POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA SIEJJILR« 1.25 DIN IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnin* v Jugoslaviji im|« mesečno Din It.—, v tnozemstvu mettčno Din 15.—, — Urtdništvo tn a prav tl Maribor. Rutk* cista i. postni predal 32, telefon 2326. Čekovni račun H 14 33$. — Podruinice: Ljubljana, Dot lavska zbornico — C til*. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — RokopUi to ne vračajo. — NetranUrana pismo se ne sprejemajo. — Mati oglati trgov, značaji vsaka beseda Din 1'.—v m*M oglati. H ttmMb v' sotialMo name ne šolavitva in nameii entem. vsaka beseda Din iJt Sle«. 51 • Maribor, sobota, dne 4. mala 1940 • Lelo XV Napeiosl Sred na areaozemsKem morju lc< Del angleških vojnih ladij je odplul iz Severnega v Sredozemsko morje V četrtek, dne 2. maja je govoril angleški ministrski predsednik Chamberlain v parlamentu. Najvažnejši del njegove izjave je oni del, ki se nanaša na Sredozemsko morje m Italijo, dasi Italije same v svojem govoru ni niti omenil. Rekel je: »Med tem ko naša mornarica z izgubami, ki jih je utrpela pri akciji na Norveškem ni bila prizadeta, so bile nemške izgube tako velike, da je bilo dejansko spremenjeno celotno ravnotežje pomorskih sil. To nam je dovolilo važnoi novo razporeditev zavezniškega vojnega brodovja v Sredozemskeme morju, Ta razporeditev je bila doslej ovirana zavoljo operacij na severu. Trenutno je brodovje angleških in francoskih oklop-nic kakor tudi pomožnih ladij že v vzhodnem Sredozemskem morju na poti v Aleksandrijo (vojno pristanišče v Egiptu, pred Suezom). »Ne bomo se preveč angažirali na Norveškem, kar bi nevarno oslabilo naš položaj na drugih frontah. Nemčija ima centralni položaj in lahko izvede vedno bliskovit napad na Holandsko ali Belgijo ali na obe naenkrat. Prav tako pa je tudi mogoče, da udari na katero svojih sosed na jugovzhoda Evrope. Tudi je niožno, da bi take operacije tvorile samo pripravo za velik napad na za-padni fronti ali celo za bliskovit napad na Anglijo samo. Nesmiselno bi bilo zato, da bi spremenili strategijo, ki edina lahko služi zmagi nad Nemčijo. Ne bomo tako razpršili svojih sil, da bi izgubili svobodo akcije v nujnih primerih, ki lahko vsak trenutek nastopijo. Izkoristili bomo povsod vsako priliko, da škodujemo sovražniku, kakor se je zgodilo to na Norveškem. Ne moremo pa dovoliti, da bi opustili ono strategijo, ki edina lahko dobi vojno.« Anglija preusmerila plovbo svo|e Irgovske mornarice v Sredozemskem mor|u Angleška vlada je objavila gotove ukrepe v svrho zaščite varnosti in angleških interesov na Sredozemskem morju. Predvsem, je trgovska mornarica dobila nalog, da plove v drugih pravcih, kakor pa je plovila doslej. Obenem pa angleška vlada izraža svoje upanje, da bodo ti ukrepi samo začasni in da ne bo prišlo do poslabšanja položaja na Sredozemskem morju. Peterozveza balkanskih driav Akcija Turčije za mir v jugovzhodu Evrope. Turčija je sklenila, kakor znano, °“rarobno zvezo z Anglijo. Varnost jugovzhodne Evrope in prednje Azije pa Z\’u Povečati s posredovanjem azijskih in balkanskih držav. Predvsem naj bi sklenile obrambno zvezo Turčija, Perzija, Irak in Afganistan. Tej zvezi bi se pa še pridružila zveza balkanskih držav, ki bi ji pripadale Turčija, Grčija, Romunija, Jugoslavija in Madžarska. — Taka zveza držav, ki se vsaka zase ne morejo braniti, bi štela 80 milijonov prebivalcev. . O tej inicijativi mnogo pišejo angleški m francoski listi, ki zagotavljajo pobudi »určije svojo podporo tudi v primeru potrebe. Listi razpravljajo tudi o problemih ob Sredozemskem morju z ozirom na mednarodni položaj. Anglija si prizadeva odvrniti Italijo od oosega v voino Razgovori angleškega poslanika z italijanskim ministrom grofom Cianotn. Kljub poslabšanju odnošajev med Francijo in Italijo na eni in Francijo ter Anglijo na drugi strani se trudita tako Anglija, kot tudi Francija, da bi preprečili prelom z Italijo in vstop Italije v vojno na strani Nemčije. Anglija ima z Italijo sklenjen tako-zvani žentlementski dogovor glede Sredozemskega morja, ki je bil podpisan •o 'Veliki noči 1938. V dogovoru sta se obe velesili obvezali, da ne bosta spreminjali sedanjega stanja na Sredozemskem morju. Toda že lansko leto, o Veliki noči, je bil ta dogovor podvržen .težki preizkušnji, ko je Italija zasedla Albanijo. Še težja preizkušnja za vrednost tega dogovora pa je izbruh vojne, ki je tedaj, ko se je dogovor sklepal, ni predvidevala niti ena, niti druga podpisnica. Saj 'je\bil dogovor mišljen kot 'Sredstvo za uravnoteženje mednarodnega položaja in kot prispevek k po-mirjenju Evrope. Izbruh vojne je položaj temeljito spremenil. Kdor zasleduje pisanje italijanskih listov, more čitati vsak dan kakšno izjavo o tem, da Italija v tej vojni, v kateri se na novo oblikuje svet, ne more ostati nevtralna in da bi nevtralnost pomenila zanemarjenje življenjskih interesov italijanskega imperija. Italijanski imperij ni varen in tudi ne dovolj prostran, dokler mu ne pripade vsa afriška obala in tudi severna obala Sredozemskega morja, da ne govorimo o izhodiščih kot sta Sueški prekop in Gibraltarska ožina. Tako pišejo več ali manj odločno najvplivnejši italijanski listi, za katere se ve, da so neposredni organi vlade. Nasprotno pa pišejo angleški in fran- coski listi, da so take zahteve neostvar-ljive. Francoski ministrski predsednik je izjavil, da je Francija pripravljena pogajati se o gotovih italijanskih zahtevah, toda v Rimu so na te ponudbe odgovorili, da sedaj ni čas za pogajanja. Tako je izjavil zunanji minister grof Ci-ano francoskemu poslaniku Poincetu in obenem je njegova izjava izšla v listih. Anglija, ki smatra, da je v nekoliko boljših odnošajih z italijanskim režimom, je te dni ponovno pooblastila svojega poslanika v Rimu, da razgovarja z zunanjim ministrom grofom Cianom. Istočasno pa je podvzela gotove varnostne ukrepe na Sredozemskem morju. — Kot sosede Italije nas ta razvoj seveda močno zanima in zato ga tudi spremljamo z največjo pozornostjo. Zedlnfene driave In Italija Ameriški poslanik v Rimu pri Mussoliniju. Zaostrenje odnošajev med Italijo in Anglijo ter Francijo, ki je nastopilo odkar sta se sestala Hitler in Mussolini na Brennerju, kot je to razvidno iz pisa- nja italijanskega tiska in izjav vidnejših funkcionarjev fašistične stranke, je povzročilo, da so tako v Franciji, kot tudi v Angliji pričeli računati z možnostjo vojne z Italijo, ki bi v tem primeru nastopila kot zaveznica Nemčije. Razplet dogodkov v Sredozemskem morju, v zvezi z italijanskim zadržanjem napram Angliji in Franciji, ni ostal brez odmeva v Zedinjenih državah Severne Amerike. Ko je bil pred kratkimi v Evropi na obisku Rooseveltov odposlanec, državni podtajnik Sumner Welles, se je dvakrat zglasil pri Mussoliniju, prvič pri svojem prihodu in drugič pri svojem odhodu iz Evrope. Očividno pa se je od tega časa italijanska politika precej spremenila, da je vlada Zedinjenih držav smatrala za potrebno, naročiti svojemu poslaniku Philipsu v Rimu, da gre k Mussoliniju