SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Pe m»tl prejeman velja: Za oelo leto predplačan 16 fld., za pol leta 8 fld., m četrt leta	I	Naročnino in oz nanila (inserate) prejema upravništvo in ekipedicija v „Katol. Tiskarni"
4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr.	J	Vodnikove ulice št. 2.
V admlaistraelji prejemu, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., »a četrt leta	i	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana piema se ne »prejemajo.
B fld.. sa en meseo 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na let«.	T	VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17.
Posamezne številke veljajo 7 kr.	|	Izhaja vsak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Prodaja vojašnice v Novem Mestu.
(Govor poslanca g. Vilj. Pfeiferja v državnem zboru dne 9. decembra 1893.)
Po predlogu vlade proda se vojašnica za peštvo v Novem Mestu, ker ni več potrebna, ker se je opustila ta postaja kot stalni garnizijski kraj.
Za prodajo te vojašnice pač ni sedaj pravi čas. Zbornica je vsprejela nov deželnobrambovski zakon, proti kateremu sem v odseku izrekel več pomislekov, in ž njim se pomnoži v miru število vojakov za 10.000 mož na leto, in treba bode skrbeti, da se jim preskrbe stanovanja.
Ce bi se mislilo za to pomnoženje vojne zidati druge vojašnice, je pač umestna previdnost pri opuščanju sedanjih vojašnic, če tudi bi jaz kot zagovornik pomanjšanja vojne z veseljem pozdravil vsako odpravo vojaških zavodov. Ker so pa razmere močnejše, nego moja volja, moramo računati ž njimi in priporočati vojaški upravi, da naj se ne prebiti s prodajanjem.
Ko se zgradi dolenjska železnica, bode pač Novo Mesto jako ugoden kraj za vojaško postajo, in zato z&njo izpregovorim.
Vojašnico je leta 1778 sezidala kranjska dežela in jo prepustila vojaški upravi. Kakor se razvidi iz arhiva v Novem Mestu, prepustila jo je brez vsake odškodnine. (Prav res!) Sezidala se je, da se Novemu Mestu olajša uastanjenje vojakov, ker je mesto za podporo karlovske trdnjave in za odvračanje tedaj pogostih bošnjaških in turških napadov moralo imeti stalno posadko.
Odkar se je sezidala vojašnica, do boseuske okupacije, bil je vedno jeden batalijon v garniziji. Posadka je mestu in okolici poleg večje varnosti dajala tudi precejšen denarni dobiček, v kraj je pri-, našala denar, ki je prav prihajal producentom, raznim obrtnikom in trgovcem in zalagateljem. Ko je
LISTEK
Vsakdanje dogodbe.
(Napisal Josip Jaklič.)
IV. Iz ptičje perspektive.
(Konec.)
Ia zopet je večer, mrzel zimsk večer. Zopet škriplje sneg pod nogami, zopet slonim ob okencu v zakurjeni sobici in zrem venkaj na trg. Isti obrazi, isto kretanje ... vse še vedno pri starem. Ne ! Tam v kotu razpostavil je Italijan panoramo in zraven cirkus. Koliko lučic se blesti pred panoramo in kako lepe slike so izpostavljene ! Iz cirkusa pa se čujejo zvoki godbe, rezgetanje konj in glasno ploskanje.
In ljudje pa stoj^ spredaj in zro zvedavo, veselo, dasi jih zebe. In mej njimi malo dekletce! Tudi ona gleda zvedavo, in dasi tudi njo zebe, ne premakne se z mesta.
To je tretji prizor, vršeč se zopet na cesti.
Dolgočasim se in pričnem hoditi po sobi gori in doli. Zmrači se popolnoma. V sosedni sobi zopet glasno, nevoljuo mrmranje. Dekletca ni še od nikoder. .Najbolje bi bilo, če pritepenka ne pride nikdar več nazaj !"
To je četrti prizor, zopet za kulisami. Za tem jih sledi ondi še več, vmes pa različni intermezzi.
V Ljubljani, v torek 12. decembra 1893.
usahnil ta oživljajoči vir, je tudi blagostanje mesta nazadovalo. Zato je obžalovati, da je vojašnica prazna, in obžalovati je še bolj, da se hoče prodati. (Prav dobro!)
Modra državna uprava si mora prizadevati, da prebivalstvu ne naklada samo bremen, temveč mu mora tudi pomagati nositi ta bremena. Otvarjati mora prebivalstvu vire dohodkov in jih ohranjati. S tega stališča je vsekako obžalovati, da se je opustila vojašnica v Novem Mestu. Krivo je to nekoliko propadu mesta in okolice.
Tudi je še vprašanje, če vojaška uprava sedanje sisteme, po kateri se skupljajo garnizije le v glavnih mestih, ne bode še obžalovala in je spremenila.
Ta sistema je najboljša, da se vojaki seznanijo s socijalizmom in ž njim sprijaznijo. (Prav res!) Socijalizem se je vgnezdil posebno v večjih mestih in središčih in odtod dela svojo propagando.
Ta sistema je voda na socijalističen mlin. Naši vojaki še niso okuženi od socijalizma, ali v vojnah drugih držav je pa že veliko socijalistov.
Kar se je zgodilo drugod, se utegne tudi pri nas, zato je pa potrebno previdnosti; in garnizije razdeliti bolj po raznih manjših krajih.
Sicer pa tudi lahko nastopijo take politične razmere, da bode treba močnejših posadek ob meji orijenta, kateremu je prištevati že bližnjo Bosno. Taka eventualnost govori proti opuščenju vojašnice v Novem Mestu.
Jaz se hočem na to omejiti, da te stvari omenim, in prepustim vojaški upravi, da to premisli.
Prav za prav bi morala vojaška uprava, če noče rabiti vojašnice, jo zastonj vrniti kranjski de želi, ali pa vsaj prepustiti jo novomeški občini, ker je vojašnico sezidala dežela in jo vojaškemu eraru zastonj prepustila v porabo. Ker je pa to glede na to, da je država vojašnico tako dolgo imela v posesti, težko izvršljivo, je pač jako opravičeno, da se na kranjsko deželo, oziroma nevomeško občino, ozira
Ali jaz ne poslušam, jaz ne zrem več na oder. Stvar me ne zanima dosti. Videl sem to že ne-brojuokrat i v gledišču i v življenju.
Cas beži, razmere se spreminjajo. Mene že zdavnej ni več ob okencu. Preselil sem se daleč proč v drugo, veliko mesto. Tudi sedaj slonim še včasih ob oknu, a ne več visoko gori pod streho. Galerijo sem zamenil z ložo.
