. Oe se velike sile ne morejo drugače pogoditi med seboj, kakor s sredstvom orožja in vojne, je to njihova stvar. Mi tega ne moremo preprečiti, če tudi želimo, da se vsa pereča vprašanja rešijo tako, kakor je predložil predsednik Roosevelt v svoji mirovni poslanici. Upati je, da bodo velesile končno našle neko srednjo pot sporazuma. Interes držav in vse Evrope to zahteva. Ko odobravamo pravec naše zunanje politike, kakor se je vršil doslej, želimo, da bi pristojni činitelji v državi vodih barko naše državne politike v preizkušenih smereh varno skozi razburkane valove sedanjosti.
ima 13 ministrov, in sicer 6 zastopnikov katoliške stranke, 4 liberalce in 3 nepar-lamentaroe.
Program za obisk angleškega kraljevskega para v Zedinjenih državah. Letošnje poletje se odpelje angleški kraljevski par na obisk angleškega dominijona velike severnoameriške Kanade. Iz Kanade bo prišla angleška kraljeva dvojica v Ze-dinjene države 9. julija zvečer pri slovitem Niagarskem slapu. Tam jo bo sprejel poseben odbor, ki bo spremljal angleško kraljevo dvojico na potu po Zedinjenih državah. Angleška kraljeva dvojica bo s posebnim vlakom prispela drugi dan ob 11 dopoldne v ameriško prestolno mesto Washington. Tu bosta sprejela angleškega vladarja predsednik Zedinjenih držav Roosevelt in njegova soproga. V Washing-tonu bosta za bivanja angleške kraljevske dvojice prirejena v Beli hiši ter v parku angleškega poslaništva velika sprejema. Zvečer bo v Beli hiši, v kateri biva predsednik, slavnostna večerja. Drugi dan odpotuje angleški kraljevi par v Roo-seveltovem spremstvu v Mountvernon, kjer bo angleški kralj položil venec na grob največjega ameriškega državnika in organizatorja Združenih držav Jurija Wa-shingtona. Nato bo angleški kralj obiskal vojaško pokopališče v Arlingtonu, kjer bo •položil venec na grob neznanega junaka. Nato se gosta vrneta v Belo hišo. Angleška kraljeva dvojica bo nato odpotovala v Njujork, kjer bo obiskala svetovno razstavo.
lopossfte-KKafsfta Fefna
Splošen oris kitajske ofenzive
Razburljivi in malodane dnevno se menjajoči važni dogodki v Evropi so odtegnili pozornost javnosti od japonsko-kitaj-ske vojne, ki povzroča v zadnjem času največje skrbi, težkoče in nevarnost za Japonce. Kitajski maršal Čankajšek je začel s pomočjo ruskega topništva z velikimi uspehi ofenzivo na 2500 km dolgi fronti od pokrajine Šansi na severu do važnega trgovskega mesta Kanton na jugu. Na severu province Šansi so Kitajci zavzeli važno cestno križišče Maocin; pri čengčavu, važnem križišču lunghajske železniške proge, za katerega so se vršili pred enim letom tako hudi boji, so bili Japonci potisnjeni 65 km daleč od lunghajske proge. Po kitajskih poročilih je nadalje popolnoma strta tudi japonska ofenziva v pokrajini Hupeh. Tamkajšnje japonske čete so bile potisnjene tako daleč nazaj, da so sedaj 70 km za črto, ki so jo zasedli komaj pred enim mesecem. Južno od Kajfenga se vrše sedaj srditi boji.
Za Kanton
V najnovejši kitajski ofenzivi, ki je zajela pet pokrajin, so osredotočeni vsi napadi Kitajcev, kojih moč cenijo na 120 tisoč mož, na mesto Kanton, V Kantonu je bilo prvotno le 15.000 Japoncev. Kakor hitro so pa Japonci uvideli, da gre pri tej kitajski ofenzivi za zavzetje Kantona, so začeli po Biserni reki pošiljati za kanton-sko garnizijo nova ojačenja. Po vesteh iz francoskih virov je bil obroč kitajskih čet krog Kantona 19. aprila sklenjen in so bih Kitajci oddaljeni od mesta ponekod samo še 5 km. Umik Japoncev iz Kantona je mogoč le še po Biserni reki.
Mim rešitev ® frošsrisii m nm
Zakon o izpremembah in dopolnitvah državne trošarine, ki je stopil v veljavo 20. aprila 1932, je določil, da je vino in žganje, ki ga prodajajo vinogradniki-pro-Izvajalci pod določenimi pogoji (to je: naenkrat v najmanjši količini 5 litrov na podeželju in 10 litrov v mestnih občinah na mestu proizvodnje in 50 litrov vina, oziroma žganja 25 litrov izven tega mesta) konsumentom, oproščeno vsake trošarine in takse. Kljub tem določilom pa so nekatere občine pobirale trošarino tudi od vina, ki so ga prodajah proizvajalci pod navedenimi pogoji naravnost konsumentom. Zaradi tega so se nekateri vinogradniki v savski banovini proti temu pritožili ter dosegli odločbo upravnega sodišča v Zagrebu in odločbo državnega sveta v Beogradu. Ti dve odločbi jasno in določ-
no razsojata to-le: Kmetovalci-proizvajaJ-ci vina in žganja se pri prodaji svojih pridelkov z lastnega zemljišča ne smatrajo, ako se držijo zgoraj navedenih pogojev, za točilce na drobno in zato niso obvezni plačati nobene trošarine na vino in na žganje. Iz tega razloga so bile dotične občine obsojene, da povrnejo vso neupravičeno pobrano trošarino na vino m žganje. Razsodba upravnega sodišča v Zagrebu je bila izdana meseca februarja 1938 ood štev. 1930—1938 T 876-36, rešitev državnega sveta v Beogradu pa 3. septembra 1938 pod štev. 19.713/38. Iz tega je razvidno, da ni treba na vino, ki ga prodajajo vino-gradniki-proizvajalci naravnost konsumentom v 5, odnosno 10 litrski množini, plačati ne občinske ne banovinske trošarine.
Zastopul^a Madžarske v Rimu. V minulem tednu sta se mudila v Rimu madžarski ministrski predsednik grof Teleky in zunanji minister grof Czaky. Po slovesnem sprejemu na kolodvoru v Rimu sta bila v avdienci pri kralju in nato so sledili politični razgovori z Mussolinijem. Visokima gostoma na čast je bila prirejena v Beneški palači v italijanski prestolnici večerja, na kateri sta izrekla napitnici Mussolini in Teleky. Oba državnika sta nazdravljala prijateljstvu med Italijo ter Madžarsko in sta tudi oba poudarila prijateljstvo z Jugoslavijo. Zastopnika Madžarske sta bila pred odhodom iz Rima v avdienci pri papežu. G. ban dr. M. Natla-6en se je odpeljal 21. aprila na našo obmejno postajo Rakek, kjer je pozdravil madžarskega ministrskega predsednika in tunanjega ministra v imenu jugoslovanske rlade. Vlak, s katerim sta se vračala madžarska državnika preko Pragerskega v Budimpešto, je pripeljal 21. aprila ob 12.59 r Ljubljano.
Romunija na razpotju. Kakor znano, je Nemčija sklenila kmalu po zasedbi Češke b Moravske z Romunijo gospodarski spo-
razum, o katerem smo poročali v našem listu. Pretekli teden je obiskal Berlin romunski zunanji minister Gafencu. Razgo-varjal se je z nemškim zunanjim ministrom in je bil sprejet tudi od kanclerja Hitlerja. S tem obiskom bi rada Nemčija pritegnila Romunijo ne le samo gospodarsko, ampak tudi politično na os ah zvezo Berlin-Rim. Pri tem poeetu ni došlo do odločilnih sklepov glede bodočega razmerja med Nemčijo in Romunijo. Gafencovim razgovorom v Berlinu jemlje precej vrednosti dejstvo, da se je podal romunski zunanji minister iz Berlina v London in Pariz, ker je nedavno angleški ministrski predsednik Chamberlain s pristankom FranciiD za jamčil Romuniji meje. Ni še gotovo: ah se bo naslonila Romunija politično na Nemčijo ter Italijo, ah na angleško obrambno zvezo.
Belgija dobila vlado. Po dolgotrajni vladni krizi je uspela v minulem tednu katoliškemu senatorju Pierlotu sestava nove vlade. Ker so odklonih socialisti sodelovanje pod predsedstvom katolika, je prišlo do vladnega sodelovanja med katoliško stranko in liberalci. Nova vlada
1 Molitve za mir. Papež Pij XII., čigar vodilno geslo je delo za mir, J» takoj, ko je bil povzdignjea do najvišjega dostojanstva v Cerkvi, pozval vse narode in vlaadrje, da si prizadevajo z vsemi silami za mir. Svoj ¡poziv j» ponovil velikonočno nedeljo v svojem govoru, ki ga je imel med slovesno službo božjo v cerkvi bv. Petra. Dne 20. aprila pa je naslovil na svojega državnega tajnika kardinala Maglioneja pismo, v katerem odreja, naj se v mesecu maju v vseh župnijah sveta dvigajo k nebu javne molitve za mir. Zlasti naj se organizirajo molitve otrok, ki so posebno ljubi božjemu Zveličarju in ki v svoji mladosti odsevajo nedolžnost, duševno lepoto in milobo. Vsak dan naj očetje in matere pripeljejo k oltarju presvete Device svoje otroke, ki naj podarijo cvetja s svojih vrtov in logov in združeni s starši dvigajo svoje molitve k Bogu, Zveličarju in Mariji, da naj se ohrani mir vsem državljanom, vsem narodom in vsem državam. Kako naj bi ne sprejel Bog molitev otrok, ki jim lahko rečemo angeli na tej zemlji? Gotovo bo Marija, Mati božja, pomagala ljudem, ki so v toliki stiski, ko se vsi boje najhujšega, in bo izprosila milosti od svojega Sina, ki ga žalijo toliki grehi, pa je vedno pripravljen odpuščati, da bi Bog osvobodil narode njihovega velikega strahu ter odprl vsa srca za bratovsko edinost med narodi. Ko se bodo v maju po vseh mestih, trgih in vaseh vršile javne molitve za mir, upravičeno lahko upamo, da se bodo ljudje zamislili in da se bodo čustva medsebojnega sovraštva, jeze in maščevalnosti polegla ter da se bodo duše razpoložile za mir, ki nam edini more zagotoviti napredek in boljšo bodočnost.
Žalostna stoletnica. Letos poteče sto let, kar sta pod pritiskom ruske vlade za časa carja Nikolaja I. dva milijona katoliških Slovanov v Rusiji prestopila v pravoslav-je. To so .bili potomci tistih Slovanov (Ukrajincev in Belorusov), kojih predniki so po svojih škofih na cerkveni sinodi v Brest-Litovsku (v tedanji in sedanji Poljski) leta 1596 sklenili zvezo s papežem v Rimu ter priznali njegovo vrhovno oblast nad Kristusovo cerkvijo. Zveza z Rimom je med Slovani v takratni Poljski in deloma tudi v Rusiji vedno bolj rasti a in sa širila ter kmalu dosegla preko 10 milijonov pristašev. Po delitvi poljske države leta 1772, 1793, 1795 med Prusijo, Rusijo in Avstrijo, je unija (zveza z Rimom) ostala neokrnjena med Rusini ali Ukrajinci v Galiciji, ki j® bila priključena Avstriji. Rusija pa, kamor je prišel največji del unija-tov (združenih z Rimom), je takoj začela sovražno nastopati proti uniji. Ruska carica Katarina H. (1762—1796) je sliko svojega zloglasnega značaja dopolnila s tem, da je z drugimi svojimi slabimi svojstvi združila še hinavščino, zahrbtnost in sovražnost proti katoličanom bizantinskega (grškega) obreda, ki so bili v cerkveni zvezi z Rimom. Dosegla je s to svojo politiko, da je bilo ob njeni smrti 7 do 8 milijonov unijatov pognanih v razkol, v rusko pravoslavje. Katarinino protikatoliško politiko je nadaljeval zlasti ruski car Nikolaj I. (1825—1855). Ko je zatrl poljsko vstajo leta 1830/31, je sklenil vse narode, ki bivajo v razsežnih mejah ruske države, porušiti in popravoslaviti. Njegovo geslo
je bilo: »Eki zakon, en jezik, ena vera.« Preganjal je poljski katolicizem, ¿e bolj pa rusinski In beloruski katolicizem, ki ga > hotel zatreti z vsemi sredstvi in na vsak način. Z obljubami, grožnjami ln podkupovanjem je dosegel, da so mu trije uniranl škofje pod vodstvom litovskega škofa Jožefa Siemaszko leta 1839 poslali pismo, v katerem izjavljajo, da izstopajo lx rimske
cerkve ter se priglašajo s svojimi škof-ljanl za vstop v russko pravoslavje. Tako sta bila dva milijona katoliških vernikov ne samo proti svoji volji, marveč tudi brez vednosti prideljena ruski pravoslavni cerkvi. Kdor se je temu ustavljal, je bdi kruto kaznovan. Katoliški cerkvi zvesti duhovniki so bili krvavo mučeni ter poslani v pregnanstvo v Sibirijo. Zares žalostna stoletnica verske nestrpnosti in okrutnosti!
Molk nI pritrdilo. Kdor molči, ta ne soglaša: to je glavna misel pastirskega pisma, ki ga je poslal pred Veliko nočjo svojim škofljanom škof v Wiirzburgu v Nemčiji. Katoličanom v Nemčiji je ta čas onemogočena obramba po javnih listih in skupščinah. Katoličani molčijo, ta njih molk pa se ne sme tolmačiti, kakor da oni s tem vse odobravajo, kar brezbožniki brbljajo. Prav nasprotno. Naj se brezverci nikakor ne sklicujejo na molk ljudstva ln naj se ne veselijo prezgodaj zloma krščanske vere. Je molk, ki izvira iz nemoči in nemogofinosti, da bi se proti napadom v
3 \
A
BAYER
m m varuje mzomutja.
fato že pri nakupu A splrin tablet pazil« na »Bayar«-jov kril, kaj« brez tega znaka nI Aspirin«
ASPIRIN
TABilTC
Oglu r.j. pod i. brojtm 3160* * M.
govorih in spisih svobodno izrazila obrana ba in ee obrazložilo protivno mišljenje. J«! tudi molk pameti, ker je znano, da je bu-dalu nemogoče zapreti usta. Je molk pameti, če bo ljudje nedostopni za resnico. Je molk, ki dokazuje, da se v duši temu protivimo, kar se govori. Ta splošni molk mnogotere vara, kateri mislijo, da so_ vsi tisti, ki molčijo, njihovi pristaši.
si(§€i€ž€M€in kmcCftegfi v Celin 30. aprila
Vožnja
V kolikor se na bosta pripeljali na tabor z ■vozovi, koleel in avtobusi, ee poslužite za vožnjo 2 vlaki nedeljskih Izletniških kart. Na našo prošnjo za četrtinsko vožnjo namreč nismo doslej prejeli še nobene rešitve. Nedeljskih izletniških kart pri dohodu v Celje ne smete oddati!
Prihodi vlakov v Celje
Ponovno prosimo, da se pripeljete na tabor kolikor mogoče vsi udeleženci dovolj zgodaj, tako da se boste mogli udeležiti tudi sprevoda, ki se prične ob devetih dopoldne z Glazije. Zato se odpeljite od doma že s prvim jutranjim vlakom! Udeleženci tabora iz Slov. gorlo in Prekmurja, ki ee nameravajo udeležiti sprevoda, naj se odpeljejo od doma ža v soboto zvečer, ker v nedeljo zjutraj nimajo zveze na prvi jutranji viak is Maribora.
Kdor se bo pripeljal v Celje že zvečer, s« bo lahko udeležil prve predstave igra »Slovenskega kmeta poveste v mestnem gledališču, ali pa pri Sv. Jožefu opravil božjepotno pobožnost.
Val pa, ki se boste pripeljali v nedeljo a poznimi dopoldanskimi vlaki, pojdita a kolodvora takoj k Sv. Jožefu, da prideta pravočasno k sv. mati, ki se bo pričela okoli desetih. Poskrbljeno pa bo Se za eno sv. maSo za primer, Sa bodo Imeli vlaki zamudo.
Odhod vlakov k Celja
j« na vse strani od pol štirih do Štirih potpoldna. Pazite, da bosta vsaj ob pol Štirih popoldne že na kolodvoru, <3a na zamudita svojega vlak»!
Zbirališča za sprevod
Za konjenike in vozove pri gimnaziji, za kolesarje v drevoredu pri Glazljl, za vse ostale na Glazljl. Na zbirališčih bodo nameščeni napisi ln reditelji za posamezne skupine in okraje.
Avtobusi imajo prostor za parkiranje za starim okrožnim sodiščem, Privozljo naj v Celje vsaj do osmih zjutraj.
Začetek sprevoda bo ob devetih, zate naj bodo vsi, ki se ga nameravajo udeležiti, vsaj do pol devetih na svojih zbirališčih!
Sprevod se vrši samo, če ne bo deževalo! V primeru slabega vremena naj gredo vsi udeleženci naravnost k Sv. Jožefu.
Razpored sprevoda
Na čelu sprevoda bodo jezdili kmečki konjeniki, za njimi bodo vozili kmečki kolesarji, za temi bo šla prva godba, za njo pa člani glavnega odbora Kmečke zveze ln odbor ZAK8. Za njimi pride skupina Igralcev igra »Slovenskega kmeta povest« v narodnih nošah.
Vsi ostali udeleženci (z Izjemo vozov!) bodo nastopili v sprevodu urejeni po skupinah posameznih krajev, oziroma okrajev.
Vsako krajevno, oziroma okrajno skupino naj lastni reditelji že na zbirališču uredijo, ln sicer takole: na čelo skupine spada godba ali godci, če jih ima skupina a seboj; nato prapori MKZ, ako jih Je kaj v dotlčnem okraju; za prapori, oziroma godbo so uvrstijo možja in fantje z belimi srajcami in zelenimi kravatami (če bo lep« ln toplo vreme, naj imajo suknjiče obešene čea levo ramo); za njimi dekleta v narodnih ln kmečkih nošah; za temi pa vsi ostali udeležene! tabora lz dotlčnega kraja, oziroma okraja.
Pevci naj se zberejo v posameznih skupinah v več zborov, ki naj menjaje se prepevajo narodna pesmi ln kmečko himno. Sprevod kmečkih ljudi mora biti živahen — toda dostojen!
Širite „Slov. gospodarja"!
Nesreče_"
S hudimi opeklinami v bolnišnico. V železniških delavnicah v Mariboru se je zgodila 21. aprila strašna nesreča. Pri velikem kotlu, v katerem izkuhavajo z oljem onesnažene dele strojev, je bil zaposlen 35 letni delavec Jakob Kelbl iz Limbuša. Nesreča je hotela, da je Kelbl spodrsnil na mokri deski in je priletel v vrelo vodo v kotlu. Tovariši so ga koj potegnili iz kotla, a s tako hudimi opeklinami, da jim je v groznih mukah podlegel. — Hinko Or-tan, 55 letni trgovec iz Koč, je nesel v nahrbtniku steklenico petroleja in terpenti-na. Steklenici sta se štrli in terpentin ter petrolej sta povzročila trgovcu hude opekline po hrbtu in nogah.