in se informira 'O namenih Italije v bližnji bodočnosti. Razgovor med poslanikom Phillipsom in Mussolinijem se je vršil dne 1. maja. O poteku razgovora seveda ni izšlo nobeno uradno poročilo. Toda okoliščine, ki so vedle do tega obiska, dajo naslutiti, kaj je bilo predmet razgovora. Da se je pri tem obisku šlo za važen razgovor, sledi iz tega, da je poslanik obiskal Mussolinija, ker sicer sprejema diplomate zunanji minister grof Ciano. Volitve v podeželskih obiinah V kratkem, čim bo mogoče. Ministrski predsednik Cvetkovič je bil dne 30. aprila v Zagrebu na obisku zagrebškega velesejma. Pri tej priliki je izjavil časnikarjem, da namerava vlada izvesti volitve v podeželskih občinah v kratkem, čim bo mogoče. Kajti današnje občinske uprave so bile že preveč dolgo na oblasti, pa jih je treba zamenjati. Volitev v mestne občine pa ne bo, ker je treba poprej spremeniti zakon in pa, ker se v mestih preveč križajo interesi občinske in splošne politike. Ali bodo volitve v podeželske občine javne ali tajne, ministrski predsednik ni povedal. Fronta na Norveškem severno od Trondhjema Izjava Chamberlaina v parlamentu. Na seji parlamenta, dne 2. maja je govoril Chamberlain o razvoju dogodkov in vojne na Norveškem. Opisal je predzgodovino dogodkov in poudaril, da je Anglija v resnici storila nekaj ukrepov v svrho zavarovanja norveške obale, ko sta Anglija in Francija ponudili Finski svojo pomoč in bi se bile njune čete morale izkrcati na Norveškem. Ko pa je ta akcija vsled nasprotovanja Norveške in Švedske propadla, so bile ladje in čete določene za prevoz dirigirane drugam. Pred enim mesecem so bili zbrani ponovno manjši oddelki vojske in ladij z nalogo, da lahko v kratkem roku v primeru nemškega napada na južno Norveško zasedejo gotove postojanke na Norveškem. Znano je bilo, da so bile nemške transportne ladje, kakor tudi čete že več mesecev 'pripravljene v raznih baltiških lukah. Ni se pa vedelo, kje bo Nemčija udarila. Pa tudi, ako bi bila Anglija vedela za njen namen, ne bi bila mogla preprečiti nemškega napada na Dansko in Norveško brez sodelovanja teh dveh držav. Ti dve državi pa sta se zanašali na svojo nevtralnost. Čudna igra usode pa je hotela, da je bil prav 8. april, ki ga je Anglija izbrala za položitev min ob norveških obalah, izbran tudi od Nemcev za napad na Dansko in Norveško. Angleško vrhovno vojno poveljstvo se je odločilo, da poskusi z zavzetjem Trondhjema od juga. Lahke edinice angleške vojske so bile izkrcane severno in južno od Trondhjema, da pripravijo vse potrebno za izkrcanje večjih kontingentov. V Namsosu so se angleške čete izkrcale 14. aprila, južno od Trondhjema pa 17. aprila. Ker pa je postalo očitno, da zaradi lokalne nemške letalske premoči ne bomo mogli izkrcati južno od Trondhjema topništva in tankov, je bila opuščena misel, da se zavzame Trondhjem z juga. Angleške čete so se v Andalsnesu zopet vkrcale in brez izgub bile poslane drugam. Kljub temu je premoč na Norveškem, trenutno na zavezniški strani. Nemcem se ni posrečil tak sprehod kot na Danskem. — Norveška ni bila zavzeta in dovoz železne rude preko Narvika je ustavljen. Doslej je Nemčija izgubila v norveški kampanji: 2 oklopnici, ki sta bili poškodovani, potopljene pa so bile 3 do 4 križarke, 11 rušilcev, 5 podmornic in 30 transportnih ladij. 10 nadaljnjih nemških ladij je bilo torpediranih in se verjetno istotako potopile. Veliko tisoč nemških vojakov je našlo smrt. V istem času so bile angleške izgube te-le: 4 rušilci, 3 podmornice, 1 spremljevalna ladja, 5 ribiških ladij. Pet drugih vojnih ladij pa je bilo poškodovanih po letalskih bombah in ena tovoma ladja torpedirana. O vojnih operacijah pa bo poročal Chamberlain dne 7. maja. Bo)i na NorveSkem Umik angleških čet južno od Trondhjema. Ker so Angleži opustili namero, da bi se izkrcavali v Andalsnesu južno odi Trondhjema, so odpoklicali svoje pred-čete pri Dombasu. Norvežani so se tod umaknili deloma z Angleži proti Andalsnesu, deloma pa ob železniški progi iz Dombasa proti severu do Storena. — Progo Domabs—Storen, ki vodi na vzhodni strani Trondhjema, so napadli Nemci iz Doline Osterdal, po cesti, ki pelje iz Tynseta proti Trondhjemu. Od Storena proti jugu v dolini Osterdal so Norvežani potisnili Nemce iz Rorosa do Tynseta in s tem prišli v posest ceste, ki vodi proti zapadu do železniške proge Dombas—Storen. Severno od Trondhjema drže angleške čete položaje pri Steinkjeru. V koliko bodo Norvežani morda prisiljeni povleči svoje čete iz doline Osterdal preko Storena na sever, zavisi od nemškega pritiska iz Trondhjema proti zapadu in z juga po dolini Osterdal. Vse kaže, da bo fronta potekala severno od Trondhjema. Nemško poročilo nadalje navaja, da so se nemške čete, ki so prodirale iz Osla proti Bergenu, združile s četami,, ki so bile izkrcane v Bergenu, pri kraju IVoss ob železniški progit Ogromna proslava 1. maja v Stockholmu Priredila jo je, kakor vsako leto, socialno demokratična stranka, udeležila se jo je pa tudi kraljeva družina in ostale stranke. V Stockholmu se je vršila proslava 1. maja, ki jo je, kakor doslej vsako leto, tudi letos priredila socialno demokratična stranka. Toda >po udeležbi tako ogromne majske proslave, kot je b,i-la letošnja, v Stockholmu še ni bilo, — Razne okoliščine pa so dale tej proslavi še svoj poseben pomen. Vršila se je v znamenju gesel mednarodnega demokratičnega socializma, obenem pa je bila demonstracija vsega švedskega naroda, ki si želi miru, istočasno pa izraža svojo odločno voljo braniti svojo svobodo in nedotakljivost svojega državnega ozemlja. Proslave se je udeležila kraljeva družina in tudi pristaši vseh ostalih strank. Na proslavi je govoril predsednik vlade in prvak socialno demokratične stranke Peer Albin Hansson, ki je v svojem govoru dal duška ne samo zahtevam švedske socialne demokracije, ampak tudi hotenju vseh Švedov v trenutku nevarnosti, ki grozi na mejah države. Prvomajska proslava je pokazala, da je švedsko delavstvo po svoji večini v taboru demokracije in da se socialno demokratična stranka zaveda svoje velike odgovornosti, ki jo nosi kot večinska stranka v vladini koaliciji v času velikih mednarodnih pretresljajev. — Ugled švedske socialne demokracije je v teh časih ogromno pridobil. Švedsko ljudstvo pozna krivce, ki so ogrozili nadaljnji miren razvoj države in povzročili, da mora vlada, ki je odgovorna za varnost države, zahtevati od ljudstva vedno nove žrtve za obrambo. Zaveda se pa tudi, da je svobodo in demokracijo treba čuvati in braniti. »Na Švedskem«, tako je rekel ministrski predsednik Hansson, »ne bo noben Quisling (norveški polkovnik, ki je sestavil po vdoru Nemcev .Nemcem prijazno vlado v Oslu - op. ured.) mogel odpreti vrat tujim osvajalcem!« Obrambni ukrepi Švedske vlade Kako presojajo položaj na Švedskem. Švedska vlada je izdala ostre odredbe proti tujcem. Z otoka Gotland so se morali izseliti vsi tuji državljani. Na obalah okrog Stockholma ne sme bivati noben tujec, razen Fincev in Estoncev. Švedska je pripravljena iza vse slučaje. Njena mornarica je dorasla mornarici vsake države v Baltiškem morju, kakor povdarjajo švedski listi »» ' ‘ . Švedska ima tudi orožje najbolje kvalitete, ki so ga, vsaj do izbruha vojne, kupovale vse evropske države. doma m pa Praznovanje 1. maja f*i)» ?