Poleten večer v cirkusu. Clowni, jahalci, ja-halke, jongleurji, akrobati, balerine . . . Glej, nisem li že videl nekoč tega obraza ? Le-t3 turobne oči, lepi, ovalni obrazek, rumeni lasje ... Ne spominjam se dobro .... Ona deklica pred panoramo? . . . Mi-uolo je od takrat že nekaj let in komu bi vedno rojile po glavi take malenkosti! — Sedaj se ozre proti meni; ne proti meui, proti priletnemu bon-vivantu ob moji strani. Razkošen, zapeljiv nasmeh. Da, to je ona deklica, kojo sem včasih opazoval raz svoje višave v mrzlih zimskih večerih. Ali spremenila se je mej tem mnogo.
To je prvi prizor druzega dejanja. Za tem jih sledi še več, ali jaz jih nisem videl.
Zopet je potekel čas in zopet sem pozabil na celo dramo.
Šel sem nekdaj v cerkev in pred vrati uzrl sera še mlado beračico. Na obrazu in v očeh brala se jej je dolga zgodovina burnega, viharnega življenja. V naročju držala je malo dete. Avtomatično
Letnik XXI.
in jima dovoli največje ugodnosti, ako bi hoteli vojašnico kupiti. (Dobro!)
Da so pa opravičeni oziri na novomeško občino, kateri so se odvzeli tako znatni dohodki od stalne posadke, je jasno iz tega, da država deželnim glavnim mestom še vedno plačuje naklado na dohodninski davek od podržavljenih železnic, če tudi za to ni nobenega pravega pravnega naslova, ker državi od svojih podjetij ui treba plačevati nobenega davka. Te davčne naklade plačujejo le iz umestnih ozirov. Do jednakih ozirov ima pač pravico novomeška občina, oziroma kranjska dežela, če vojaška uprava opusti porabo vojašnice.
Finančna uprava naj se torej pogaja z imenovanima korporacijama in po možnosti se nanji ozira, ko bi nameravali pridobiti si vojašnico, posebno že zaradi tega, ker je dežela kranjska vojašnico zastonj prepustila vojaški upravi. Kar sem danes omeuil, priporočam vladi v premislek. (Dobro! Dobro!)
Na to je odgovoril vladni zastopnik baron Schenk tako-le:
Visoka zbornica! Zakon, katerega je vlada vam predložila, vladi ne predpisuje ničesa, kaj naj stori. Pooblašča jo samo, da sme prodati mej drugim tudi vojašnico v Novem Mestu. Vlada pa s tem še ni prisiljena, vojašnice prodati, in tudi ni navezana na nobene pogoje.
Ce se vojašnica opusti, to je odvisno le od vojaške uprave. Če je predgovornik rekel, da bi ne bilo umestno, opustiti vojašnice, bode že vojaška uprava vzroke pretehtala in prepričan sem, da se ne proda vojašnica, katero prodati se mi pooblastimo, če bode vojaška uprava spoznala njegove vzroke za utemeljene. Faktum pa je, da je vojašnica že več let prazna in se več ne rabi. Če bi pa deželnobrarabovska predloga zares morala imeti to posledico, da bi se večja garnizija, kakor misli gospod predgovornik, morala nastaniti v Novem Mestu,
posegel sem v žepnin jej stisnil nekaj drobiža v su-hotno, tresočo se roko, katero mi je pomolila. In v tem trenotku spoznal sem dcbro znane mi bolestne poteze.
To je predzadnji prizor zadnjega dejanja.
Poslednja scena ni mi znana. Vendar mogoče je, da sem jo poslej že sam kdaj čital med dnevnimi dogodki v kakem časopisu, tam kjer se poroča o deto- in samomorih. Mogoče! Morebiti pa se je skončala igra tudi v kakej bolnišnici, blaznici ali kaznilnici. Saj moderni dramatiki ljubijo tak konec. Občinstvo je vselej ganjeno do solz — izven onih, ki brez sočutja dan na dan gledajo na oder — ter navdušeno ploskajo igralcem. Taka tragična igra ugaja ljudem. In kedar le-ti zapustč gledališko dvorano, poskušajo jo igrati čestokrat tudi sami. In ne vselej brez vspeha: če že drugo ne, vsaj v tragiških momentih presegajo daleko navadne diletantske poskuse.
In dete?
Kdo vč, morebiti se je tudi le-to uglobilo v tragiško vlogo svoje matere in jo danes — se ve z malimi varijacijami — umetnlško-dovršeno igra na svetovnem odru. Toda kdo bi se dandanes še zanimal za vse igralce, ki nastopajo tako mnogoštevilno v tej starodavni tragikomediji! Dovolj je, če ganjeni zapuščamo gledališko dvorano, kedar pade zastor ob sklepu igre.

tedaj se p& vojašnica ne proda. S tem, da se ta zakon vsprejme, se ničesa ne prejudicira.
Kar se pa tiče druzega vprašanja, da je deželi pred sto leti vojašnico zastonj prepustila državai upravi, si je država pridobila lastništvo ne le po naslovu prepustitve, temneč tudi vsled zastarenja. Ne more je torej zastonj dati, ker je načelno izključeno, da bi se državno posestvo brez posebnega postavnega dovoljenja, za kar je pa potrebno vse važnejših povodov, zastonj oddajalo.
Drugo vprašanje je pa, če bi se pri prodaji posebno oziralo na deželo, oziroma občino. Sedaj je došla res jedna ponudba od občine, kije pa tako nizka pod cenilno vrednostjo, da te ponudbe ne moremo vsprejeti, če nočemo odločno oškodovati državnih financ v tem seveda majhnem vprašanju. Če se pa občina odloči za višjo ceno, more računati na to, da se bode vlada ozirala na-njo, ko si je že sama pridobila neki predmet, to je oskrbovalno skladišče v Novem Mestu, ki ui daleč od vojašnice, za ceno, ki ne doseza prave vrednosti.
Ta zakon tudi ne bode oviral, da bi dežela ali občina ne mogli pridobiti poslopja pod ugodnimi pogoji za javne in občekoristne namene. Jaz mislim, da moram priporočati, da se zakon vsprejme.
Desetletnica banovanja grofa Rhuen-Hedervary-ja.
Iz Zagreba, 6. decembra.
1. decembra je minulo deset let, odkar banuje na Hrvatskem grof Khuen - Hedervary. Spočetka se ni mislilo ua proslavo tega veselega dogodjaja za unijonistično ali mažaronsko stranko, vsaj tako se je poročalo izza kulis, da na merodajnem mestu ne žele nobenih ovacii. Ali kdo bi naše službene kroge mogel v takih zadevah vzdržati, da ne pokažejo z jasnimi izjavami, kako so udani današnjemu banu in njegovemu sistemu.