Nevarna nesreča tkalke. V mariborski tkalnici Doctor in drug je zadela huda nesreča 26 letno tkalko Marijo Barbirič iz Limbuša. S stroja je odletel čolniček delavki naravnost v oko ter ji je celo prebil lobanjo. Reševalci so zapeljali nevarno ponesrečeno v bolnišnico.
Nesreča radi trhlega balkona. Franc Pavlic, 50 letni posestnik v Kamnici pri Mariboru, je stal na balkonu svoje hiše. Nenadoma so odrekle trhle deske pod njegovimi nogami, padel je skozi odprtino v globino in so ga oddali s hudimi poškod-Dami po vsem telesu v mariborsko bolnišnico.
Srnjak zlomil deklici nogo. Franc Hiti, splavarski mojster v Vuzenici, ima udomačenega srnjaka, kateri se je začel letošnjo spomlad zaletavati v otroke. Te dni je napadel devetletno Marijo Golob. Deklico je podrl na tla in jo je tako obdelal z rogovjem, da so jo prepeljali v bolnišnico z zlomljeno nogo.
Nesreča dveh posestnikov. Na Prihovi pri Rečici se je zvrnil voz na 64 letnega posestnika Senica Franca. Kolo je šlo čez desno nogo in mu jo zlomilo v kolku. Na Gomilskem se je zvrnil voz na 47 letnega posestnika in kolarja Viranta Jožefa in mu je zlomilo levo nogo pod kolenom.
Smri*«a žrtev kačjega pika. V Tržiču na Kranjskem je umrl v starosti 74 let Jožef Hnyk, delovodja tamošnje tekstilne tvor-nice. Imenovani je postal žrtev pika modrasa. Na sprehodu je srečal kmečkega fanta, kateri je nesel v precepu modrasa. Delovodja se je zanimal za kačo in se ji je preveč približal. Po nesrečnem naključju se je modras rešil objema precepa in je pičil starega gospoda v prst. Zdravniška pomoč je bila zaman.
13 letni fant utonil v Savi. Ne daleč od postaje Sava pri Litiji je na Sari smrtno ponesrečil s čolnom 13 letni Feštajnov sin Jakec.
Utonil po nesreči. V večerni temi je na povratku. proti domu padel in se zakotalil po strmem bregu v Ljubljanico ter utonil 68 letni Janez Sirnik, po domače Pavlov oče, posestnik in upokojeni železničar. Pokojni je bil oče 16 otrok, od katerih jih živi še devet, ki so pa že vsi preskrbljeni.
Eden največjih francoskih prekomorni-fcov zgorel. Iz francoske luke Le Havre ie prispelo 19. aprila poročilo o uničenju francoskega parnika »Pariš«, ki je bil za ladjo »Normandie« največji čezoceansid brzoparnik francoske paroplovne družbe. Dne 18. aprila ob enajstih ponoči je iz-
bruhnil na »Parizu« požar, ki se je širil kljub takojšnjemu posegu gasilstva z ne-ugnano naglico ter je gorela ladja vso noč in še drugi dan, dokler se ni nagnila in zgubila ravnotežje. Parnik je imel na krovu mnogo uglednih osebnosti, ki so nameravale odpotovati na njujorško mednarodno razstavo, kakor tudi mnoge dragocene umetnine v vrednosti 25 milijonov frankov ter za 75 milijonov frankov zlata in deset ameriških letal. S parnika so rešili za 75 milijonov frankov dragocenosti, vse zlato in tudi umetniške slike iz Louvra, ki so bile namenjene v Njujork, da bi jih razstavili na tamkajšnji svetovni razstavi. Nesreča je zahtevala devet človeških žrtev. Angleške zavarovalnice bodo morale izplačati nad 40 milijonov frankov zavarovalnine. V celem je bil parnik »Pariš« zavarovan za 96 milijonov frankov. Nova zgradba ladje v velikosti in z opremo, kakor jo je posedal »Pariš«, bi stala 400 milijonov frankov. Prekooceanski parnik »Pariš« ima 34.569 ton, šest turbin, 44.000 konjskih sil, štiri vijake, je dolg 225 m in je bilo na njem prostora za 4000 potnikov. Vzrok požara ni dognan. Nekateri mislijo, da je povzročil požar kratek stik, drugi so mnenja, da gre za atentat komunističnih mornarjev. To je v enem letu že drugi veliki ladijski požar, ki je hudo zadel francosko paroplovno družbo. Lani je skoraj ob istem času zgorel parnik »Lafayette«.
★
RAZNE POŽARNE NESREČE
Številni gozdni požari
V Ojstrici nad Dravogradom je uničil ogenj 4 ha mladega gozda. Le s težavo je uspelo gasilcem, da so zajezUi razmah nesreče.
Pod Sv. Planino nad Zagorjem ob Savi je povzročil gozdni požar peterim posestnikom več deset tisoč dinarjev škode. Požar je trajal štiri ure, nakar se je štirim gasilskim četam posrečila omejitev. Prebivalstvo okoliških vasi je bilo v veliki nevarnosti, da bo zanesel močan veter ogorke na njihova gospodarska poslopja.
Selška, dolina na Kranjskem je doživela pretekli teden par gozdnih požarov, kateri so napravili veliko škodo. Janez Trpin, posestniški sin iz Smoljeva, je požigal grabljenje blizu gozda. Ko je mislil, da j« vse zgorelo, se je podal domov. Pri povratku popoldne je videl, da je ogenj z navidezno udušenega pogorišča preskočil na gozd. Ker sam ni mogel nesreče zajeziti, je poklica! pomoč iz Železnikov in Stud enega. S «kupnimi napori »o ljudje zmagali širjenje požara. Med gasilci je bil tudi 17 letni posestnikov «in Franc Jelene. Med letanjem po gozdu je zmanjkalo Je-lencu tal in je padel v 14 metrov globok prepad, tz katerega so ga izvlekli s hudimi poškodbami ter z življenjsko nevarno rano na čelu.
Od Trpina nehote povzročeni ogenj *e je pojavil ponovno drugi dan. Posestniku Urbanu Jelen cu ki sosedu Luki Zupancu «ta zgorela kozolca. Prizadeta sta tudi Janez Preve ln Janez Jelene, kar jima je gorel gozd. Ogenj j« zajel v vsem nad dva orala sveta. S prekopavanjem zemlje hi z jarki so slednjič mogli uduSiti ogenj, ki je razburjal dva drii vso sosesko.
Istočasno kot opisani požar se je pojavil ogenj nad vasjo Lajše v Selški dolini na kraju Njivica. Ogenj je zajel krog dva hektara sveta ki se je razširil še na parcele dveh posestnikov tz Dražgoš. Zgorele so smreke, grmovje in zelo mnogo nacepanih ter zloženih drv. Prizadeti po-
sestniki so odkodovani za. težke tisočake. Ta gozdni požar je povzročil neprevidno odvrženi cigaretni ogorek.
Razni manjši požari
V vasi Libek pod Vačami ▼ litijskem okraju so se ob priliki peke vnele saj« pri Bedenku, po domače pri Smicu. Naenkrat j« bila v objemu plamenov lesena in e slamo krita hiša. Prav tako se je vžgal tudi hlev za živino in svinje. Obe poslopji sta se držali skupaj. Pogoreli sta do taL Zavarovalnina je le delna.
Šestletni Ivan Tajhmajster te Partinja v šent-lenarškem okraju je gledal pri sosedu požiganje dračja na polju. Nagrabil Je žerjavico v star lonec in ga je prinesel domov. Doma v drvarnici se je otroku pisker z ognjena prevrnil in je nastal požar, ki Je zajel hišo, na kateri Je zgorela streha, dočim so ostalo o teli
prehrano za en mesec za štiri osebe Leskovar Štefan, železničar, Tezno, Ptujska cesta.
Letno poročilo Kmetijske zbornice tb-avske banovine v Ljubljani za I. in II. poslovno leto je izšlo ▼ posebni knjigi, ki Jo Je uredil Fran Erjavec. Kntiga obsega 216 strani ter stane 50 din. Naroča se pri Kmetijski zbornici v Ljubljani. O vsebini knjige bomo poročali v junijski številki »Kmečkega dela«.
Cenj. čitatelje dravograjskega okraja opozarja-mo na mali oglas prevaljske hranilnice pod razdelkom »Denar«.
»DVA PARA SE ŽENITA«
veseloigra v treh dejanjih. Izšla v tisku. Knjiga stane 14 din. Za vprizoritev igre je treba kupiti v Tiskarni sv. Cirila v Maribor« ali Ptuju pet komadov.
Razne novice
Dvodnevni poučni izlet ZAKS ▼ Gorico, Benetke, Padovo in Trst bo 14. in 15. maja. Vožnja s skupnim potnim listom, vStevii t Benetkah večerjo, prenočišče, zajtrk in kosilo ter dve vožnji z motorno ladjo na trg sv. Marka in nazaj, vstopnina v doževo palačo in vožnjo z dvigalom na razgledni stop ter vstopnina ▼ Trstu za ogled akvarija, stane za osebo samo 390 din. Prijave sprejema tajništvo ZAK3, Ljubljana, Miklošičeva 27, L, do vključno 6. maja. Prijavi je priložiti dve fotografiji ter dovoljenja okrajnega glavarstva, katerega dobite brezplačno. Prosimo, ne odlašajte s prijavami na zadnji dan, Ker se na poznejše prijave ne moremo ozirati.
Krščanska ženska zveza s Maribor in okolico se tem potom najprisrčneje zahvaljuje vsem cenjenim gg. tovarnarjem, trgovcem, denarnim zavodom in cenjenemu občinstvu, da je s svojimi darovi, oziroma s kupovanjem tombolskih kartic podprlo našo akcijo in s tem pripomoglo do lepega uspeha. Vsem skupaj in vsakemu posebej prisrčen Bog plačaj! — Glavne tombol« so zadeU: 1. 2000 din Gubenšek Jožefa, sobarica, Jurčičeva ulica; 2. 1000 din Kacjan Jožef, čevljarski mojster, Pobrežje, Ptujska cesta; 3. žensko kolo Harter Franc, upokojenec, Trste-njakova ulica; 4. žensko kolo Maherl Ivana, prevžitkarica, Pesnica; 5. moško kolo Svenšak Marija, delavka, Tezno, Šolska ulica; 6. moško kolo, Smodiš Ladislav, sluga, Razlagova ulica;
7.	otomano Kolar Marija, kuharica, Glavni trg;
8.	moško obleko Roj Elizabeta, pos. hči, Sv. Jurij ob Pesnici; ». dve fini odeji Krajne Terezija, pos. hči, St. Janž na Dravskem polju; 10. žensko obleko Pečnik Jožef, tov. delavec, Pekre; 11. jedilni servis Stiberc Alojz, tov. mojster, Pobrežje, Slomšekova ulica; 12. balo platna Ro-ner Drago, tov. mojster, Pobrežje, Masarikova ulica; 13. 1000 kg premoga Femišek Benjamin, trg. pomočnik, Tezno, Masarikova ulica; 14.
Ob&a/ovanja vredni slučafi
Vlomila tatvina. S ponarejenim ključem je vdrl neznanec v Mariboru, v KorošČe-vi 5, v stanovanje Joeipine Flakus. Odnesel je iz omare 1800 din vredno zlato moško uro z verižico, 320 din vredno srebrno uro z verižico, štiri prstane In 35 din gotovine. Za vlomilcem manjka vsaka sled.
S počeno lobanjo v bolnišnioo. V mariborsko bolnišnico je bil oddan v nezavestnem stanju s počeno lobanjo 25 letni Ivan Sumandl, delavec iz Peker pri Mariboru. Iz zasede ga je napadel neznanec in ga je pobil s kolom.
Nagrobni spomenik ukradel In ga prodal. Izreden primer tatvine so doživeli v Framu. Na tamošnjem pokopališču se je pojavil kamnoseški pomočnik In je naložil na enovprežni voz 300 kg težki in 4000 dinarjev vredni nagrobni spomenik iz dragocenega črnega granita. Ukradeni in odpeljani spomenik je kamnosek prodal za 700 din.
S smrtjo se odtegnil odgovoru pred sodiščem. V minulem tednu sta se pojavila v Konjicah dva neznanca, katera sta prodajala večje količine cigaret in tobaka ter sta imela pri sebi precej denarja. Ker sta se obnašala sumljivo v krčmi, so opozorili na tujca orožnike. 2andarji so aretirali moška in so jima zaplenili tobačne izdelke. Med potjo od gostilne do orožniške postaje je segel 35 letni Marijan Fajer z bliskavico v žep in je vtaknil nekaj v usta. Čez nekaj časa se je zgrudil nezavesten in je kmalu po prepeljavi v celjsko bolnišnico umrl radi zastrupijenja. Iz soaretirane-ga Mačka niso mogli orožniki zvedeti ničesar pravega. Sumijo, da sta omenjena
Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom, je naravna »Franz-josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domač« sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuj« in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih primerih m odreče.
0«1. rej. S. br. 30.474/35.
ptiča neznano kje vlomila v trafiko in sta prodajala ukradene cigarete ki tobak. Natančnejša preiskava bo zagonetko že razjasnila.
Kar dve žrtvi fantovskega poboja. V nekem vinotoču v Grajenščaku, občina Grajena pri Ptuju, sta pila Ivan Hrenko s Mestnega vrha in Stanko Kokol, mesarski pomočnik is Ptuja. Ko se je odstranil Hrenko i« sobe, so ga napadli pijani fanti, kateri so prišli Iz drugega vinotoča. Na krik napadenega je prihitel Kokol, ki je z nožem v roki razgnal napadalce. Hrenko je hotel pobegniti domov, zunaj pa so ga spet napadli ter ga s koli pobili. Kokol jih je spet razgnal, a je pri tem zabodel kmečkega fanta Franca Šešerka Iz Grajenšča-ka v hrbet. V ptujsko bolnišnico so spravili Hrenka in Šešerka. Prvi ima radi udarcev dvakrat prebito lobanjo In ni upanja, da bi okreval. Drugi je pa tudi smrtnone-varno zaboden. Vseh številnih pobojev po naših vinorodnih krajih je kriv preobilni alkohol, ki podžiga pretepaško strast do nerazsodnosti.
Po daljšem času podlegel udarcem po glavi. V St. Bricu pri Šoštanju so se poslavljali na velikonočni ponedeljek regruti. Ob tej priliki je prišlo na večer do pretepa, v katerem je dobil nekaj hudih udarcev po glavi Franc Silovšek, 36 letni pridni sin posestnika iz Skal. Po udarcih je Silovšek zbežal s pozorišča tepeža in se je zavlekel domov. Naslednji dan je še celo vstal in šel na sejem v Šoštanj. V sredo je še doma oral. V četrtek pa so postajale bolečine vse hujše. Legel je. Fantovo stanje se je z vsako uro slabšalo, rane so mu povzročale grozne bolečine. Kljub skrbni zdravnikovi pomoči je Silovšek v petek podlegel. Sodno raztelesenje je ugotovilo, da so udarci napadalcev prebili lobanjo in povzročili nevarne krvavitve. S smrtjo sina je stari Silovšek ob naslednika na kmetiji. Orožniki so prijeli dva napadalca, ki priznavata napad, tretji še taji.
BS
SpomlnKl no s? Jrirmo!
Sv. birma je zakrament, zato j« prav, ako daste mladini kot spominek na sv. birmo predvsem molitve-nik in rožni venec 1
Na zalogi imamo sledeče molitveni!»: »Angelček« »Sveta pomlad« »Življenje mojega življenja« »Pri Jezusu« »Kljnček nebeški« Posebno pa Vam priporočamo najlepši slovenski molitvenlk a mnogimi barvanimi slikami »Bogu hvala«. Ta molitvenik bo za vse življenje najboljši spremljevalec Vaših otrok! Preden kupite kak drug molitvenlk, si oglejte tega!
Rožne vence imamo na zalogi vseh vrst in vseh barv: steklene, koščene, lesene, biserne, v škatlicah, v usnjati torbici.
Vend za birmanke, voščeni in svileni!
Botri ce, botri! Na dan sv. birme
nimate časa kupovati, zato kupite te spominke že prej v prodajalnah
TISKARNE SV. CIRILA, MARIBOR — PTUJ
Murska Sobota. Po sedanji pogodbi med našo in nemško delegacijo so naši delavci izena. č- ' z nemškimi ter uživajo enake pravice kot domači. — Kr. banaka uprava j« ugodila prošnji Združenja obrtnikov za prireditev krojaškega, čevljarskega In lončarskega tečaja, katerega se
DARUJTE ZA PROSVETNI DOM NA PREVALJAH V BLAGU ALI DENARJU!
600.000 cigar »o sežgali Sloveče so havanske cigare, ki jih izdelujejo v Havani na otoku Kuba pred osrednjo Ameriko. Mladi rod, ki ne zna ceniti dobrot dobre cigare, seveda nima pojma, kaj j« to. Castit-ljvi kadilci pa vedo in se zato na vso moč zgražajo, ko ellAilo, da so morali na Kubi zažgati 600.000 cigar, ki so bile izdelane v veliki tobačni tovarni v HavSni. Zdravstvena oblast j« namreč celo tamkaj preiskala cigar« ter dognala, da »o bil« izdelane iz takega tobaka, ki bi kadilcem prav gotovo škodoval. Vseh 600.000 cigar «o pripeljali na velik travnik, tam naredili grmado ter jih javno sežgali. — Samo č« ni bil pravi vzrok tega sežiganja kaj drugega, namreč bojazen,
16
V mre^r li cfr^etias.
Njen namen je bil, Kazimira izvabiti kam daleč na kak samoten kraj in tam bi ona izvedla svoj načrt. Toda ko sta prišla do stezice, ki je vodila na grič, se je oglasil Kazimir:
»Zavijva na to stezo, da bova videla, kam pelje.«
V Ninini notranjosti se je vse protivilo tej želji. Saj je pri smreki prebila toliko srečnih ur v Štefanovi družbi! Toda ker ni našla nobenega pravega izgovora, je molče sledila Kazimiru. Preden sta prišla na jaso, je previdno pogledala okrog sebe, da bi videla, če sta sama. Na desni strani je zagledala jablano, ki je bila polna rdečih jabolk. Jablana je stala na nekoliko vzvišenem prostoru. Nina je domnevala, da je od tam lep razgled po vsej okolici.
»Kazimir, počakajte! Grem po jabolka, da se bova z njimi nekoliko posvežila.«
Tekla je k jablani in utrgala tri jabolka. V eno je ugriznila in medtem hitro pogledala okrog sebe. Nikjer žive duše! Nikjer ne človeka ne živali, kakor da bi zablodila v kako neobljudeno puščavo. Nina se je vračala h Kazimiru in spotoma jedla jabolko.