*'?:.n iii D *« *■ s M ;aie?l f-s ’« delo v več obratih počivalo. Praznovali so zlasti rudarji v revirjih in tudi v svinčenem rudniku na Koroškem ter železarji v obratih težke industrije. Praznovanje prvega maja v mestih je bilo le delno, tako v Mariboru, kot tudi v Ljubljani in Celju. Nevtralnost In obramba .« ».»Uti i v ■ * *■ M en Čudimo ae, da se bolj in bolj poudarja, da je nevarnost mogoča tudi za nevtralce v sedanji vojni. Odtod tudi izhaja, da se vsak dan bolj poudarja potreba priprave za obrambo tudi v nevtralnih državah. Pojav je povsem naraven, ker, kdor se ne bi branil ali ne bi hotel braniti svojo neodvisnost in svobodo, danes skoraj ne zasluži, da jo ima. To je zahteva dobe. Stroge pripravljenost v BukareStl Vsa javna poslopja so vojaško zastražena. Na ozemlju petrolejskih vrelcev ne sme biti nobenega tujca, Iz CeSke „ /•> . P'-.»v. Zadnjič smo poročali, th 3s }j u.Ltranili v Pragi spo- menik francoskega pisatelja Arnošta Denisa. »Lidove Noviny« poročajo, da so v noči od petka na soboto odpeljali iz Pardubic spomenik prvega prezidenta bivše Češkoslovaške republike T. G. Masaryka in ga (bodo v °ragi prelili Pobiranje starega papirja in knjig. Z odtokom dne 16. aprila t. 1. je vlada odredila, da se mora od 1. do 15. majnika t. 1. izvesti akcija nabiranja starega papirja. Zasebniki kot podjetja morajo oddati ves star papir, časopisni, ovojni, odpadke, papirnate vrečice, makulature, stare nepotrebne ali prečrtane knjige, akte, lepenko, kratkomalo vse, kar je napravljeno iz papirja. Razglas poudarja, da je stari papir zelo važen za papirno industrijo in ima vsled tega velik gospodarski pomen tudi za zmago Nemčije. Čehi so ostali muzikanti. Praški listi prinašajo sliko najmlajšega češkega dirigenta Zdenka Tomaša, ki je šele 25 let star,-pa je bil že izbran za dirigenta enega najstarejših moških zborov v Pragi »Kriškovsky«. Tomaš je doma iz mesta Jičina in je sin prvega kapelnika opere v Brnu. Dovršil je šolanje na praškem konservatoriju. * r-i l-,ii t —' i 11 objavlja opo- zoritev ČešKo-Morvske zveze za mleko, maslo in jajca, da je bila na novo urejena uporaba kozjega mleka. Lastniki koz in člani njihovih rodbin nimajo pravice do mlečne karte, izvzem-ši če dokažejo, da jim koze ne dajejb dovolj mleka. Kupujte snmo pri noJIh obKMcM! »Hrvati se bodo borili kot levi«, je izjavil dr, Krnjevič, viden prvak HSS, na shodu v Dubrovniku, »če pride kdo, ki bi nam skušal kaj vzeti ter napasti našo zemljo.« Bosna in Hercegovina postaneta samostojna banovina. Minister dr. Kulenovič je v Tuzli izjavil časnikarjem: »Trdno sem prepričan, da skoro dobimo samoupravno Bosno in Hercegovino. Najslabše so storili tisti, ki so zoper avtonomijo Bosne in Hercegovine, kar bodo občutili takrat, ko jo bomo dobili.« -- ^ uit \kl 25 let od ustanovitve Jugoslovenskega odbora v Londonu je preteklo dne 1. maja. Predsednik tega odbora je bil dr. Trumbič. Odbor je pripravljal zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vojna sreča je bila ted’aj na strani Avstrije in Nemčije. Vse pokrajine, ki predstavljajo današnjo Jugoslavijo, so bile skoro docela v oblasti centralnih sil. To pa ni omajalo prepričanje članov tega odbora, da bo konec vojne prinesel uresničenje ideje o ustanovitvi nove države južnih Slovanov, Jugoslavije. Zamera. Član Jugoslovanskega odbora v Londonu, dr. Niko Zupanič, je napisal te dni članek v »Politiki«, v katerem je ocenil majsko deklaracijo iz 1. 1917. tako-le: i,.. ti isti (liberalni mladini in klerikalci) so skupaj podpisali tisto famozno majsko deklaracijo, ki je bila naperjena zoper vojne cilje kraljevine Srbije in zoper program Jugoslovanskega odbora v Londonu.« — »Slovenec« je radi tega zelo hud na Zupaniča in pravi, da je s tem oblatil slovenski narod. \ \lki t» ;t fc ti Iti Vliti ti‘‘ #1 Beograjski socialistični **(tH praznik. Krajevna organizacija socialistične stranke v Beogradu bo priredila slavnost v nedeljo, dne 19. majnika. Na dnevnem redu bodo referati o političnem, socialnem in gospodarskem položaju. V ostalem bodo sodelovale socialistične kulturne skupine pri prireditvi. V stavbinski stroki ni prišlo do sporazuma med delodajalci in delavci. Pri pogajanjih, katerih se je udeležila tudi Zveza stavbinskih delavcev Jugoslavije (SGRJ) in vse ostale organizacije stavbincev ter Delavska zbornica, ki je vodila pogajanja, so gradbeni podjetniki ponudili zvišanje revnih mezd za 50 par, tod'a samo delavcem zaposlenim na privatnih zgradbah, dočim bi ne dobili stavbinci zaposleni pri delih, ki jih vrše stavbna podjetja za državo in banovino ničesar, ker država in banovina ne pristaneta na povišanje podjetniških proračunov. Delavci zaposleni pri takih delih bi mogli računati na povišanje šele okrog 1. septembra 1.1. Kaj bodo ukrenile organizacije še ni znano. — Najbrž bo inšpekcija dela poskušala še enkrat posredovati. Škofovska konferenca je torej vendarle obsodila Jugoslovansko strokovno zvezo in njene prvake. Poročali smo že, da je bivši župnik g. Križman izjavil, d'a je konferenca duhovnikov ljubljanske škofije .obsodila Jugoslovansko strokovno zvezo ozir. njeno delovanje ter pisanje njenih voditeljev kot neskladno s krščanskimi načeli. Radi tega je zavladalo v JSZ silno razburjenje. Njepi voditelji so izjavili v ».Delavski pravici«, da kaj takega ne verujejo in zlasti tudi ne, da bi se bil škof priključil temu mnenju, ko pa so vendar nedavno tega imeli s škofom intimen razovor, ne da bi bil škof pri tej priliki grajal delovanje JSZ. Istočasno so voditelji JSZ pisali škofu odprto pismo, s pozivom, da se izjavi in dementira župnika Križmana. — Bili so tako trdno prepričani, da škof ni obsodil JSZ in njenih voditeljev, da so celo tvegali tožbo proti Alojziju Ambrožiču1, trgovcu in posestniku v Gabriju pri Dobrovi, ki je trditev gosp. Križmana javno ponovil. — Sedaj pa poroča »Slovenec« o izidu te tožbe, v kateri se je toženemu posrečilo doprinesti dokaz, da je škof dr. Gregorij Rožman res izjavil na konferenci duhovnikov ljubljanske škofije, da se delovanje tožeče organizacije ne sklada z načeli katoliških organizacij in kakor »Slovenec« škodoželjno pristavlja, je bil ta sklep konference duhovnikov ljubljanske škofije tudi že objavljen v »Škofijskem listu« \ i V 4 1 n '• % »a - * n • Kaj bodo sedaj napravili voditelji JSZ se še ne ve. Pravzaprav bi morali izvajati konsekvence in likvidirati JSZ, za katero so vedno poudarjali, da more obstojati samo tako, ako je v skladu s krščanskimi načeli, r • it > j i i - * N* m V »Merkurju« — zmeda. Znano je, da je banska uprava v Zagrebu imenovala komisarja bolniški blagajni zasebnih nameščencev »Merkur«, pi J I1 IH; - ; •'! In mil '■« Komisar je razpisal volitve novih podružničnih uprav in skupščinskih d'elegatov. Toda