Vse izjave so v resnici le službene, in sicer sklenjene v županijskih, mestnih in občinskih skupščinah, kjer se že po navadi taki zaključki sklepajo, o kakšnih spontanih izjavah svobodnih in neodvisnih državljanov se tukaj tedaj ne more govoriti.
Da tudi naš ravno zdaj zbrani sabor ni pro-pustil čestitke, razumi se samo po sebi, saj sedijo mnogi člani le z dovoljenjem glavnega vodje v njem. Čudno pa je, da je banu čestital znani Gjurkovič, ki se je še pred nedavnim v nekem listu na pokojnega srbskega patrijarha Angjeliča kaj nepovoljno izrazil o hrvatskem banu.
Kako je bilo prevzvišenemu jubilarju pri srcu, ko mu je koreniti Srb ter sodelavec slavofobske dunajske .Presse" naštel velike zasluge, ki jih ima za „domovino" (ime hrvatsko v novejšem času ljudje njegovega kova kaj radi izpuščajo). Celo saborska opozicija je priznala po poslancu dr. Franku, da se ban bojuje za svoja načela s poštenimi sredstvi.
Čudno se nam zdi to priznanje, če se pod temi poštenimi sredstvi ne razumeva oni jasni cilj in v zvezi s tem ono jasno delovanje, zaradi katerega se mora opozicija toliko truditi, da ga zaustavi v napredovanju, ker je na škodo hrvatski ideji.
Tudi naši vladni listi se niso mogli v svojih uvodnih člankih dovolj nahvaliti dosedanjega banovanja grofa Khuen-Hedervary-ja. Hrvatska je po njihovej trditvi v teh desetih letih bolj napredovala, nego v vsem poprejšnjem razdobju, odkar imamo ustavo. To je deloma resnica. Ali le-ta napredek vendar ni zasluga banova, marveč naroda hrvatskega, ki je vkljub mnogim zaprekam z lastno svojo eneržijo mnogo tega izvel, kar bi biia morala prava domoljubna vlada sama izvesti.
A tukaj govorimo samo o avtonomnih zadevah. V vseh velikih podjetjih pa Hrvatska gotovo ni v onem obsegu napredovala, kakor sosedna in za-vezna Ogerska. V gmotnem oziru je naš napredek le bolj navidezen, kajti Ogerska, od katere smo v tem oziru odvisni, skrbi vendarle v prvem pogledu zi-se, pa ni čudno, če je za nas ostalo toliko neizpolnjenih želj glede na komunikacije, obrt in trgovino.
Tukaj je široko polje za delovanje onih naših faktorjev, ki morejo v tem oziru kaj vplivati, v prvem redu gotovo našega bana, kajti če je njegovo delovanje na Hrvatskem zare3 tako znamenito, mora biti gotovo tudi njegov vpliv pri ogerski vladi velik. Le tedaj, ko bode Hrratska tudi t gmotnem oziru tako napredovala, kakor v duševnem, mogle bi se deloma odobravati hvale, s katerimi dandanes ob-
sipljejo vladni časopisi .desetletno banovanje grofa Khuen-Hedervary-ja.
Temu proslavljauju so se pridružili pa tudi Mažari. Njihovo časopisje 6e je izjavilo povodom te desetletnice čisto odkritosrčno, kako mislijo vladajoči mažarski krogi o hrvatskem banu in njegovem delovanju. Vsi so popolnoma zadovoljni, kajti njihovi želji je ban popolnoma ustregel s svojim vladanjem na Hrvatskem.
Po teh izjavah je bila prva banova skrb, da se zatrč čim bolj hrvatska narodna ideja ter namesto nje razširi mažarska. Mažari trdijo, da se je v teh desetih letih storil lep korak naprej. Če sodijo mažarski krogi razširjenje mažarske državne ideje po tem, da morejo čitati tudi po Hrvatskem na železničnih postajah mažarske napise ter slišati govoriti mažarske činovnike mažarski, potem jim to radi verujemo; ali da bi se bila mažarska ideja v tem razdobju razširila med hrvatskim narodom, ni resnično.
Ne moremo zanikati, da se morda zveza z Ogersko ni v tem času utrdila, da zdaj hrvatski narod ne misli nič več toliko na Beč, kakor v prejšnjih časih, ali govoriti pri nas na Hrvatskem o razširjenju mažarskega narodnega duha v smislu mažarskih šovinistov, je čisto prazna stvar. Hrvatu je narodnost zagotovljena v deželni avtonomiji, in dokler bode zual on to dobro braniti, ne more mu škoditi tudi protipostavno vsiljevanje mažarščine v zajedniške urade.
Pa tudi ta krivica mora se kmalu odstraniti, če bodo Hrvatje znali pogumno braniti svojo avtonomijo. Zanimivo pa je vendar, kako mislijo Mažari o Hrvatih. Po njihovem mnenju morala bi se s časom udati tudi Hrvatska mažarstvu, samo da se zvari velika mažarska država od Karpat do Jadranskega morja. To je ta njihova državna ideja, katero gojč že toliko let na samem Ogerskem z zatiranjem Slovakov, Kumunov in Srbov, ter hočejo istotako tudi na Hrvatskem vršiti.
Težko se jim bode posrečilo. Narod hrvatski dobro pozna svojega zaveznika, pa bode našel tudi sredstev, da bode odbil vsak napad na svojo svobodo. Če je probujena mažarska ideja, oživljena je tudi hrvatska; če je jaka mažarska v gmotnem oziru, čvrsta je hrvatska v moralnem po zvezi s sorodnimi Slovani, ter ni strahu, da bi mogla propasti. In ravno omenjeni izzivi mažarskega časopisja glede razširjevanje te njihove ideje obodrujejo nas na delo, in tem čvršči odpor proti takim napadom na našo narodno svobodo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. decembra.