»Izvolite! Ugriznite!«
Dala mu je tisto jabolko, katero je prej sama jedla. Na njem so se poznali sledovi njenih malih zob. Kazimir je prav na tisti strani ugriznil in se glasno zasmejal:
»Ha, ha, ha! Tako živiva ko Adam in Eva. Kako lepo je življenje! Enkrat ugriznem jaz, potem ti, nato spet jaz ... Ha, ha, ha!«
Nina se ni smejala. Okorno je šla dalje in je 1« s težavo dušila v sebi strah in odvratnost. Kazimir pa se je še vedno smejal.
Prispela sta na drugo stran jase. Stala sta tesno drug ob drugem, toda drug drugega nista upala pogledati.
Sedla je. Kazimir je slekel suknjo in sedel poleg nje. Nato se je napol leže naslonil na hlod, ki je ležal pod smreko.
»Če mi obljubite, da se bova mirno razgovar-jala, vas bom presenetila z nečim. Bodite priden in zaprite oči!«
Kazimir je — ves srečen — smehljaje zaprl oči.
»Oh, muha se vam hoče vsesti ravno na konec nosu! Počakajte, da jo odpodim!«
Pri teh besedah je zakrila Kazimirove oči s svojim žepnim robcem.
»Tako! Sedaj pa še počakajte, da pogledam, če kdo ne prihaja.«
Kazimir je negibno slonel na hlodu in čakal, s čim ga bo presenetila. Nina se je oddaljila za tri, štiri korake, potegnila izpod obleke samokres in ga skrila za hrbtom.
»Ali si bom upala?« se je vprašala na tihem.
Obraz ji je bil bled, ustnice je stisnila. 2ivci so se napeli in zbrala je vse moči. Počasi se je bližala Kazimiru in ko je prišla do njega, je pomerila, zaprla
oči in sprožila.


bodo lahko udeleževali tudi pomočniki. Banska "aprava bo tečaj priredila, čim bo dovolj prijav-ljencev. Prijave sprejema združba obrtnikov v Murski Soboti. — Pred kratkim se je tukaj ustanovil meddruštveni odbor, ki je med drugim sklenil postaviti pred gradom spomenik prekmurskim književnikom in buditeljem, ki so v časih, ko smo živeli v okovih suženjstva, širili med ljudstvom nacionalni duh ter zbliževali svoje rojake z ostalimi Slovenci onstran Mure. Spomenik bo predvidoma odkrit ob otvoritvi »Prekmurskega tedna«. — Isti meddruštveni odbor je ustanovil tudi pevski zbor, ki že ima svoje redne pevske vaje. — V sredo, 19. aprila, se je cel dan v nabito polni dvorani okrožnega sodišča vršila razprava proti znanim zločincem, ki so dolgo časa strašili po sosednji štajerski, sedaj pa so prejeli zasluženo kazen, kjer bodo za varnimi jet-niškimi mrežami lahko premišljevali pot svojega zločinskega življenja. Trstenjak je bil obsojen na 15 let robije, Cigut na 12 let robije, Šantel pa na 8 let robije, njihova kuharica, ki je zločince prikrivala, pa je bila obsojena na šest mesecev strogega zapora na štiri leta pogojno.
Turnišče. Marsikdo si je oddahnil, ko je zvedel, da so pred dnevi odpeljali nepoboljšljivega ž. F. v poboljševalnico. Posebno dobrodošlo je to za njegove domače, ki so se trudili, da bi ga dobro vzgojili, a njih vzgojni nauki so padali na nerodovitna tla.
Dolnja Lendava. V nedeljo, 13. aprila, sta se precej vinjena vračala iz vinograda posestnika Lebar Franc in Biro Franc, oba iž Gaberja. Ker sta radi preobilo zavžitega alkohola bila oba zelo zgovorna, je prišlo med njima do prepira in spopada, pri katerem je Lebar Biroja tako nesrečno udaril, da je ta na mestu obležal mrtev. Koliko gorja je že povzročil ta nesrečni alkohol!
Iiuzma. Pred dnevi se je pri nas dogodil kaj čuden in omembe vreden dogodek. Posestnik Ž. J. je s svojimi kravami peljal Iz gozda drva po poti, ki vodi po posestvu pose3tnice M. M., za katero služnost 2. plačuje letno odškodnino. Toda služnost je bila pozabljena in ž. je bil dočakan s sekiro. Ko je pripeljal do posestnice,. ga je ustavila in začela vpiti, zakaj vozi po njenem gruntu. Pri tem pa je dvignila sekiro ter brez vsakega povoda udarila nedolžno kravo dvakrat
po glavi, radi česar je ista dobila močne otekline, a razdražena ženska je s tem zadostila svojemu besnemu srdu.
Gornji Petrove!. Minuli teden je do tal pogorela prazna in s slamo krita štala posestnice šarkany Helene, ki trpi nad 2000 din škode, ker poslopja ni imela zavarovanega. — Nekoliko dni pozneje pa je ob prvem mraku lzhruhnil ogenj na hlevu posestnice Luco Sidonije, od koder se je naglo razširil na vsa poslopja imenovane posestnice. Požar je zajel tudi hišo soseda Luco Karla. V nevarnosti pa so bila tudi gospodarska poslopja drugih sosedov, ki se imajo zahvaliti le požrtvovalnosti gasilcev, da so širjenje požara preprečili. čeprav so bila pogorela poslopja lesena in s slamo krita, vendar trpita posestnika nad 20.000 din škode, kar je z ozirom na to, da nista bila zavarovana, zelo veliko. Ogenj Je bil podtaknjen in je bil osumljenec ovaden državnemu tožilstvu v Murski Soboti.
Kukeč. Pred kratkim je v zgodnjih večernih urah začela goreti šupa posestnika Flisar Janeza, v kateri je imel shranjeno vse gospodarsko orodje in mnogo stelje. Ker se je ogenj naglo širil, niso mogli rešiti ničesar in je škoda precejšnja.
Tešanovci. Prejšnji teden ob 11 ponoči je izbruhnil ogenj na podstrešju hiše posestnika Merica Štefana ter ga z vsem senom, ki ga je bilo nad 1500 kg, popolnoma uničil, tako da škoda znaša nad 6000 din. Požrtvovalnim gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti, sicer bi se razširil tudi na gospodarsko poslopje.
Topolcvci. Po neprevidnosti nekaterih otrok, ki so v gozdu kurili in pustili žerjavico nepogageno, se je vnel smrekov gozd posestnika Pitz Ver-nerja. Zgorelo je nad dva orala površine, a se škoda še ni mogla točno ugotoviti.
Skakovci. Zanimivo je dejstvo, da nekateri nasilni vročekrvneži niti na cesti ne morejo brzdati svoje pretepaške narave. Tako je pred dnevi Fr. Friderik iz Gerlinec napadel sicer mirnega fanta Ž. K., ki se je s kolesom peljal proti Can-kovi, ter ga brez vsakega povoda oklofutal. Čudne manire! Z zadevo se peča oblast. — Nekaj dni prej se je na isti cesti zgodil precej razburljiv dogodek. Iz Murske Sobote se je pripeljal neki motociklist ter je dohiteval kolesarko, ki je vo-
zila po levi strani ceste. Ko ji Je motorist dajal signal, je ženska vsa iz sebe križarila po cesti. Le opreznosti motociklista se Je zahvaliti, da ni prišlo do druge nesreče, da se je na motorju razbila luč; kajti nesreča bi bila lahko usodna. Vsa zbegana ženska pa j« začela vozača zmerjati, tako da se Je na cesti zbralo mnogo gledalcev, ki so se v sodbi razdelili v dva tabora in bi se skoraj spoprijeli.
Prosenjakovci. Kaj čudno Je dejstvo, da so zadnje čase požari gozdov skoraj na dnevnem redu. Pred kratkim J« začel goreti gozd Kurta Matzeinauer. Zgorelo ga je nad en oral v vrednosti 2500 din. — čez pet dni se je požar pojavil v gozdu Istega veleposestnika ln je zgorelo nekaj nad 300 kvadr. metrov površine. Ker je bil tod gozd pred leti posekan in nanovo zasajen, škoda ni tako velika. Krivca so orožniki izsledili ter prijavili državnemu tožilstvu v Murski Soboti.
Gcrnja Lendava. Prejšnjo nedeljo je bil v tukajšnji šoli roditeljski sestanek. Udeležilo se ga je okoli 90 staršev. Predavanju g. upravitelja Beloglavca so starši z veseljem sledili. G. upravitelj je govoril o pomenu in potrebi medsebojne vzgoje otrok v šoli in doma.
Vadarci. V cvetu mladosti je odšla od nas Te-nacek Marija. Bila je daleč okrog poznana kot dobra in poštena šivilja. Prijateljice so jo spremile na njeni zadnji poti in JI ob grobu zapele žalostinko. Slovo je bilo res žalostno, ona v temni grob, njene prijateljice pa skoraj vse drugi dan v tujino za kruhom. Tudi mnogo drugo-vercev se je udeležilo pogreba. Naj ji sveti večna luč — žalujočim pa naše sožalje!
Vidonci. Na veliki petek Je odšel v večnost Spilak Mihael, oče gostilničarja ln posestnika špila.k Mihaela. Bil Je vse svoje življenje dober vaščan, kar je pokazala udeležba pri pogrebu. Dobro je vzgojil vse svoje otroke. Gospod naj mu bo milostljiv sodnik — žalujočim pa našo sožalje!
Ali si že obnovil naročnino?
„Slov. Gospodar" stane:
za vse leto 32 din, za pol ieta 16 din, za četrt leta 9 din.
Pok je bil strašen. V obraz ji je udaril gost dim. Zgodilo se je. Odprla je oči, da bi videla učinek svojega dejanja.
Kazimir je živel. Robec je strgal z oči in se je hotel dvigniti. Desna stran obraza je bila krvava.
Nina je skoraj blazna spet pomerila. Kazimir je sedaj razumel, za kaj gre. Obe roki je dvignil pred obraz, da bi se branil krogel. Dlani so bile obrnjene proti Nini. Obupno je začel vpiti.
»Nina! Za božjo voljo!«
Nina je brez pomišljanja streljala. Enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat... Omagala je. Samokres ji je padel iz roke. Za nekaj korakov se je umaknila in je šele potem pogledala, kaj je storila.
Kazimir je ležal v istem položaju negibno, kakor da bi bil okamenel. Roki je še vedno imel dvignjeni in iz preluknjanih dlani je curljala kri. Nenadoma je premaknil roki, se zgrabil za prsi in omahnil. Nina je videla dovolj.
Kako je šla s tistega kraja in kako je našla stezo med gostim grmičevjem, se pozneje ni mogla spomniti. Le tega se je zavedla, da je obupno tekla po stezi, preganjana od nevidne pošasti, in da je čutila v srcu olajšanje, ko je prišla na cesto in zagledala nad seboj sinje nebo, ker je prej mislila, da se nebo ruši nad njeno glavo. Vsa zasopla se je ustavila, da bi zbrala svoje misli. Zgodilo se je... Kazimir je mrtev in njegov lastni samokres leži poleg njega. Vse se je tako zgodilo kakor je želela. Kaj je treba o tem razmišljati! Cemu strah?
Nenadoma se je spomnila na svoj žepni robec. Ali naj gre ponj ? Morda ponoči...
V tem trenutku se ji je zazdelo, da je slišala od smreke sem klic:
»Nina! Nina!«
Stresla se je in začela bežati. Cez čas se je ustavila in prisluhnila.
»Nina! Nina!« ji je spet zazvenelo v ušesih.
Spet je začela bežati. Ušesa si je zatisnila z rokama, toda klica ni mogla zadušiti. Zdelo se ji je, da je vpilo iz njene notranjosti:
»Nina! Nina!«
Otroci imajo navado, da si z rokami zakrivajo obraz, kadar storijo kaj hudega, in mislijo, da jih nihče ne vidi, če oni nikogar ne vidijo. Tako je storila tudi Nina. S palci je zatiskala ušesa, z dlanmi zakrivala obraz in tako tekla proti mestu. Ni se ozirala ne na desno, ne na levo. Težko je dihala. Bila je vsa mokra od potu in groze. V prvi ulici je bolj čutila ko videla, da se ji nekdo bliža na drugi strani ulice. Zdelo se ji je, da mora biti ženska. Glave ni dvignila, da bi pogledala. Bala se je, da ji bodo ljudje brali iz oči, kaj je storila, in izkričali vsemu svetu. Počakala je, da so se koraki oddaljili.
Po ulicah si ni upala teči, ker se je bala, da bi to bilo ljudem sumljivo. Iskala je manj obljudene ulice, da bi bolj neopaženo prišla domov. Klic jo je še vedno preganjal.
»Nina! Nina!« je vpila njena notranjost in vsa okolica.
da bi morali radi preobilice cigar znižati ceno, kot se to dogaja — pri kavi.
Nenavadna riba Reuterjeva agencija javlja lz Londona, da so ribiči v Južni Afriki ujeli v globini 71 metrov ribo, ki jo smatra znanost za Izumrlo že pred petdeset milijoni let. Riba meri v dolžino 5 m ta tehta 127 funtov. Namesto kosti ima hrustanec. Organi kakor tudi oblika te ribe so povsem primitivni in povsem sličijo okameni-nam iz mezocoične dobe. Riba pripada posebni vrsti, ki Je živela pred milijoni let. Vseučiliški profesor Russ, ki se za stvar zanima, Je odpotoval na lice mesta, da prouči ribo kakor tudi okoliščine, v katerih so Jc vlovili.
Celo sftladiSCc Železa v želodca
Mariborsko okrožno sodišče je obsodilo v tednu pred cvetno nedeljo na dosmrtno ječo 30 letnega Jožefa Koder, mehanika iz Maribora, kateri je zagrešil v tovariši ji z Melhiorjem Pintaričem več tolovajptfv in je vznemirjal dolgo časa z razbojmštvi mariborsko okolico, Dravsko polj« in Dolenjsko. Obsojeni Koder čaka na pravo-močnost obsodbe v celici mariborske jet-nišnice.
Znano je, da požirajo nevarni zločinci po obsodbi razne železne ter pločevinaste predmete z namenom, da bi bili oddani v bolnišnico in bi od tam lahko zbežali. Ker je pobeg kaznjencev iz bolnišnice radi preiskave želodca že parkrat uspel, so postali v jetnišnici in mariborski kaznilnici bolj previdni.
Omenjeni težki zločinec Koder se je tudi poslužil po zgledu nekaterih prednikov navade požiranja železnih predmetov, da bi si končal iz obupa nad prisojeno mu dosmrtno ječo življenje, ali pa, da bi prišel v bolnišnico in od tam v ljubo svobodo.
Kodra nadzorujoči paznik je javil jet-niškemu zdravniku, da je obsojeni v zadnjem času kljub običajni hrani mučno shujšal.
Kaznjenec je končno priznal zdravnika, da je pogoltnil 24. aprila kose železa, že-belj ter žico. Ker je postajalo stanje bolnika nevarno, so ga prepeljali z verigami na rokah in nogah v mariborsko splošno bolnišnico. Po pregledu po rentgenu ga je operiral dr. Vladimir Brezovnik, primarij H. kirurgičnega oddelka, na želodcu, v katerem je na največje začudenje odkril celo skladišče železja, Iz Kodrovega želodca je privlekel tri železne zapirače ali »bakle« od oken v dolžini 15—20 cm in precej debele, ter dolg žebelj. V tankem črevesu mu je tičala 20 cm dolga in nekaj milimetrov debela žica.
Operacija je povsem uspela in bo Koder čisto zdrav v najkrajšem času zapu-
stil bolnišnico in bo moral nazaj v Ječo, kjer bo odslej bolj previden glede prehude obremenitve želodca s predolgimi ln preveč debelimi okenskimi »hakli« ter žeblji!
j Naši rajni
Sv. Anton v Slov. goricah. Umrl je dne 6. marca daleč naokrog znani Ceh Janez, p. d. Strah, lz Cogetincev, kateri zasluži, da mu tudi »Slov. gospodar« v spomin poda par vrstic kot svojemu staremu, nad 30 let zvestemu naročniku. Pokojni Je bil daleč naokrog znan kot izvrsten mu-zikant, ki Je znal neštetokrat kakršno koli družbo razvedriti s svojim veselim značajem. Bil je glasbeno izredno nadarjen ln je v svoji starosti večkrat izjavil: kako bi rad svoj talent dal komu drugemu, ako bi ga lahko. 13 let je bil tudi naš organist in Je kot pevovodja mnogo storil za čast božjo. V mladih letih Je bil tudi agilen prosvetni delavec. Bil je globoko veren, kar je tudi vcepil v svojo družino in lahko o njem mirno rečemo, da mu je v resnici bilo v življenju geslo: moli in delaj! Bil je izredno skrben ln delaven. Njega ni nikoli nikdo našel brez dela in tudi kljub starosti 74 let mu nobeno jutro ni bilo prezgodnje. V njegovo hišo je smelo zahajati samo le katoliško časopisje in knjige. Bil je vedno trdne narave, le pred smrtjo je nekaj tednov bil v postelj l, kjer je bil previden tudi s sv. zakramenti. Pogreb je bil 9. marca, katei-ega je vodil njegov svak, g. duhovni svetnik in msgr. Jakob Gašparič iz Trbovelj. Na domu mu je v slovo zapel domači pevski zbor pod vodstvom pokojnikovega nečaka g. Jakoba Mohorič, troji-ška godba pa mu je zaigrala žalostinko, nakar so člani domačega Društva starih vojakov in invalidov ponesli krsto v domačo cerkev, v katero jo tako rad zahajal. Sv. mašo zadušnico je daroval g. župnik Gašparič, kateri se jo tudi pri odprtem grobu z v srce segajočih besedah poslovil od našega Janeza. Tokrat menda ni 03tal0 no-
beno oko suho. Nato s« Je poslovil od rajnega M njegov eoobčan Loremčič Vinko, in to v imen« Društva starih vojakov. Domači pevci so mu za-peli žalostinko, godba Je še zadnjič zaigrala svo> Jemu sotovarifiu par žalostnih akordov, oči navzočih pa so bile uprte v svežo in prerano gomi« lo našega priljubljenega Janeza, a ia src vseli s« je nemo izražal bolesten vzdih: Bog Ti daj večni mir tri pokoj ln na svidenj« v rajski vižavll — Žalujočima sinovoma, od katerih j« starejSI ožanjen, mlajil pa J« tajnik pri domači občini, kakor tudi vsem ostalim žalujočim izrekamo so žalje!
Sv. Ana v Slov. goricah. Tužno so zapeli zvonovi iz Itn naše farne cerkve in nam naznanili žalostno vest Na Stavnici je umrla 18. aprila po kratki in mučni bolezni v 75. letu starosti lune« tica-vdova Kraner Julljana. S pokojnico j« legla v grob ena najuglednejših krščanskih mater, ki se Je odlikovala po svojem lepem krščanskem; življenju ln bila po svojih dobrih delih v najlepši zgled vsakomur, ki jo je poznal. Bila je globoko«-, verna, ki ni nikdar zanemarjala verskih dolžnosti in se ravnala po božjih zapovedih ter bila vdana v božjo previdnost. Noben berač nI odhajal od nji. praznih rok. Svojo dobrosrčnost je kazala napram vsakomur in bila je vedno pravična. Svetovna vojna jI je Iztrgala moža, ki je padel v tuji zemlji. Vsa vojna in povojna leta je gospodarila sama s svojima dvema sinovoma. Med vojno ji je umri najmlajši sin, kar je bilo zanjo drugi hudi udarec, a prenesla je vse vdana v božjo voljo. Nepopisna so vsa dobra dela in zasluge pokojne Ju-lijane, ki jo bo še marsikdo težko pogrešal. Vso priljubljenost in spoštovanje vse obširne okolice je pokazal njen pogreb, kakršni so redki pri nas. Pokojnico ohranimo v trajnem spominu. — žalujočima sinovoma, sestri, bratoma in ostalim so-rodnikom izrekamo naše sožalje!