volitve so zaenkrat razpisane samo v manjših podružnicah, dočim bi naj se vršile v Zagrebu, Splitu, Sarajevu in Mariboru šele enkrat kasneje. V Šibeniku se je vršil občni zbor podružnice dne 28. aprila. Potekel pa je tako burno, da je policija prekinila zborovanje. Ali je tega treba? Ali ni mogoče prepustiti prizadetim nameščencem, da bi sami svobodno odločali o usodi svojih ustanov, ki jih vzdržujejo? Brezposelni proiesorski kandidati. Imamo okroglo 140 brezposelnih profesorskih kandidatov. Tako so povedali na zborovanju profesorskega društva v Ljubljani. Omejitev proizvodnje gumijaste obutve. Kakor poročajo iz Beograda, izdelujejo tozadevno naredbo, ki bo omejila proizvodnjo gumijaste obutve. Po uredbi ministrskega sveta o bivanj" in kretanju inozemcev sme tuji državljan stanovati samo v kraju, ki je označen v dovoljenju za bivanje Če hoče inozemec spremeniti svoje bivališče, mora vlažiti novo prošnjo na bansko upravo. V roku 12. ur po dohodu v mesto stanovanja, najkasneje pa v 36. urah po prestopu državne meje se mora vsak tujec osebno javiti pri pristojni krajevni policijski oblasti. Stanodajalci naj inozemce opoeore na te dolžnosti, ko se pri njih nastanijo. Lastniki zagrebške radlo-postaje bodo prejeli od države 1 milijon 900.000 din odškodnine za oddajno postajo, ki jo je sedaj prevzela v upravo ban. Hrvatska. Država namerava povečati kapaciteto te zagrebške radio-posta-je, ki je doslej m Sloveniji sploh ni bilo slišati. Prav bi bilo, da bi podržavili tudi ostale radio-postaje v državi. Nemška cenzura na Danskem. Na Danskem so nemške oblasti uvedle strogo pisemsko in telegrafsko cenzuro. > u i < > i i Žane Grey: 101 Mož iz gozda »Nedvomno sem se zmotila«, je začela Bo znova. »Kmalu zatem zaslišim za seboj peketanje kopit. Olzrla sem se in videla velikega rjavca, ki je dirjal za menoj. Oh, kako je ta pošastnež tekel! Kar kadilo se je za njim med cedrami,.. Mislila sem, da bom zblaznela od strahu. Pa sem vzpodbodla svojega mustanga in začela po njem biti. In začela se je dirka! Neravna tla, — cedrova gošča, — razkopane rečne struge in jame! Morala sem konja poganjati, — se v sedlu držati, — in pot iskati. Oohh —! Bilo je nepopisno! Tekmovalna dirka za svojo zabavo, — to je stvar zase; kaj drugega pa je, dirkati za svoje življenje! Srce se mi je povzipelo do grla in me je skoraj zadušilo. Za nič na svetu ne bi bila mogla kričati. Bila sem hladna ko led — včasih se mi je zavrtelo v glavi, — potem sem zopet bila kakor slepa, — želodec se mi je obračal — in sapa mi je pohajala. Ampak to divje ugodje, ki me je prešinjalo! .. . Vzdržala sem in sem več milj ohranila svoj prehitek, precej daleč pred svojim preganjalcem —• vse do roba cedro« vega gozdiča. Tu se je veliki rjavec spet opomogel; vedno bolj blizu sem slišala njegovo topotanje — oddaljen je bil le še kakib sto metrov — čisto razločno so se slišali udarci njegovih kopit. In tedaj sem padla. Oh, moj mustang se je spodtaknil, — vrgel me je naprej preko svoje glave. Nisem padla preveč trdo, a podrsnila sem precej daleč po tleh — zaio tako opraskana. Vem, da imam koleno čisto sem odrgnjeno ... Ko sem se spet postavila na noge, je prilomastil oni veliki konj in me obsul z zemljo in peskom izpod kopit — in jezdec je skočil iz sedla . .. No, kaj menite, kdo je bil?« Helen je vedela a ni hotela reči. Carmichael je tudi čisto gotovo vedel, vendar je molčal. Roy se je smehljal kakor da bi se mu ta povest ne zdela bog zna kako vznemirljiva. »Ho, ko ste spet tukaj, celi in zdravi, nam je precej vseeno, kdo je bil tisti pes«, je rekel. »Riggs! Harve Riggs!«, je siknila Bo. »Brž ko sem ga spoznala, je bil moj strah kakor bi ga bil veter odpihal. Jeza me je žgala ko ogenj. Ne vem več, kaj sem mu vse rekla, a bile so precej gorke besede, — in vsule so se nanj kakor ploha, — to mi lahko verjamete. ,Pa znate dobro jahati', je rekel. Vprašala sem ga, kako si je upal me preganjati, pa mi je odgovoril, da ima važno sporočilo za Neli. In to sporočilo se glasi: .Povejte svoji sestri, da jo hoče Beasley pregnati in si farmo prisvojiti. Če me hoče vzeti za moža, bom to stvar preprečil. Če pa se ne mara z menoj poročiti, bom pomagal Beasleyu. Potem mi je velel, naj hitim domov in naj o tem nikomur drugemu ne omenim niti besedice kakor Nelli. Well, in tako sem zdaj tu in zdi se, da se mi je zelo mudilo, izdati to skrivnost.« Z očmi je šla od Helene k Royu in od Roya k i»as Vegasu. Njen smehljaj je veljal slednjemu in vsakomur, ki bi ga njena povest ne bila tako vzburkala, bi ta smehljaj lahko povedal več ko knjige. »Ho, naj me hudič vzame!«, je živahno vzkliknil Roy. i Helen se je zasmejala. »Pa res, kar se v možganih tega človeka kuha. gre preko mojega pojmovanja ... Njega poročiti, da bi rešila farmo? Ne bi ga poročila niti, če bi mi bilo treba rešiti življenje!« Carmichael je nenadoma prekinil svoj molk. »Bo, ste videli tudi ostale može?« »Da; saj ravno o tem sem hotela govoriti. Videla sem jih samo mimogrede v cedrovem gozdiču; trije so biii skupaj, ali, da se bolje izrazim, najmanj troje jezdecev je bilo. Ustavili so se za skupino dreves-Ko sem se potem vračala, sem o tem razmišljala, •j"' Tudi v najhujšem razburjenju in jezi mi je uspcl° ohraniti nekaj vtisov. Riggs je bil presenečen, ko s®m vstala. Sltavjiim, da ni pričakoval, da se bo srecal z žensko, ki se imenuje Bo Rayner. Prepričan je bil, da sem Neli! ... V tej kožnati jahalni obleki se zdim mnogo večja: svoje lase sem imela zvite in vpete pod klobukcm, dokler ga nisem zgubila, a to se je zgod;ilo šele, ko sem padla s konja. V teh okornostih me je lahko zamenjal z Neli. Še na nekaj sem se spomnila, — dajal je neke znake kakor da nekomu maha, medtem ko sem ga jaz obsipala s psovkami in mislim, da je na ta način namignil ostalim jezdecem, naj ostanejo zadaj... MHslim, da se ne motim, če menim, da je Riggs s tistimi capini nameraval Neli prestreči in odvesti. Da, prepričana sem o tem.« »Bo, ti si tako — tako — kakšne neumne misli ti rojijo po glavi«, je protestirala Helen in poskušala verjet'i lastnim besedam; v prsih pa ji je vse trepetalo. »Miss Helen, to niso nobene neumne misli«, je resno rekel Roy. »Dozdeva se mi, da je vaša sestra prav sodila. Las Vegas, mar ne gledaš ti na stvar tudi s te strani?« Carmichaelov odgovor je bil, da je z dolgimi koraki zapustil sobo. ... , .... (Dalja prihodki« ! naših UccUev LJUBLJANA—MOSTE Akcija za obnovitev Socialistične stranke. -Minuli teden se je vršilo posvetovanje sodru-•gov za ustanovitev, odnosno izvolitev krajevnega odbora Socialistične stranke v Mostah. Sestanka sta se udeležila kot zastopnika oblastnega odbora ss. Jelenc in Čebular. Na sestanku se je poročalo o političnem položaju v državi in o mednarodnem položaju z ozirom »a vojno. V kratkem času se bo vršil širši sestanek, na katerem bo izvoljen tudi krajevni odbor Socialistične stranke za Moste. Obeta se brezposelnost. Oglašajo se zle posledice vojnin razmer in grozi našemu delavstvu ze marsikje brezposelnost. Taho je bila tovarna »Saturnus« baje primorana odpovedati precejšnjemu številu delavcev službo, pridejo pa na vrsto najbrž tudi delavke. Mogoče bi biso boljše, če bi se ukinilo čezurno delo nekaterim boljše plačanim močem, pa bi na drugi strani bil prihranjen košček kruha zelo slabo plačanim delavkam. — Popotnik iz mo-ščanske industrijske četrti. Pevci in pevke. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« stremi za tem, da bi se društveni mešani pevski zbor čim bolj pomnožil. Vsled tega poziva ,odbor vse v Mostah stanujoče delavce in delavke, da se prijavijo v naše delavsko kulturno društvo in tako sodelujejo ter pomagajo k čim večjemu podvigu delavskega kulturnega življenja v Mostah. Na Programu je večja delavska kulturna prireditev z najbolj izbranim programom. Dan za to Prireditev še ni določen. Če ne bo kakih ovir, se bo vršila nekako v mesecu juliju. Zato naj bi vsak zaveden delavec im delavka pri tej akciji čim bolj aktivno sodelovala! Doiavstvo kemične tovarne se nahaja v mezdnem gibanju. Razen povišanja mezd, zahteva delavstvo tudi priznanje delavskih plačanih dopustov. Podjetje je že obvestilo organizacije, da se bodo ipogajanja sklicala čim Preje. Ker je v tem času, odkar so bile zahteve predložene, draginja zopet zelo narasla, so zahteve delavcev pač več kot skromne in če bo šlo to dviganje cen življenjskih potrebščin še dalje navzgor, ne bo delavstvu pre ostalo drugega, kot da eno mezdno gibanje zaključi in prične takoj drugo, kar pa ni prijetno ne za delavstvo, ne za podjetje, zato bi se priporočalo podjetju, da bi porastu cen življenjskih potrebščin primerno povišalo delavcem mezdo. S tem bi se prihranilo na času in še razburjenja bi ne bilo. HRASTNIK Praznovanje 1. inaja. Na dan 1. maja je tudi letos počivalo vse delo, tako pri rudniku, v kemični tovarni in- steklarni. Praznovanje te-*a' delavskega praznika ima to delavstvo zajamčeno tudi s kolektivnimi pogodbami. Zato Je nerazumljivo, da so silili gotovi gospodje Pazniki rudarje na delo . *. ..h Ako so to delali na lastno inicijativo ne vemo, vendar to ni prav. Zaprti so bili tudi vsi obrtni lokali in trgovine. Vsled skrajno slabega vremena so morali odpasti tudi vsi izleti v naravo, kamor se je delavstvo trumoma zatekalo na ta dan, < tl > i >- Rešitev L. V. *. nebroj važnih vprašanj, ki se tičejo delavstva1, pa je odvisno od moči in vpliva delavske socialistične stranke, kateri smo ravno ta dan pridobili novih pristašev. Zopet samomor delavca in delavke. V ponedeljek, dne 22. aprila je nenadno odšel z doma ■ oženjeni delavec, zaposlen tia separaciji, Lipovšek Anton, češ, da gre na nek pogreb. Istočasno je odšla z doma tudi istatam zaposlena samska delavka Gričar Justi, s katero je imel • Lipovšek, kakor se sedaj vidi, razmerje. V petek 26. aprila pa je prejela Lipovškova žena obvestilo orožniške postaje, da so našli na Progi blizu postaje Breg dvoje povoženih trupel, moškega in žensko, v katerih je žena res spoznala svojega moža. Obupno dejanje pokojnika, ki zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok, je vzbudilo začudenje, zlasti ker je bil pokotfnik znan kot soliden in prevdaren -človek. Pokojnemu je bilo šele 34 let in je dalj časa aeloval tudi v bivši »Svobodi« in se- -daj pri »Vzajemnosti«, kjer se je zlasti udejstvoval v dramatiki. Tri leta ie bil tudi zaup- ■ nik. Zadnji čas pa je krenil na stranpota, precej se je tudi udal pijači. Oib misli pa, da mora Priti tudi njegovo razmerje na dan. pa ni našel več poti nazaj ter je odšel raje v smrt. Oba sta bila pokopana v nedeljo, dne 28. aprila na pokopališču v Sevnici. Užaloščeni družini iskreno sožalje! Ne obupavati. V zvezi s tem naj omenimo, da vlada v Hrastniku prava manija samomorov. Saj je odšlo prostovoljno! na drugi svet v zadnjih 12. letih naa dvajset Hrastničanov, ’ ^ar je z ozirom na tako majhen kraj dokaj ve-hko število. Med nesrečniki, ki so šli prostovoljna v smrt najdemo šolarja, mlade fante in fileta, može in starce. Ti ljudje ne zaslužijo te/i?dbe’ menim0 Pa- da ako bi se vsi ti ob ZKih trenutkih zaupali prijatelju ali znancu naitftif’ -.' >. » zato naj bi se vprašanje draginjskih doklad uredilo za vse enako. — Prizadeti delavci. Radvanjska cesta je tako razorana, da bi okrajni cestni odbor moral nujno nekaj ukreniti za popravio te ceste. Za prvo siioi bi zadostovalo, če bi vsaj največje kotanje zasuli z gramozom. Ob deževnih dneh se potniki ne morejo umakniti dovolj ' daleč, da jih ne bi obrizgali drveči avtomobili od nog do glave. Veliko škodo pa trpijo vsled tega tudi posestniki, ki imajo svoje travnike in njive ob cesti, ker se vsak, kdor le more, Pravočasno umakne s ceste in pohodi posevke in trayo. Ne dobiš več toliko kolikor naročiš. Za živ-Ijenske potrebščine je razumljivo, ako jih človek sedaj ne more kupiti toliko, kolikor bi jih rad. To je donekle tudi dobro, ker se s tem preprečuje kupičenje in špekulacija. Zanimivo pa je, da ni mogoče nabaviti niti' večjih množin takih predmetov, za katere bi človek mislil, da jih bo dobiti tudi v času vojne. Neka večja trgovina, ki je navadno naročala skupno po 100 ducatov sirkc-vih krtač, kakršne rabijo naše gospodinje kadar umivajo pod, je dobila od dobavitelja obvestilo, da ji jih more dobaviti samo 10 ducatovi Zakaj samoi 10 ducatov, se ne ve, pa ne morda, da bi dobavitelj računal z nadaljnjim dviganjem cen, vsled česar smatra, da je pametneje, ako se podra-že krtače dokler so pri njemu na zalogi, kakor pa če bi bile pri trgovcu. Paraiinskih sveč ni dobiti, razen tega pa je cena svečam narasla že nad din 46 za kilogram. \ \ U t * <’*• ** •«• • ‘ Trenutno je najbolj pereče kulturno vprašanje gledališko poslopje, ker sedanje nikakor ni v čast Mariboru. Slikarska razstava Perko-Pečarič bo, kakor smo že poročali, odprta še do nedelje, dne 5. maja. Razstavljenih je mnoigo lepih slik s socialnimi motivi, na kar posebej opozarjamo vse delavce in nameščence in priporočamo, da si ogledajo razstavo, ki se nahaja v mali dvorani »Sokolskega doma«. SLIKE ZA LEGITIMACIJE Izvrši takoj FOTO JAPELJ, gosposka 18-1. Občni zbor Tiijsko-promctne zveze se je vršil dne 30. aprila v hotelu«’ Orel«. Iz poročila je razvidno, da je minulo leto tujski promet pri nas nazadoval in je obiskalo kraje na področju mariborske Tujsko-prometne zveže okrog 4000 turistov manj napram 1. 