Dolenjeavstrijsko vodstvo konservativne stranke .je v svoji poslednji seji sklenilo, da naj somišljeniki v parlamentu in zunaj parlamenta branijo načela stranke in pravice katoliške cerkve. Dalje se je izreklo vodstvo, da zmatra vstop konservativcev v koalicijo za škodljiv katoliškim načelom. Vodstvo je za razširjenje volilne pravice in sicer tako, da se ne da delavcem le kaka navidezna koncesija. Najbolje je, če se volilna pravica uredi na podlagi zadružne organizacije družbe. Koncem se je vodstvo izreklo za skupno delovanje konservativcev in krščanskih socijalistov. — Ta izjava je pa jako neprijetno dirnila tiste konservativce, ki se sedaj pote v potu svojega obraza, da svetu dokažejo, da blagor čaka avstrijskih narodov v zvezi konservativcev z liberalci. Mej drugim so sedaj iznašli, da je že zaradi tega potrebno, da so konservativci v koaliciji, ker drugače bi Hohenwart ne hotel biti več vodja konservativne stranke. Druzega vodje pa ni. Morali bi se podvreči vodstvu kneza Lichten-steina, ki pa v šolskem oziru ni zanesljiv. Na to pač ne moremo reči druzega, kakor dovolj žalostna bi bila za konservativn strank v Avstriji, če razen Hohenwarta ne bi imela druzega moža sposobnega za vodjo.
Nemška zmaga. Pri volitvah za brnsko trgovsko zbornico zmagali so v vseh volilnih razredih Nemci. Udeležitev ni bila posebno velika, posebuo od češke strani je mnogo volilcev doma ostalo. V obrtni sekciji se je pokazalo, da nemška večina nikakor ni več tako gotova za vse slučaje. V tem razredu je kacih 8000 volilcev in nemški kandidatje imeli so le po kacih 100 glasov večine. Tukaj bi se dalo še veliko narediti. Da so Čehi jedini, bi najbrž v tej sekciji bili tudi zmagali. Krivo premajhnega zanimanja je pa tudi to, da se v trgovski
zbornici ne da delati k»k« velika politika in zatorej posebno Mladočehi na*}« ne pokladajo take važnosti. Za resno delo zlasti na narodnogospodarskem polju pa Mladočehi niso, to so ie večkrat pokaiali.
Avstrijska sadjalistična delavska stranka se baje pripravlja poslnliti se jednakega sredstva, da izsili ugodno voliluo reformo, kakor so se je delavci v Belgiji. Vprizoriti {joče generalni štrajk po vsej Avstriji. Ta stvar je pi pač precej težavna, ker v Avstriji so razmere drugačne nego v Belgiji, ker Atstrija je v velikem delu poljedelska država in ni vse njeno uarodnogospodarstvo navezano le na industrija.
Socijalni demokratje v Nemčiji pridobivajo vedno tal. V katoliških okrajihp se dosedaj soeijalizem ni tako razširil, kakor v protestantskih, ali zadnji čas pa vendar tudi katoliški okraji niso več prosti tega zla našega časa. Poslednje državno-zborske volitve so pokazale, da se je soeijalizem že hudo vjedel v katoliško prebivalstvo. Sest okrajev z večino katoliškim prebivalstvom sedaj že zastopajo socijalni demokratje. Od 143 okrajev z večino katoliško jih je le še 14, v katerih socijalisti še niso pri volitvah dobili po več ali manj glasov. Dve veliki mesti z največ katoliškim prebivalstvom, Mo-nakovo in Moguncija, sta že prešli v socijalistiški tabor. V več drugih je pa že bilo pri volitvah toliko socijalističnih glasov oddanih, da se je vsekako bati, da jih pri prvih volitvah že pridobe socijalni demokratje. Pa tudi po kmetih socijalistična agitacija napreduje, če tudi ne tako hitro, najhitreje seveda napreduje ondi, kjer je po deželi tudi več tovarn. Sploh bode katoliška stranka v Nemčiji morala biti jako pozorna in tudi razviti veliko delavnost v narodno-gospodarskem in socialističnem oziru, če neče, da jej soeijalizem izpodbije tla.
Nemški socijalni demokratje vedno očitneje kažejo, da imajo skrivaj zveze z velikimi kapitalisti. Glasovali so mej drugim proti borznemu davku, ki bi zadel le bogatine iu židovske špekulante. Singer se je izgovarjal, da socijalisti le zaradi tega niso za borzni davek, ker se bode porabil za pomnoženje vojne. Ta izgovor je pa popolnoma jalov. Pomnoženje vojaštva je sklenil drž. zbor in skrbeti se bode moralo za dohodke, da se stroški pokrijejo. Ce se ne obdači borza, se pa mora naložiti kak drug davek, ki bode pa bolj zadel srednje in nižje stanove.
Francoska zbornica. Zadnja volitev zborničnega predsednika je že jasno pokazala, da v novi zbornici ni nobene trdne večine. Dupuy je voljen le zato, ker so zanj glasovali nekateri monarhisti. V zbornici je kacih 200 zmernih republikancev, pa tudi kacih 100 radikalcev raznih vrst. Kacih 100 poslancev se pa z ozirom na svoje volilne okraje še ni odločilo na nobeno stran in se misli pri glasovanjih ravnati po tem, kakor bode ravno kazalo. Od teh in pa od monarhistov je odvisna večina v zbornici francoski.
Juina Amerika. V Ekvadoru v Južni Amerike je vlada v rokah katoliške stranke. Liberalci so si že mnogo prizadevali, da bi dobili zopet oblast v roke, ali prebivalstvo se njih nakanam hudo ustavlja. Ker tudi vlada ne pusti rovanje liberalcev in posebno prostozidarjem stopa na prste, poslednji skušajo napraviti kako drugo državo, da bi jim po-mogla do veljave. Posebuo od Peruvanov pričakujejo pomoči. Mej Ekvadorom in Peruom je neko majhno nasprotje, katero skušajo prostozidarji izkoristiti. V Peruu je vlada v rokah prostozidarjev, ali vendar se jim že stališče nekoliko maje, zato se pa tudi ne upajo naravnost nastopiti proti Ekvadoru, temveč skušajo najprej prebivalstvo nahujskati proti sosedni državi. Nedavno je bil v Limi velik tabor, na katerem so razni govorniki, seveda prostozidarji in njih najemniki, govorili proti Ekvadoru. Ta tabor pa ni imel zaželenega vspeha. Prebivalstvo so res razburili, ali svoje jeze ni pokazalo le proti Ekvadoru, temveč tudi proti mnogim domačinom. Prišlo je do velicega pretepa ter je vojaščina ljudstvo razganjala.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. decembra.
(Izpred porotnega sodišča.) Pri porotni obravnavi zoper ponarejalce denarjev so bili obsojeni: Miliael Vranič v dosmrtno ječo, Anton Lužar na deset let, Peter Ribič na šest let, Barbara Zamlen na štiri leta, Janez Vene in Neža Cerar vsak na
tri leta in Marija Zerovnik na štiri ledne ječe. Drugi obdolženci so bili oproščeni.