Apače. V Nasovi je umrl Gregor V a k a j, zaveden Slovenec ln skrben gospodar. Naj v miru počiva — žalujočim pa naše sožalje!
Šmartno v Rcžni dolini. Pri nas smo zadnji čas pokopali dve zgledni materi in blagi ženi: Fran-čiško B r e ž n i k in Frančiško HriberSek, Velika udeležba pri pogrebu ln marsikatero rosno oko je pričalo, da smo se ločili od res blagih
Miš ustavila promet Na zelo prometni cesti v Londonu se Je ves promet ustavil za pet minut zavoljo majhna miške. Miška je bežala pred mačko. Pred borzo Je stal mešetar, ki J« mirno čakal, da sporočijo nove tečaje. Nenadno j» začutil, da mu Je skočila miš v hlačnico in mu začela plezati po nogi navzgor. Mož so je smrtno prestrašil. Začel Je kri-Cati in skakati po hodniku, kakor da ga meče božjast. Seveda so se ljudje začudeno ustavili; menili so, da Je mož znorel. Kmalu Je bila cesta tako polna ljudi, da se Je ves promet ustavil. Šole po petih minutah Je mogel mešetar miš stre-sti ia hlačnice. In Je ušla.
Inseriragfe!
Ko se je bližala hiši, v kateri je stanovala, si je oddahnila. A le za nekaj časa. Razne misli so jo začele mučiti. Kaj bo rekla mati? In kaj bo, če je slučajno kdo pri njih? Zbrati, pomiriti se bo morala, preden prestopi domači prag. Šla je mimo hiše, a takoj se je spomnila, da bi bilo to še bolj nevarno, kakor če gre domov. Obrnila se je in stekla v hišo. Ko je zaprla vrata za seboj, so ji moči popolnoma opešale. Zamajala se je in zgrudila na tla. Čez nekaj trenutkov je spet zbrala moči. Sedla je in zaklicala:
»Mati!«
Mati jo bo gotovo obvarovala hudega, nje se ji ni treba bati.
»Mati!« je spet zaklicala.
Ni dobila odgovora. V hiši je vladala tišina, samo budiljka je tik-takala.
Vstala je in šla v nadstropje. Mati je morda legla in zadremala. Ne. Stanovanje je bilo prazno. Nina je globoko, težko dihala. Pogledala je roke in obleko, da bi videla, če ni kje kaka kaplja krvi. Ničesar ni zasledila. Oddahnila si je. Nihče ne bo sumil, da je ona izvršila krvavo dejanje. Stopila je pred ogledalo. Vztrepetala je. Nasproti ji je zrl tako straian obraz, da ze ga je ustrašila. Oči so bile rdeče, solzne, divje. Ustnice blede in zatečene, obraz plav, lasje razmršeni in prepoteni. To naj bi bila tista Nina, katero je vsakdo smatral za lepotico? ...
Hitro se je umila in počesala. Medtem je razmišljala. Nekaj bo morala storiti. Dasi se ji je zdelo, da je doma popolnoma varna, si je vendar dopovedo-
vala, da bo vse tajila, če bi jo klicali na odgovor, Gotovo ji bodo verjeli, ker nihče ne bi mogel misliti, da bi tako nežna deklica mogla zagrešiti tako grozen zločin...
Prej je mislila, da bo samo z mesta zločina morala pobegniti in bo vse v redu. Kazimir umre in bo vsakdo mislil, da je izvršil samomor. Toda sedaj so se ji misli nenadoma začele zapletati. Pred seboj je zagledala dve veliki, s kroglami preluknjani dlani. Ti dlani bosta pričali, da Kazimir ni bil samomorilec, marveč žrtev morilcev. Toda ali je Kazimir res mrtev? Če ga najdejo živega, bo izpovedal, da je ona streljala nanj. In kaj bo potem svet rekel? Prepričati se mora, kako je s Kazimirom!
Nadela si je klobuk in odhitela od doma. Hitela je. Ko je prišla do parka, se je zavedla, da za svetla ne more k smreki, ker bi jo mogel kdo videti. Obrnila se je in šla v drugo smer. Blodila je ko v polsnu. Nenadoma se je znašla v cerkvi sv. Patricija. Cerkev je bila prazna, le na desni strani, pred oltarjem svetega Jožefa, je molila neka stara ženica. Kako miren, hladen in varen kraj! Nihče ne bo mislil, da bi se morilec mogel zateči v tak kraj. Samo to bo morala reči, da je bila v cerkvi in vsakdo ji bo verjel, da je nedolžna. Mlada leta so ji oživela v spominu. Moliti bi morala. Toda kaj? Poskusila je z očenašem, toda njene misli so se izgubile. Kviš-iu se je ozrla in zagledala podobo presvetega Srca Jezusovega. Roke podobe so bile razširjene, na dlaneh' so zevale krvave rane. Srce ji je za hip zastalo od
fcen. Na sedmini prve se je nabralo 111 din, na sedmini druge pa 100 din za novo lavantinsko bogoslovnioo. Bog plačaj živim in rajnim! — Ealujotim po obeh materah naše sožalje!
Kostrivnica, Smrt se je letos pri nas lotila z veliko naglostjo žensk, katerih j« že do sedaj pobrala deset, večinoma same stare, in enega moškega, Fajsovega Toneta. Med drugimi smo rgubili nad vse dobro in usmiljeno mamo S t r -cišatovo, p. d. Ferlnovo, katera je umrla «a kapjo. Na veliko soboto smo pa pokopali Mastnakovo mamo, mater uglednega celjskega trgovca Mastnaka, staro 83 let. Obe sta bili vzorni in krščanski materi kakor so tudi njih otroci. Obema rajnima večni mir — žalujočim pa naše sožalje!
Sv. Peter pod Sv. gorami. Preteklo sredo smo ppremili k večnemu poičtku na božjo njivo blagega, nadvse skrbnega očeta L e s j a k Jožeta iz Bojnega vrba. Bil je otrokom nadvse dober oče, hiši vzoren gospodar, sosedom blag prijatelj in umen svetovalec, neštetim boter, vsakemu pa pomočnik v sili. Vse življenje ni pil ne vina ne žganja, vendar je bil v družbi, zlasti na ženi* jvanj-«VJh gostijah, kamor so ga radi vabili za starešino, vedno poln humorja in veselega razpoloženja. V njegovo hišo je zahajal le katoliški tisk. Sam neizmerno vdan katoliški Cerkvi, je tudi svoj« otroke vzgojil v strogo verskem duhu. Zato ga je vse cenilo in spoštovalo. Naj mu bo Bog za vrr. velika dela, za katera v življenju ni iskal priznanja, bogat plačnik — žalujoči družini naše sožaije!
Blzeljsko. V častitljivi starosti 76 let je preminul v Stari vasi na Bizeljskem Josip J a n e ž i č , bivši veleposestnik in obče znani ter spoštovani gospodar v spodnjih krajih. Rajni je bil zgled naprednega gospodarja, neustrašen narodnjak in je vodil med vojno županske posle. Pred leti je izročil svoje veliko posestvo sinu, sam pa je živel v lepem vinogradu na 2alcah, dokler je lahko zmagoval strmino hriba. Za njegove velike zasluge na polju gospodarstva in narodnega dela ga je odlikoval kralj z redom sv. Save in jugoslovanske krone. Vrlemu in priljubljenemu možu ostani ohranjen med Slovenci časten ter hvaležen spomin — žalujoči soprogi in dobrim otrokom pa naše iskreno sožalje!
groze. Nato je zapustila podobo in šla pred glavni oltar. Pr-ed njim je brlela večna lučka. Nina se je spet zgrozila: luč je bila krvavo-rdeča. Ni mogla moliti. S strahom je zbežala iz cerkve.
Oh, ko bi vsaj komu mogla povedati vso stvar!
Šla je proti domu.
Mati je že bila doma. Stala je pri štedilniku in kuhala kavo.
Nina je na voglu mize zagledala pismo. Ko je videla, da je njeno, ga je dvignila in ogledovala. Vedela je, da ga je pisal Štefan, da so v njem litvanske besede, ki jI sporočajo, da jo Štefan ljubi in bo v nedeljo prišel na obisk. Štefanova pisma je vedno rada čitala. Sedaj pa ni bila razpoložena za čitanje. Pri čitanju ne bi mogla zbrati svojih misli, ker ji je lebdela pred očmi Kazimirova slika. Poleg tega je do Štefana čutila neko nerazumljivo jezo in če bi hotela najti vzrok te jeze, bi izzvenel v očitku: Tu bi moral biti ln mi pomagati v stiski. Zakaj si odšel v St. Patrik? Zaradi tebe sem si nakopala to nesrečo.
Obupno je vrgla pismo na mizo.
Ves čas jo je polnila neprijetna zavest, da jo mati opazuje in se vprašuje, kaj ji je. Najbrž je začudeno !n z veseljem opazovala, kako brezbrižno je sprejela Štefanovo pismo. Naposled je mati spregovorila:
»Zakaj ne prečitaš pisma?«
Nina ni odgovorila.
»Kaj se je pa zgodilo? Ali sta se sprla?«
Molk.
»Vedela sem, da ga boš lepega dne spoznala. Na-
Kamnlca pri Mariboru. Slov. katoliško Izobraževalno društvo vpriaori ▼ nedeljo, SO. aprila, ob treh popoldne v cerkveni dvorani pretresljivo dramo lz svetovne vojne »Človek, ki sem ga ubil«. Prijatelji lepe igre vabljeni!
Slov. Bistrica. Pripravimo se na Prosvetni dan! Naglo se bliža 4. junij — dan blagoslovitve našega »Slom*ekovega doma«. 2e v začetku prejšnjega meseca smo glede tega poslali raznim društvom posebno okrožnico s sporedom in prijavnico. S tem seveda ni rečeno, da naj pridejo le povabljeni in organizirani, ampak vabimo sploh vse, ki čutijo katoliško in slovensko v naši soseščini. Prosvetne organizacije pa so poklicane, da Izvedejo Širšo agitacijo tudi izven društvenega kroga. Obenem naprošamo vse, da nam prijavite
vsaj v glavnem evojo udeležbo, da moremo udeležbi primerno pripraviti rediteljstvo in drugo. Vse za lep »Prosvetni dan« v Siov. Bistrici!
Vransko. Veliko tombolo bo priredilo dn« 21. ftiajnika Katoliško prosvetno društvo. Glavni dobitki bodo: dve moški in eno žensko kolo, zaboj sladkorja, vreča moke, dva seznja drv, moška žepna ura, ionska z&pestna ura ter blago za žensko obleko. Poleg teh velikih dobitkov bo S« zelo veliko Število manjSlh. Cena posameznim srečkam j« dva dinarja. Prijatelji od blizu in daleč, priskrbite si pravočasno srečke, ki vam bodo zagotovile pravico do lepih dobitkov!
Sv. Andraž pri Velenju. Dne 30. aprila bom« v Društvenem domu igrali prelepo Igro v Šestih slikah »Rožni venec«. Začetek ob treh popoldne.
POZOR, CENJ. DOPISNIKI! Zaradi praznovanja 1. maja bo delo v tiskarnah ta dan počivalo. Ker bomo »Slov. gospodarja« zaključili že v soboto, zato moramo imeti dopise v rokah že v petek,
due 28. aprila. ♦
Sv. Marija v Puščavi. Kot vsako leto, pričnejo v Puščavi veliki romarski shodi s četrto nedeljo po Veliki noči. Letos pride ta nedelja na 7. maj-ntka. V Puščavi praznujemo to nedeljo vsako leto v spomin, ko je bila veličastna puščavska cerkev pred 310 leti posvečena. Kot vsako leto, se bo vršil ta romarski shod tudi letos. Spored.
6,	maja popoldne spovedovanje romarjev. Dne
7.	maja zjutraj od petih naprej spovedovanje. Ob 7 po prihodu vlakov pridiga in slovesna sveta maša. Ob devetih tiha sv. maša. Ob desetih pridiga in nato slovesna peta sv. maša. Kdor še nI zadostil velikonočni dolžnosti, ima priložnost tedaj, ker bo spovednikov dovolj na razpolago. Izletniki, ki tako radi pohitite na Pohorje, združite razvedrilo telesa in duše na to nedeljo v Puščavi! — Naslednji shodi bodo: na praznik sv. Ane, 26. julija, v nedeljo po sv. Ani, 30. julija,
na praznik vnebovzetja Marijinega, 15. avgusta, v nedeljo po prazniku vnebovzetja, 20. avgusta, in na praznik rojstva Marijinega, 8. septembra.
St. llj v Slov. goricah. Dne 30. aprila ob pol osmih dopoldan se vrši predavanje banovinskega inštruktorja za protiplinske napade dr. Jurečko Ivana o lastnosti in učinku strupenih plinov ter o Izvedbi organizacije obrambe proti istim. Ob treh popoldne se vrši isto tam praktična gasilska vaja. Protiplinska obramba se izvaja energično v vseh evropskih državah.
Apače. Dolgo že nI bilo v »Slov. gospodarju« poročila iz Apač, zato ste gotovo radovedni, kako je tu pri nas. Je prav lepo, vse zeleni in cvete, na belo nedeljo se je pa pripeljalo k nam kar celih deset avtobusov in tovornih avtov z izletniki Bili so Slovenci iz Maribora in Sv. Lenarta, ki so v Stogovcih in v Apačah rapeli nekaj prav lepih pesmi. — Ze dalja časa ima bolezenski dopust učiteljica gdčna Dora Gregoretič. Je zelo bolna na poljučih. Tako spet manjkata dve učiteljski moči. — Dne 20. aprila ob pol petih popoldne je izbruhnil požar v skednju g. Satlerja v Mahov-cih. Gospodar se je ravno vrnil iz Gornje Radgone in bil pri malici, ko ga sosed opozori, da gori nje-
posled bi se lahko spametovala in se poročila s Kazimirom.«
Nina je šla v svojo sobo. Sedla je h klavirju in zaigrala pesem »Srca m cvetlice«. Čez nekaj časa je šla v kopalnico. Dolgo si je močila obraz in oči z mrzlo vodo. Nato se je obrisala in stopila k oknu. Sonce j« še sijalo, toda bližalo se je zatonu. Grozni sončni žarki! Kot kaki vohuni osvetlijo vsako stvar. Zdelo se je, da se je sonce na robu obzorja ustavilo in noče izginiti z vidika.
10.
Skoraj istočasno, ko je bila Nina s Kazimirom na sprehodu in je izvršila grozno dejanje, je Štefan čakal v Sv. Patriku na voz cestne železnice, da bi ga prepeljal v Pikerton. Na sebi je imel svojo najboljšo obleko. Bil je slabo razpoložen. Vročina in gospodarjeva neizprosna strogost sta ga popolnoma izčrpali. Vsak dan je moral vstati že pred peto uro. Pol ure nato je že odprl točilnico. Potlej je moral pometati, brisati prah, izpirati pljuvalmke. Ko je bil gotov e tem delom, so navadno že prišli prvi gostje.
Gospodar je bil samo prvi dan navzoč pri otvoritvi točilnice, da bi uvedel novega natakarja. Druge dni se je pojavil šele proti poldnevu. Po odhodu opoldanskih gostov je Štefan lahko odšel, ker je imel prosto do petih. V tem času je navadno šel domov spat. Potem se je spet začelo delo in je trajalo do polnoči.
(DaJje sledi)
Naš želodec — ura Vsaka jed potrebuje določen čas za prebavo in dobro je, če te čase vsaj za najvažnejša živila poznamo, da bomo vedeli Izbirati. Čaj, kava in pivo zapustijo želodec v eni uri, mehko kuhana jajca, mesna julja in kuhano mleko v poldrugi uri, hruške in cvetače v
2	urah, beluše in paradižniki v 2 in pol urah, surova jajca, krompir v oblicah, bol kruh, jagode ln marelice v 2 in tričetrt ure, kuhana perutnina v
3	urah, bravina v 3 in četrt ure, rfž, Spinača ln govedina v 3 in pol urah, pečenka ln kumarice v 4, orehi, gosja pečenka, svež kruh in račja pečenka v 4 in pol, goveji fllet v 4 in tričetrt, sla-nikl, grahova koša ln zeleni fižol v 5, svinjina v 5 in četrt ure.
Bö. april 193t>
SLOVENSKI GOSPODAR
Stran 9
gov skedenj. Gasilcem iz Apač in tepovcev ter froudenauskemu oskrbniku ■ svojo brizg« lno Je Odpelo, da so požar omejili na skedenj tu obvarovali druga poslopja nepoškodovana. O. Satler ae t» pri reševanju vozov tako opeikei, da j« moral »skati Biravniäko pomoč. V skednju J« bilo le praeeJ sena In slame bi j« Skoda mnogo večja Dego zavarovalnina (6000 din).
Sv. Vid pri Ptuju. V lotoSnJl zimi ja naä kraj M nov način dokazal ljubezen in ftutenje do «vola ravne Šolske mladine. Nad tri mesece M J« Vsak opoldan nasitilo in si ogrelo želodce povprečno 100 Šolskih otrok s dobrotami novousta-Bovljene Šolske kuhinj«. Šolsko upravlteljstvo ae V imenu mladine najtopleje zahvaljuj« kr. ban-«6cl upravi ter domačemu krajevnemu Šolskemu odboru za Izdatno pomoč v zneskih po 800 in 800 din, dalje uvidevnim posestnikom tukaJSnje-fa Šolskega okoliša za podpore v naravi. Prav posebno zahvalo dolgujemo naSemu rojaku g. Vinku Pernatu, mesarju in prekajevalcu v Ptuju, ki Je a svojimi tedenskimi darovi pripravil naSl mladini mnogo okusnih kosil. Bog plačaj stotero vsem!