1938. Nazadovanje tujskega prometa pri nas je povzročila vojna in napet mednarodni politični položaj. kar bo poleg draginje nov hud udarec za naše kraje. Ljudska univerza. V ponedeljek, dne 6. maja bo predaval univ. prof. dr. Andrej Gosar iz Ljubljane o socialnih problemih modernega mezdnega razmerja. Dežurno službo OUZD bo v nedeljo, dne 5. maja vršil uradov zdravnik dr. Hugo Velker, Koroška cesta 20, tel. 25-75. Zaščitno cepljenje zoper osepnice za mestni okoliš bo od ponedeljka 6. maja do petka 10. maja in sicer v uradnih prostorih v Frančiškanski ulici 8 v času od 3. do 5. ure pop. V navedenem času se vrši cepljenje brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so bili rojeni v preteklem letu. Starši se opozarjajo, da se opustitev cepljenja kaznuje po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni. LEPE BIRMANSKE SLIKE, nizke cene. FOTO JAPELJ, Gosposka 18-1. Policijska naredba za čas vpoklica rekrutov. Radi preprečenja pijančevanja in izgredovi po vojaških rekrutih dne 4. maja, je imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač rekrutom in njihovim spremljevalcem ali jih za nje kupovati in .nositi1. Prestopki te na-redbe se bodo kaznovali. Moško kolo »Pegout«, evidenčna številka 2-135.9-5, je bilo ukradeno elektrotehniku Francu Simoniču izpred neke gostilne na Frankoparaovi cesti. Nogavic« platanlne (lastni izdelki), blago, obleke za birmo, perilo, rute, čepice, hlačke, garniture, predpasnike, volno, odeje, kombiueže, brisače, prte, najce-nejše pri Andrej Oset, Maribor Koroika cesta 26 (polafl tržni««) V novi zgradbi Pokojninskega zavoda na Krekovi c. 10 je l.maja 1.1. otvorila trgovino z galanterijo In drobnarijo tvrdka Plutove in dras umiiiiiiiiil ki se bo potrudila, da bo svojim odjemalcem postregla vedno z dobrim blagom in po nizkih cenah. CELJE Pekovski pomočniki v mezdnem gibanju Vsled naraščajoče draginje je podružnica »Zveze živilskih delavcev Jugoslavije« naslovila vlogo na Združenje pekov za zvišanje mezd pekovskim pomočnikom za 25 odst. Za pomočnike, ki imajo delno oskrbo pri mojstru, se zahteva povišek mezde za 10 odst. Do ostrejšega spora verjetno ne bo prišlo, ker bodo mojstri gotovok up o š te vrti i' upravičene zahteve svojih pomočnikov. Brez plačila naj gre. Sedanja uprava Delavske zbornice je že v tretjič odpovedala stanovanje hišniku s. Plankarju (tokrat sodnijsko), ne da bi mu izplačala dogovorjeno vsoto za čiščenje njenih prostorov, katero bi moral prejeti že preteklo leto Kljub temu, da ima prejeti samo po din 60 mesečno, se uinrava krčevito brani izplačati ta znesek in bo prizadeti moral iskati svoj zaslužek na sodišču. O poteku spora bomo še poročali. Redna seja Krajevnega medstrokovnega odbora (KMO) se bo vršila v ponedeljek, dne 6. maja ob 20. uri v društveni pisarni v Delavski zbornici. Pridite vsi in točno. Posebnih vabil ne bo, ker je seja redna. — Odbor. Novo trgovino z galanterijo in drobnarijo je dne 1. maja otvorila na Krekovi cesti 10 tvrdka Pihrovc in drug. Opozarjamo vse de- TRBOVLJE 1. maja je delo pri rudniku počivalo, pa tudi trgovski in obrtniški lokali so bili zaprti. Naši rudarji so se zbirali v lokalih svojih strokovnih organizacij, kjer so se pomenkovali o I. maju. Zlasti pa so ta dan izrabili za nabiranje novih članov za vse naše organizacije, dočim so zaostankarji plačevali svoje obveznosti. Popoldne so se zbrali rudarji v raznih gostilnah, kjer pa so dostojno in prepevajoč delavske pesmi ostali do večera. Slabo vreme nam je pokvarilo načrte glede nameravanih izletov v prosto naravo. Občnega zbora podružnice ZRJ ne bo, ker se vrši dne 5. maja konferenca rudarskih zaupnikov iz vse Slovenije v Celju. Kdaj bo sklican občni zbor podružnice, bomo javili. KRANJ 1. maj je delavstvo praznovalo le deloma. Od večjih podjetij nista obratovali »Jugoče-ška« in »Jugoslovanske tvornice gume«. — Stavbinsko delavstvo je praznovalo skoraj stoodstotno. Radi slabega vremena so bili izleti v naravo onemogočeni. Na predvečer smo videli goreti kresove. Gumi tovarna je začela z delnim obratovanjem. »Jugoslovanske tvornice gume«, ki so preo kratkim radi pomanjkanja surovin odpovedale vsemu delavstvu, so zopet začele z delnim obratovanjem in sicer z izdelavo predmetov, za katere se rabi manj surove gume. Od 390 delavcev je ponovno 128 zaposlenih. Organizacija SDSZJ se je radi odpusta delavcev obrnila na merodajna mesta naj ukrenejo vse potrebno, da se delavstvu nudi čimprej možnost zaposlitve. Dobila je odgovor ' od podpredsednika vlade dr. Mačka. — V,si brezposelni naj se večkrat zglasijo v »Cankarjevem domu«, kjer so jim vsak petek zvečer in vsako nedeljo dopoldne na razpolago obratni zaupniki in predsednik organizacije, ki jim bodo dali potrebne informacije glede ponovno zaposlitve, kakor tudi glede brezposelne podpore. Ordinacijske ure v ambulatorlju poslovalnice OUZD. Od 1 maja 1940 dalje bodo uradovi zdravniki ordiniralr: dr. Pence Pavel od 7.30 do 10.30 ure; dr. Vrbnjak Vinko od 8.30 do II.30 ure dopoldne: dr. Herfort Jože od 11. do 14. ure popoldne: dr. Bezek Josip od 12. do 15. ure popoldne; d*r. Bezič Josip od 15. do 18. ure. Dežurna siužba zdravnikov OUZD v mesecu maju bo razdeljena sledeče: 23. maja dr. Herfort Joža, 5. in 26. maja dr. Pance Pavel. 12. maja dr. Vrbnjak, 13. maja dr. Bežič, 19. maja dr. Bežek. SV. LOVRENC NA POHORJU Polir, ki meče delavce na cesto. Zadnjič smo poročali o nezdravih razmerah delavcev v Ehrlichovem kamnolomu, čez katere smo se morali že ponovno pritoževati. Mislili smo, da sta podjetnika ga. Adolf in Ernest Ehrlich iz Zagreba sama kriva-, če se godijo delavcem take krivice. Toda sedaj se je polir tega kamnoloma, g. Rudolf Vobovnik, sam izjavil da je on odpusti! 57 letnega kovača in pridnega delavca s. Matevža Goznika in to satnoi radi tega, ker mu je baje Goznik v gostilni rekel, da mu je nekaj dolžan. Gospod polir, ki je sam rodbinski oče. si torej lasti pravico, da. odpušča delavca imenom podjetja,^ ki ni njegova last, če delavec njemu kaj reče, kar mu ni po volji. Tako brezsrčno še ; it* podjetniki sami ne postopajo Mi to objavljamo s povdar-koin, da je g. Vobovnik to sam potrdil dne 27. aprila pri Goznikoviem zastopniku in upamo, da bosta lastnika kamnoloma ga. Adolf in Ernest Ehrlich vendar uvidela, da se v današnjih časih, zlasti tu na meji, ne sme tako preganjati naših ljudi, ki imajo itak težko delo, če sicer vršijo vestno svojo službo. ■ i i “ Zakaj bi bil brezposeln tak zvest 57 letni delavec, samo radi tega.^ ker se je osebno zameril gospodu polirju? Če pa se je s. Goznik zavzemal 7H to, da se delavstvu priznajo zakoni, ki jih je Jugoslavija izdala za’ svoje državljane, še menda ni noben hujskač iti se ga radi tega še posebno ne sme preganjati. »nelovska Politiko" ne tioMra nobenih subvencij, zato poravnaj naročnino! Velika odprodaja manufakturnega blaga radi odselitve. Prodajamo cd 10-20% cenejše od znano nizke in Češki magazin, Maribor stare cene. Ne zamudite prilike dokler še traja zaloga in pohittite vsi v pri glavni po!i(i|i Na pravi poti Mi smo že več let pripovedovali, da je nezdravo in nenormalno, imeti neurejene razmere med našo državo in Sovjetsko zvezo. Med našima dvema državama, ločenima ipo pasu arugih držav, ni nobenih nasprotnosti in nobenih spornih življenjskih vprašanj. Razlike političnih režimov; in različno gledanje upravnih krogov ene in druge države na vprašanja, ki spadajo v zgodovinsko iprffšlost, niso zadosten razlog, da ne bi se uredili normalni ekonomski in politični odnošaji. V interesu miru med državami mora veljati pravilo notranje suverenosti vsake vlade, pravilo nevmešavatija v tuje notranje posle in zabranitev, da se drugi vmešava v naše. Vsak narod naj postavlja sam