(Ponižanje koleka za odpoved stanovanj.) Dosedaj je bilo pri odpovedbi stanovanj plačati kolek za 36 kr. za polo, brez ozira na to, je li stanovanje veliko ali majhno, letno ali mesečno. Vlada je pa državnemu zboru predložila zakon, s katerim se kolek za odpoved tacih stanovanj, katerih odpovedna doba ne presega jednega meseca, poniža samo na 12 kr za polo. Vlada misli, da državi s tem odpade 40.000 gld. dohodkov.
(Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani) za nravno zanemarjeno mladino bo imelo jutri dne 13. decembra ob 7. uri zvečer v mestni dvorani svojo ustanovno sejo. Ker je to društvo, smemo reči, jako imenitne in prekoristne važnosti za mesto in deželo, naj slavno občinstvo, vneto za blagor mladine, ne zamudi pospeševati njegovih namenov. K mnogobrojui udeležbi in obilnemu pristopu vabi najuljudniše podpisani
osnovalni odbor.
(Tatvina.) Na Vidmu, vasi dobrepoljske župnije, je v mali prodajalnici v nedeljo med prvo mašo neka tatinska duša s ponarejenim ključem vrata odprla in odnesla nekaj denarja, sladkorja in kave.
(Iz pisarne slovenskega narodnega gledališča.)
V	tem tednu bodo slovenske predstave v sredo (13. t. m.) in v nedeljo (17. t. m.) V sredo se vrši repriza prav dobro vspele opere „ Prenočišče v Granadi", y nedeljo popoludne ob tretji uri se bode zopet, iu sicer zadnjikrat uprizorila ča-rovna otroška igra »Snegulčica", zvečer ob pol 8. uri pa igrala drama „Fužinar".
(Iz Maribora,) dne 9. decembra. Kakor je „Slovenčevim" bralcem znano, imajo tukajšnji Vojaki svojo javno službo božjo s tekočim mesecem počenši v cerkvi sv. Alojzija. Samo, žal, da se je že dvakrat kalil določeni red. — Pretečeno nedeljo, dne 3. t. m. bi bila imela biti sv. maša že ob osmih, a bila je še-le tričetrt na devet, ker so vojaki še-le tedaj prišli, rekši, da je bil „befel" še-le tedaj. — Na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja se je prigodilo prav tako. Častiti gospod vojaški kapelan je maševal točno ob 8. uri, a vojakov je bilo tedaj zbranih pičlo malo v cerkvi. Večina vojakov je prišla še-le okolu poldevete ure, a nekaj šele ob tri četrt na devet. Da so bili oboji poslej prisedši čeloma ali vsaj deloma ta dan brez službe božje, je umljivo, če povemo, da so takoj vsi zapustili na dano povelje cerkev. Upamo, da bo vojaška oblast, ko izv^ za take slučaje, temu rada opomogla.
(Premembe pri goriški duhovščini.) C. gospod Tom. Butar, vikar v Desklah, imenovan je vikarjem v Šempolaju; č. g. Franc Cerv vikarjem na Grahovem; č. g. Blaž Bevk dobil je službo duhovnega pomočnika pri Sv. Luciji na Mostu.
(Stroški za izvažanje snega.) Od 3. do vštetega 9. dne decembra t. 1. izplačala je mestna občina ljubljanska za izvažanje snega 49 gld.
(Za župnijo Miren) je razpisan konkurs do 12. januvarija.
(Službeni red in vežbalnik za gasilna društva) sta v slovenskem jeziku dotiskana, in se bodeta v svojem času dotičnim društvom s slovenskim komandom po deželi razposlala v porabo. —
V	prestavf^je zdaj še vežbalnik za brizgalniško moštvo. — Koneem prihodnjega ali začetkom 1895. 1. praznuje Ljubljansko gasilno društvo svojo 2 5-letnico, takrat pa — kakor se nam javlja, tudi — slovenski komando v „beli" naši Ljubljani svoje — rojstvo.
(Umrl) je upokojeni č. gosp. Andrej BI asi g, previden s sv. zakramenti za umirajoče pri usmiljenih bratih v Gorici. Pogrebli so ga v nedeljo ob pol 2. uri. Svetila mu večna luč. — Prominol je tudi v Gorici gosp. Kutjanskj, vnet ud družbe sv. Vincenca, blag gospod, pobožen in vzgleden katoličan, velik prijatelj revežev in tolažnik bolnikov, dne 11. decembra ob 3. uri zjutraj. Za njim žalujejo vsi prijatelji in znanci, posebno pa reveži in duhovniki, poslednji zato, ker jih je opozarjal na nevarno bolne. Blag mu spomin !
(Mestu novoletnih voščil — krone našim društvom I) Piše se nam: Pred pragom so Božični pri^-niki in novo leto. Obilo se bode tem povodom potrošilo drazega denarja za razna voščila v podobi posetnic (vizitk), voščilnih pol i. dr. — Komu basni to? — Odkupujmo se rajše s kronami na korist revežem, narodnim, občekoristnim ali dobrodelnim
društvom, tu bo denar in požrtvovalnost na mestu, in rodila bosta hvaležnost in priznanje!
(Duh. spremembe v tržaški škofiji.) Gosp. Fr. Sila, duh. pomočnik pri sv. Jakobu v Trstu, premeščen je k sv. Antonu novemu; na njegovo mesto stopil je novomašnik g. Ivan Koruza; g. novomašnik Ign. S k o b r t a 1 je postal kapelan v Mo-ščenicah; č. g. L. S1 o k o v i e je vmeščen za župnika pri sv. Petru in č. g. Anton Zid ari č za župnika v Savdriji.
(Zadnji letošnji mesečni semenj) preteklo soboto bil je še dokaj živahen, pa prignalo se je primeroma malo živine, tako govedi kakor konj. Kupčija bila je v obče obila, a vendar ne v toliki meri, kakor bi se smelo pričakovati. Manjka pač zunanjih kupcev, doma pa denarja I V ostalem pa smo opazili mej govejo živino mnogo lepo rejenih kosov ter brhkih k(>nj, ki so jih prignali sejmarji iz raznih delov dežele.