Sv. Marjeta niže Ptuja. Na belo nedeljo j« v neki gostilni v našem kraju neki Mariborčan žabi hvaliti Ideje hltlerlzma, d&sl niti nI znal po-Steno nemški, tal kazati kljukasti znak. Poslušalci, zlasti kmečki fantje, so temu »apostolu« zaboli temeljito iztepatl njegovo janičarsfco miselnost, da Jo je urnih krač popihal. Za zadevo ae Balo zanima naše orožniStvo, zlasti te, ker ta človek J« državni kruh. Pred leti je bil taisti najhujši nacionalist, sedaj pa Je priganjač naših najhujših narodnih nasprotnikov. — Kotov nedeljo Zjutraj, 23. aprila, prifili ljudje k jutranji službi bctžji, eo bili neprijetno presenečeni In skrajno ogorčeni, kaj,ti videM bo, da je cerkev pomazana ■ 17 tuj loškimi križi. Nekaj nezaslišanega! Tudi fcola, SlomSekov dom In občinski urad so bili po-m&zani s temi znamenji. Naj bi zadela kazen nesrečno poturico, ki nam tik pred «v. birmo tako maže našo zunaj lepo prenovljeno cerkev In Solo. .— Ljudje močno pogrešajo oblčanjega spomladanskega dežja. Posebno trpijo trate in travniki, pa tudi ozimina in detelja bi lepše rastla. Sado-nosniki so en sam cvet, kar daje našim vasem sodaj posebno očarljivo podobo. Daj Bog, da bi tudi vse lepo dorastlo v miru, zdravju, sreči In zadovoljstvu!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Nekaj o plodonosnem delovanju Franca Zemljiča, organ is ta v pokoju to posestnika pri Sv. Tomažu St 8, ki Je že 87 let naročnik »Slov. gospodarja«. Rojen Je bil leta 1871 pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Ko »e J« teftolal, Je nastopil službo organlsta v Podgorju prt Slovenjgradcu, kjer je kot organlst služboval tri leta, nato deset mesecev v ßt. Janžu pri Velenju in nazadnje 35 let pri Sv. Tomažu. Njegove zasluge ao velike tako na cerkveno-glasbenem kakor tudi na zadružnem polju. Za povzdlg cerkvene slovenske glasbe je napravil veliko, saj Je vzgojil pet organistov, ki se danes vsi udejstvu-JsJo v službah kot organ Isti. Pomembno J« njegovo delo tudi kot pevovodja. Za ljudsko petje v »erkvi pri Sv. Tomažu Ima g. Zemljič Se posebne zasluge. Kot skladatelj je zložil krasne pesmi ob raznih življenjskih prilikah, ob pogrebih, blagoslovitvah, posebno lepa ln veličastna je njegova pesem za ženina ln nevesto pri poročni sv. maSl. Sodeloval Je pri Številnih pevskih prireditvah, pri slavnostlh in pogrebih, skratka povsod, kjer Je bflo treba vestnega pavovodje in takih pevcev, kaki-šne je znal izuriti on. Udejstvov&l se Je tudi kot delavec na zadružnem polju. Bil Je v težkih liberalnih čaalh soustanovitelj zavoda »Kmečke hranilnice ln posojilnice« pri Sv. Tomažu, ki jo je vodil ck' leta 1911 do 1030. Kot borltelj katoll-Bc« stranke je Isto v viharnih dneh vedno zagovarjal ln JI do danes ostal zvest Veliko si Je pri-
zadeval, da s« j« postavilo oarkveno poslopje »m«-tnarija«, ki ga pr«J «ploh m bilo. Gospodu Eern-ljlfiu, ki j« bil ves čas svojega fcvljanja skrajno nepristranski, marljiv tal vesten, telimo, da bi prav dolgo užival zasluženi pokoj 1
Križevcl Nada po*ta bo sedaj dva leti, odkar J« pogodbena. V tem kratkem času j« bilo t» pet plamonoS. Krivda leži samo v zelo nizki piačti. Zato bi bila naloga naših merod&Jnlh člniteljev, da s« pobrigajo za povečanj« mesečnih prejemkov v toliko, da se bo delo izplačalo. Tukaj M bilo treba upoštevati socialni zakon o najnižji dnevni mezdi. Treba se bo pobrigati za povečanje nagrad«, da ne dobimo novega dostavljača. Pri tej plači «i sploh ne moremo misliti stalnega pisraonoSe, kar ne zasluži za podplat«. Naj se nekaj ukrene!
Sv. Andraž v Halozah. Prva spomladna dela po naSih vinogradih so končana. Vinogradniki se pritožujejo zaradi slab« letoinje vlnake kupčije. Upar.io, da se prihodnje leto ne bodo, C« bo začela obratovati zadružna klet v Ptuju. In razni oderuhi si ne bodo polnili svojih žepov ■ krvavimi žulji Haložanov. — Pojavila se j» ta-fluenca ali znana Španska bolezen, ki J« po nekaterih družinah priklenila na bolniško postelj več članov. Smrtnega primera hvala Bogu S« ni bilo. — Gospod »žreb« »Slov. gospodarja« s« je spomnil tudi Andražanov in je enemu izmed svojih bralcev in agitatorjev poslal za pisanko lepo žepno uro. Vsi tisti, ki sedaj niso bili nagrajeni, bodo morda drugič bolj srečni
Braslovče. V zadnji Številki »Nove dobe« m J« dopisnik iz Braslovč S« enkrat obregnil ob g. kaplana, čudeč se, da j« prestavljen v tako samoten kraj. Ves dopis Izzveni tako, kot da bi bil kazensko prestavljen na kako ovadbo ali pritožbo naprednjakov. Res Je, da je prestavljen k Belim vodam pri Sv. Križu. Tamošnjim faranom Braalovčanl častltamo, da bodo dobili tako Izvrstnega dušnega pastirja ter prijatelja mladine. Na dopis, da je prestavljen Sef St. 2 Kmetijske zadruge, poročamo, da Je tudi dopisnik »Nove dobe« Sef St. 1 prestavljen v novo službo, pač pa se poročanje v »Novo dobo« ne bo spremenilo, ker j« Se ve« dopisnikov ln vsem Je glavna skrb: kako bi tem bolj oblatili vse, kar ne trobi v napredni rog. Na dopis, da se Je britje podražilo, poročamo, da se Je pocenilo britje ln striženje dobrega imena poštenih ljudi z dopisi v »Novi dobi«.
Vojnik. Nad vojniSkim trgom se dviga hribček s prijazno cerkvico sv. Tomaža, katera Ima Jako zanimivo zgodovino. Ta cerkvica je Imela pred vojno tri bronaste zvonove, od katerih Je vojna pobrala dva, cjtal Je samo majhen, 90 kg težki zvonček. Po dolgem času sta za čast božjo vneta cerkvena ključarja začela nabirati prispevke za nove zvonove. Uspeh ni Izostal, nabrala sta toliko, da so lahko naročili Štiri nove zvonove, katerih slovesna blagoslovitev Je bila v nedeljo, 23. aprila- Zvonovi so bili iz mariborske zvonollvame prepeljani s tovornim avtomobilom v Vojnik v ranih jutranjih urah do farne cerkve, od koder so jih prepeljali do cerkve sv. Tomaža, kjer so bili slovesno blagoslovljeni po zastopniku lavantinskega knezoškofa.
Sv. Rok nad Šmarjem. Sv. Rok slovi po svoji lepi legi ln po umetnosti cerkve ln k riževega pota, M Je sestavljen lz 14 kapel. Ves drugačen Je sedaj kot Je bil pred tremi leti. Pred pročeljem cerkve so odstranili dva kostanja ter napravili velik prostor z vstopom po stopnicah. Lansko leto
Pri gotovih boleznih žolča ln jeter, žolč nega kamna ln rlatence urejuje naravna »Frnnz-Jo*e-fova« grenka voda prebavo ln pospešuje lzpraz-njenje črev. KllnlSke izkuSnJe potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode.
Ogl. t*l. S. br. 30.474/35.
so tudi prenovili zunanjost cerkve. Božje poti bodo letos: prva 80. aprila na varstvo sv. Jožefa, druga bo lfl. tn 18. avgusta, tretja pa 8. septembra na rojstvo Marijtao. Dragi romarji, prihajajte radi k sv. Roku, ker on J« velik prlprošnjik pri Bogu aop«r kužne bolezni I
Sv. Krtt pri Belih vodah. Na praznik najdenja sv. Križa, ▼ sredo, 8. maja, bo pri Sv. Križu romarski shod. Na predvečer bodo ob sedmih lltanlj« a blagoslovom tn spovodovacj». Na praznik najdenja sv. Križa zjutraj spovedovanje, ob Šestih sv. maSa i blagoslovom, pridiga, ob osmih druga «v. mate. Romarji, častilci «v. Križa, pridite 1 — DrugI veliki romarski shod bo na blnkoštnl ponedeljek. — Sv. mate j« pri Sv. Križu vsak petek ob sedmih.
Polje ob Sotll. Pri na« Je obhajal 70 letalo« obče znani t*r priljubljeni posestnik, tesar ln zidar Jož«f Vrenko. Jubilant J« 40 let srečno poročen ln 41 let oerkvenl pevec. Vzgojil tn izučil j« v svoji stroki dva sina, ki s« tudi po očetovem zgledu udejstvujeta kot p«vea na cerkvenem ko-ru. Krepkemu, delovnemu ter povsem čilemu Jubilantu najt« iskrene testi tke z željo, naj ga ohrani Vsemogočni domači hiti ter vsej fari do skrajnih mej človeškega življenja I
Oasiisfti Kongres v LWiaiii
Od 18. do 15. avgust« 1939
Gasilstvo Je danes pri Slovencih tako vfcoreninjeno in tako razširjeno, da moramo imenovati njegovo organizacijo eno največjih in najmočnejših naših organizacij. Sedaj šteje naše gasilstvo v vseh svojih edinkah več kot 30.000 izvršujo-čih članov, ki bo razdeljeni na 955 čet, oziroma društev. Člani teh društev so po veliki večini sami resni in zreli možje ter ravno radi tega predstavljajo pravo slovensko prostovoljno armado, ki je nimamo nikjer drugje. Ni ga kraja in nimamo pomembnejše vasi, kjer bi danes že ne bilo gasilcev. Imamo v Sloveniji nad 400 občin. Če število čet, oziroma gasilskih društev primerjamo s številom občin, vidimo, da j« po nekaterih občinah po več gasilskih edink in je res pri nas več občin, ki imajo po pet gasilskih, čet.
Ako upoštevamo statistiko, ki jo vsako leto objavljajo naše gasilske edinke, moramo pač potrditi, da je delo, ki ga naši gasilci opravljajo, ogromno. Nešteti požari so v zadnjih 20 letih in tudi prej uničevali naše narodno premoženje, velikansko škodo so ti požari povzročili, ali moramo priznati, da bi ta škoda mogla biti še mnogo večja, če bi ne bilo naših gasilcev. Dan za dnem imamo priliko opazovati njihovo požrtvovalno delo, podnevi in ponoči, v burji in dežju, v vročini in mrazu, vedno so takoj in brez pomisleka na razpolago za pomoč, kjer je treba. Res je že v našem narodnem bistvu, da drug drugemu pomagamo v sili, ali organizirano in pripravljeno pomoč v naših stiskah in ujmah imamo samo v naših gasilcih. Saj imajo naši gasilci stalne šole in tečaje, v katerih se za svoje človekoljubno delo vedno znova šolajo in urijo ter drug drugega navdušujejo. Čuvarji našega narodnega premoženja, ki je itak skromno, zaslužijo vso našo pažnjo in pomoč.
Nekdaj smo se za svoje gasilstvo morda premalo brigali, morda smo imeli preveč predsodkov napram njim. Moramo pa seveda tudi reči, da je bila podoba, kakor da za nas take reči niso. Mnogokrat so bile temu krive ne samo razmere v gasil-
najceneje pri
Franjo Bureš
urar, juvelir in izprašani optik, 808 MARIBOR, Vetrinjslsa ulica 26. Telefon 20-09.
Hitro ▼ rokah pravice. V stanovanj« posestni« c* Toslplne Hernah v Selnici ob Dravi je vdrl a*> ki zlikovec, prebrskal vse stanovanje ter odnesej v odsotnosti domačih razne zlatnine v vrednosti okoli 1500 din. Orožniki eo kmalu vlomilca i» sledili in aretirali Gre za 22 letnega Valentini Medveda, pri katerem eo del ukradenih prstana* še našli. Medveda so izročili v zapore maribon skega sodišča, kjer bo čakal na plačilo za svoj* dejanje.
Hitro, hitro čas beži... Leto« ne pozabite n« priljubljeno binkoštno romanje k Materi božji r)4 Trsat, združeno s prijetnim izletom z ladjo p* morju v prelepo Malinsko na otoku Krku (v tehnični izvedbi Tujskoprometne zveze). Priglasit* se takoj romarskemu vodstvu, da boste pravoča* no dobili brezplačna navodila, ker bo po 5. maju višja cena. Nobeno izmed dosedanjih enajstih ro manj na Trsat ni imelo tako lepega sporeda ka« kor letošnje. Javite torej še danes svoj naslov pq dopisnici upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.	761
Iz naših društev
Sv. Marjeta ob Pesnici. Velika navdušenost i« vnema za pravo slovensko prosveto vlada v vrstah fantovskega odseka in dekliškega krožka« Prirejata igre, M so prav dobro obiskane, ker b* naše ljudstvo tudi v tem oziru drži gesla: »Svoji k svojim!« Notranji rasti v duhu odgovarja tudi zunanja rast, ki se kaže v vedno večjem številu članstva, krojev in znakov. Ponosni smo, da snuj člani slovenske krščanske organizacije in pogumno stopamo naprej. Doživljamo pa tudi očitna izzivanja od sicer maloštevilnih JNSarjev, W hočejo svojo maloštevilnost nadomestiti in svoj* izobrazbo pokazati z nepopisno ostudnimi izrazi, Mimo stopamo mimo takih ljudi s pomilovanjem) za tisto mladino, ki bi se dala v joti v njihov* mreže. Vrla marješka mladina pa Je v našem taboru!
Sv. Križ pri Ljutomeru. Vedno bolj in bolj s* bliža 4. junij, katerega že težko pričakujejo na« Krlževljanl Pripravljamo se na velik prosvetni tabor z Javnim telovadnim nastopom vseli fantovskih odsekov ljutomerskega okrožja V«1 fantje in dekleta iz domače in sosednjih župnij, ki še nimate kroja, si pripravite že sedaj narodne noše, da bo tabor čim živahnejši. Spored bomo objavili prihodnjič.
Naši rajni
Sv. Jurij ob Pesnici. Žalostno so zadoneli zvonovi in naznanili s svojim glasom, da je ugrabila smrt našega vrlega občana Hlade Mihaela* Položili smo k večnemu počitku moža-korenjaka, prvega slovenskega gerenta, očeta številne družina, katoliškega moža, ki je slovel daleč na okoil kot največji poštenjak in dobričina. Odlikoval m je tudi kot krtmar, saj je bila njegova gostih» lokal, v katerem se nI preklinjalo, in bila miroljubna, zato ao jo tujci radi posečall In njegovo posestvo je obdelano skrbno, da bodo viničarfi in delavci še dolgo pogrešali blagega gospodarja Tebi pa, predragi Mihael, kličemo vsi farani: naj Ti bo lahka žemljica slovenska! — žalujočim naše sožalje!
Dobrna pri Celju. Dne 22. aprila smo pokopali Franca Timpran, mizarskega mojstra nad 50 let. Bil je skromen, globoko veren tel mož dela Njegov oče Boštjan je dan poprej določno napovedal: »Jutri bom umri«, kar se j* naslednji dan spremenilo v resnico. Tudi sin J* rekel: »Cez dve uri boste imeli že mrliča.« Tudi to se Je uresničilo. Ob odprtem grobu se je od rajnega poslovil g. župnik Urleb, kazaje ga z* zgled mnogim drugim, kako naj bi vestno izpolnjevali verske dolžnosti. Ognjegasci so mu Izkazali na zadnji poti kot svojemu soustanovitelja zadnjo čast. Številen pogreb je pokazal, kako J* bil priljubljen. Nosili so ga stanovski tovariši Edina pomoč in tolažba mu je bila v njegovi zelo hudi bolezni hotelirka gospa Rožanec, katera j« skrbela zanj kot za brata Najlepša 11 hvala! Da bi daj Bog več takih dobrotnic! V 82. letu življenja je stopU umrli — kakor smemo upati — pred usmiljenega sodnika. Bodi mu žemljica lahka domača dobrnska, katero je tako vroče ljubili
Dopisi
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Čebelarska podružnica priredi v nedeljo, 30. aprila, po rani službi božji v šoli poučen sestanek, na katerem bo zanimivo predaval o čebelarstvu g. Ivan Dšura, predsednik »Zveze čebelarskih podružnic za bivšo mariborsko oblast«. Čebelarji: domaČi od Sv. Ane, iz Negove in od drugod, pridite V obilnem številu I
stvu, ampak tudi dogodki, ki smo iim bih dan za dnem priča. Tudi niso bih vsi možje, ki so sodelovali pri vodstvu gasilstva, vselej taki, da bi mogli o njih imeti najlepšo sodbo. Pred vojno so ponekod pod vplivom vodiinih mož požarne brambe bile celice protinarodne propagande.
Danes pa je v vsakem pogledu bolje. Sedanje vodstvo slovenskih gasilcev se trudi in si prizadeva, da vse slabo odpravi. Sledovi tega prizadevanja se že kažejo. Številni tečaji, sestanki, prireditve itd. kažejo, da se razmere hitro obračajo na bolje in prepričani smo, da bodo pod dobrim in modrim vodstvom kmalu urejene. Gotovo je, da danes ni več samo za šalo ah za kratek čas biti slovenski gasilec.
Za letos pripravljajo slovenski gasilci svoj veliki nastop v Ljubljani. S teiii nastopom hočejo pokazati svoje resno priza-
devanje za zboljšanje razmer v svoji organizaciji in tudi pokazati, da nameravajo pri izobrazbi svojih članov hoditi po novih potih, da se dobro pripravijo za vse velike naloge in dolžnosti, ki jih imajo in ki jih še čakajo. S tem velikim nastopom hočejo tudi dati korajžo drug drugemu pri resnem šolanju in urjenju v svojih domovih in pri resnih nastopih.
Ko bi Slovenci pred desetimi ali še več leti posvetih gasilstvu vsaj malo tiste skrbi, kakor v zadnjem času, bi morda bih že daleč naprej. Kar še ni storjeno, še ni zamujeno. Še je čas! Bodimo zvesti podporniki našim vrlim gasilcem in pomagajmo jim vsi, da bo njihov letošnji kongres v Ljubljani prava manifestacija naše narodne zavesti, pa tudi izraz hvaležnosti za vse požrtvovalno delo, ki ga gasilci med nami opravljajo.
vesli
Iz naše države
Visoko odlikovanje našega vojnega ministra, £ odlokoim nemškega kanclerja Hitlerja Je bil odlikovan naš vojni minister general Mlljutin Nedič z velikim križem nemškega orla Visoko odlikovanja Je izročil ministru nemški vojaški odposlanec v Beogradu general Faber,
Iz drugih držav
Upravnik posestev sv. Stolioe umri. V Vatikanu Je preminul v ponedeljek zvečer kardinal Ma-Uni, upravnik posestev sv. Stollce.