sebi1 svoj notranji politični in socialni red kakor hoče in kakor odgovarja njegovi situaciji in stopnji njegovega razv,oja. Različnost političnih in socialnih režimov je postala pravilo za nekaj zadnjih stoletij človeške histo-rije. Ta različnost ni ovirala, da se je med državami vršila redna zamenjava dober potom trgovine, vršil svoboden ipromet ljudi in blaga in je na mejah vladal mir. Sovjetska zveza je velika gospodarska in politična skupnost. Jako nespametno bi bilo, če ne bi uredili z njo odnošaje na bazi spoštovanja mednarodnega prava, tako, kakor so jih uredile tudi vse druge države sveta. To je bilo gospodarsko škodljivo in politično slabo. Z nastankom situacije v Evropi pa je postalo stanje popolnoma nevzdržno. Vojna na morjih in na kopnem je prinesla vsakemu gospodarstvu in tudi našemu težke motnje. Ne moremo sf nabavljati nujno potrebno blago iz dežel toplega sonca: bombaža, kavčuka in gotovih redkih kovin. Izgubili smo velike prekomorske trge za prodajo našega blaga. Vojujoče se države centralne Evrope pa se izčrpavajo v vojskovanju in naravno postajajo slabejši kupci našega blaga, pa tudi manj svojega nam morejo odstopati v( zameno. Kadar se izgubljajo eni trgi, s^ morajo poiskati Utrjevanje balkanske solidarnosti drugi. Zato je povsem naravno, da se je moralo stremeti za razširjenjem trgovinske zamene med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Kljub neurejenim odnošajem pa se je že doslej vršila zamenjava blaga. Vršila se je preko drugih držav. Kakor kitajski čaj kupujemo redoma v Trstu in za Kitajsko prodajamo suhe slive, tako smo tudi ruske proizvode kupovali v Solunu, Carigradu, Varni itd., in tako so zoipet ruske trgovske agenture kupovale naše proizvode pri grških^ turških in bolgarskih trgovcih. Vendar je pa mnogo bolj koristno, ne biti odvisen od tujih posredovalcev in prodajati svoje blago neposredno potrošniku ter kupovati neposredno pri proizvajalcu. Ureditev pravilne trgovinske izmenjave bo tudi pripravila teren za v,postavitev rednih diplomatskih odnošajev. Mi danes bolj kakor kdajkoli potrebujemo absolutno solidarnost z našimi balkanskimi sosedi. Vsi mr na Balkanu moramo danes voditi splošno balkansko politiko. Prete nam enake nevarnosti iti se jih moremo ubraniti le v skupnosti. I.ni, če imajo že vse druge balkanske države urejene diplomatske odnošaje s Sovjetsko zvezo, je potrebno, da jih imamo tudi mi. S tem bo odpravljena ena ovira politične solidarnosti Balkana. In prav v ojačenju balkanske solidarnosti z normaliziranjem so-vjetsko-jugoslovans'kih odnošajev, je tudi pravi pomen tega koraka. Ni treba biti naiven in kovati zase lažnjive nade. Vsaka okrepitev naše gospodarske izmenjave z ruskim trgom, bo koristna, zlasti pri nabavljanju lanu, bombaža, kavčuka in bencina. Ali nikdar nam to ne more zamenjati srednjeevropskega ali prekomorskega trga. V svoji mednarodni politiki se bo sovjetska vlada vedno brigala za interese svoje države, kakor to danes dela na severu Evrope. Mi na zahodnem delu Balkana (Jugoslovani, Albanci in Grki), po suhem in vodi vezani na dve veliki zapadnoevropski državi, na Italijo in Nemčijo, smo s celo svojo usodo vezani na zapadno Evropo in dogodke v njej. Ruska državna politika se je vedno gibala okoli vzhodnih obal Balkana, okoli Črnega morja (Romuni, Bolgari in Turki). Zato so balkanski narodi v prošlosti1 bili predmet napadanja v boju med velikimi silami vzhoda in zapada Evrope. Z ustvarjanjem svojih držav so se Balkanci vedno bolj osvobajali od te usode. Jemali so bolj in bolj svojo usodo v svoje roke, iščoč svojo varnost v vzajemni solidarnosti. Danes si je treba bolj kakor kdaj koli kar najiskreneje osvojiti to dodelitev zgodovine. Povsem pravilno je rekel turški minister g, Saradžoglu, da bi bil življenjski interes Turčije oškodovan ne samo v primeru napada na meje turške države, marveč tudi v primeru napada na katerokoli sosedo Turčije ma Balkanu. Potrebna solidarnost v obrambi je življenjska nujnost. Edin-stvo Balkana, to je po izkušnjah v Skandinaviji velik zgodovinski nauk. Bodimo samo voljni in sposobni za obrambo. Ne bodimo predmet ničegar tuje politike. Ne dopuščajmo niti, da se drugi pogajajo na naš račun niti da se tepejo z našo pomočjo. Tedaj si bo vsakdo dobro primislil, ali nas sme napasti ali ne. Skoraj povsem je verjeitno, da se bomo tedaj rešili vojnih zapletljajev. Ako bi bili s katerekoli strani napadeni irt nam nekdo izven Balkana iz svojih razlogov ponugi pomoč proti napadalcem, bo ta pomoč dobrodošla. Ali z ■nikakršnimi kombinacijami z izvenbalkanski-i mi silami se ne sme slabiti naša splošna balkanska solidarnost. Videli smo, kako je bilo s severno skupino malih evropskih držav Estonijo, Letonsko, Lit-vijo, Finsko, Norveško, Dansko, ki so se bolj posvečale nasprotnosti interesov velikih sil in manj svoji medsebojni solidarnosti. Na jugu ni treba, da se ta zgodovina ponovi1. Dr. Ž. Topalovič (Radničke novine«). Monroeva doktrina Predsednik Zedinjenih držav Monroe je dne 2. decembra 1823 izdal poslanico, o kateri je obljubil zaščito varnosti in mir centralnim in južnoameriškim državam. To doktrino je poudaril Hitler v razgovoru z ameriškim delegatom Wellesom, kakor poročajo ameriški listi,, češ, da mora ista dbktrina veljati za Nemčijo v Evropi. Ameriški listi se zaradi te izjave jeze ter pravijo, da so narodi v Ameriki ohranili svobodo in neodvisnost, dočim v Evropi, ni tako. Monroeva doktrina se torej ne more primerjati s politiko o življenjiskem prostoru, t. j., da bi na prostoru, kjer prefeiva majhen narod, smel napraviti velik sosed kar bi se mu poljubilo. (»Chicago Tribune«.) Nazadovanje rudarske In topilnISke Industrije v Slovenili Številčni pregled rudarskega in topilniškega delavstva v Jugoslaviji, O tej stvari razpravlja »Jugoslovanski Lloyd», ki ugotavlja in priznava, da se je Slovenija po krizi 1929 gospodarsko počasi opomogla. —■ Število zavarovancev v splošnem je le počasi naipredovalo d'o zadnjih dveh let1 na prejšnje stanje, kar pa tudi ne pomeni sorazmernega napredka, ki bi ga pričakovali po gosipodarski logiki in prirastku novih delovnih sil. Splošno socialno zavarovanje nam ne podi ja tako jasne slike glede tega razvoja kakor zavarovanje rudarjev in topilniških delavcev, ki je samostojno. Od 1929 do 1938 se je število rudarskih delavcev in topilničarjev jako zmanjšalo, toda ne zato, ker so v Bosni in Srbiji otvorili nove rudnike in tovarne, ampak zaradi tega, ker so po krizi jele direkcije železnic odpovedovati dobavo premoga iz Slovenije in še zaradi drugih naredib. Deloma pa je porabo premoga, zlasti v Bosni, zahtevala gradfea železnic, ki s.0 raje naročale bosenski in srbski premog, na drugi strani pa pospeševanje železne industrije v teh predelih države, kakor je veliko podjetje v Zenici, Preglejmo sedaj po 'bratovskih skladnicdi, kamor spada to delavstvo, število članstva v letih 1929 in 1938. Glavne bratovske skladnice so imele članov vj 1929 1938 Beogradu 19.244 31.171 + 11.927 Sarajevu 11.222 18.911 + i.m Splitu 1.248 1.880 + 632 Zagrebu 6.532 5.448 — 1.084 Ljubljani 15.587 13.117 — 2.470 Bratovske skladnice v Beogradu, Sarajevu in Splitu izkazujejo 1938 20.248 zavarovancev več kakor 1929, kar znaša nad! 60 odst. več. Dve bratovski skladnici, v Ljubljani in Zagrebu, pa izkazujeta 3554 zavarovancev manj kakor 1929, kar znaša nad 16 odst. Padec štev'la delavstva je velik, kar pomeni nazadovanje zaposlenosti v obeh strokah. To nazadovanje zaposlenosti je v Sloveniji povzročilo denarne težkoče tudi pri glavni bratovski skladnici, ker se bremena večajo, Število zavarovancev pa pada. Število rentnikov in vpokojiencev ni v sorazmerju z zaposlenimi člani, ker znaša 52 odstotkov v primeri z zaposlenimi. K temu poročilu moramo pripomniti, da so znatne rezerve bratovske skladnice požrla avstrijska vojna posojila in bi bilo logično, da bi se ta primanjkljaj kril z javnimi dotacijami. Oglejmo si današnje stanje bratovskih sklad-mc z ozirom na aktivne in neaktivne člane. Ta slika je taka: Glavna bratovska skladnica ima aktivnih članov (prva številka) ter vpokojencev in drugih rentnikov (druga številka) v: Ljubljani 13.117 6.353 Splitu 1.880 693 Sarajevu 18.911 3 978 Beogradu 31.171 3.320 Iz teh številk je jasno razvidno, da so morale nastati take razmere, ker se je naprej znnnj-ševalo število zaposlenih rudarjev v Sloveniji. Važna je tudi ugotovitev, da je bilo v Slove- niji 1929 še 29 odst. vsega rudarskega in topH-niškega delavstva v državi, dočim je znašal 1938 ta odstotek le Se 18.6. Ti podatki so eklatantni dokaz za propadanje industrije v Sloveniji, nič manj pa ni dokaz temu tudi dejstvo, da druga industrija ni normalno napredovala, kakor smo že omenili zgoraj. POBREŽJE PRI MARIBORU Pogrebno društvo na Pobrežju opozarja svoje člane, da se vrši vplačevanje članskih prispevkov vsako prvo nedeljo v mesecu odslej naprej v gostilni Holz, na Aleksandrovi cesti št. 2 in ne več v gostilni Kren. KINO POBREŽJE Dne 4. in 5. maja Harry Piel-film Njegov naiteill sluCaj. »Fox“-novosti. Iz Slovaške Prtzident dr. Tisa je U govoril na seji predsedstva »Hlinkove garde« o sijajnem položaju Slovaške v zvezi z nemškim rajhom. Četudi bi se situacija razvijala kakorkoli — je izjavil dalje prezident — slovaškega naroda ne bo nobena sila spravila z današnje linije. Tudi sedanji pravni red se bo razvijal v smeri novih pravnih principov in novih zakonov, kjerkoli in kadarkoli bo to zahtevala korist naroda. — Dr. Tisa je obenem vrnil slovaškemu parlamentu predlog zakona o židovskih podjetjih, tako-zvani arijsačni zakon z zahtevanimi spremembami, ki jih je parlament odbbril. HTUlHl *»'Hj ČTK javlja, da so v slovaških političnih in gospodarskih krogih zelo zadovoljni z dosedanjim nemško-slovaškim sporazumevanjem radi delitve premoženja bivše Češkoslovaške republike. Slovaški zunanji minister Durčansky je izjavil v »Slovaku«, da so nemški rajhovski vladni krogi pri tem zelo objektivni, ko delijo premoženje med Čehe in Slovake ter respektirajo interese Slovakov. Udobne, elegantne, trpežne čevlje Vam nudi staroznana tvrdka ?ranc Strniša Kranj Lastni izdelek Vet luii Problem elektrifikacije naše vasi Že večkrat smo čitaii o potrebi elektriiika-cije podeželja. Kajti ni dovolj, ako je speljano preko pokrajine nekoliko elektrovodov, Ki prenašajo električno silo v kak oddaljen kraj,, med tem ko ostanejo selišča, skozi katera vodijo dajnovodi,' brez luči. V ormoškem okraju se nahaja v\as, ki je samo .15 minut hoda oddaljena od elektrovoda,-ki je bil tamkaj mimo napeljan menda že pred desetimi leti in še danes je ta vas brez elektrike. Ker redno zahajam v to vas na obiske, sem že ponovno vprašal, zakaj se vaščani ne pobrigajo, da bi se oskrbeli z elektriko, ki bi jim posebno sedaj prišla iprav, ko je težava, s petrolejem in je razen tega še mnogo predrag. Odgovorilo se mi je, da ni temu vzrok, da se kmetje ne bi zanimali za moderno razsvetljavo, ampak da so pogoji takšni, da še dolgo ne bo mogoče misliti, da bi si dali elektriko vpeljati. Temu sem se malo čudil. Rekel sem, da se glede stroškov da ta zadeva urediti na razne načine. Najboljši način je tisti, ki ga sedaj prakticira banovina Hrvatska, ki vpeljuje elektriko v vasi v lastni režiji in vaščanom ni treba nobenega kapitala. Investicijski stroški se jim zaračunajo in oni jih odplačujejo vi majhnih obrokih skupno s porabljenim tokom. Tako n. iPr. plačuje nek posestnik v zagrebški okolici za 3 žarnice in za vpeljavo mesečno din 9, med tem ko je prej plačeval za petrolej din 20. To je velikanska razlika. Pri boljši in' varnejši razsvetljavi več kot polovico1 prihranka! Sicer pa tudi ako banovina ne bi sama izvrševala instalacij, ampak bi občinam priskrbela posojilo,, bi bilo vaščanom s tem tudi mnogo pomagano. Na to je odvrnil posestnik: »Da, take pogoje bi mi tudi radi siprejeli in v resnici je bilo pred par leti že govora o tem, da bi napeljavo odplačevali. Mi smo bil: vsi za to. Toda do tega pa ni prišlo, ampak so pozneje prišli z novimi pogoji, glasom katerih bi bili morali napeljavo takoj plačati. Tega pa večina, posebno revnejši, pri današnjih prilikah ne bi zmogla in zato je visa akcija z elektriko propadla.« To je velika škoda! Naša država je bogata na vodnih silah, kakor malo katera druga država na svetu. Koliko električnih central bi lahko pozidali na naših rekah, a poleg tega imamo tudi dovolj premoga za kalorične centrale. Vse to leži večinoma mrtvo — neizkoriščeno. Ako bi se te energije le deloma izkoristilo, mi ne bi potrebovali niti enega litra petroleja za razsvetljavo, katerega itak moramo uvažati.___________________________________ Nahajališča mangana v Rusiji. V okolici Sverdlovska v Uralu so odkrili dvoje velikih nahajališč mangana. Prav tako so odkrili nove manganove rudnike v zapadni Sibiriji. V teh rudnikih bodo Sovjeti lahko izkopali letno na stotine milijonov ton manganske rude. Na lahek način si je hotel pomagati. Odvetnik Branko Dimitrijevič v Kruševcu je kradel na sodišču sodne spise v zapuščinskih zad'evah, v katerih je prevzel zastopstvo. Na ta način si je hotel pomagati, da bi bolj sigurno dosegel, ugodno rešitev za svoje klijente. DelovsKl pravni svetovalec Odtegljaji ob orožnih vajah (Hrastnik) Vprašanje; Službodajalec mi je za čas orož nih vaj plačal normalno plačo, od katere je odtegnil din 280, t. j. za 28 dni po uredbi določeno-višino za hrano in stanovanje v dnevnem1 znesku po din 10.,Ali je bil v to upravičen? Odgovor: Po obrtnem zakonu mora službodajalec dat uslužbencu polno plačo za čas 4 tednov, v katerem času je njegov uslužbenec na orožnih vajah, Sicer je v zakonu določeno, da uslužbenec te pravice nima, ako v času orožnih vaj prejema od države ustrezno odškodnino. Na orožnih vajah ima seveda vojaški veznik vojaško hrano in stanovanje, vendar se to po našem mnenju ne more smatrat kot »ustrezna odškodnina«, o kateri govori zakon. Bližajoči se prazniki zahtevajo lepe, čas pa, v katerem živimo tudi dobre čevlje zato Izdala in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.