(Ocenjevalni odbor spisov za mladino.) Ob zadnjej skupščini „Zaveze" v Mariboru je bilo predavanje, „ k a j iu kako naj č i t a m I a d i u a ". Na podlagi obširnega tega referata sestavil se je odbor za ocenjevanje mladinskih spisov, in sicer so bili voljeni v ta odbor gg.: Dimnik iz Ljubljane, Ju d nič iz Trnovega, Kosi iz Središča, Freuens-feld iz Ljutomera in referent Leban iz Begunj. Izmed te petorice je g. Leban v »Popotniku" na-svetoval za načelnika g. Freuensfelda. Naloga gg. odbornikov bode, da vsak spiše kritiko o vsakej novej knjigi za mladino. Načelnik ocenjevalnega odbora pa sestavi iz posameznih kritik glavno oceuo, katero bode s podpisom ,,Ocenjevalni odbor za mladinske spise" priobčeval v učiteljskih listih. Ta velekoristni in hvalevredni ukrep »Zaveze" je našega štajerskega rojaka, gosp. profesorja Antona Beženšeka v Plovdivu tako navdušil, da je pisal g. referentu Lebanu laskavo pismo ter iz svojih sredstev obljubil 100 kron nagrade njemu, ki spiše najboljše delce za slovensko mladino. Dotični natečaj razpiše po namenu prof. Be-zenšeka ocenjevalni odbor sam. Rodoljubni gospod profesor pa obljubuje, da to ni »zadnje njegovo darilo, ako bode le stvar imela lep vspeh". Mislim, da ga ni duhovnika, učitelja, niti ne rodoljuba, ki ne bi z veseljem pozdravil teh vestij. Slava plemenitemu g. profesorju Bezenšeku!
(Z Reke.) 3. t. m. so se začele na pomorski akademiji skušnje, katerim se je podvrglo 30 kadetov. Navzoč je bil mej drugimi veljaki tudi kon-traadmirai Karol Seeman pl. Frauenvvarth. — 4. t. m. so financarji zasačili nekega Karola Koss, ko je vtihotapljal tobak. Za svojo obrt mora plačati 252 gld. in vrh tega še sedeti. — 5. t. m. sta mej postajama Plaze in Meje na karlovški progi trčila dva tovorna vlaka. Ponesrečil se ni nihče. Skoda je neznatna. — 6. t. m. je minulo 25 let, kar je nadvojvoda Josip vrhovni poveljuik mažarskih domobrancev ali honvedov. Ne le na Ogerskem, temuč tudi v Reki se je slavila ta 251etnica. Tukajšnji domobranci so imeli lepo svečanost. Raz vsa javna poslopja v Reki in na Sušaku so vihrale zastave. Tudi barke in barčice so bile bogato z zastavami okrašene. Tudi na maž. šolah so obhajali to slovesnost. — 10. t. m. je imelo društvo za zidanje delavskih hiš, svoj shod, na katerem se je izvolilo novo vodstvo. Dal Bog, da bi novo vodstvo res delovalo na korist vbogih delavcev, katerih je tu vse polno 1
(Razpisane službe.) Služba poštarja pri poštnem in telegrafnem uradu v Mokronogu. Obrok do dne 25. decembra t. 1. — Služba pomožnega sluge pri deželnem sodišču v Ljubljani. Prošnjo je vložiti do dne 10. januvarija 1894. — Služba II. in III. učitelja na trirazrednici v Semiču in služba III. učitelja na trirazrednici v Dragatušu. Prošnje do dne 27. decembra t. 1.
(Spomenik jezuitu.) V državi Wisconsiu je le četrtina prebivalstva katoliška. Vsaka država ima pravico ua kapitolu v Washingtonu postaviti spomenika dvema najslavnejšima svojima možema. Država \Visconsin je dobila dovoljenje od kongresa, da postavi spomenik jezuitu o. Marquellu, ki je odkril reko Mississippi. V Ameriki se nad tem nikdo ne izpodtika, ali kak krik bi pa bil v Evropi po liberalnih listih, da se postavi spomenik kacemu jezuitu.
(Draga volitev.) Kako se postopa pri volitvah v Franciji, najbolje dokazuje volitev Wilsonova v Lochesu, ki je stala blizu dva milijona frankov.
Svoje agitacije je začel Wilson že pred tremi leti,
ko se je dal voliti v Lochesu v mestni svet in potem za župana. Carnot ob zadnjem potovanju ni šel v Tours, da mu ni bilo treba vsprejeti Wilšofiii z drugimi župani vred v glavnem mestu departe-menta. Wilson je v Lochesu si pridobil veliko posestva, kupil si več malih posestev od kmetOv za dobro ceno. Dal je več cest in potov na svoje stroške popraviti, dal izvesti razna kmetijska zboljšanja iu druge stvari. Napravil je velik mlin, in trgovino z moko ter od kmetov drago kupoval žito, da se jim je prikupil. Veliko je dajal za šole. Pri zadnjih volitvah je imel najetih 3000 agitatorjev. To seveda on lahko stori, ko ima nad 20 milijonov frankov premoženja.
(Kmetijski shod v Novem Mestu) se je zadnjo nedeljo prav dobro sponesel, kajti udeležba je bila tako mnogoštevilna, da je bila prostorna kmetijska bralnica, kjer se je vršil shod, polna ukaželjnih in naprednih kmetovalcev iz bližnje in daljne okolice. Na shodu so govorili gg. župan Perko, notar dr. Poznik in pristav na Grmu, V. Rohrman. G. Perko razložil je pomen in korist hranilnic v obče in povdarjal, kake koristi nam ima donašati novomeška hranilnica. G. dr. Poznik je razpravljal mejne pravde in njih škodljive nasledke za kmetske gospodarje ter priporočal nazadnje, de se nastavijo poljski čuvaji, da se za malenkostne mejne pravde volijo za vsako sosesko trije razsojevalci, in da se vpeljejo mirovni sodniki, za kar je prositi državne poslance, da se na merodajnem mestu potegujejo za nje. Pristav Rohrman je opisal letošno vinsko letino po Dolenjskem in priporočal intenzivnejše obdelovanje obstoječih vinogradov in novo zasajanje ameriških trt, koder je domača trta vsled trtne uši usahnila. Vsi govori so bili pohvalno sprejeti. Končno se je podružnični načelnik zahvalil za lepo udeležbo in prijazno sodelovanje pri shodu, ter obljubil, da se bodo zanaprej še taki shodi priredili, ter je upati, da bodo z ozirom na vsestransko zanimanje gotovo veliko pripomogli k naprednemu kmetijstvu. Vnemal je tudi pri tej priliki gospodarje, da naj ob nedeljah pridno zahajajo v bralnico, kjer se jih bode poučevalo o različnih vprašanjih naprednega kmetijstva.