Italijani deležni v Albaniji istih pravic kakor Albanci. Za zastopnika italijanskega kralja v Albaniji Je Imenovan dosedanji italijanski posla-v Hrani (albanska prestolnica) Jacomini. Obenem Je bila podpisana mod kraljevim namestnikom Jacominljem in predsednikom albanske vlade Vorlarijem pogodba, po kateri imajo državljani kraljevine Italije v Albaniji iste pravice, kakor Jih uživajo na svojem ozemlju Albanci S to pogodbo je omogočeno Italijanom naseljevanje v Albaniji Italijanski kolonisti imajo v trenutku naselitve iste pravice kakor Albanci
Velika parada T Madrida. V znak popolne psvobodltv« Španije od rdečega nasilja bo priredil general ^ranco v Madridu 15. maja veliko vojaško parado, katere se bo udeležilo 120 do 140 tisoč vojakov. Parada bo trajala 5—6 ur in bodo sodelovali val oddelki kateri so bili v bitkah za odstranitev rdeče strahovlade.
Velika požarna škoda na svetovni razstavi v Njujorku. Zadnjo nedeljo zvečer Je uničil ogenj pa svetovni razstavi v Njujorku streho oddelka Rteklesne industrij». Poškodovanih Je ogledal in Steklenih okraskov za 100.000 dolarjev. Ranjeni Ho bili trije gasilci
Domače novice
Duhovniške vesti Župnija ftt. HJ v Slov. goricah J« bila podeljena tamošnjemu provlzorju g. Ravšlu. — Postavljena sta bila gg.: Franc Kri-Itan, kaplan v Braslovčah, za provlzorja v Belih vodah; p. Vlktorin Slvanec, kaplan v Marenber-ru, za provlzorja v Zagorju. — Nastavljena sta Bila gg. semeniška duhovnika: Štefan CergulJ za kaplana pri ftt. D Ju v Slov. goricah; Dušan Dog-fea za kaplana v Marenbergu. — Dopust se je dovolil g. Ivanu Ognlin, provlzorju v Belih vodah; obenem se mu je dodelilo službeno mesto |, kaplana v Šoštanju.
Priznanje za 85 letno delo v občini Z Remše-nika na severni meji nam poročajo: Zadnjo Jur-jevo nedeljo, ko smo slovesno obhajali god farnega p&trana, je porabil naš občinski odbor v to, da ee je kolikor toliko oddolžil g. Jožefu Ko-ležnilru, našemu posestniku ter lesnemu trgovcu, kateri te deluje 35 let v remšeniškem občinskem odboru. Ob tej priliki je bila Izročena jubilantu diploma kot vidno priznanje za toliko-letno plodonosno ter požrtvovalno delovanje v Brili« obmejnih občanov. G. Kolcžnik je bil tudi
pod rajno Avstrijo neustrašen Slovenec in Je branil pravice remšniške občine, katera je bila vedno slovenski otok, obdan od nemškutarskih sosednih občinskih uprav. Vrlemu jubilantu častita tudi »Slov. gospodar« z željo, da bi dočakal pri 78 letih še 40 letnico občinskega odbor-ništva.
Nesreča pastirja. Joško štrava, desetletni pa stir na Pesnici pri Mariboru, Je bil zaposlen pri slamoreznicl, ki ga je zagrabila za roko ter mu jo zmečkala od prstov do komolca. Hudo ponesrečenega eo oddali v mariborsko bolnišnico.
Gospodarsko poslopja pogorelo. Zelo občutna požarna nesreča Je zadela zadnjo nedeljo Martina Ciglar, posestnika v Klcarju pri Ptuju. Gospodar Je zaposlen kot zidar v Trbovljah, na domu Je ostala žena z dvema fantkoma ter 69 letnim tastom. V nedeljo zjutraj se je podala gospodinja v cerkev, doma Je ostal tast, štiriletni Franček in petletni Tonček. Po odhodu matere sta začela stikati po sobi in sta iztaknila vžigalice Ko sta imela šlblce, sta odbrzela z njimi na skedenj, jih vžigala ter metala v seno, dokler ni začelo poslopje goreti Starček Je poklical na pomoč sosede, da so oteli živino, zgorelo pa je pet prašičev. Gašenje je bilo zelo otež-kočeno radi pomanjkanja vode. Zgorelo je gospodarsko poslopje z orodjem in ostrešje hiše. Skoda znaša 30.000 din, zavarovalnina pa le 10.000 din. Pri gašenju je dobil stari tast tako hude opekline, da so ga oddali v ptujsko bolnišnico.
Raznašalec kruha smrtno ponesrečil. 51 letni Avgust Žerjav, doma iz Slivnice pri Celju, se je preživljal z raznašanjem kruha po Celju In okolici Pred nedavnim je bil še ob ta zaslužek, zato se je potikal krog Celja in prenočeval po kozolcih. Zadnjo nedeljo v noči je padel z nekega kozolca v Medlogu pri Celju, si prebil lobanjo in se je hudo poškodoval po vsem telesu. Nezavestnega so oddali v celjsko bolnišnico, kjer Je kmalu po prepeljavi umrl.
Csodepoln padec v tkalnici. V tkalnici na Polzeli Je padel zadnjo nedeljo 32 letni delavec Fr. Trlo In si Je zlomil levo nogo.
Podlegel obstrelu. Ob priliki napada Je zadel pred kratkim strel iz puške v prsa 32 letnega posestnika Ignaca Jesiha na Humu ob Sotll. Ob-streljenega so prepeljali nezavestnega v celjsko bolnišnico, kjer Je po hudem trpljenju umrl zadnji ponedeljek zjutraj.
Okraden potnik. Trgovski potnik Varac iz Zagreba je pustil v Mariboru na Gosposvetskl cesti na nekem dvorišču svoj avto. Med njegovo odsotnostjo Je zginilo lz avtomobila več kosov ma-nufakturnega blaga ter razni vzorci v skupni vrednosti 8000 din. O tatu ni nobene sledi.
Oplenjena gostilna, V noči na ponedeljek je bila v Petrovčah pri Celju od neznanca oplenjena Vodcnikova gostilna Neznanec Je odnesel cigaret za 600 din ter raznih drugih dobrot in drobiža, da znaša skupna škoda 2000 din.
Kmečka frcjoviria
Vnovčevalne zadruge
Po vseh državah se vrši vnovčevanje kmetijskih pridelkov skoraj izključno s pomočjo vnov-fievalnih zadrug. V Franciji Je nad 5600 takih zadrug-, na Madžarskem 900, na Finskem je celoten izvoz poverjen zadrugam, Isto Je v Švici, posebno kar se tiče izvoza ementalskega sira. Pri naa obstoja samo zadruga za izvoz žita v Novem Sadu. V Sloveniji obstoja samo ena taka zadruga, to je Gorenjska kmetijska zadruga, ki pa Ima samo lokalen pomen. Vendar lina samo ta lokalna zadruga na Gorenjskem letno približno 400 vagonov prometa, kar je z oelrom na lokalne prilike zelo veliko.
Za gospodarske prilike na Štajerskem Je potrebna osrednja zadruga predvsem za izvoz in predelavo sadja, prav tako pa tudi za vnovčevanje vina in živina ter krompirja na Dravskem polju. Prvi poskus Je bil storjen v lanskem letu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah z izvozom ¿adja. Poskus je žel gmotni, predvsem pa moralni uspeh. Radi lanskoletnega uspeha v tem pravcu Je sklenila kr. banska uprava ustanoviti osrednjo vnov-čevalno zadrugo za vse kmetijske pridelke s sedežem v Mariboru. Zadruga bi bila pod stalnim nadzorstvom kr. banske uprave, da bi se tako preprečilo vsako nepošteno poslovanje. Osrednja Radruga bi imela po župnijah svoje podružnice. Ljudstvo je za stvar zelo navdušeno, kar doka-euje to, da se podružnice že snujejo (Sv. Lenart, Makole itd.). Zastoj je pa nastal pri snovanju osrednje zadruge, za katero nosi vzpodbudo kr. banska uprava. Z merodajne strani se sliši, da se v teku treh mesecev ne bo storil v tem pravcu noben korak. Ne vidimo razloga, zakaj je kr. banska uprava opustila vso delavnost v tem pravcu? Razumevanje Je tu, sposobnih ljudi v Bvrho Izpeljave celotne organizacije Je v absolventih kmetijskih šol tudi dovolj na razpolago. Ali naj spet obvelja resnica ,da ljudje z deže'e nimajo nikdar prav, gospodje pa vedno? Cemu se spet pušča v razočaranju zaupanje ljudstva v moč združenja? Naj merodajni sprevidijo ter za-početo delo za ustanovitev osrednje vnovčevalne zadruge v Mariboru nadaljujejo do Izpolnitve brez odlašnja! Bliža se čas škropljenja, ko bo treba skupno naročiti galico, začeti je s pripravami za vnovčevanje sadja, izmenjavo žita s pasivnimi kraji, kjer je na razpolago mnogo lesa, ki ga v žitorodnih predelih primanjkuje. Tudi problem vnovčevanja mleka je zelo pereč, nič manj pa vnovčevanje živine.
Gospodarske zanimivosti
Svinjska kuga se širi po nekaterih občinah v okolici Križevci na Hrvaškem. Posebno Je kuga razširjena v občini Sv. Peter, Orehovac in Kal-nlčkl gori. Banska uprava v Zagrebu je v svrho preprečevanja kuge poslala v omenjene kraje cepivo, ki pa radi počasnega poslovanja oblastev prihaja na lice mesta dostikrat prepozno. Tamkajšnje kmete je svinjska kuga močno prizadela, paziti pa je, da se bolezen ne razširi preko Sotle tudi v naše kraje.
Razstava konj v Iiriževcih se je vršila 24. aprila. Namen razstave je bil, prikazati tip kmečkega konja belgijske pasme, ki je razširjena v okrajih Bjelovar, Koprivnica, Križevci in Ludbreg. Belgijski konj se je radi svojih dobrih lastnosti v teh krajih popolnoma udomačil ter Je splošno iskan. Za boljšo vzgojo konj je v omenjenih krajih osnovanih šest konjerejskih organizacij, ki imajo 238 članov in 316 plemenskih kobil.
Trgovinske razgovore s Poljsko začne maja naga država. Razgovori se bodo nanašali na izvoz ln uvoz kmetijskih pridelkov, ki se lahko med obema državama izmenjajo.
Živina se spet izvaža v Italij"o
V predzadnji številki »Slov. gospodarja« smo poročali, da je izvoz živine v Italijo začasno prenehal, ker so pri uvozu Italijani zahtevali, da mora biti naša živina cepljena z nekim posebnim nemškim ceptlom. Sedaj je v tem oziru napravljen sporazum v tem pravcu, da morajo transporti živine, ki gredo v Italijo, imeti potrdilo, da v krajih, kejr se Je ta živina vzredila, nI bilo v radnjih 40 dneh nobenega primera slinavke in parkljevke. Potrdila Izdaja kmetijsko ministrstvo v srbohrvaščini in v Italijanščini.
Cene goveje živine
Voli. Prvovrstni voli bo v Šmarju pri Jelšah ln v Kranju dosegli 5.50 din kg žive vage, blago slab-ie vrste je pa imelo najnižjo ceno 3 din kg.
Krave. Debele, molzne, breje in sploh lepe plemenske krave so bile v Ptuju po 4 din, v Kranju so pa dosegle 5 din kg žive vage. Krave za klo-basarje so pa imele najnižjo ceno v Šmarju pri Jelšah ln Ptuju, kjer so bile po 2.50—3 din kg.
Telice so bile v Ptuju po 4—5 din kg žive vage, v Kranju so pa dosegle 5.50 din kg.
Teleta so se prodajala v Ptuju po 5 do 8 din, v Kranju ao pa dosegla 7 din kg. Najnižja cena telet Je bila 4 din kg.
Svinje
Trgovinski minister je na podlagi nemškega uvoznega dovoljenja predpisal ceno naših rvlnj, postavljenih na dunajski trg. Cena znaša 10.50 din kg franko vagon Dunaj. Na domačih trgih so bile dosežene sledeče cene:
Plemenske. V Mariboru 5—6 tednov stare 80 do 110 din komad, 7—9 tednov 115—140 din, 3 do 4 mesece 200—280 din, 5—7 mesecev 330—450 din, 8—10 mesecev 470—510 din, eno leto 730 do 980 din komad; kg žive vage pa 6—8 din. V Ptuju so bili 6—12 tednov stari prasci po 100—210 din, kg žive vage pa 6—6.75 din. V Kranju so se prodajali 7—8 tednov stari pujski po 160 do 280 din komad; v Ljubljani pa 6—10 tednov stari po 140—220 din komad.
Pršutarji: Ptuj 7—7.50 din, Šmarje pri Jelšah 7—9 din, Kranj 7.50—8.50 din kg.
Debele svinje (špeliarjl): Ptuj 7.25—7.50 din, Šmarje pri Jelšah 9—10 din, Kranj 9—10 din kg.
Konji
Ljubljana 300 do 3500 din komad, Ptuj 750 do 6500 din komad.
Živalski produkti
Govedina 6—12 din kg, goveje salo 13—15 din, svinjsko meso 14 din, slanina 14 din, svinjska mast 18 din, goveje in svinjske kože 10 din kg, telečje 11 din, med 20 din; liter mleka 1.50—2 din, jajce 0.50—0.75 din.
Žepne svetilke
Izdeluje edino domača t»omica
IVAN PASPA I SINOVI
Zagreb, KoturaSka 69
Žito in krma
Pšenica 175 din, rž 165 din, koruza 180 din, fižol 250—275 din, krompir 90—100 din, seno 75 do 80 din, kislo seno 50—60 din, otava 75 din, slama 80—40 din 100 kg.
Sadje ln zelenjava
Jabolka 4—9 din, suhe slive 8—12 din, celi ore« hi 10 din, luščenl 80 din, čebula 4—5 din, česen 8—12 din, karfijola 8 din kg; komad glavnata solate in endlvlje 0.50—2 din; zelenjava v kupčkih po 1 din.
Vino
Navadno mešano vino v šmarskem okraju 3.50 do 4.50 din, v ptujskem 4.25 din liter, ftaejša sortno vino v ptujskem okraju 8 din, v šmarskem 5—7 din liter.
Perutnina
Kokoš 22—28 din, par piščancev 30—60 din. puran 35—65 din.
Sejmi
1. maj, tržni dan za živila ln prašiče: Trbovlje? živinski ln kramrski sejem: Murska Sobota, Apače, Ponikva, Ormož, Ljubno, Muta, Podčetrtek, Verače, Velenje — 2. maj, tržni dan: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; živinski: Ptuj — 3. maj, svinjski: Celje, Trbovlje; živinski ta kramarskl: Zidani most — 4. maj, tržni dan: Turnišče; živinski ln kramarskl: Gornjigrad, Slov. Bistrica, Sv. Jurij pri Celju — 5. maj, svinjski: Maribor; živinski: Marija Gradec, Laško — 6. maj, svinjski: Križevci, Brežice, Celje, Trbovlje; živinski ln kramarski: Veržej.
Razgovori i itasim
Občinski pašnik ln njega uporaba. T. F. L. Na
občinski pašnik meji več travnikov. Lastniki travnikov so deloma občani, deloma pa posestniki iz drugih občin. Med pašnikom in travniki se nahaja ograja, ki so jo doslej že nad sto let vzdrževali lastniki travnikov. Sedaj pa oni lastniki travnikov, ki bivajo v drugih občinah, nočejo več vzdrževati plota ter pravijo, kdor hasnuje občinski pašnik, naj vzdržuje tudi plot. — Lastniki travnikov res niso dolžni vzdrževati plot med svojim travnikom in občinskim pašnikom. Lastniki travnikov, ki bivajo v domači občini, niso mogli pridobiti pravice, odnosno vsaj ne priposestvovati, da bi smeli zahtevati od lastnikov, bivajočih v drugih občinah, naj vzdržujejo plot na svojih travnikih.
Skupna paša na travnikih. Isti. Po drugI košnji otave Imate na travnikih vpeljano skupno pašo. Nekateri lastniki travnikov pa so začeli prepovedovati pašo na svojih travnikih ter trdijo, da Je po zakonu lz leta 1853 skupna paša ukinjena. — Lastniki travnikov opravičeno prepovedujejo pašnjo na svojih travnikih, ako niso te pravice pašnje komu podelili s pogodbo, po-slednjevoljno odredbo ali ako ni bila z oblastno odločbo ustanovljena ob priliki delitve skupnih zemljišč. Leta 1853 je Izšel patent, ki je določil, da se ne more več priposestvovati pravice pašnje na tujem svetu.
Vojna mornarica — podoficirske Sole. A. V. M. T. O pogojih za sprejem v mornariško podčastniško šolo v Slbeniku smo pisali na tem mestu dne 8. marca, za sprejem v pešadljsko podoficlrsko šolo pa 22. marca. Pri vojaškem referentu na okrajnem načelstvu lahko dobite pojasnila o razpisih za sprejem v posamezne Sole. Najbolje je, da se vsak mesec tam oglasite.
Določitev nizke dote izpridenl hčerki. J. R. VI ln Vaša žena posedujete zemljišče v Izmeri 31 oralov, Imata edino hčerko, ki pa je izprldena ln noče delati, radi česar bi radi napravili oporoko, v kateri bi jI določili le 4000 do 5000 din dote ter Jo odpravili od doma. — Po zakonu pritiče edini hčerki vsa zapuščina ob smrti obeh staršev, kot nujni delež pa ima pravico zahtevati najmanj polovico zapuščine. Možno je sicer nujnega de-
diča razdediniti, vendar pa le pod pogojem, ako Je pustil dedič zapustnika v stiski brez pomoči, ali pa, ako trdovratno živi pohujšljivo za javno nravnost. Ako tak pogoj ni podan, bo hčerka lahko zahtevala polovico zapuščine. — Tudi v primeru, ako bi bil podan razlog razdedinjenja, bi morali hčerki določiti vsaj potrebno vzdrževanje. — Lahko določite, da ob smrti moža ali žene pripade zapuščina preostalemu zakonskemu drugiT. V tem primeru (ako živi poleg hčerke še oče ali mati) Ima hčerka pravico zahtevati kot nujni delež le tri osminke vrednosti zapuščine, ln sicer v denarju.
Prepoved izvrševanja kupljenih in 30 let iz-vrševanih pravic. Isti. Ako so Vaši starši kake pravice res kupili, ln sicer zase ta za svoje pravne naslednike, Vam ne sme Izvrševanja teh pravic nihče braniti; če bi Vam pa kdo branil, ga lahko tožite s tako zvano konfesorno tožbo. —• Kaj drugega je s pravicami, o katerih pravite, da ste jih že 30 let Izvrševali. Nekaterih pravic se namreč ne da priposestvovati, in sicer: pravica pašnje na tujem svetu; pravice pridobivati les ln druge gozdne produkte iz tujih gozdov; nadalje vse poljske služnosti, ako je služeče zemljišča gozd ali gozdni kulturi namenjen svet. Izvrševanje takih pravic Vam lastnik tujega gozda, odn. pašnika lahko brani. Ako pa ste kako drugo pravico že 30 let Javno, brez prošnje ta brez sile izvrševali, naperite lahko zoper dotičnika, lrf Vam brani nadaljnje izvrševanje, tako zvano konfesorno tožbo, da mora priznati Vašo pripo-sestvovano pravico in opustiti vsako oviranje izvrševanja te pravice.