(Vincencijeva družba v Celovcu) je imela dne 8. dec. v domu rokodelskih pomočnikov svoj letni občni zbor, h kateremu sta prišla i mil. g. knezoškof dr. Jos. Kahn in dež. predsednik Schmidt-Za-bierov. O družbinem pomenu za človeško družbo in njenem delovanju v minulem letu je poročal nje načelnik prof. Miiller. Mil. g. knezoškof je v daljšem nagovoru poudarjal, koliko koristi družba njenim udom. Po zboru so se s petjem in deklamacijami predstavljale žive podobe iz življenja sv. Elizabete. Podobe bile so krasno uprizorjene ter so občinstvu jako ugajale,	—rn.—
(Električna razsvetljava železniških vagonov.) C. kr. generalno nadzorstvo avstrijskih železnic se je obrnilo do železniških uprav, da bi za poskušnjo vpeljale električno razsvetljavo. Sedanja plinova razsvetljava je nevarna, ker nastane rad ogenj, ako trčita vkupe dva vlaka. Tako je v Limittu pri železniški nesreči več ljudij zgorelo. Pri električni razsvetljavi ni te nevarnosti.
(Obseg obrtnih pravic.) Vprašanje glede omejitve obrtnih pravic — obstoječe že stoletja — je z letom 1883, ko se je izdala novela k obrtnemu zakonu v širših krogih na važnosti pridobilo in dalo porod mnogim poročilom pristojnih faktorjev in oblastvenim razsodilom. Znanje teh nima pa le pomena za pravoznanstvo, temveč je tudi posebnega interesa za vse tiste, ki so v kaki zvezi z obrtniškim življenjem, posebno pa za obrtnike same. Ne-dostajala je dosedaj prikladna in vsem potrebam vstrajajoča sestava teh poročil in razsodil. Gospoda dr. Frej, advokat na Dunaju, in dr. Marech, tajnik trgovske in obrtniške iborniee na Dunaju, pa sta sedaj sestavila na podlagi uradnih virov in s po-vspešitvijo c. kr. ministerstva za notranje reči in trgovinskega ministerstva tako zbirko poročil in razsodil o obsegu obrtnih pravic. Delo bo izšlo v 14dnevnih presledkih v kakih 18 zvezkih po 50 kr. in založnik mu je knjigarna Moriea Perlesa na Dunaju. Zbirka obsega poročilo trgovskih in obrtniških zbornie in obrtnih zadrug, razsodila političnih deželnih oblaetev, ukaze c. kr. ministerstva za notranje stvari, ki so se izdelali sporazumno s c. kr. trgovinskim ministerstvom v prizivnih slučajih, slednjič razsodbe r kr. upravnega sodišča. To delo s» interesovanim .	priporoča. Člani trgovske in
zbornice bodo v stanu v takih prepirljivih vprašanjih takoj priučiti mnenjem oblastev in zbornie posestrim
in obrtne zadruge in trgovski gremiji bodo lahko iz njih zajemali potrebne informacije. Pa tudi posameznim obrtnikom bode ta zbirka v korist pri presojanju svojih lastnih pravic in sorodnih obrtov in juristi, ki so v tolikih slučajih na pomoč poklicani pri razsodilu obrtnih prepisov, bodo za svoje delovanje našli v tej zbirki potrebna navodila. Prvi zvezek je ua ogled v trgovski obrtniški zbornici v Ljubljani, katera vsprejema tudi naroČila na to delo.
(Dvesto Kinezov.) Včerajšna dnevna novica s tem naslovom napravila je med našimi čitatelji veselo nevoljo, a brez potrebe. Samo na sebi smešno novico smo ponatisnili iz nekega laškega lista, da bi povedali svojim čitateljem, kako znajo te vrste listi pretiravati. Izostal pa je v novici po pomoti konečni stavek: „Verjemi, kdor more, nam to pri najboljši volji ni mogoče."
Telegrami.
Dunaj, 12. decembra. Zastran vstopa v zbornico ukrenile so se danes ostrejše kontrolne naredbe. Izdaja vstopnic se je omejila. Zbornica je začela posvetovanje o izjemnih naredbah za Prago in okolico. Poročevalec manjšine dokazuje, da so izjemne naredbe neutemeljene. Zadoščali bi bili navadni zakoni.
Praga, 11. decembra. Mladočeh Pod-lipny je voljen za podžupana.
Bukarest, 12. decembra. Pri adresni debati v senatu je minister vnanjih stvarij zavračal Sturdzove napade proti linančni upravi in gospodarski politiki konservativcev, in očitanje, da vlada ne posreduje mej ogersko vlado in sedmograškimi Rumuni. Minister je izjavil, da je finančno stanje sijajno. Dohodki se večajo, ne da bi se vpeljali kaki novi davki. Nemčija je pokazala svojo naklonjenost, ko se je pogajala v trgovski pogodbi. Ce državni zbor potrdi pogodbo, postanejo rumunsko • nemški odnošaji še prijaznejši. V sedmograškem vprašanju vlada ne more posredovati, ker ne gre za zadeve mej dvema nezavisnima državama, temveč le za razmere mej državo in njenimi podložniki.
Pariz, 11. decembra. Našli so mej ranjenci moža, ki je vrgel bombo, ime mu je Vaillant. Popolnoma je priznal svoj zločin in se še ž njim ponašal. Rekel je. da je nameraval zadeti predsednika zbornice, da bi bil večji efekt. Napadnik je močno poškodovan na nogi. Bomba je bila narejena iz majhnega kuhinjskega lonca in je bila napolnjena z žeblji.
Pariz, 11. decembra. Zbornici poslancev je predložil Kazimir Perier načrte zakonov, s katerimi se imajo preprečiti anarhistična zločinstva. Zahteval je nujnost za premembo tiskovnega zakona, ki se je tudi vsprejela. Vladna predloga se je potem vsprejela s 423 proti (33 glasom. Senat je tudi sklenil nujnost za spremembo tiskovnega zakona.
Raba premovane želodčne tinkture lekarjn Plcco-llja v Ljubljani vzbuja, če se jemlje v majhnih množinah, slast do jedij in pripravi želodec za lahko prebavljanje. — Steklenica velja 10 kr.	584 9 10-1
Umrli so:
10. decembra. Marija Vreček, delavčeva hči. 4 mesece, Dunajska cesta 15, božjast. — Janez Venier, železniški sprevodnik, 54 let, Kravja dolina 12, jetik;^
11. decembra. Neža Zorman, kovačeva žena, 66 let, Kolezijske ulice 12, splošna, vodenica.
Tu | c i.
10. decembra.
Pri Maliiu: J. HobI, Schiffer, Berafeld, Vany z Dunaja. — Ltratovž iz Vipave. — Krosclil iz Gradca. — Pretner iz Kolonije. — Maver, c. in kr. poročnik, iz Trsta. — Jaklič iz Kočevja.