Izplačilo rente, odnosno odpravnine. J. S. Pri delu ste izgubili desno oko, za kar dobivate od OUZD mesečne rente nekaj nad 100 din. Vprašate, ali bi se Vam dala renta Izplačati, a čimer mislite očividno odpravnino. — Namesto rente smete zahtevati, naj se Vam da odpravnina, a le v primeru, ako ne presega renta 20% popolna odškodnine, to je zavarovanega letnega zaslužka, ta ako gre za delno zmanjšanje delanesposobno-stL Prošnjo je nasloviti na ravnateljstvo Osred« njega urada za zavarovanje delavcev. Ravnatelj«] stvo sklepa na podstavl prejšnjega zdravniškega
pregleda o verjetnem trajanju po&kodovančeve-ga življenja ln dovoljuje izplačilo le, ako občina, kateri pripada poškodovani, pristane na Izplačilo odpravnine. — Opozarjamo Vas, da v primeru, ako dobite odpravnino, izgubite pravico do vsake druge odškodnine, tudi ako bi se Vam •tanje radi poškodb«, za katero ste ž« dobili odškodnino, pozneje poslabšalo. Ako ne boste pristali na določeno odpravnino, boste dobivali pač nadalje svojo rento.
Map na meja Je ravna, mejniki pa stoje y kroga, fi. J. Kupili ste si parcelo, člj« meje potekajo po mapi ravno, v naravi pa stoje mejniki »na okrog«. Prodajalec pravd, naj si vzamete občinskega zem-IJemerca ter da »dobite parcelo po mapi«. Prodajalec je hasnoval parcelo štiri leta, njegov brat osem let, za prej s« pa ne spominja, kako Je meja potekala. — Ako smatrate, da Je meja sporna, jo daste lahko v sporazumu % mejašem izvensodno določiti Ako ne pride do izvensodnega sporazuma, predlagajte sodno določitev meje. Poudarjamo pa, da bo sodišče najprej določilo mejo po zadnji mirni dejanski posesti Ako te posesti ne bo moglo ugotoviti, bo sporni prostor pravično razdelilo. V primeru, da vrednost spornega sveta ne presega 500 din, lahko vsaka stranka uveljavi svojo močnejšo pravico do spornega prostora. V! se boste sklicevali na kupoprodajno pogodbo s svojim prednikom, glasom katere ste kupili parcelo po mapnih mejah, nasprotnik pa se bo lahko skliceval na eventualno priposestvovanje spornega sveta ali morda dela spornega sveta, ako j« sporni svet 30 let (vfitevši svoje prednike) javno, brez prošnje in brez sile teključno hasnoval. V tem primeru bo obveljala tista meja, do katere je mejaš svet hasnoval. Ako pa vrednost spornega prostora presega 500 din, lahko dotičnl, ki j« s določitvijo meje v nespornem postopku nezadovoljen, uveljavlja svojo močnejšo pravico s pravdo, ako nista stranki soglašali a tem, da se močnejša pravica ugotavlja že kar v nespornem postopku. Zoper odločbo okrajnega sodišča v nespornem postopku imate pravico rekurza na okrožno sodišče. Eventualno tožbo bi morali vložiti najkasneje v treh mesecih od dne pravomočnosti odločbe, Izdane v nespornem postopku.
Tožbe na povračilo 500 din. P. K. Posodili ste 600 din bratrancu, ki nima nikakega premoženja, vsaj ne rubljivega, ln vprašate, ali bi lahko tožili njegovo mater na povračilo posojila, ker ga Je ona poslala k Vam. — Ako je mat! sina samo poslala k Vam, še ni dolžna vrniti predmetnega posojila, razen ako J« prevzela pismeno poroštvo aH pa izjavila, da je ona sodolžnica. — V kolikor poseduje bratranec dvokolo, ki ga ima napisanega na ime matere, pa ga ima sam v posesti, mu ga lahko daste zarubiti Mati kot lastnica sicer lahko vloži zoper Vas tožbo na nodopust-nost izvršbe, morala bo pa dokazati, da je kolo res njena last; v pravdi predlagajte Vi zaslišanj« njegove žene to tete, ki baje vedo, da Je kolo v resnici last bratranca. — Najbolje bo, da vložite zoper bratranca opominjevalno tožbo. Ko-lekovina maša le 17.25 din, ako pa predložite ubožno spričevalo, k! ga Vam izstavijo na občini, ste plačila kolekovlne oproščeni. Tožbo lahko vložite na uradni dan v Mariboru ob sredah in sobotah pri sodišču, lahko pa kupite dva formu-larja opominjevalne tožbe, ju sami izpolnite ter oddate na pošto. Razprava se bo vršila le, ako bi dolžnik zoper plačilno povelj« podal upor. Ako pa upora ne poda v 14 dneh, postane plačilno povelje pravomočno to temeljem njega lahko vodite izvršbo zoper dolžnika 30 let.
Kupec moral plačati 3000 din za odstop od pogodbe. V. š. Iz B. Kupili ste neke stroja, ki bi morali biti po zatrjevanju prodajalke v brezhibnem stanju in najmanj eno leto ne bi smelo biti nlkakih popravil. Dan po pogodbi pa ste dognali, da imajo stroji polno prikritih napak, nakar ste »dogovor odpovedali«. Ko Vam je prodajalka nato grozila s tožbo, ste se z njo poravnal! tako, da plačate 3000 din to da se kupoprodajna pogodba stornira. — Prodajalka sicer ni btla upravičena zahtevati od Vas plačilo kakega zneska, a ker ste se poravnali, ne morete ničesar več ukreniti, ker ni utemeljenega razloga za spodbijanje poravnave. Neznanje zakonitih predpisov Vas namreč ne opravičuje. Ako mislite, da J« šlo za goljufijo, naznanite zadevo orožnikom, pazite pa, da boste navajali le konkretna dejstva brez kakih sumničenj.
Vodna pravica. O. O. B. Ste lastnica hiš« z vrtom ter imate služnostno pravico zajemati vodo iz studenca na sosedovem zemljišču. Sedaj J« sosed del zemljišča odprodal ter dovolil kupcu uporabo istega studenca. Vprašate, ali smete navedenemu kupcu zabranlti zajemanje vod« is ome-
njenega studenca, zlasti, ker m bojiU, da bi ob suSl zmanjkalo vode. — Glasom prepisa pogodb« Imate pravico zajemati vodo is Izvira na sosedovem svetu. Ker v pogodbi ni govora o tem, da Imat« Izključno VI in sosed pravico zajemanja vod«, niste upravičeni zabranlti novemu kupcu, da n« bi tudi on zajemal vod«. — V kolikor pl šeta, da Ima t« VI »lastninsko pravico« do vod«, ne razumemo, kaj hočete s tem reči — Ako ste se morda s sosedom usti» domenili, da boste le VI zajemali vodo is izvira to cm sam, potem bi smeli prisiliti soseda, da poskrbi da n« bodo tudi tretje oseb« zajemale voda
Jeseni ob meji travnika. J. J. Na meji VaSega ter sosedovega travnika so rasti« vrb«, kater« J« sedaj sosed Izkopal ter nasadil jesen«. Bojite se, da Vam bodo čez leta Jeseni delali škodo na Vašem travniku. Občinska komisija Je določila, da mora sosed nasaditi Jesen« 4 m od Vaše mej«, on pa jih je posadil le v razdalji dveh metrov. — Ni predpisa, da bi smela občina določiti lastniku kakega travnika, kako daleč od sosedovega travnika sme nasaditi drevesa. Obstoja le predpis, da korenine ta vejevje n« smejo segati na sosedov svet. NI nam jasno, kako Škodo bi naj jeseni prizadejali Vašemu travniku. Smeli bi zahtevati njih odstranitev le, ako bi morda ovirali Izvrševanje kake Vaše služnostne pravice.
Izterjavanje menice, ki Je niste podpisali. H. T. ta P. Dali ste si napraviti strelovod, plačali delno odmeno instalaterju, ves ostanek pa njegovemu zastopniku. Sedaj ste dobili dopis nekega mizarja, da mu je instalater odstopil v Izterjavo menico, katero da ste baje podpisalL — Ako menice res niste podpisali, se Vam ni treba bati, da bi jo morali plačati. V eventualni pravdi bo moral tožnik dokazati, da Izvira podpis na menici od Vaše roke ter bodo o tem zaslišani izvedenci. — Ne glede na to pa lahko upravičeno ugovarjate, da je ves zaslužek za Izvršeno inšta-
lacijo instalater sam, odnoano njegov zastopnik U dobil izplačan, tako da Instalater m bi bU upravičen ls menic«, ¿«prav bi Jo bili podpisali, A« kaj zahtevati
Obveza sorodnikov, plačati služkinjo p« smrti podarlo«. M. R. Pri hi» j« služkinja U 20 l«t to dela 1« za hrano to obleko, kak« plač« ▼ gotovini pa nima Izgovorjen«. Pri sebi ima trt n*> zakonske otrok«, ki s« tudi hranijo to oblačijo n« posestvu. Vprašat«, ali «m« služkinja po smrti gospodarice zahtevati 6« kako plačilo od sorodnikov. — Ako j« bilo med služkinjo to služboda* jalko lzrečno dogovorjeno, da bo dobila služkinj« za svoj« delo 1« hrano to stanovanj« ter obleko, potem ni služkinja upravičena ničesar več zahtevati Le v primeru, ako zaslužek n« bi bfl tarefi-no dogovorjen, bi smela služkinja zahtevati zaslužek, ki Je primeren v dotlčnem kraju. Pa tudi to 1« za zadnja tri leta. — Okolnost, da j« služkinja tuja državljanka, n« Igra vlog« pri določlf vi zaslužka.
Pravica do dedovanja. Isti Ako je zapustil rajni 1« bratrance to sestrlčn«, od en« sestričn« pa živ« 1« njeni otroci ta soprog, bodo dedovali 1« otroci sestrlčn«, ne pa tudi soprog.
Prošnja za službo. J. B. Vprašate, kako naj napravite prošnjo za posamezno državno ali drugo službo. — Na tem mestu smo že večkrat pisali o pogojih za sprejem v razne državne služb«. Policijska za Vaa ne prihaja v poštev, ker pišeta zelo nečitljivo; Iz istega razloga najbrž tudi poštna ne. Morda Vas sprejmejo k železnici kot delavca. Prošnjo naslovite na šefa najbližje postaje. Dokazati morate, da ste najmanj 18 let star, dobrega vladanja ta pismen; zdravje bo ugotovil železniški zdravnik. — Pogoji za sprejem ▼ kako zasebno službo so stvar svobodnega dogovora. Poiskati si jo morate sami, eventualno potom borze dela ali oglasa v časopisju.



. ""lurifTozide
lov g n s b I
i
"ts«' <BI
(Nadaljevanje)
Jurij postane janičar
Ko so bili cigani sredi vasi pod Kozja-kom ugrabili grajskega gospodiča, so jo hitro pobrisali čez mejo. Jurček je sicer od kraja vpil, jokal in prosil, toda Samci
sebnih šolah in so tako vzgojili vojake, ki so bili strah in trepet vsej Evropi — namreč janičarje.
mu je vselej usta zatisnil. Ko so prišli na turško mejo, je cigan dečka prodal Turku, ki je nabiral krščanske otroke za ja-ničarska vzrejališča. Ko so Turki hodih plenit po krščanskih deželah, so ujeli tudi mnogo dečkov. Te so doma vzgajali v po-
Med janičarje je torej prišel tudi maS Jurij Kozjak. Cez leta je zrastel v krepkega mladeniča. Privadil se je bil novim tovarišem in novim navadam. Rahlo seme krščanske vere, ki je komaj začelo kliti v mladem srcu, so izruvali neverni mohame-danci. Bežeča leta so mu izbrisala iz duš« spomin na otroške dni; tudi svoj materni slovenski jezik je bil pozabil. Toda včasih se mu je zazdelo, da sanja o dobrem očetu, o lepem gradu, o ljudeh, ki niso bili prav nič podobni Turkom. Tako se je zgodilo, da ni iskal družbe svojih tovarišev, od katerih se je zelo ločil. Ljubil je sicer boj kakor oni, toda boril se je le z oboroženimi možmi, slabotnih žen in starčkov pa ni pobijal. Njegove silne moči in divje hrabrosti so se bali celo Turki, vendar j« kmalu postal poveljnik čete.
(Dalj« prihodnji«
ln razvedrilo
Med potepuhi
»Glej, flej, kako «d danes eleganten!«
»Hja, vefl, danes sem trgovino odpri.«
»Ali prav «llMm T S «m T«
vi, m ponarejenim ključem .. x
Čudovit uspeh
Ple&urt gospod pride k brivcu in kupi muOo E£L rast las.
»Ali ml bodo po tem mazilu raatH lasje T«
Brivec: »O tem sem tako prepričan, da boste morali takoj kupiti tudi Sest glavnikov. — Izvolite, tu bo!«
Resnico je povedala
žena: »In jaz vendar trdim, da je žena najbolj hrabra stvar na svetu.«
Mož: »Kaj? Kako moreš to trditi? Saj s« vsaka ženska ie mUH zboji!«
£ena: »No in? Kaj pa vi, davni modSJsJ? VI pa se tojtte tudi — teh bojazljivih ženski«
Zadnji dokaz
»Nazadnje so držali utopljenki pred oči offle-fialo, da bi videli, ali Je 8e življenje v njej. A jaz tega na razumem, kako bi moglo biti to dokaz.«
»VeS, stvar je taka! Ce bi bilo v ženski Se kaj itvljenja, bi gotovo odprla oči, da bi se te enkrat pogledala. Ce pa ni odprla oči, gotovo ni bila več ttva.«
Novoporočenca na potovanju
žena (na visokem stolpu): »Ljubi možek, kaj bi storil, če bi jaz dol skočila?«
Mož: »Za teboj bi gledal.«
MALA OZNANILA
Cenik naliia oglasom. Vsak« beteda ▼ malem otflasn «tace Din 1.—. (Preklici. Poslano, Izjave pa Din 2.— za besede.) Davek ce zaračunava posebej do velikosti 30 cm8 Din 1.—. do velikosti 50 cm1 Din 2.50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega »aalov«, ampak mora zbirati nprava lista prijave, doplača 4« Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor aH naslov is tnalih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2—. sicer se ne odgovarja.
SLUŽBE:
Deklo za vse se sprejme v gostilni Krempl, Maribor, Radvanje.	799
Ofer se sprejme. Sv. Lenart v Slov. goricah, Ptuj-ska cesta 19.___800
Pridnega mlajšega fanta za vrtna dela sprejme za stalno vrtnarija Brandhof, Studenci pri Ma riboru.	810
Delilo potrebujem za svoj vinograd. Vprašati pri Emiliji Starkel, Ptuj, Muršičeva 4.	809
Služba orgajiista in cerkovnika se odda. Nastop 15. maja. Pojasnila da župnijski urad Galicija, pošta Žalec, kamor naj se pošljejo tucH ponudbe.	807
Hlapec za navadna lahka kmečka dela se «prejme. Darinka Dernovšek, Maribor, Aleksandrova 48.	804
POSESTVA:
Proda se posestvo ■ hišo blizu Sobote. Polzve se pri Pečič Ana, VančaVas, p. Bankovci 782
D godni nakup posestvo. Dne 12. maja 1939 ob deseti uri dopoldne se vrši pri okrajnem sodišču Bv. Lenart v Slov. goricah dražba nepremičnim semljišlia knjiga Rogoznica cl. št. 43. Cenilna ▼rednost 43.688 din, najmanjši ponudek 28.800 din, varščina 4370 din. Posestvo meri ca. 21 oralov, leži ob banovinski cesti Maribor—Sv. Lenart	793
PoMtttvo ob banovlnski cesti, 35 oralov, en kos, ravnina, večinoma travniki, redi se 35 glav živine, poslopja zidana, z opeko krita, 8 km iz Maribora, se ugodno proda. Pojasnila: Klobučar, Studenci pri Mariboru, Krekova 32. 803
Fiošfro sobno že &a din so -
dokler traja zaloga, se dobi pri L Trpinn, Maribor, Vetrinjska 15. 676
(J^dcli dhfia!
or»
bi J »i
pf	"'en
.UolBlUlrANSKl B«EG


Naprodaj hiša, s lepim vrtom (stavbtšče), za vsako obrt Studenci pri Maribora, Kralja Petra cesta St 80.	783
RAZNO:
Steiaie ■ predali prodam. Naslov t upravi. 811
Prodam sedlarsko in tapetniško delavnico a vso zalogo in orodjem. Naslov v upravi.	805
Jahtna — Jabolčnik! A ko bost« imeli premalo pijače za domačo uporabo, naročite Se danes priznano snov »Jahlua«, is katere lahko napravite izvrsten Jabolčnik ali hruškovec, tudi ako nimate nič pravega sadjevca. S poštnino stane 50 litrov 39.50, 100 litrov 69.—, 150 litrov 98.—, 300 litrov 182,— din. Naroči se lahko vsaka količina, toda manj od 50 litrov ne. Stotine pohvalnih pisem! Glavno zastopstvo: Franc Renier, Podčetrtek.	808
Hranilnica in posojilnica v Selnici ob Dravi ima svoj redni letni občni zbor dne 7. maja ob osmih ▼ župnišču z običajnim dnevnim redom. 802
ZA B1BMANCE, BIKMANKE
v Mika izbira gotovih obleke kakor tudi v raznem volnenem in svilenem blagu po metru po zelo ugodnih cenah v manufakturni trgovini
J. Preac, Maribor, Glavni trg 13.
Zaloga »ABOZ.Vc oblek.
Klobuki,
aHS!mi!IIU!llillll!il«»mi obleke, perilo, čevlji L t d. i. t d. velika izbira in najugodneje ▼ konfekciji
Jakob Lah, n&ribor, 61. fra 2

Naflepše in nafnovelše vzorce za roina dela,
kakor kuhinjske prtiče, namizne prte, posteljno perilo itd., vam predtisnemo na platno v prodajalni TISKARNE SV. CI KILA, PTUJ, Slovenski trg 7

Kupujte pri naših inserentih!
Lepe fisfcoiigg
za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v «vojo široko spa-daioče tiskanice v latinici in cirilici
i zvršuj e
hitro, solidno in po najnižjih cenah
Tis^rna sy. Cirilo
gfl.tsribgrii
Sorošha c. S
Čekov, račun štev. 10.602 Telefon interurb. št. 2xi3
| N OVA TRGOVINA! 1
| BfltTIfHtfi FTI1 (Hf !TIilfi1iii1Eii!!! IlilllitltTtlTnniiiffif ttii?l?M*ii(^T! >11 Ti M Ei i I i^Mfl !l!iI!!MIl!U«Iif£Ji fiUlIiliif' I'HIHt M E i'TiH Fltlllll
Naznanjam, da sem prevzel od g. Caslna trgo-g vino z mešanim blagom ter imam na zalogi vsako-jj vrstno novo zalogo manufakturnega blaga, tako za g g moške kakor za ženske obleke. Ker se približuje čas g sv. birme v Laškem, prodajam za birmance, botre in botrce vse potrebno, kakor molitvenike, rožne vence, gt ročne torbice, venčke, klobuke, otročje srajce itd. itd. j po znižanih cenah. Nova zaloga galanterije, vedno g f| sveža špecerija, nakup deželnih pridelkov!