Pri Slonu: Ekecelenca grofinja Meran; Verbančič iz Gradca. — Tauber z Dunaja. — Prascbniker in dr. Sehmi-dinger iz Kamnika. — Julij Goecken s soprogo iz Tržiča. — Gruber iz Bolega Grada. — Mikulič z Reke, — Pattay, poStar, iz Pazna. — dr. Fr. Zbašnik, c. kr. okr. komisar, iz Radovljice. Pira iz Idrije.
Pri bavarskem dvoru: Jon z Dunaja. — Košar iz Bistrice. — Ulčar iz Ljubljane. — Luznar, gostilničar, iz Kamnika. — Konig, Semler iz Gradca. — Tschinkel iz Ljubna — Schleimer, Benedičič in Kurnp iz Kočevja.
Pri Juanem kolodvoru: Terezija in Marija Oorec, Neža Kremžar iz Kočevja.
Pri avstrijskem caru: Repič iz Šturij. — Marija Žagar iz Dovjega.
Vremensko sporočilo.
Sprejme se takoj 603
deeek,
zmožen računstva, slovenskega jezika in nekoliko nemškega, y trgovino s špecerijskim blagom na deželo. Kje, pove upravpištvo.
HT Na prodaj je 90 om. visok
a rt O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> o> a % 'C „ £
opazovanja		zrukomera t mm	toplomer« po Celziju			•g 55 E S « ** a
11	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u zveč.	735 8 735	9 736	0	02 06 01	sl. vzb. sl. svzh. brezv.	oblačno n n	0-00
Srednja temperatura 0*3'. za 0'9 nad normalom
Služba organista in cerkvenika
je razpisana
v Kit. Ruprtu na Dolenjskem.
Službo nastopiti je 1. prosinca 1894. — Plače 400 gld. in stanovanje.	605 3-2
Župnijski urad v Št. Ruprtu.
V najem se d&
v Dolju pri Borovnici s pohištvom na več let; pripravno je tudi za gostilno, ker je poleg ceste, pol ure od železniške postaje.
Pogoji se morejo skleniti pri posestnici Mariji Borštnik, Kurja Vas št. 4 v Ljubljani.
V tej hi4i, ..Gostilna pri Ribiču" v Ljubljani, se tudi tujci po najnižji ceni prenočujejo. 609 3-1
z Učnim okvirom vred, popolno izgotovljen, za nizko ceno
W CiS goldinarjev. ER. TOMAJT,
podobar in pozlatar,	582 6-5
v Ljubljani, sv. Petra cesta štev. 4.
Londonska kava
je pražena in zmleta iz prezrelih kavinih zrn, drobirja in odpadkov finih kamih vrst, kakor Jawa, Ceylon, Domlngo, Guatemala, ki se nabero pri luaenju in izbiranju v Angliji, ako tinega okusa, aromatična in močna,
Ploščinaste pušice za poskusnjo
po 4 kilo čiste vsebine se pošilja'o po pošti proti povzetja gld. 4 80 Je zacarinjene in poštnine proste v vse kraje Avstro-Ogerske.
eo 15-4	R. MAITI v Kopru.
IU Velika zaloga vina. |||
A et
o
•3 ©
M ®
09 >
.a
o
m*
O
o •e
a
a
-a o
Dominik Trojanšek,
veliki posestnik,
v Gorici, Via Municipio it. 8,
priporoča se posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo	598 16-3
dobro vino
belo in črno. Vsem naročiteljem vina zagotavljam najnižje cene in najboljše blago. Imam izvrstno „rebulo" iz goriške okolice, posebno dobro istrijansko vino „teran" in posebno izvrsten „re-foško" v steklenicah iz 1. 1889.
Pokušnja pošilja se prosto.
V
P M
•0 O
•M
9»
B
s p
< *
»
pr **
p
|,| Natorni istrijanski črni teran. |f
St. 24.086.
611 2-1
Da se zagotovi zalaganje mestne občine ljubi lanske s stavbinskim in rezanim lesom, s kamnoseškimi deli in z materij alom, ter s posipalnim materijalom za javne ceste in pa preskrbovanje mestne vožnje za 1894., oziroma 1895. in 1896. leto, vrši e se bodo pismene dražbene obravnave pri stavbitiskem uradu mestnega magistrata (Mestni trg št. 27, II. nadstropje) in sicer:
1.	za dobavo stavbinskega in rezanega lesa, 19. dan decembra letos ob 10. uri dopoldne;
2.	za dobavo kamnoseških del in materijala, 19. dan decembra, ob 4. uri popoldne;
3.	za dobavo posipalnega materijala za javne ceste, 20. dan decembra ob 10. uri dopoldne in
4.	za oddajo mestne vožnje, 20. dan decembra ob 4. uri popoldne.
Dotični pogoji in druge podrobnosti pozvedo se v pisarni stavbinskega urada v navadnih uradnih urah. Dotični podjetniki se opozariajo, da se bodo sprejemale ponudbe le posameznih obstoječih tvrdk in posameznih podjetnikov in da so določena vadija pred dražbo dražbenemu komisijonu vročiti ali pa pri mestni blagajnici deponirati. Na ponudbe, ki ne bodo v pravem času vložene, se ne bode oziralo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 9. decembra 1893.
Df D u 11 a j s k a borza.
Dnč 12. deoembra.
Papirna renta 5%, 16% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . 4% avstrijska kronina renta, 200 kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kreditne akcije, 160 gld........348
London, 10 funtov stri........124
Napoleondor (20 fr.)........ 9
Cesarski cekini.......... o
Nemških mark 100.........61
97 gld. 97 .
118 96 1004
60	kr.
35	„
30	„
55	„
a
75	.
80	.
93	.
88	„
30	„
Dnč U. deoembra.
Ogerska zlata renta 4%.......116	gld.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	145	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	161	.
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....194	.
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	98	.
4% kranjsko deželno posojilo.....97	„
Kreditne srečke, 100 gld.......197	„
8t. Genois srečke. 40 gld.......69	„
30 kr.
10 „
50 40
60 50 25
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	138	gld. —	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	19	„	25	„
Rudolfove srečke, )0 gld..............23	.	50	,
Salmove srečke, 40 gld................70	.	50	.
VValdsteinove srečke, 20 gld............47	.	50	.
Ljubljanske srečke..................24	.	75	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	152	.	25	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. rt. v.	2885	.	—	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	107	,	25	,
Papirnih rubeljev 100......	131	„	50	„
ST Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.	Menjarnična delniška družba „M E B C U K" Nollzsili it. 10 Dunaj, lariahilferstrassi 74 B.	aJUT Pojasnila SS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti nnloionih jrlnvnie.