Velika zaloga vsakovrstne zidne in strešne g g opeke!	g
3	Postrežba točna in solidna!	H
Pridite in prepričajte se! Vljudno se priporočam
790 I
i ERASTELJ PETER, trgovec v Laškem l
IliliiH
Januš Goleč:
loniičcf „Spili" Sn feuifarfe? „ror"
Slika iz prevratne dobe
To mi če v »špih«
Oni, kateri so se znali skriti tako, da jim ni bilo treba med svetovno vojno na bojišče, so se ponašali pozneje, kako so ležali tisočaki zadnje vojno leto in ob prevratu na tleh, le pobrati jih je bilo treba, pa je obogatel tudi revež na mah.
Iz tega dejstva so se rodili vojni dobičkarji ter razna druga sleparska nadloga, lci je po naglem obogatenju še hitreje propadla in si nikdar več ni opomogla.
Med take ptiče je spadal tudi Tomičev »špih« iz Zakota ob So tli. Izredno visoki ded se je natepel na Štajersko nekod iz hrvaškega Zagorja, kjer je skoraj vsak moški potegnjen na dolgost. Tomič je bil pri vsej velikosti ter obči telesni moči samo za priložnostnega voznika pri svinjskih prekupcih, trgovcih ter večjih kmetih, kateri so prevzemali navoz gramoza za okrajne ceste.
Pretegnil se ni nikdar z delom, napil se tudi ni na vroče in je bil najboljših let ter najkrepkejšega zdravja, ko je izbruhnila vojna.
Niso ga klicali koj, ker ni bil vojak in niti h krompirjevcem ga niso marali v bolj zbirliivih mirnih časih.
Svetovno klanje je trajalo dolgo. Radi dolgotrajnosti so prišli na vrsto najslabši zbirki in med temi je bil tudi potegon — Tomičev »špih«.
Ljudje so mu privoščili vpoklic bolj proti zadnjemu, da bi si spraznil vsaj nekoliko želodec ter skrčil čeva, katera je najrajši mazal s prekajeno slanino, radi česar je bil po obsotlski navadi že v zgodnji mladosti prekrščen v »špiha«.
Tomič je bil hud na mastni dodatek k njegovemu pravemu lastnemu imenu in ga ni upal poklicati nikdo glasno za »špiha«, kar je pa le bil na daljšo razdaljo na jeziku vseh, kateri so ga poznali.
Tomičev »špih« ni služil pri vojakih dober mesec, že je bil doma. Ni izdal, kako se je izmotal on kot najmočnejši; medtem ko so drugi grbasti, jetični ter prave človeške pohabe in skrpucala bili poslani celo v prve vrste. Ljudski gla3 je raznesel, da so napodili špiha nazaj h konjskim krampom na domačo cesto, ker so imeli v vojaških skladiščih tedaj premalo koprivnatega blaga in usnja, da bi bili predol-ginastega Tomiča oblekli in mu obuli stopala, s katerim je zavrl z lahkoto najtežje naloženi parizar.
Naj že bo tako ali tako, špih je znal največjo medvojno spretnost: izmazati se čisto proč od vojaštva.
Tomič je ostal med vso vojno doma in je pri vsej svoji duševni omejenosti pogruntal še to, da si močni moški lahko tudi denarno opomore, če je na varnem med samimi ženskami, ki vlečejo mesečno lepe podpore za onimi, kateri so ustvarjali s svojo krvjo in življenjem vojne dobičkarje ter razne druge ljudske pijavke.
špih je zadel, da ee je povzpel do lastnega voza S konjsko vprego, s katero si je zaslužil toliko, da je bil sit dnevno madžarskega špiha, nikdar žejen in se je še ponašal s stotaki.
žebljarjov »ror«
Močnemu, velikemu ter bahavemu Tomičevemu gpihu čisto nasprotno sliko nam nudi Zebljarjev »ror«<
Ze njegovo ime nam razodene, da je moral biti 3in otepača revščine, ki je preživljal sebe ln dru-žinico z ročnim žebljarstvom, s katerim je romal po kmečkih sejmih ter niti za suhi kruh ni dovolj zaslužil.
Ror se je izučil žebljarstva pri očetu. Koj po prvem letu vojne je moral kljub telesni slabosti v strelske jarke, kjer je tolkel uši, gladoval, prezebal in se stiskal do konca svetovne morije v stalnem smrtnem strahu.
Ko se je ubijal po raznih frontah, mu je umrl doma že davno vdoveli oče. Zapustil mu je v dedšči-no okrogli kovaški meh ter nakovalo pod kapom podrapane ter razklopotane bajte.
Kakršen je moral Zebljarjev ror med vojake, takšen se je vrnil brez cvenka, le preveč rahlo zdravje si je po bojiščih ter pod milim nebom precej zgostil ter naravnost stalno popravil in utrdil.
Kakor hitro je shodil, so ga že zmerjali sosedi radi črnih marog pod nosom ter po obrazu za roriča.
Nekoliko pred odhodom na vojno je bil ror in srečno se je tudi vrnil v raztrgano kočuro kot ror, ki je otepal siromaštvo od rojstva ter ga bo do groba, ker se drži uboštvo vseh ročnih žebljarjev "liki podedovani greh človeštva.
»špih« in »ror«
Po povratku iz vojne žebljar ni mogel pobirati tisočakov kar na cesti, saj ni imel obratnega kapitala. Komaj si je kupil toliko železa, da je nakoval pod kapom nahrbtnik- žebljev, s katerimi se je podal nekega jesenskega dne zgodaj zjutraj v Lemberg na sejem.
V Golobinjeku je dohitel z jabolkami naložen voz, na katerem je dremal dolgi Tomičev špih.
Pri voščilu dobrega jutra se je vzdramil dolgin toliko, da je prepoznal v pešcu sorojaka s težkim nahrbtnikom. Ustavil je konja in zavpil: »Prisedi, nama bo krajši čas! Prevoznino boš plačal z gulažem in litrom vina pri .Cigajnerju* na Mestinju!«
Otovorjeni žebljar je zadovoljen sprejel vabilo, dasi si s špihom že od nekdaj nista bila bogznaj kako na roko.
Ni še žebljar prisedel ter odložil nahrbtnika, že ga je pričel goljatski potegon dražiti ter zmerjati med prižiganjem pipe. Hočeš-nočeš, žebljar je moral poslušati žaljivo ponovitev prošlcsti svojega od očeta podedovanega bednega položaja, ako je hotel sedeti na vozu poleg lastnika konjske vprege.
Špih je smrdel po žganju in fajfa mu ni hotela prav goreti radi prevlažnega tobaka. Da si je kratil čas, se je lotil sopotnika v trdni zavesti znatne telesne premoči.
Špih je začel:
»Žalostna ti majka, ki je davno pod grudo z očetom vred. Ko si še bil navaden smrkavec, si bil rorič, ker tako ime se prime le revnega otroka. K vojakom si se podal kot pravi ror. Po več letih vojne službe pa si zopet ror, kateri ne zna drugega, kakor kovati črne žeblje pod kapom kot cigan! Šleva rorasta, z žebljarstvom na roko si boš opomogel sedaj, ko je debeli denar razmetan po tleh in da se le pripogneš ter ga poberež, si lahko kupiš celo žebljarsko fa-briko!«
Špihova surova očitanja so žebljarskega trpina hudo pikala in bi jih ne bil požiral mirno, da ga ni strašila dolga pešpot do Lemberga z železnim tovorom in šapaste roke z žganjem navsezgodaj razdraženega voznika.
Ni oporekal, nI zmerjal Tomiča s špihom, skušal je speljati pogovor na svoje trpljenje po bojiščih, pa ga je potegon odločno prekinil z naslednjo razlago.
»Ror, glej mene! Niti plenic nisem bil deležen ob rojstvu s teboj vied ne. Ne matere in ne očeta nisem poznal. Nikdo me ni učil nabijati po nakovalu pod lastnim kapom, kakor tebo tvoj oče. Po svoji lastni pameti sem se odločil za konje ter cesto in danes premorem nekaj v živem blagu in suhem denarju!«
(Konec prihodnjič)
hmhibmh
Nov redilni prašek za prašiče
Vsak kmetovalec al a Redinom hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Za 1 prašiča ra-dostuje samo 1 zavit®* za 6 din. Poštnina po« vzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din.
Prašek za pitanje goveja živine. Pospešuje močna rast in hitro zdebeljenj« govedi in telet. Veliki zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din.
Prašek za pomnožite? ia izboljšanje mleka pri kra» vah ter izvrstno hranilna in redilno sredstvo. 1 zavitek stane 10 din. Poštnina povzetja za 1 ali I zavitka 6 din, od 3 zavit« kov naprej 12 din.
Konjin povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sva« že in bistre ter prepreč*» jo najpogostejša konjaki bolezni, posebno kata^ 1 zavitek stane 10 din Poštnina povzetja za 1 ali 2 zavitka 0 din, od I zavitkov naprej 12 din,
MOSTIH^
Moštna esenca Mostfci zh. izdelovanja prvovrstna zdrave domača pij»* če. 1 steklenica za 150 litrov stane 20 din. Poit-nina povzetja za 1 ali I steklenica 18 din.
Za boljša Izrabljanja poštnine priporočam^ da naroči eden za ve<5 sosedov skupaj. 10<
Pravi Redin, Govedln, Mlekin, Kcnjln ter Mo-ftin se dobi samo v zavitkih z gornjimi slikani in ga prodaja samo
Drogerija KANO, Maribor, Slovenska ulica
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Krojači! Dobrim, zanesljivim krojačem da na dom trajno delo proti dobremu plačilu Ster-mecki, Celje.__784
Pekovski pomočnik se sprejme takoj. Biti mora tudi dober gajšič (kruhonoša). Pekarna Ber-ttnger, Vurbek, Ptuj._787
Čevljarskega vajenca sprejme MarinSek Anton, Slov. Bistrica,_786
Btčem ofra z deklino za postrežbo. General Le-štč, Meljskl hrib 52 pri Sv. Petru._784
Hlapca, ne čez 30 let starega, samskega, proti tedenski plači 200 din, sprejme takoj Anton Goiež, Maribor, Aleksandrova 41._776
šiviljsko vajenko sprejmem. Prednost Ima, katera zna nekaj Šivati Oskrba tukaj, plača po dogovoru. Za odgovor priložiti znamko. Fara-«ta, Šivilja, Sv. Marjeta ob Pesnici. Sprejmem tudi Šiviljsko pomočnico.	785
Sprejmem vajenca od poštene kmečke hiše. Hrana ln stanovanje po dogovoru. Vodičar, krojač, Slovenska Bistrica.	801
Bčeta se hlapec in dekla ca župnišče na Prihovi, pošta Slov. Konjice. Nastop 1. maja. 798
Sprejmem hlapca, starega 30—40 let Vajen mora biti vaeh poljskih deL Ne sme biti pijanec. Par-tlič, gostilna, Sv. Marjeta ob Pesnici. 797
Vsaki osebi — družini nudimo doma stalni dober zaslužek — eksistenco. Pišite: »ANOS« Maribor.	383
Kmetice! Bučno ta drugo seme zamenjate najbolje v tovarni olja, Maribor, Taborska 7, pri dravskem mostu. Dobite poceni bučne otrobe ln prt 3.	785
Pohištvo, spalne sobe, kuhinjske opreme, stolce ta vse tapetniške Izdelke dobavlja solidno in poceni »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6. 479
Mostin za napravljanje Izvrstne domače pijače. Steklenica 20 din. Drogerija L Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19._581
POMLAD! — LETO! — OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvnl, brez napak, ta sicer: Paket serija »T« z vsebino 4 m volnenega blaga za ženske obleke v najmodernejših vzorcih za ceno »T/l« 100 din, »T/2« 130 din; pri naročilu prosim navedite barvo. Paket serija »H< vsebina 18—21 m ox-fordov, cefirjev, touringov ta frenžef za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih paket 136 din. Paket serija »M« vsebina 16 do 20 m pralnega blaga za ženske obleke ta dečle, kretona ta druka za predpasnike, delena, fcre-pa, cvimcajga ln polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi, paket 130 din. Pakete »H« ta »M« razpošiljam tudi mešano vsakega polovico. Paket serija »Z« vsebina 3—3.20 m dobrega Stofa za moško obleko, damski kostum ali plašč, ln sicer »Z-l« 130 din, »Z-2« 160 din, »Z-3« 200 din, »Z-4« 250 din, »Z-5« 800 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 ta 120 din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali reč paketih primeren popust! Neprimerno vzamemo nazaj ta zamenjamo. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago! Prepričajte se tudi Vi ta pišite takoj Bazpo-illjalnici »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo ta ugodne cene!
OOCGOOGOOOOOOOOO
M raesec mm
' vam nudimo sledeče kipe:
Srce Marijino: velikost 20 cm 44 din, 25 cm 50 din, 30 cm 50 din, 35 cm 94 din, 37 cm 102 din, 50 cm 172 din, 60 cm 300 dinarjev.
Marija Brezmadežna: velikost 12 cm 8 dinarjev, 15 cm 12 din, 21 cm 30 din, 25 cm 56 din, 30 cm 62 in 70 din, 42 cm 70 din, 42 cm 150 din, 60 cm 300 din.
Lurška Marija: velikost 16 cm 12 din, 20 cm 40 din, 25 cm 50 din, 37 cm 102 din, 50 cm 160 din. Marija z Jezusom: velikost 35 cm 70 din* Pri naročilu napišite velikost in ceno!. Priporočamo se za naročila! TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
oooooooooooooooo
Hranilnica in posojilnica, r. z. z n. z., pri Sv. Antona v Slov. goricah naznanja, da se vrši redni občili zbor v nedeljo, dne 7. maja 1939, ob treh popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red:
1. titan je revizijskega poročila Iz leta 1938* X Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva, 4. Odobrenje računskega zaključka 1938. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7, Slučajnosti. — Načelstvo.	792
V	NAJNOVEJŠIH VZORCU!
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUG0SLAV1JI1
CENIK ZASTONJ
i

RAZNO:
Frangež, Hoče, odda trs. mad.
Jamči za vsak ko-788
Turbine, vsakovrstne stroje ta strojne dele za parne in vodne pogone, posebno za žage ta mlinske naprave v zelo dobrem stanju proda Križ-nič, Maribor, Žolgerjeva 20.	791
Proda se dobro ohranjen gepl ta sadni mita. gerbinek Vinko, Plač 9, Svečlna, Zg. Sv. Kun-gota.	789
Moštna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje Jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11.	681
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro telezje, kovine, baker, medenino kupi ta plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	329
Prodajamo sadike vsako nedeljo v Trnovski vasi, vsak petek pa ▼ trsnici v Ptuju. Imamo Se na razpolago nekaj sadnega drevja, sadne divjake, vinsko trsje ta pritlične vrtnice. Se priporoča trsnica ta drevesnica Ceh, Trnovska vas, Sv, Bolfank v Slov. goricah, Ptuj.	263
Cepljeno trsje prodaja Turin, Modraže, Studenlce Pri Poljčanah.	515
Zidajte poceni! Nosilce, betonsko železo, ograje, cevi, vsakovrstno okovje dobite zelo poceni, rabljeno, ali vendar dobro ohranjeno pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14 in v podružnici vogal Ptujske ta Tržaške ceste.	597
Traverze naprodaj: pet komadov 4 m dolgih, en komad 5 m dolg pri Rosenbergu, Maribor, Jez-darska ulica.	742
Cepljene trte, korenjake ta pritlična sadna drevesca kupite najceneje pri: Ivan Gradišnik, fcnarjeta, pošta Celje.	192
Mivna peresa
od din 6'— naprej dobite v prodajalnah
Tiskarne sv. Cirila
Maribor—Ptuj
DENAR
Okraj Dravograd! Mežiška dolina! Nove hranilne vloge vsak čas iz-plačljive — sprejema in obrestuje do 5% ter daje kratkoročna posojila Hranilnica in po-sojilnica pri D. M. na Jezeru v Prevaljali. 514
□□□□□□□□□nnnmnmnnnnnnnn^^
Hranilnica Dravske
mm
Centrals: Maribor
v lastni no?! palači na ogln	nasproti pošte, prej lužisešfa-
Gosposhe-Slovenshe ulice.	27	iersfta hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in fekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stioko spadajoče posle ločno in kulantno.
jmjjODCČ
uui_im.il ii iLnnnnrxiDmDnnn^nnnnn^^
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
I LJUBLJANI *
ZAVARUJE»
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE
KARITAS ❖
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.
©CISPOSlšO Ulica 23
Ulica 10. oftio&ra
regislrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
«s«
Vse naročajte v
Tlslcarsni sv. Cirila
Marlbor-Ptuj
Vsem, hI SlomSefta Častilo, priporočamo:
Vreže: Slomšekove šmarnice, vez. 28 din.
M. Lendovšeki A. M. Slomšeka zbrani spisi, 6. knjiga, pridige osnovane, vez. 20 din.
A. M. Slomšek s Življenja srečen pot, fantovski molitvenik, vez. v platno z rdečo obrezo 14 din, vez. t platno z zlato obrezo 20 din, vez. v usnje z zlato obrezo 30 din, flnejše usnje 40 din.
A, M. Slomšek; Cvetke, nauki za dekleta in sprejmnica za Marijino družbo, 1 din.
Slomšekove podobice, enobarvne 100 kom. 10 din, 1 kom. 0.25 dini večbarvne 100 kom. 30 din, 1 kom 0.50 din; z življenjepisom na četrti strani 1 kom. 0.50 din.
Slomšekove slike, stenske, večbarvne, 37 X 28 cm, kom. 10 din.
Slomšekove slike v kovin, okvirja, 17 X 12 cm 12 din, 14 X 10 cm 9 din, 7 X 7 cm 5 din.
Slomšekove svetinjic« (na drugi strani Marija Pomagaj na Brezjah), male kom. 0.50 din, večje kom. 1 din.
Slomšekove razglednice, enobarvne kom. 0.75 din, večbarvne kom. 2 din.
Erjavect Slomšekovi zbrani spisi za mladino, kart. 18 din, vez. 25 din.
Brumen V. t Blaže in Nežica, kulturno pedagoški pomen Slom-šekovega dela, broš. 15 din.
Dr. Fr. Kovačiči A. M. Slomšek (srbskohrvatska izdaja, latinica in cirilica), prevedla S. Antič, broš. 3 din.
Boje E.i Slomšek naš duhovni vrtnar, broš. 12 din.
Spindler Fr. S.: Jezus, blagoslovi nas, Slomšekove pesmi pri blagoslovu in pred pridigo, namenjene ljudskemu petju v cerkvi (z notami), 5 din.
Goričar; Slomšekov rodovnik,
broš. 10 din.
»Kraljestvo božje«, mesečnik, glasilo Slomšekove družine. List prinaša sestavke o Slomšeku in poroča o delu za Slomšekovo beatifikacijo. Letna naročnina 15 din.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln v Mariboru — Urednik Janui Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelji
Tiskarna sv, Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru