T © IZLOCENQ ^OW/m b. zbornik I znanstvenih in poučnih spisov. Na svetlo daje Slovenskia Matica v Ljubljani. II. zvezek. Upedil L. Pintar. v biubliani. Nntisiiiln Nfirocinn tlaknrtin lOOO, i /Hi^, I L ■ •• t. J. ööö/^icO Vsebina. 1. Milan P^k: Dr. Janko Pajk......... 2. F. F, Luiar: Narodni izrazi......... 3. Dr. Simon ^nbfc: Temelji vremenoznanstTa . . . . 4. Dr. K. StrekeU: Pisma in zapiski iz Cafove ostaline Na atnai: 1- 2S. 26 - 53. 54-172. 173-258. Dr. Janko Pajk. Spisal Milan Pajk. pominu predragega mi pokojnega o5eta so I« vrstice posvečene. Otroška ljubezen in hvaležnost sta mi velela, naj življenjepisne in slovstvene črtice o njem podam slovenskim rojakom, za katere je vnet deloval in trpel. I. Mladost; zadetki pisateljevai^a (1837—1867). -Slovenske srebal sem v mladosti vzduh planine, Slovenake Kaplje sin, Savinjske list doline.") S temi besedami nam imenuje dr. Janko Pajk v svojih zapiskih rojstni kraj. — Savinja, bistra »hči planin«, zapulča v slikoviti soteski pri Letušu (severno od trga Braslovče) vzhodne odrastke Savinjskih planin in stopi v ravan, navadno imenovano »Savinjsko dolino«, ki se razprostira do Celja, Ta prijazna ravnica je pravi biser slovenskega Štajerja. Venec gosto obrastlih in s cerkvami posutih hribov in gričev jo obdaja; na zapadu pa kipe goli vrhovi Ojstrice in sosednih orjakov. Po njej se vije kristalnočista Savinja, sredi rodovitnih njiv in hmeljnih nasadov, ki so posebnost te pokrajine. Vmes se vrstö čedne vasice in premožni trgi. Prebivavci so krepke postave, čili in od nekdaj zavedni Slovenci. Največi pritok Savinje v tej ravnici je Roljska, ki prih^a od juga. Ob' njej leži v slikovitem gričevju velika vas St Pavel ob Boljski (81. Paul bei Pragwald . Pod župnijo tega imena spada tudi zgoraj omenjena Kaplja vas. Tu se je — pod hišno št. I — narodil Janko Pajk dne 14. decembra 1837. I. A le kratko časa je bival v lepi Savinjski dolini; deška leta je prebil v Spodnji Poljskavi, vasi dobre pol ure oddaljeni od Pragerskega, znane postaje ob južni železnici. Tu je bila njegova prava domačija, tu je sprejemal prve vtise mladosti, ki so pri vsakem človeku tolike važnosti za >; Doslej nenatiaqjeno. poznejši duševni razvitek. — Spodnja Poljskava leži na južnovzhodnem vznožju veličastnega Pohorja, katerega slemena so krita z obsežnimi gozdi, obronki pa z obilntml vinogradi, ki rodč ravno v teh krajih — blizu Slovenske Bistrice — izvrstno kapljico. Na vzhodu od Spodnje Poljskave pa nam kroži pogled preko velikega Ptujskega polja, ki ga mejujeta dve po svojih oblikah značilni gori: okrogli Uofi (pri Polißanah) in »spodnještjijerski Rigi« Rogaška gora (Donati); tudi mesto Ptuj in v pravljicah o zmaju sloveči grad Kač:jak (Wurmbergl se nam kažeta na obzorju. Okoli Pragerskega in Poljskavo so razprostirajo rodovitne njivo in veliki gozdi. — Deček je imel dosti prilike, da opa/uje v domačem kraju raznovrstne ljudi. Kakor jo sedaj Pragersko važno križišče dveh železniških črt: Dunaj-Trst in Pragersko-Ptuj-Kaniža-Budimpešta, tako sta se tukaj i v prejšnjih časih, ko še ni bilo železnice, križali dve cesti imenovane smeri. Ko je bila i. 1W9. na Ogrskem vstaja, j« prihajalo mnogo vojakov mimo Poljskave; Pajk mi je večkrat pripovedovaj o praskah med domačimi fanti ter poljskimi in ogrskimi vojaki. V narodnem oziru so taUi ob glavnih cestah ležeči kraji nevarnosti potujčevanja zelo izpostavljeni; tako je bil tudi v Spodnji, še bolj v Gornji Poljskavi nemški vpliv od nekdaj velik. — Tudi v drugem oziru je lega Pajkovo domač« vasi znamenita. Tod sta se v rimski dobi mejašila Norik in Panonija, pozneje pa Karantanija (Oorotan) in ozemlje panonskih Slovencev, ki so bivali med Savo in Dravo ter segali med Muro, Pohorjem in Dravinjo tudi na sedanje Štajersko. Kakor znano, so imenovano štajerske pokrajine do dandanes ohranile posebno čistejše narečje, ki so v mnogem loči od ostale slovenščino in se bliža hrvatski kajkavščini. Tu blizu Poljskave gre meja med obema naročjema, tu je bila svoj čas tudi meja med celjsko in mariborsko »kresijo«, med lavantinsko in sekovsko škofijo.«) Ljudsko šolo j ^ obiskoval v domačem kraju; učni jezik je bil, kakor drugod po Spodnjem štajerskem, nemški. L. 1849. 90 ga dali v mariborsko ljudsko šolo, da se v mestu priuči nemškemu jeziku. — Na jesen 1. 18r>0. je vstopil v prvi razred mariborske gimnazije. Učil se je z izvrstnim uspehom; v vseh tečajih je bil odličnjak, enajstkrat prvi po lokaciji. V zrelostnem izpričevalu ima iz vseh predmetov red »vorzflglich«, edino iz matematike »recht befriedigend«. — V prvem in drugem razredu ter v prvem tečaju tretjega je bil njegov učitelj slovenščine slavni Davorin Trstenjak, ki je takrat na gimnaziji poučeval veronauk in ») O tej meji glej med drugim Pajkov spis »Davorin Trstenjak" 04. Zvon 1894, str. 627). slovensčino- Bistri učenec je Trstenjaku brž ugajal; pohvalil je (ieöka v oni prvih ur z besedami: »Ti si pajek, ki tanko prede«. Trslenjak je slovel kot odličen učitelj in prijatelj učeče se mladine, katero jo tudi gmotno ali z nasveti in priporočili podpiral. Zelo čislalo ga je tudi nemško meščanstvo mariborsko. Ta moŽ je netil v mladem Pajku ljubezen do slovenskega jezika, in tedaj se je začelo prijateljsko razmerje med obema po starosti in v mnocrem oziru tudi glede značaja različnima možema. Vse svoje dni je ostal Trstenjak svojemu mlademu prijatelju resen in odkritosrčen svetovavec, jo imel mnogo vpliva na njegovo poznejše literarno delovanje ter je s svojim treznim in premišljenim svetom vodil živahnega in večkrat prenaglega Pajka.') — Razen slovenščino je čutil Pajk največ veselja za grški in latinski jezik, v katerih se je na gimnaziji temeljito izobraževal. - Ko 80 I. 1858. prazno%'ali stoletnico obstanka mariborske gimnazije, je Pajk, tedaj abiturient, v latinskem Ulavnostnem govoru proslavljal znanosti in umetnosti ter poveličeval grške in rimske klasike.') "" Na jesen 1858. I. je zapustil Maribor in šel na Dupiq filozofijo študirat. Tu se je začelo v oni dobi prehoda if absolutistične v ustavno državo živahno dijaško gibanje. Tudi med slovenskimi akademiki so je mogočno pojavilo navdušenje za svobodo in Slovanstvo ter jih izpodbujalo k složnemu delovanju v prid naroda. Resna doba je našla v slovenskem dijaštvu odlične in velenadarjene mladen<^, ki so kmalu prosluli kot literatje in politiki; to kažejo imena kakor Stritar, Krjavec, Simon in Davorin .lenko, dr. Mencinger in dr. — V ta krog je vstopil tudi Pajk, ki se je pozneje vselej z navdušenjem spominjal one prekrasne družbe») Dunajski slovenski dijaki so so I, 1861. združili v »Sloveniji«, ki je bila tedaj še dejansko, a ne pravno društvo, kajti ni imela no pravil niti poslovnika ali drugih utesnujočih spon. A tem prisrčnejše itv živahnejše življenje se je razvijalo v tem krogu. Pač pa je imela »Slovenija«, tedaj najmnogobrojnoj.še akademično društvo na Dunaju, nekak odbor; predsedoval je Fran Erjavec, med odborniki je bil tudi Janko Pajk, ki je opravljal tajniške posle.«) — ') O tem vpliva piSe Trstenjak v svoji oceni Pajkovih „Zbranih spisov' (Zora 1872, str. 65), da bi „kot njegov nekdanji «iCltelj iit«gnll v spisih najti marsikatero svojo misel, katero je zvesti uCenec sprejel v avoj duh in alalw klico dognal do Čvrstega klasa in globokouranim premišljevanjem dozoril vsejano arnce." ') Rokopis hrani pisec teh vrst. •) Glej ;* .Beseda o Simonu Jenku* (Zbr. spisi str. 197—198). *) Olej J. Vencajs: Spomenica o 251etnici akad. društva „Slovenija" str. 37. «t Slovensko dijaätvo je tudi javno nastopilo; imelo je v svoji sredi skladatelja Davorina Jenka in mnogo izvrstnih pevcev. Njih najftastncjši dan je bil tedaj, ko so na josen 1. 1860. v navzočnosti 2000 slovanskih posluSavcev prviö zapeli 'slovensko narodno himno, divni »Naprej«;') med pevci je bil tudi Pajk.») Pesnik kakor skladatelj to pesni sta bila slovenska dijaka; nju umotvor nam najbolje priča o duhu, ki je takrat vladal med dunajskimi slovenskimi akademiki. Z vso vnemo se je Pajk poprijel fllozoličnih naukov. Poslušal je največ slavistiko in klasično jezike, deloma tudi staro zgodo vino in nemščino. Kakor mu je bila sreča mila, da je ravno tedaj našel na Dunaju toliko navdušenih dijakov - tovarišev, tako je slovelo ravno v oni dobi dunajsko vseučilišče po znamenitih lilo-lo^ih. Slavistiko je predaval slavni Miklošič, katerega slušatelj je bil Pajk v vseh osmih tečajih. MiKlošič je v onih letih razlagal staroslo-vensko slovnico, slovansko etimologijo, slovanska lastna imena in dr. — Mladega Pajka, katerega mu je bil Trsten-jak priporočil, je prijazno podpiral; dajal mu je svoje rokopise — posebno starosloven- ske tekste — iz koncepta za tisk prepisavati. — Med ostalimi profesorji je največ poslušal znanega (ilologa Hermana Bonitza, katerega zanimiva predavanja o grškem jezikoslovju 80 tudi nefilologi radi obiskavali. L. 1862. je Pajk naredil izpit iz klasičnih jezikov') in na jesen je nastopil prvo službo ko( suplent na goriški gimnaziji, kjer je ostal do I. 1864. Poučeval je največ slovenščino, v prvem letu — ko je bil še edini učitelj slovenščine na zavodu — celo v vseh osmih razredih. Vsi tedanji •1 IstoUm str. 39. •) O tem pripoveduje Pajk v „Besedi o S Jenka" str. 201. ■> IzkuSryo iz slovengCine je prebil leta 1866. slovenski dijaki goriSke. gimnazijo so bili njei^ovi učenci; še zdaj se jih mnogo hvaležno spominja svojega nekdanjega učitelja, ki je bil pri dijakih zelo priljubljen. V. Gorici je začel Pajk pisateljevati. V »Novicah« I. 1862.') je izšla slovnična razpravica: »Nekateri fonetični zakoni našega jezika.« Razpravlja v njej o pisavi in rabi črk: s, z, iz in vz. Ker je članek pisan s fonetičnega stališča, dandanes pa prevladuje v slovenskem pravopisu eti-mologično, je razpravica že zastarela. V izvostju goriške gimnazije 1. 1863. je objavil zanimiv spis: »O slovenskih narodnih pesmih« (38 str.). V prvem delu podaja pregled slovenskih narodnih pesni po vsebini in kaže poetično vrednost posameznih. V drugem delu pa razpravlja o pesmotvorstvu narodnih pesmi (o merilu, dierezah, cezurah, rimah in kiticah).*) — Ker je Pajk nameraval nadaljevati svoje študije o slovenski narodni poeziji, je naprosil v Novicah I. J86;i') slovensko občinstvo, naj bi ga v tem poslu podpiralo z dopošiljanjem dotlej nezapisanih narodnih pesni. V goriški čitalnici pa je 1. 1864. predaval o »Prešernu in Petrarki«.«) Najbolj zaslužno delo te dobe je izdaja »Izbranih narodnih srbskih pesni«.') Obsega šest izmed najlepših pesni o kraljeviču Marku ? srbsko slovnico, slovenskim tolmačem, slovarčkom tujih besed in cirilsko abecedo. V drugem, pomnoženem natisu 1. 1881.°) je slovnico predelal, opombice razširil in dodal dvoje spevom (»Agovanje« in »Nočnik«) iz prekrasnega eposa Mažuraničevega »Smrt Smail-Age Čen-giča«. Knjiga je za domačo in šolsko rabo zelo pripravna. Slovnica, posneta po Daničičevi, podaja v kratkem pregledu, kar je slovenskemu bravcu neobhodno potrebno; tolmač pa in seznamek nekaterih v srbščini navadnih tujk se opira na Vukov slovar. — Nekaj časa je kanil Pajk to zbirko srbskih narodnih pesni razširiti in izdati tudi nekatere umotvore »dubrovačkih« pesnikov; ta lepi načrt je pa pozneje opustil. Proučavanje srbskega narodnega pesništva je napeljalo Pajka k istim idejam, ki so svoj čas prešinjale naše »Ilirce«: Slovenci naj popustimo svoj jezik ter se naj poprimemo hrvatsko-srbščine. To je sodržaj Pajkovega »Odprtega pisma« M Str. 326 in 327. *) Drugi del je pretiakan v ,Izbr. spise" („Stihotvoratvo narodnih slovenskih pesni") str. 127—134. •) Str. 298. «) Novice 1804, str. 162. — Izbrani spisi str. 130-134. ') Gorica 1866. •) Ljubljana, Klein & KoraC. 131 str. v mali 8«. v Vilharjevem »Napreju« 1. 1863.') «podpisanega: »V Gorici 10. junija 1863. N.« Vendar ni nasvotoval, da bi popolnoma opustili slovenščino, ampak »slovensko narečje naj ostane, kjer in koder je potrebno, namreč pri podučevanju prostega naroda, po uradih, na leci, v kupčiji i. t d.« — članek je vzbudil veliko zanimanja. Levstik se je v brezimnem »odgovoru odprtemu pismu« >) protivil temu nasvetu, ki se mu je zdel neizvedljiv. Proti temu se je zopet Pajk oglasil v »Napreju«») in pojasnil svoj načrt: ni treba pehniti slovenščine iz knjige, ampak vpelje naj se pri nas še drug književni jezik, hrvatsko-srbski, ki se naj rabi v prvi vrsti pri strogo znanstvenih razpravah. Nadalje naj se jemljejo hrvatsko-srbski pismeni sestavki v slovenske knjige in časnike. A tudi temu nasvetu je nasprotoval Levstik, ki je v svojem odgovoru*) zatrjeval, da bi nam pretila »narodna smrt, ako slovensko narečje skokoma izpodivši iz hiše primemo hrvaščino.« — Pozneje ni Pajk več razpravljal o tej zadevi, vendar se je kazal kot Zorin urednik naklonjenega bližanju slovenščine jeziku naših vzhodnih bratov. V jeseni 1. 1864 je bil Pajk nameščen kot dellnitivni jrofesor na tedanji nižji gimnaziji v Kranju, kjer jo služ-)oval do I. 1867. — Bivanje v prijaznem gorenjskem mestecu mu je zelo prijalo; pridobil si je v kratkem naklonjenost meščanstva, ki ga je izvolilo v občinski zastop. L. 1866. je objavil v Janežičevem »Glasniku« dve daljši pripovedni pesni, ».Mustaf-agaa *) in »Smrt Hasan-bega«,*) katerih vsebina je vzeta iz Valvazorja. Merilo — deseterec — in zlog, sosebno pa lepe prispodobe kažejo vpliv srbskih narodnih pesni. Posebno v drugi imenovanih pesni je duh srbske narodne poezije izvrstno pogodil. V izvestju kranjsko gimnazije istega leta jo izšla iz njegovega peresa majhna vzgojeslovna črtica, namenjena učeči se mladini: »O uspe.sncm učenji*.') — V njej daje praktične nasvete o telovadbi, o času spanja, vaji čutov, spomina i. t. d. Bivanje v Kranju mu je omogočilo odkritje enega najstarejših spomenikov novoslovenskega jezika. L. 1866. je kot ') Št. 48, str. 191. ') Istobam St. 50, 51 in 53. Ponatisnjeno t Levstikovih zbranih spisih IV. zv. 8tr. 161; tam ae nahaja v „tolmaču* (str. 312) tudi ponatis Pajkovega „odprtega pisma'. •) Št. 61. str. 213. ♦) Št 60-08. •) St-r. 40. •) Str. 121. — Ponatisnjena v JaneSiöevem „Cvotniku" in v Ske-lovi „slovenski Čitanki' za 4. rasred srednjih ftol. ») Ponatisk v Izbranih spisih str. 145—100. občinski svetovavec pregledoval mestni arhiv in naäel neiiaj dragocenih, povsem pozabljenih listin, katere je v Mariboru izdal pod imenom: »Stari rokopis kranjskega mesta.«') Obsega najstarejše slovenske prisežne obrazce, štiri po številu (prisego meščana, svetovavca in sodnika ter poslednjega ogovor na priče pred prisego). Jezik je enak onemu protestantskih pisateljev; zgodovinski oziri in palcografski znaki odkazujojo rokopis prvi polovici XVI. stoletja. L. 1867. je bil Pajk prestavljen na mariborsko višjo gimnazijo. S tem se začne najresnejša doba njegovega življenja, čas neumornega delovanja za narod, a tudi naj-Ijutejših borb. II. Politično in slovstveno delovanje v Mariboru (1867—1878). Ko je prišel Pajk v Maribor, so mu jo godilo enako kakor marsikateremu slovenskemu pisatelju one dobe. Borba naroda za samoobrambo ga je pozvala v vrste političnih bojevnikov. Temu se ni čudili; literat tistih časov jo jasno spoznal, da je vso pisateljevanje brezplodno, ako se ne širi med ljudstvom narodna zavest in se s tem no ustavi napredujoče potujčevanje našega naroda. To so čutili tudi Slovenci prebivajoči v Mariboru, sredi nemškega meščanstva, ki ga je obdajalo slovensko, a v narodnem oziru malo zavedne kmetsko ljudstvo. — Ravno v oni dobi, ko je Pajk tja prišel, se je začela živahna slovenska agitacija v Mariboru in v okolici daleč naokoli. Navdušena narodnjaka Tomšič in Jurčič sla osnovala 1. 1808. politični časopis »Slovenski Narod« prvi imenovanih mož jo pridobil marljivega in spretnega sotrudnika v osebi Janka Pajka. Vrsla zanimivih in poučnih člankov iz Pajkovega peresa je tedaj zagledala luč, pred vsem politični, potem gospodarski in naučni.») Politični spisi kažejo visok vzlet in širno obzorje; to ni kratkovidna MKirchthurmpolitik«, ki je omejena na eno deželo ali celo na eden okraj; v teh člankih tudi ni najti brezuspešnega jadikovanja ali zatrjevanja ovčje slovenske ponižnosti. Nasprotno, Pajk je kazal, da je politično življenje slovenskega naroda odvisno od razvoja svetovne politike. <) Izveatje marilxirske gimnazije 1. 1870.; pomnožena izdaja v „Izbranih spisih". — Primeri tudi dr. K. Olaser, Zgod. slov. sluvatva I. 70-71, kjer je priseg meStfana ponatisnjena. •) Ponatisnjeni so v „Izbran, spisih". — Knjiga: ,,J. Pajka Izbrani spisi. Prvi zvezek. Politični, narodno gospodarstreni, naučni spisi' je izSla v Mariboru 1872.1. 201 str. Evropski položaj okoli I. 1870. jo prav razumel; Po svoji kulturni, vojaški in poiiliöni moči prevladuje Nemčija; zato more biti edino samostojna in nevtralna Avstrija vzc^ži-teljica evropskega miru. Dve glavni naloi^i čakata avstrijske narode: parlamentarnemu zastopstvu se mora dati pravična podlaga v demokratičnem smislu, zunanja politika pa so mora gibati na ozkem polju nepristranosti.') — V slovenski politiki poudarja izrecno zahtevo po »Zedinjeni Sloveniji«; kajti narod slovenski bi izgubil v nadaljevani in zakonito utrjeni raz-kosanosti znamenje posebne in enotne narodnosti in bi po svoji kantonski razcepljenosti in po zakotnem životarjonju svojih malih kosov postal slovenska drhal, katera bi ne mogla politično ni živeli ni umreti.*) O razmerju med narodom in duhovščino pravi, da ni slovenskim duhovnikom treba kake ekskluzivne katoliške politiko tirati, da mora vsak slovenski duhovnik biti v prvi vrsti člen naroda, potem cerkve.») Pajk jo spoznal, kako tesno spojeno z narodnim napredkom je gmotno blagostanje; zato je prišedii v Maribor začutil potrebo »seznaniti se z živečim in borečim človeštvom« in 80 je lota 186S. z veliko gorečnostjo lotil zlasti narodnega gospodarstva.*) uSlov. Narod« je objavil več njegovih gospodarskih sestavkov (n. pr. »Srednji stališ«). Da bi se slovenska zavest med prostim narodom širila, je spisal dve brošuri: »Čujte, čujte, kaj slovenski jezik tirja« (Na Dunaju 1. 1869.) in »Narodnim Slovencem v poduk« (v Gradcu 1870. 1.). Pajk je slovel tudi kot spreten govornik na zborovanjih») in si je s tem pridobil mnogo simpatij med slovenskim ljudstvom na Spodnjem Štajerskem. Občina Št, Peter pri Mariboru ga je izvolila svojim Častnim občanom. 13. avgusta 1870. L«) je podala četvorica mariborskih profesorjev na tamošnji gimnaziji (dr. Fr. Žagar, Janko Pajk, Josip Šuman in Janez Majciger) spomenico na ministrstvo za uk in bogočastje, v kateri so pojasnjevali težave, ki jih dela slovenskim dijakom nemški učni jezik. Zato so nasve-tovali, naj bi se poleg dosedanje nemške višje gimnazijo ') labrani spisi V—VI (uvod). •) Istotam str. 38 (Slov. Narod 1870). •) Istotam str. 16 (Slov. Nar. 1809). *) Istotam str. IV. •) V .Izbranih spisih" je pet takih „besed" ponatisnjenih; imel jih je I. 1871.; 2 v Mariboru (v konserrativnem in katoliškem tiskovnem draStvu«, I v LaSkem trgu, 1 v Pramu, 1 pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. «> Kakor je povzeti iz dopisa mariborskega c. kr, gimnaaijskega ravnateljstva od 29. januvarja 1872. 1. ustanovila posebna slovenska nižja gimnazija, na kateri bi bo vsi predmeti poučevali v slovenskem jeziku, nemSčini pa bi 80 nekaj ur več prisodilo. Nnravnost pa so se izrekli zoper morebitno ustanovitev kakih slovenskih paralelk na višji gimnaziji kot zoper polovičarsko naredbo.') — StoprvO. jan. I. 1872. je ministrstvo odgovorilo z dopisom na mariborsko gimnazijsko ravnateljstvo,') v katerem se je izreklo zoper oni nasvet, ker se predlog v imenovanem zmislu ni bil stavil ne od strani štajerskega deželnega zbora niti od mariborskega občinskega zastopa; Ministrstvo je pripadalo nemško-liberalni, slovanstvu skrajno sovražni stranki, ki jft vladala tedaj na Cislitvanskem. Ni mu zadostovalo, da je ono spomenico kot neutemeljeno zavrnilo, ampak tudi odstraniti "je hotelo neljube mu slovenske profesorje iz Maribora. Taki dokazi »svobodomiselnosti« imenovane stranke nasproti Slovanom niso bili takrat redki. Konccm februarja se je širila po Mariboru vest, da bodeta prof-'sorja Pajk m Šuman službeno prestavljena. To je zbudilo veliko obžalovanje pri gimnazijski mladini; dijaki Šestih višjih razredov 80 izročili profesorjema Šumanu in Pajku zaupnico, podpisano skoro od vseh učencev imenovanih razredov, tudi od Nemcev. V njej izražajo svoje obžalovanje in izrekajo up, da ni resnična ona vest.») — A nekaj dni pozneje sta prejela odlok, po katerem sta bila prestavljena »iz službenih ozirov«, Šuman v Ried, Pajk v Novomesto.*) Pomilovanje za preganjana slovenska profesorja je bilo splošno; slovenski akademiki graskega vseučilišča so njima doppsiali adreso v znamenje sožalja. Prošnjo za novo podelitev služeb v Mariboru je ministrstvo profesorjema trdovratno odbijalo. To je bil za Pajka hud udarec: ravno v Mariboru je bil nažel torišče uspešnega delovanja in jo mogel uporab-Ijevati vse svoje zmožnosti; njegov položaj je bil razen tega zelo oUižkočen po rodbinskih ozirih: njegova prva žena Marija (roj. Wellner iz Maribora, f 1875) jo bila bo-lehna in ravno takrat težko bolna; s preselitvijo bi si bila nakopala smrt. Te okolščine, združene z ogorčenostjo nad krivičnim postopanjem, so ga napotile, da se je 20, septembra 1872. 1. odpovedal državni službi. >) Spomenica je ponatisnjena v „Slovenskem Narodu' leta 1870 St 113-115») Glej str. 10 op. 5! •) Adresa je ponatisnjena v „Slov. Narodu" 1872 1. St. 28. ♦) NajveC je Bpletkaril proti imenovanima profesoijema strastni sovraSnik Slovencev in nemfiki agitator Friderik Brandstetter, ki se je marca meseca 19U0.1. na Dunaju obesil Nttkoliko dni poprej se je bil vršil ustanovni zbor »Narodne tiskarne« v Ljubljani; med delničarje je vstopil tudi Janko Pajk. »Slovenski Narod« se je preselil v Ljab-Ijano, ono mariborsko tiskarno pa, v kateri se je dotlej tipkal — »Narodna tiskarnica I'\ Skaze in drugov« — je kupilo delniško društvo. Vodstvo te mariborske podružnice je prevzel 1'ajk, novembra 1. 1874. pa jo jo odkupil delniškemu društvu »Narodna tiskarna«, in prešla je v njegovo last pod imenom: «J. M. Pajkova tiskarnam. L. 187.'{. je bil vpeljan novi volilni red za državno zbornico; povsod na Cislitvanskein so se pripravljali na volitve. Tudi na Slovenskem se je razvilo živahno politično življenje; navzlic veliki premoči nemško-liberalne stranke sta 90 vendar na Štajerskem kakor na Kranjskem borili dve slovenski stranki: liberalna (»narodna«) in klerikalna (»pravna«). Obe sta postavili za kmetska volilna okraja Celje in Ptuj svoja kandidata. Drugače pa v kraetski volilni skupini Maribor-Slovenji Gradec-Slovenska Bistrica. Tu je imela po mnogih vaseh nemška stranka svoje pristaše, in Slovenci so izprevideli, da morejo le s složnim nastopom zmagati. — A kvarni vpliv domačega razpora se je tudi tukaj pokazal: mej tem ko so Nemci že imeli kandidata Seidla, sta se obe slovenski stranki ') dolgo pogajali in stoprav nekaj tednov pred volitvami zedinili; kompromisnim kandidatom je bil proglašen Pajk, kateremu je mrz<5l domači razpor, in ki je vsled tega užival spoštovanje obeh slovenskih strank. Sklical je več volilnih shodov, tako v Konjice in Slovenji Gradec. >) Osebno je največ agitiral v slovenjegraškem okraju. A pri volitvi dne 21. oktobra jo ostal s 134 glasovi proti Nemcu Seidelnu (163 gl.) v manjšini. Vzroka porazu sta bila, kakor mi je pokojnik zatrjeval, predolgo odlašajije s postavljenjcm kandidata in premrlva agitacija v mariborskem in slovenjo-bistriškem okraju. A preidimo sedaj k njegovemu slovstvenemu delovanju v Mariboru! — L. 1870., kakor je bilo žo zgoraj omenjeno, je izdal »rokopis kranjskega mesta«. L. 1871. je začel s sestavljanjem velikega latinsko-slovenskega slovarja, v pospeševanje tega dela mu je vlada število tedenskih ur na gimnaziji znatno skrčila. Vsled političnih nezgod in ostalih neprilik naslednjih let je ta načrt opustil. To je skoro vse strogo znanstveno delovanje Pajkovo v dobi mariborskega bivanja; ni torej nadaljeval kot sla- ') Glasilo liberalcev je bil .Slov. Narod", klerikalcev „Slovenski Gospodar" (L 1871. ustanovljen v Mariboru). •) Glej .Slov. Narod» 1873. 1. 8L 214 in sL vist, kakor jo bil v Gorici zaöol, temveč spisaval je leposlovno ter poljudno znanstvene razprave, največ estetičnega sodržaja, in črtico namenjene »zabavi in pouku« omikanega občinstva. — Objavljal jih je v »Zori«, ki je od leta 1872. do 1878. izhajala v Mariboru ter se tiskala v zgoraj omenjeni tiskarni; 1872. in 1873. i. jo je urejeval Davorin Trstenjak, od 1. 1874. do 1878. pa Pajk,») ki je bil že poprej sotrudnik lista. L. 187U. in 1874. je imela »Zora« tudi znanstveno prilogro, »Vestnik«; Trstenjak ji je bil urednik. — »Zora« je prinašala leposlovno in poljudno znanstveno berilo, anekdote, poučne črtice in drugo, kar zabava in poučuje širše občinstvo, posebno odrastlo mladino. Ni vso izvirno, kar tu čitamo; poleg zrelih premišljenih sestavkov najdemo tudi »poskuse«; a vendar je vseskozi zanimiv.*», ima prijetno Čtivo in ustreza svojemu glavnemu namenu širiti med ra-zumništvom ljubezen do slovenske knjige. — Povsem dru-pčna je bila smer Stritarjevega »Zvona«, ki je nekako v isti dobi izhajal: Ta je bil v prvi vrsti leposloven list; ni imel one praktične svrhe kakor »Zora«, a je stal v umetniškem oziru dosti više. Preglejmo, kar je iz Pajkovega peresa v Zorinih letnikih! — Najprej so tu nahajajo v obilem številu poučne črtico, ki so zanimive, a ne baš izvirne po vsebini, n. pr.: Životopis Kopernikov (Zora 1873), poročilo »Stanje šolstva v srbskoj kneževini« (Z. 1875), »Opis slovenske zemlje« (Z. 1877) in dr. — V spominih na Honetko« (Z. 1876) popisuje vtise s svojega potovanja 1. 1876. — Slovensko narodopisje jo obogatil z zanimivim člankom »Noša štajerskih Slovencev« (Z. 1876) in z objavljenjem dveh narodnih pesni: »Ena ptica priletela« (Z. 1873 str. 273) in satiro »Pesem od novo kramo« (Z. 1875 str. 23), v kateri smeši neznan naroden pesnik novotarijo francosko revolucije s pristno kmetskim konservatizmom. V prvem letniku (str. 55) objavlja prevod sloveče lloracijeve odo »Republiki« (I, 14): Spet, oh!.novi neaö v morje valovi le Ladja! i. t. d. (O navia, referent in mare te novi FluctuB.....) Pajk se je sploh zelo navduševal za lloracija. O njem in njegovi dobi je spisal samostojno delo v nemškem jeziku: »Augustus und Horaz. Deren Zeit, Charakter und gegenseitige Beziehungen......Marburg 1877 (68 str.). ') L. 1875. je izdal; „VenCek domaČih cvctlic^ Prijateljem „Zore* poklonil Janko Pjyk, (Obsega leposlovne doneske raznih pisateljev.) Prevel jo tudi Mirza SchafTy-jeyo pesem: »Die Weise guter Zecher ist i. t. d.« (Z. 1873, str. .'$3) in objavil ve6 izvirnih pesmic. Med njimi jo najmičncjša »Čakanje« (Z. 1873, str. 241): NoCca je tiha, VetrCek piha, Sladko rožice vse V saTijah zihtjejo se itd. Ugiasbil jo jo dr. Benjamin Ipavec.') Hajk je imel pri čitanju odliinoj.ših pesnikov navado, da je svoje obCutke in opazke zapisaval. Ta naöin branja klasikov je vreden, da ga posnema površna mladina, ki le prerada knjige »žre«, ne čita. — Tako 80 nastale študijo o Shakespeari'jevem »Hamletu« (Z 1874) in »Trgovcu Beneškem« (Z. 1877). Nekaj prizorov iz tragedijo »Romeo in Julija« je sam prevel (Z. 1875). Najobsežnejša je študija o prvaku hrvatskih pesnikov, Preradoviču (Z. 1874 in 1875). Tudi v mladih letih preminulemu Franu Cimpermanu (Z. 1874) in marljivemu A. Janežiču (Z. 1876) je postavil v svojem listu spomenik. Že navedeqi spisi kažejo, da je imel Pajk nežen čut in živo zanimanje za odlične pojave leposlovja. A nastopil je v tej stroki tudi povsem samostojno in razpravljal v este-tičnih razpravah o nekaterih pravilih leposlovja. Deloval je v tem oziru pri Zori enako kakor Stritar s svojimi »Literarnimi pogovori« v Zvonu. V to vrsto spisov spadajo: »Literarni pogovori in odpisi« (Zora 1873), »Pisma Zori-slavu« (Zora 1874), »Razgovori« (Zora 1876) in »Daktilus« (v Sestomerih, Zora 1877). »Razgovori« imajo obliko pisem do žene Pavline. Kot Zorin urednik se je Pajk seznanil s slovensko pesnico Pavlino poljakovo v Solkanu pri Gorici, ki je od 1. 1874. sem pesni v »Zori« priobčevala. Poročil se je z njo februarja 1. 1876. Poglavitne misli, izražane v onih estetičnih razpravah, so sledeče: Izvir poezije je hrepenenje človeka po vzoru; ') temu se pridruži pesnikovo navdušenje, ki oživlja pesem, da zbuja tudi v čitatelju podobna čustva.') Dobri pesnik mora proučevati najodličnejša pesniška dela raznih narodov, da se ob njih njegov okus oplemenjuje.«) Slovenskim pesnikom priporoča v posnemanje sosebno Stritarja,') ka- ') Napev hrani pisec teb vrst •) Zora 1873, str. 62 in 63. •) Istotam. •) Zora 1873, str. 366. Istotam, str. 382. terega pesni je vedno visoko čislal, tudi tedaj, ko je imel z njim literarne prepire. Zoprn mu je bil pesimizem moderne mladine, kateri se zdi svet tako žalosten in »pust«; kot tolažilo v bedi življenja nasvetuje samoizobraževanje.'} Vselej navdušen prijatelj klasične muze, oboževatclj Hora-cija in Shakespeareja, Prešernovih in Stritarjevih pesni, ne more se ogrevati za razno prikazni novejšega modernega slovstva kakeršne so: nemoralnost francoskih dram »polu-preteklo dobe«, nezdrava beletristika ruska, iz katere odseva nihilizem, posledica žalostnih družabnih razmer v tej državi, nekateri nestvori v novejši nemški literaturi i. t d. Marlittini romani mu prijajo.») Žal, da se je Pajk v svojih slovstvenih »Razgovorih« tudi spuščal na polje polemike s Stritarjevim Zvonom. — Stritar je bil v Zvonu 1. 1876.') omenil, da je treba nekoliko več edmosti v slovenski pisavi; naj nekateri opuščajo pisanje slovcnskc-hrvatske mešanice. — Med pisavo Zvona in Zore je bila velika razlika; pisava prvega jo bila pod vplivom Stritarja, Jurčiča in Levstika .precej edinstvena; prevladala so v njem kranjska narečja, ki so bila odločilnega vpliva za vso smer novoslovenskcga knjižnega jezika. Zora pa je izhajala v Mariboru blizu meje panonskih Slovencev; med sotrudniki so bili najvplivnejši Štajerci, ki se niso hoteli — kakor svoj čas Stanko Vraz — brezpogojno podvreči »kranjSčini«, ampak «o se v pisavi ozirali v prvi vrsti na panonsko slovenščino. To velja posebno o Pajkovem jeziku one dobe. — Stritarjev nasvet je ranil preobčutljivega Pajka, ki je v Zori •) rezko odgovoril in tudi drugim Stritarjevim trditvam nasprotoval. Sledila je Stritarjeva zavrnitev in izcimil se je literarni boj, ki pa ni postal oseben. Pajkova nepovoljna kritika Jurčičevega Tugomera *) je še bolj razvnela duhove.«) — V polemiki je bil Pajk, zapeljan po navdušenju za svoje nazore, prevročekrven, kar je njegovi stvari le škodilo. To se je pokazalo tudi v tem slučaju, sosebno ker je bil Stritar v literarnem boju od nekdaj miren in previden. Najsi^itejša literarna vojska v slovenskem slovstvu za abecedo je bila pravda o šestomeru. — Prof. Valentin Ker-mavner je bil v Zori 1. 1876. objavil prevod tretjega speva ') Zora 1874, str. 160. •) Zora 1876, 8tr. 78 in 79. •) Str. 62. «) 1876, 8tr. 111. ') 1876, 8tr. 143 in 144 ') Pajkora opazka v listnici aredniStva (str. 144) je bila zelo nepremišljena prenagljenost Odiseje; a Pajk 15a je kot urednik tako izpremenil, da ga imenovani profesor ni hotel spoznati za svoje delo. Stritar je hibe onih šestomerov pograjal') in obenem izrazil žHjo, naj bi kdo Koseskeja lopodoneče sestomero pregledal, če se v njih nahajajo uporabljena kaka pravila. Te naloge se je lotil Fran Leveč in iz preiskovanja 1575 verzov med drugim zaključil, da Koseskemu rabi samo moška zareza.») Tomu je Pajk v spisu »Leveč in heksameter«') z ostrimi besedami ugovarja . V Zori 1. 1H77. pa je priobčil obširno razpravo o »heksametru«. Nadalje je zložil vrsto satiričnih in didaktičnih pesmi v šestomerih pod napisom »Daktilus«. Naperjene so največ proti Pajkovim literarnim nasprotnikom; poezije ni dosti najti v njih; le dve imata splošno literarno vrednost. V IV. daktilu*) pojasnuje na drasličnem primeru, da ne zadostuje, ako tragedija samo prirodo posnema; ampak predmet sam mora biti umeten, vreden, da se ____" oSiviti duäo in prsi Mora slnSalcem . . . V V. daktilu») razpravlja o lepoti in smotru umetnosti. Neka »čarovna žena« nastopi in pravi: .Mojega lica poglfld ss nopokojem duäo navdaja, Da po zemlji bežeC podob si mojej enakih ISČe umetnik in mir v posnemanju najde edinem. Kaj je lepoti razlog, nmetnikn treba öutiti; Čut edina je luč umetniku in modrijanu. Stari je Platon umrl, ne nmrd pa nauki Platona" V estetiki se drži torej Platonovega naziranja, njegovega nauka o »idejah«. Platon namreč uči, da so »ideje« vzorci vseh v istinitosti bivajočih stvari; istinitemu konju n. pr. odgovarja vzorec (grški; i^i«) konja, kreposti vzorec kreposti, tako torej tudi resnični lepoti odgovarja vzorec lepoto. Hrepenenje po vzoru (idealu) lepega navdušuje umetnika, ki išče povsod na zemlji pogled one čarobne žene, t j. vzor lepote.®) Na Pajkove polemike je Leveč odgovoril s »Pravdo o slovenskem šestomeru«. Mnogo osebnih napadov na Janka Pajka v tej knjižici je Levstik narekoval Levcu; »poznejši dostavek« na koncu brošuro, ki je naperjen tudi proti osebi ') Zvon 1876, str. 248 naal. ') IstoUm. str 363-65. ■) Z»on 1876, str. 301 naal. *i Zora 1877, »tr 73; kot »poslanica o tragediji", izvzemäi konec, ponatisnjena v Sketovem berilu za 5. in 6. razred. •) Zora 1877. str. •) Kako je P^k pozneje Platonovo modroslovje snanstveno ob-delaval, o tem glej str. 21 te razprave. Pavline Pajkove, je od prve do zadnje besede iz Levstikovega porpsa.') Levstik je pozneje sam obžaloval one krivične osebne napade, ker je bil napačno poučen o Paj-kovili razmerah.') — Pajk je na brožuro rezko odgovoril v Zori 1. 1878. Neprevidni literarni boj s Stri^irjem, še bolj pa srdita pravda o Sestomeru sUi se bila za Pajku neugodno končala. Njegov pisateljski ugled je vsled leija sosebno pri ljubljanski mladini, ki je ta boj zasledovala, silno trpel. —■ A se druge nezgode so ga v tem času zadele. Dasi je njegova tiskarna v obče dobro uspevala, so ga vendar trie gmotne skrbi, ker je bil svoj čas začel s premajhno glavnico, čutil je več veselja in poklica za učitelja nego za trgovca. — L. 1877. je zopet vstopil v državno službo; a znovič se je varal v svojih upih; ni bil imenovan kam na Slovensko, ampak v mestece Hied na üornjem Avstrijskem, njemu popolnoma tuj kraj blizu bavarske meje. To jo bilo zanj pravo prognanstvo; ni mogel tu vztrajati; žc koncem okt. 1. 1877 so je na novo odpovedal državni službi in so vrnil v Maribor. Kden neuspeh za drugim: v politiki in državni službi je bil žrtva sistrima, v literarnem boju so mu bila krila zlomljena; k temu še skrbi s tiskarno! Bivanje v Mariboru, kamor je bil prišel pred desetimi loti z najjasnejšimi upi, mu je bilo zagrenjeno. — Koncem marca I. 1878. je nehal izdajati Zoro,') nato pa se je z rodbino preselil v Gradec; s kakšnimi nameni in načrti, nam kaže naslednje poglavje. III. Poslednja doba: modroslovsko delovanje. Prišedši v Gradec se jo Pajk v jeseni I. 1878. na ta-mošnjem vseučilišču vpisal kot izvanreden slušatelj modro-slovske fakultete. Pohajal je skozi dva semestra izključno filozofska predavanja profesorja dr. Alojzija Riehla in deloma tudi Kaulichu. Posvetil se jo torej novi znanosti, naj-svobodnejši, a tudi najbolj tajinstveni izmed vseh: lilozoiiji. Kaj ga je k temu napotilo? Jasen odgovor nam daje v svojih zapiskih, kjer čitamo (1. 1881.): »In philosophiam ita incidi: Solatium, quod et »amici« et religio denegaverant, in philosophia quaerere constitueram, noque ea re falsus sum!* (To-Ie me je napotilo k modroslovju: Tolažbo odre kano mi po »prijateljih« ter veri sem sklenil iskati v modroslovju, in nisem se varal). Vse njegove nade o uspešnem ') Levčeva iajava v „Uvetikorih zbranih spisih" V, str. 383. ») Olaaer, Slovstvena agodo»iiia Iir, str. 217. *} Tiskarno je prodal sioprav 1. 1879. ■i 'ii t .. rB D delovanju v prid naroda so se bile izjalovile; to mu jo srce z bridkostjo napolnilo, ni mu pa uklonilo čvrstega duha; niozofija mu je bila tolažnica, ki ga Je iz zemske bede povzdigovala v one sinje viäave, kjer nam nobena ovira duha ne omejuje, odkoder motrimo vse zemsko delovanje in pehanje kakor gibanje valčkov na nepregledni morski gladini. Njegov voditelj v modroslovju je bil dr. Alojzij Riehl, herbartijanec, sedaj profesor na vseučilišču v Halle a,d Saale na Nemškem. Z njim je tudi osebno občeval ter v poznejših letih dopisoval. Riehlov vpliv so kaže v marsikaterem Pajkovih filozofskih spisov. — Pajkov načrt je bil pripravljati se za filozofsko profesuro na vseučilišču; a Se tekom leta ga je opustil in znovič vstopil v državno službo; dobil jo 1879. I. delinitivno mesto profesorja na drugi nemški gimnaziji v Brnu. Tu je bival do I. 1877. Pri kolegih in dijakih je bil priljubljen, v javno življenje pa so ni vtikal; tem marlji-vejše je deloval znanstveno, posebno na polju filozofije. Prvi plod teh študij je bil spisek »Principien der Newtonschen Inductionsmethode« (Brno 1880),') v katerem razpravlja o Newtonovi metodi prirodoslovskega raziskovanja, ki je stoprv prav omogočila strogo znanstveno delovanje, prosto vsakršnih predsodkov. Podobne vsebine je razfiravica »Grundsätze der wissenschaftlichen Forschung« (Brno 1882),*) v kateri razlaga komparativno, analitično in sintetično metodo. V Letopisu Slovenske Matice 1. 1881. je priobčil spis »Lessingova in Šekspirova sodba o Židih«, v kateri govori o zastopnikih židostva v Lessingovih igrah »Die Juden« iu »Nathan der Weise« ter o Shakespearejevem »Trgovcu beneškem«. Zanimiva je Pajkova sodba o zadnji drami: Opis Žida Shyloka smatra za obrambo židovstva: pesnik Shakespeare je pokazal, kako so kristjani z zaničevanjem židovskega plemena sami zakriviti, da se je ta rod tako popačil. Isto trdi Bodenstedt.*) Da bi pa Shakespeare bil podal v tej drami nekako prikrito apologijo židovstva, je iz marsikaterega vzroka dvomljivo.*) — Zanimanje za Žide je v Pajku zbudilo mesto Brno, kjer so judje jako značilen dol prebivavstv»; L. 1881. je začel v Celovcu izhajati »Kres«, med katerega sotrudniko je tudi Pajk vstopil. — V prvem letniku ■) Izvestje II. nemSke ^innasije t Brna. ») Ivestje n. netnSko glmnasije v Brnu. Shakespeare« Frauengeetalten str. 22B si. «j Primen prof. Kreka protidokaae v Kreau 1. 1888, str. 432-436. je objavil »Nekaj domačih besed«, katero je bil nabral okoli 1. 1872. v mariborski okolici; razen tega je priobčil »Doneske li filozoRCnej terminologiji« kot dopolnilo Cigale-tove terminologije in »Svobodne misli o našoj izobrazbi«. V zadnji imenovanih razprav so kaže vpliv modroslovskih študij; govori o umeteljnosti, znanstveni in nravstveni izobrazbi. V znanstveni priporoča Newtonovo induktivno metodo. Namen znanosti mu je (po angleškem modroslovcu Baconu) pospeševanje človeške sreče.') Oledo nravstvene izobrazbe naglaša, da jo treba pri narodovi vzgoji razvijati svobodno voljo, kajti slabotni fatalizem vodi vsak narod v pogubo.») Pač krasen nauk, posebno malim narodom! V »Kresu« I. 1882. je izšla »Kritika Gregorčičevih poezij«. V njej nasprotuje pesnikovemu svetobolju, ki njegovi rezkoodločni naravi ni prijalo. Tudi nekaj jezikovnih hib je pesniku očital. Pri tako ozkosrčnem ocenjevanju pa — žal — ni poznal, da so bili klasični umotvori Gregorčičeve muzo nenavadna, sijajna prikazen na obzorju slovenskega slovstva. V istem Kresovem letniku nahajamo »tri Prešernove polatinjene« (Prešernov »motto«, »Kam« in »Pevcu«),') vsekakor originalen poskus. Kot primer navedemo »motlo« (Sem dolgo i. t d.): Tentas diu sum sp«. raetu, Ml! Hpos, metus misit mana; Cor nunc me inane non iuvat, Jam spem, metum desiderat. L. 1883. pa je izšla v »Kresu« iz Pajkovega peresa daljša izvirna latinska pesem v proslavo sedemdesetletnice Miklošičeve.') L. 1886. je objavil dva kulturno zgodovinska članka v poljudni obliki; »Kaj ljudje na naši zemlji jedo« •) in »Kako človek na naši zemlji stanuje«.») Oba sta srečna poskusa populariziranja znanosti. One latinske pesni in priljudne razpravice so za Paj-kovo pisateljevanje te dobe samo stranskega pomena; največ je takrat deloval v filozofski stroki. L. 1885. jo predaval v brnskem učiteljskem društvu: »Cber die Paedagogik und einige psychophysische Elemente ') Str. 660. ') Str. 601. ') Str. MB-546. «) Str. B99. Koledar družbe bt. Mohorja 1886. •) Večemico dr. sv. M. 1886. derselben«.') Pedagogiko imenuje »umetnost, vsestranski razvilek mladega človeka pospeševali«. Zanimiv je poskus, uporabijevati psihotiziko v vzgojeslovju, namreö duäeslovne pojave izraževati v matematičnih formulah. Tako n. pr. je glavna, najpreprostejša formula psihofizike z ozirom na vzgojeslovje: «) A X = P (A telo, X duša), torej vzgoja obstoječa iz telesne in duševno izobrazbe. Taki poskusi pa so precej prisiljeni in v obče pri vzgojeslovju dozdevno učena, pa nepotrebna navlaka. V doslej navedenih filozofskih spisih razlaga Pajk le nazore drugih modroslovcev; I. 1886. in 1887. pa je izdal popolnoma samostojno delo, ki je zbudilo med strokovnjaki mnogo zanimanja. To je razprava »Zur Theorie der menschlichen Nachahmungen. Psychologische Studie«.') — Posnemanje imenuje obnovitev onih predstav, kretanj in činov, katere kdo zaznava pri drugih. Posnemanje je nehoteče (mehanično) ali izvira iz psihičnih nagibov. Pisatelj izkuša kolikor mogoče mnogo vrst posnemanja razlagati iz psihičnih nagibov, pa no mehanično; tako n. pr. tudi posnemanje otrok, na pol bebastih i. dr. Taki psihični nagibi so verska, nravna. estetična čustva, čut ugodnosti (n. pr. sosmeh, sozehanje) in koristnosti. Zanimivost razprave povišuje obilo primerov, posebno h narodopisja divjakov, ki jo pisatelju dobro znano. Razprava jo bila kot disertacija na dunajskem vseučilišču odobrena, na kar je Pajk julija I. 1887. rigoroziral, v starosti 50 let! Na jesen istega lota je bil imenovan profesorjem na Kranc-Jožefovo gimnazijo na Dunaju (I. okraj), kjer je služboval do 1. 1899., do nekaj mesecev pred smrtjo. Bivanje v avstrijski prestolnici je bilo v dvojem oziru za Pajka izpodbudno: Z ene strani je stopil zopet v ožjo dotiko s svojimi rojaki, ker je našel na Dunaju odlično slovensko kolonijo, z druge pa so mu bogate dunajske knjižnice znatno olajšale filozofske študije. S teh dveh stališč oglejmo si njegovo literarno delovanje te dobe! Dunajski Slovenci, na čelu njim nepozabni, vedno se-gavi »starosta« Navratil (f 1896), so se zbirali — navadno vsak mesec — v »slovenskem klubu«, kjer so bila raznovrstna berila ter pevske in godbene predstave na dnevnem redu. Tudi Pajk, eden najstarejših članov, je večkrat predaval. Prvikrat o predmetu: »Dr. Jožef Mislej, slovenski ') Mährisches Schulblatt XIV, Nr. 10-12, Na tem meatu bodi Be omenjeno, da je priobčil 1. 1889. v .Vrtca" (St. 12) mi«no pesem ,Tri iskre* (aa vero, dom, cesarja). ') Oöe paihofizike je Fechner- ») Isvcsije JI nemSke gimnaaije v Brnu 1886. in 1887.1., 21-i-15 str. modroslovec«.') Tu poroča o nekem pri Slovencih pozabljenem modroslovcu, rojenem 1. 1761. v Podragi na Vipavskem, ki je obračal matematiko na dušeslovne prikazni in o tem spisal večjo filozofsko delo. L. 1894:. je bral spis »Davorin Trslenjak. Doneski k njegovemu životopisu.« *) V tem berilu podaja zanimiv essay o duševnem življenju štajerskih Slovencev v dobi preporoda s posebnim ozirom na Tratenjakove zasluge. Objavlja nadalje Trstenjakov svojeročni življenjepis (iz 1. 1876.) in neko Trstenjakovo pismo (iz 1. 1874. v katerem z izbornim humorjem opisuje svojo »uredniSko sobo« in s finim sarkazmom sineži slovensko filislerslvo. Svojemu nekdanjemu učitelju in dragemu prijatelju v spomin je spisal Pajk tudi Črtico o Trstenjakovem značaju (»Davorin Trstenjak kot človeko).») Ohranil jo temu odličnemu Slovencu in Slovanu prijateljstvo do groba jf jo Trstenjak I. 1888.) Ko je bival na tujem, je z njim pismeno občeval, dve leti pa — 1881. in 1882. — je bival z rodbino črez počitnice v idiličnem Starem trgu, kjer jo župnikoval Trstenjak. V berilu »o človeškem življenju«*) je navedel razne citate iz slovenskih pesnikov, ki so nanašajo na bistvo človeškega življenja; dodal jim je lastna premišljevanja. Zadnjikrat jo bral v »slovenskem klubu« I. 1897.; borilo »Krasoalovne črtice« je bilo objavljeno stoprv po njegovi smrti v »Dom in Svetu« 1. 1899,') Tukaj uči, da krasota ni nekaj subjektivnega, temveč da tiči v stvari sami nekaj, kar jo dela ali krasno ali pa nelepo. Vzroke stvarne krasote spoznavati, je zadača krasoslovja. Ena zahtev krasoto je ta, da ima predmet nravstveno podlago. Kajti nrav-stvenost hodi vsporcd s telesnim in dušnim zdravjem ter je z njim eno in isto. Istotako zameta absolutni naturalizem, ki smatra vse za lepo in vredno, da se opisuje; kajti ni vse krasno, kar je prirodno. Pač pa je zahteva krasoslovja da je umetnost resnična, t. j. realistična. Ta razprava ima, kakor se brž spozna, svojo ost obrnjeno zoper moderno naturalistično smör — »novo strujo« —, ki se od 1896. 1. pojavlja tudi v slovenskem slovstvu. Kakor svoj čas kot uredniku Zore, tako se je zdela tudi pozneje Pajku ta smer kvarna za narod, in z mladeniškim ognjem je šel v boj zoper njo. Prilika se mu je nudila, ko so literarni nasprotniki njegovo soprogo napadali po časopisih; odgovoril jim je ostro v Edinosti. ') Natisnjeno v .Ljubljanskem Zvonu* 1891. ») Lj. Zvon 1894. •) Koledar dr. bt. Mohorja 1892. *) §t. 23 in 24. •) Rokopis hrani pisec teh vrst; letnice v njem ni zapisane. 2« Istega let« — 1897. — je izšla Pajkova estetična razprava; »O jedru tragedijo in drame sploh«.') Najzanimivejši jo njen prvi del: »Aristotelj o trajjcdiji«. Tu polemizira z Aristoteljem, ki uči, daje svrha trasreJije zbujanje bojazni in milosrfija. Ta določitev svrhe se mu zdi preomejena; njemu zadostuje kot naloga tragedije, da nam »predstavlja zanimive slučaje življenja, ki kažejo gledavcu važne in ne-jednake spremembo usode«.') Dejanje, pa no značaji, kakor trdi Aristotel}, so mu sredotočje tragedije. Tragični )csnik naj nas poučuje o borbi človeka na smrt in živ-jenje«. V obče pa se no loči Pajkov nazor mnogo od Ari-stoteljevega, kajti ravno s tem, da gledamo to borbo, se zbujata v nas »strah in milosrčje«. Ta Pajkova razprava je povzročila v raznih krogih*) odpor, ne toliko zaradi njegovih nazorov o tragediji, kakor zavoljo prerezko sodbe o Aristotelju. Znano je, da jo sbolastična filozolija Aristotelja slavila kot prvega modroslovca starega veka; novejše mo-droslovje pa naglaäa bolj zaslugo Platona, Aristotoljevega učitelja. Pajk imenuje v svoji razpravi Aristotelja naravnost »nehvaležnega posnemovavca Platonovega,« ki je svojega učitelja zatajeval »ter tako znovič razkril svoj baš ne preblagi značaj«.«) Nehvaležnost nnpram Platonu se. jo Aristotelju od lilozofa Bacona (1561—1026) počenši že večkrat očitala,») in tudi Pajkov učitelj modroslovja Riehl je zastopal to mnenje.®) Navzlic temu pa velja Aristotclj nedvojbeno kot ena najodličnejših prikazni na obzorju (ilo-zolije vseh časov; v tem oziru ga je Pajk premalo cenil. Tudi pedagogična prasanja so mikala Pajka v dobi dunajskega bivanja. L. 1890. jo izdal zanimivo knjižico: »Zur Gymnasialreform«,') v kateri nasprotuje starokopitni uredbi gimnazijskega pouka in nasvetuje jako korenite iz-premembu: Pouk v klasičnih jezikih ni težišče gimnazijskih študij, ampak enakomerno izobraževanje v vseh strokah človeške prosvete je smoter gimnazije. Pouk v klasičnih jezikih hira vsled mnogih hib: preveč slovničarjenja in pismenega prevajanja, premalo čitanja klasikov iti popolno zanemarjanje govornih vaj. V prvem razredu naj se dijak vadi samo v materinščini, stoprv v drugem naj so začenja z latinščino, v četrtem z grščino. Poslednji jezik pa bodi ') Letopis Slovenske Matice 1887. 1. 'j Podobno so izraža Pajk v „poslanici o tragediji" (glej str. 17 te razprave). •) N. pr. v „Dom in S^etu* in „Ljublj. Zvona." «) Str. 114 omenjene razprave, ») N. pr. Schwegier Üeachichte der Philosophie str. 81. •) Kakor mi je pokojnik povedal ») Wien 1890 Pichlera \V:Lwe. 46 str. obvezen samo za one dijake, ki nameravajo nadaljevati študije na visji gimnaziji; ostali pa so obvezani naiiiestu toga 80 učiti kakoga modornega jezika. V poučevanju jezikov nasvetuje analitično metodo, a ne sintetične. Risanje bodi obvezen predmet- Propedevtika naj se začenja z duše-slovjem, potom naj sledi logika. Preiilimo sedaj k strogo modroslovnim spisom, ki so nastali za časa Pajkovoga bivanja na Dunaju! Ileči smem, da se jo v tej dobi toliko bavil s filozofijo, kakor še skoro nobeden Slovenec pred njim. Njegovi odlični razpravi o človeškem posnemanju sledil je 1. 1987. spis: »Platons Metaphysik im Grundriss«.') Tu razpravlja o Platonovem svetovnem naziranju, posebno o njegovih »idejah«; lotil se je s tem najtežavnejšega dela modroslovja, metafizike. Mikavno pisana in za modroslovca, filologa in zgodovinarja skoro enako zanimiva je razprava: »Sallust als Ethikera.'l V njej kažo, da je Saluslij posnemal filozofsko-etično zgodovinopisju Tukididovo, v stoičnem naziranju pa je somišljenik Ciceronov. S toga stališča kritikuje v zgodovini delujočo osebe in povsod naglašujo, da ni življenje torišče za uživanje in zabavo, ampak da zahteva razvijanje človeških močij, posebno onih nesmrtnega duha. Tako jo postal Salustij predhodnik filozofsko-kritičnega zgodovinskega naziranja nekaterih poznejših rimskih zgodovinarjev, pred vsom Tacita. Kot samostojnega filozofa se pa kaže Pajk v naslednjih treh spisih: »Dotike prava in naravstva«,'} »o naravstvencj obvezanosti«') in »Praktische Philosophie«,') njegovem najobsežnejšem delu. Prva dva spisa sta edini večji lilo-zofski razpravi, kateri je Pajk spisal v slovenskem jeziku; objavil ju je v Pravniku, ker je njih sodržaj pravno-lilozof-aki.»| Vsi trije spisi obravnavajo etiko (nauK o nravstvu),') ki jo bila Pajku najbolj priljubljena lilozofska stroka. V prvem spisu razpravlja o etični podlagi prava. 1'ravna kazen ') Izvestje Franc Jožefove gimnazije na Dunaji 1888. ») lavcstje Fr. Jož. g. na D. 1Ö02, 1891 in 1805. •) Slovenski Pravnik 1892. ♦) iBtotam 1803. ') Ein Hilfsbuch für öfTontliclio und private Erziehung. Wien 1«96 (1899). Karl Konegeo. (Ta je prevzel 1.1899. knjigo v svojo založbo.) •) Urednik Pravnikov, dr. Danilo Majaron, ki je takrat urejeval tudi Slovenski Narod, pridobil je Pajka Se za aotrudnika imenovanega političnega lista. Iz Paikovega peresa je veö političnih člankov in dopisov ter spisek „Rimljanski napisi v Celju' {1804. 6t. 182 in si). O priliki petindvajsetletnicc Slovenskega Naroda se je oglasi! v slavnostni Številki (1893, St. 75). ') Tako je Pajk prevel grSki izraz. mu je »prisiljevanje družbenikov v naravstveno žitje«; kazon mora dosegati poboljSanje alt pa očuvanje družbo pred zlom, ne pa osvete niti povračila. Smrtna kazen je z naravstvenega stalisia samo v nekaterih slučajih dopuščena, kadar to zahteva samoobramba v stanju skrajnega odpora (Nothwehr): Ako se družbeniki vzdignejo z orožjem v roki proti družbi, kadar se vrši veleizdajstvo pod očmi družbi-nega sovražnika ali se uspešno naskoči ali ubije družbinski vladar. Vsebina spisa »o naravstvenej obvezanosti« so strinja z nekaterimi točkami »praktične ftlozoflje«; tam nam bode govoriti o njej. Najdragocenejši sad Pajkovih modroslovskih študij je knjiga »Praktische Philosophie«. V njej razklada vse svoje modroslovske nazore, kakor so v njegovi duši dozoreli po dolgoletnem znanstvenem preiskavanju in po lastnih izkušnjah. Ker se v njih osvitljuje marsikatera stran Fajkovega značaja, pred vsem pa, ker je to skoro edino filozofsko delo te vrste iz peresa Slovenca, zato nekoliko več o" tej knjig^! Pajkovo delo obsega vso etiko. A ta znanost ne sme po njegovih nazorih preiskavati samo bistvo nravnosti, temveč mora dajati tudi nasvete za praktično življenje; kajti »baš javno sosebno družabno življenje potrebuje morale, da ne zdivja.« ') V tem oziru so pridružuje Pajk francoskemu modroslovcu moralistu Feuillee-ju.*) Nravnost obstoji v pospeševanju srečo; nraven biti so pravi, svojo in drugih srečo pospeševati.») Brez nravnosti ni srečo. Prava sreča pa ne obstoji v posvetni radosti, ki je zelo nestalna, ampak v notranji zadovoljnosti krepostnega, ki si je v svesti, da je ostal zvest načelom nravnosti. To srečo nosi tudi oni v svojem srcu, ki mora navzlic svoji kreposti razno kako zemsko bodo in nadlogo pretrpeti. Pajk je torej moralist in evdajmonist ({'jSMaovis = sreča) v najple-menitejšem pomenu te besede. Nravnosti pa ni iskati samo v človeku, ampak v vsej naravi. Tako n. pr. se nahaja tudi v živalstvu obilo slučajev pospeševanja mejusobne sreče t. j. nravnosti.') Zato je smatrati vso zakone narave tudi kot zakone nravnosti. To kaže pred vsem dejstvo, da 80 grehi zoper naravo tudi grehi zoper nravnost. Iz pojma nravnosti siedö nravstvene dolžnosti ne samo proti človeštvu, ampak tudi proti živalstvu,*) rastlinstvu ter vesoljstvu sploh. Soglasje ') Uvod, str. 3. *) Ta mož se je T piamu do Pajka o njegovi „praktiCni filozoflji" laskavo izrekel. >) Primeri socialne uredbe Čebeljih in mrav^iiOih državic! *) O tem predmetu je spisal raapravico „Haben wir Pflichten gegen die Thier©?" (v dunajskem listu „Der Thierfreund" 1896; stran 46 in 47). človeško volje z nravstvenimi zakoni se imenuje nravstvena obvezanost (sittliche Verpflichtung), Njeni nagibi so različni: najčistejši in najvišji je spoznanje nravstvene dolžnosti kot potrebo v pospeševanje sreče posameznika in družbe; a pri večini ljudi so nagibi k nravstvenosti nižje vrste: vest, strah pred kaznijo i. dr. — Kden najtežavnejših problemov vse etike je prašanje po svobodi (indeterminizem) in nesvobodi volje (terminizem). Pajk tako-le sodi: Vsakemu človeku je prirojen nagon dosozanja sreče; temu nagonu se ne more ustavljati; zato ne moro človek nikdar kaj drugega storiti nego to, kar je spoznal za najboljše. V tom zmislu je človeška volja nesvobodna. Spoznanje tega pa, kar jo za človeka najboljše, je od njega samega odvisno, in z ozirom na spoznavanje lastne sreče je človeška volja svobodna. Zaradi tega je človek, ako je pri pameti, odgovoren za svoja dejanja. Vladajoče smeri današnjega modroslovja so materiali-zem, sociologija in biologija; Pajk pa se ne drži nobenega teh naziranj, ampak je moralist: nravnost v najširšem pomenu te besede je vodilna misel njegovega etičnega sistema.*) Verski morali ne nasprotuje Pajkova etika; kajti nmodroslovni in verski nravstvenik, izhajajoča od popolnoma različnih načel in nazorov ipak prihajata do istih dejanskih nravstvenih pravil.« Tako piše Pajk v uvodu k slovenski izdaji svojo etike,*) ki jo je nameraval spisati. Dela pa ni dovršil.') »Praktična lilozofija« je Pajkovo najzrelejše in najbolj dovršeno delo. Iskaje tolažbe po bridkih prevarah življenja jo premotrival ono uganko, ki jo zovemo življenje, ter našel uteho v prekrasnem načelu: prava sreča je zavest, da smo ravnali po večnih zakonih kreposti. Ni so torej vdal ni budhističnemu svetobolju niti ciničnemu skepticizmu. V Pajkovem delovanju vidimo nenavadno mnogo-stranost; z začetka je bil slavist,.potem estetik in politik, končno pa filozof. Njegovo delovanje v zadnji stroki je bilo najplodovitejše; v njej je kazal izredno nadarjenost. Žal, da ■) V lista „Kantstadien" (1899 Selbstanzeigen), ki izhaja v Halle ad Saale, naznanja Pajk sam evojo knjigo, piSoC med dragim: Das Sittliche wurde nicht aus der Menschennatur allein, wie es zumeist geschieht, hcrvorgesucht, sondern aus dem Bereiche der Oesammtwelt, um auf dieser breiten Grundlage einen möglichst universellen Begriff desselben zu gewinnen." ') Rokopis brani pisec teh vrst. •) Spisal je samo obdiren uvod, dalje ni priSel, se jo posluževal skoro v vsoh filozofskih spisih nemškega jezika in da je zato njegovo delovanje na tem polju v Slovencih še malo znano. Nemščino jo imol Pajk v popolni oblasti; ne pozna so njegovim nemškim spisom, da njih pisatelj ni Nemec po rodu. Islolako pravilno in čisto je nemščino tudi govoril. Slovenščino je dobro poznal, sosebno štajerska narečja, a v slovenski pisavi je bil preveč izviren; trdovratno se je držal nekaterih oblik in izrazov, ki so lastni panonski slovenščini in hrvaščini, ne pa ostalim slovenskim narečjem. Premalo se je oziral na dejstvo, da je pri najodličnejših slovenskih pisateljih prevladalo karantansko-kranjsko narečje. Ravno to mu je nakopalo mnogo nasprotovanja proti Zori in zbudilo one žalostne boje, ki so mu v toliki meri grenili življenje. Tudi pozneje v svojih slovenskih filozofskih spisih ni bil srečen glede izbiranja izrazov; premalo je upošteval one besedo slovensko terminologije, ki so so bile že po uradih udomačile. Dr. Janko Pajk je bil v obče krepek in zdrav mož prikupno zunanjosti. A noprilike v zadnjih letih mariborskega bivanja so njegovo Živčevje močno pretresle. Postajal e silno razdražen, in to bolestno stanje se je v zadnjih otih zelo shujšalo. Od začetka 1. 1899. sem se je čutil jako oslabelega, a vendar jo še dalje služboval. Bolan je zapustil meseca julija Dunaj, kjer je bil ravno doslužil; šol jo v Kranj, da bi se tam okrepil; a zdravje se mu ni več vrnilo. Na smrt bolan se je preselil v Ljubljano, kjer ga je Hrigh-tova obistna bolezen pokosila dne 7. novembra 1899. leta po dolgem mučnem trpljenju. V domovino, po kateri jo hrepenel toliko let, je prišel umret! Niti ona vesela ura mu ni bila tu usojena. Pajk je bil volonadarjen. Učenje mu ni delalo nikdar težav, in skoro igraje se je seznanil z raznovrstnimi znanostmi: posebno v filozofiji je imel ogromno znanje; tudi s prirodoznanskimi vedami so jo v poznejših letih mnogo bavil. Z začetka linguist, se je brez težave temeljito priučil precejšnjemu številu jezikov: govoril jo gladko francoščino in italijanščino, dosti spretno tudi angleščino. Srbohrvaščina in ruščina mu jo bila že kot vseučiliščniku dobro znana; češčine so jo učil v zadnjih letih svojega življenja. Imel je lep pisateljski dar in spisaval je lahkotno ter brzo dolge razpravo leposlovno ali znanstvene vsebine. Odločne narave so je z gorečnostjo vnemal za vsako idejo, ki mu jo prijala, in branil jo brezobzirno svojo prepričanje. Žal, da je bil včasih v navdušenju za dobro stvar prenagel in prostrasten. Tako so nastali oni bojeviti članki v Zori, pozneje pa v Edinosti zopor Lampetovo »Cvetje s polja mo-droslovskega«.'! »Nonutn preinatur in annum« velja posebno pri kritikovanju in v polemikah; ni dobro, v naglici spisan članek polemične vsebine še v stanju razburjenosti poslati v tiskarno ali uredništvo. — Da jo razdražljivost njegovih oslabelih živcev prenagljenost in burnost znatno pomnožila, se razume. V družbi jo bil Pajk vedno zelo živahen, zabaven in vljuden. Bil je odličen govornik, nekdaj na političnih shodih, pozneje pa v veseli družbi, n. pr. v »slovenskem klubu«; njegovi govori, tudi majhne napitnice, so bili polni ognja, patosa in rozkosti, včasih do pretiranosti. Svojih nravstvenih nače so jo v privatnem življenju strogo držal; v jedi in pijači je bil vzor zmernosti; resnico jo ljubil črez vse; krivico, tudi najmanjšo trpeti, mu je bilo neznosno. Tedaj je v njem naglo skipela jeza, in znal je biti jako buren. Bil je ljubeč soprog in skrben oče, saj jo našel v rodbini vedno tolažila v borbah življenja. Ako sem v teh svojih skromnih vrsticah zbudil med čitatelji spoštovanje do ranjkega predragega mi očeta ter jim podal vsaj pregledno sliko njegovega delovanja, potem som dosogol svoj namen; kajti dr. Janko Pajk zasluži v politični in slovstveni zgodovini slovenski trajen spomin. Kdor premišljuje njegovo spremenljivo življenje, spozna resničnost onih trpkih besed, ki so izklesane v njegovem nagrobnem spomeniku na pokopališču pri sv. Krištofu v Ljubljani; Pajk jih je 1. 189G. sam zložil za svoj nagrobni spomenik. Glasijo se: Zahman v življenju iskal sem inirü, Daj, mati 2^inlja, da ga najdem tu! ') Edinost 1809. Narodni izrazi. Nabral F, F, Luiar. >snoval sem zbirko po nadnu drugih nabiravcev. Načelno nisom ničesar sprejel, kar sem že našel pri drugih nabirateljih. Vsak nabiratcij je seveda nabral največ iz svojega okraja; vsak okraj pa ima svoje posebnosti, ali kakor pravijo »vsaka vas ima svoj glas«. Vemo pa, da šo ni vse pobrano in prav določeno. Imel sem že pred izdajanjem Pletersnikovega slovarja zbirko manj navadnih izrazov. Ko je prišel slovar na svetlo, sem opustil nabiranje, češ, sedaj imam vse s slovarjem. Toda pri vsakem na novo izišlem sešitku mi je ostalo nekaj nenatisnjenih besed. Lotil sem se po dovršenem izdavanju slovarja iznova nabiranja. V večje pojasnilo krajevne govorice som tudi dostavljal nekaj drugod znanih posebnosti glede izreke; pri vsakem izrazu je kraj dodan. Priprosti seljaki se sicer ne drže vselej železne doslednosti v vsaki malenkosti, in izpraševavec večkrat dobi odgovor »To je vse jedno«, kakor navaja Navratil v Ljub. Zvonu 1. 1888. str. 680. Zato je pa dobro, da nabiratelj dalj časa tajno opazuje in posluša narodovo govorico iz raznih ust. Včasih sem tudi opozoril na nedostatke Pleteršnikovega slovarja, pa ne, da se s tem zmanjšujejo zasluge tega dela, ampak da vidimo, da je vsako delo popolnjevanja potrebno. Opozarjati moramo na razne hibe besednjaka, da dobi narod kedaj popolnejši zbornik vsega slovenskega jezičnega blaga. Naglasnice in diakritična znamenja sem rabil, kakor 80 bila v dosedanjih zbirkah navadna. Kratice so umevne: D. i. 8v. = Dom in Svet. Dobr. = DobrAva pri Kropi (Radovljiški okraj), izg. = izgovarjajo. IzL = Št. Jurij (Podšentjiir) pri Izlakah pri Zagorju ob Savi. Let = Letopis Matice Slovensko. . Zv. = Ljubljanski Zvon. et. = Pletoršnikov slovensko-nemški slovar. Št. Got. = Št. Gotliard pri Trojanah, bt. Lamb. = Št. Lambert pri Zagorju ob Savi (Litijski okraj), dve uri od Izlak. Izlake in Št. Gothard sta lo 1 uro vsaksebi, vendar sem v nekaterih rečeh opazil razlike. Izlake (363 m| imajo zvezo z Zagorjem pri premogovniku in z Dolenjskim ter spadajo v Litijski okraj. Št. Gothard (629 m) pa ima zvezo z Urd-skim m Kamniškim okrajem na Gorenjskem ter z Vranskim na Štajerskem. 1. Besede. &bra$čica, o, (izg. ^brašca) f. die Stabwurz, artemisia abro- tanum. Dohr. V Izl. pravijo d bra t, m. ad6n, num. eden, unus. Dohr. Po Dolenjskem naglaäajo «iden, öden. äjdovec, vca, m. med, katerega nabero čebele na ajdi. hI bäba, o, f. babica, samica ptičev. Dobr. Selca pri Škofji Loki. bäbica, e, f. pokončen steber vrtne ograjo. hI. Podobno navaja Plet. za baba po Zalokarju. bäjkati, am. v. impf, herumjagen, einhertreiben, pojati: nikar ne bajka) živine v^jjscnico. Izbäjkati, am, v. pf. iz-poditi ven, izi>t(f?ati koga iz postelje, iz hiše, žival iz luknje. hI. bäsatl, biisam, baiem, v. impf, sdliti, siedeln; bäsati se, prebäsati se, sich siedeln; bäsenga, die Siedelung (= stMinga v Let. 1895, 39). Dohr. Prim. dr. K. Štrekljevo razlago v Let. 1896, 140 v pomenu nakladati (Schmeller-Fromm. I. 765.) Plet. ima prebdsali, üherpaektn. bävec in dom. bavček ali bavoek, m. 1. rastlinski izrastek rožne šiškarice Ši. Gol. Tem izrastkom pravijo v Izl. zaspdno jabolko, ker jih rabijo za kajenje takih otrok, ki ne morejo spati. 2. cvetna glavica raznih rastlin, posebno rešetark (dipsacus), osatov (carduus) in drugih socvetek. Oot. böllca, e, (izg. böica) f. Orakelblume, chrysanthemum leucän-thomum. hl. beliti, belim, = böliti pri Plet: kostanj ali krompir b., Kastanien schälen. Izl. V rabi je tudi obeliti z istim pomenom. Prim, obelina, obelinje, obUčim pri Plet: v Izl. pravijo o b e I i č i n a. beräd, a, m. neka loterijska igra: berača staviti, b. zadeti. Stavijo 8 ali 10 številk vkup v eni vrsti, in vsaj 2 ali 3 številke morajo priti. Ljubljana. Nemci pravijo Beltel-spiei, Bettelterm. besedfßitl se. im se, v. imf. besodovAli so, einen Wortstreit haben: dolgo uro se je besedičil 7, gospodom. Š'. Lamb. bezeU. a, (izg. tudi bzelj, bizelj) m. mezelj, mozöij. Dohr. l'rim. bezgavka bzikaü {apriUen). bezljää, a, m. vol, Ui rad bezija in sisače. hl. bTgla, o, 1'. trščica, ki bo od večje trsko odkroji. hI. So manjka je potem znana biglica, llolzspiitlerchen, Zündhölzchen. besedo bUjla (katere Plet nima} in nje razlago najdeš po D. Trstenjaku v Let. 1874, 11. 52. binkoštnica, e, f. Smarnica, convallaria majalis. M. KraSinja (Kamniški okraj), blra, e, f. poljski pridelki (odnosno korenje, repa in krompir) za živalsko hrano. Nekaj bire zakopljejo irez zimo v zemljo. Dokler imajo biro dosti, prašičev no pokoljejo. hI. Duhovnikovo biro pa imenujejo ,kolektiira'. birmovec, vca, m. kupčijski opravnik, agent Izi. Podlaga jo /inna, naslov trgovine. bIz61jS61na, e, f. vino z Bizeljskega pri Brežicah. blagoDik, a, (tudi blagovnfk) m. neki dobrotljiv gorski duh, podzemnik, Borgmäiinchen. On ima v oblasti vse podzemeljsko blago, vso rudnike, zalo ima tako ime. Premogokopom so večkrat prikaže v premogovniku, nekatere celo nadomestuje pri delu. Povedati vedo se več takih reči o njem. hI. bogSnica, e, f. vivnik ali butara za cvetno nedeljo. Bobr. Jalova boganica' (Dobr.) = prazna oljka brez olepšav (jabolk, pomaranč). Ugovarjajo ftor/rifica, v Kropi pa bo-gacnca in bgavnca. V Let. 1887, 160 naglasa Navratil, da imenujejo po Gor. te presnece »gbanice, gibanice«. Okrog Dobr. jaz nisem tako slišal. PleL ima beganka in gubdnica. Prim. dr. Štrekljevo razlago bgdnca v Lj. Zv. 1889, 98 bögcati, am, v. impf, otročja zahvala. Otrok Hoga^{Bogca) zahvali po jedi, da z rokama vkup tleskne. 61. Lamb. bdišnik, a, m. samec bolhe. Št. Out. bömbati, am, v. impf, zvoniti, läuten. St. Lamb. Besedo rabijo v otročjem govoru, in je onomatopoetičnega postanka. bpäna, e, f. 1. brani (Egge) podobno stojalo za zvonove v ■ zvoniku. hI 2. oni gornji oddölek ali prostor v kozolcu (izg. kozuc, Getreideharfe), kamor devljojo suho seno. Dva ali trije močni tramovi, na katere pridejo tla ali deske branme, se zovejo braniščnice. Na dve stranski braniščnici pride proti strehi oziroma proti gornjima braniščnicama navpičen in križevat sklep. Od te, poljski brani podobne, vezave ima brana v kozolcu ime. hI. Plet ima tudi »brana (eine Abiheilung der Oetreide-harfe}« in pri besedi satnec kozolcc z eno vrsto »bran (štantov)«. brdnik, a, m. der P'ggenzahn. M Plet. naglasa hranii. bratec, tea, m. premetenec, prckanjenoc, zvita buča: on ti je bratcc. Vrhnika. braträn, a, m. bratranec, stričev ali ujčev sin.^/i/. bpusica, e, f. brusina, brusnica, stojalo za brus'. Mr. cafra, e, f. die Kcharpe, Schawl. M>r. I*o Ljubljani pravijo sirpn, die Schärpe, cemöntarica, o (izg. cmöntarca), f. kapnica, vodnjak iz cementa Dobr. cijäzitl, v. impf, vlačiti. Na Dobravi je vdova in dobro znana potovka, kateri pravijo cijdza {, teSina 9, groaovitnica 17, ozare 33. zmrzil 48, liatnik 72, močilo 92, riga 93, oblica 95, nosaö 128, lika 119, brežuljek 131, krompirjevišče 168, Crt 192, noCnik 196, kolesnice 197, pogib«lj 205. Pred 30 leti prirejeno TuSkovo delo je dobro promiaijena knjiga; iz iye je želeti, da ne pride prihodnjič aamo kakih 5 izrazov v slovar. Ker me je čedalje bolj zanimalo, kako in kaj je gradivo uporabljeno v slovarju, sem pregledal 5e nekaj knjig, ki sem jih bad imel pri rokah. Izmod Tu5kovih prevodov je Plet. najbolj uporabil Schödlerjevo Iwtaniko. Z ozirom na obilico in potrebo domačega gradiva, naj bi se popolnoma tuj« prirodnine izpustile ali vsaj zelo omejile, kor jih prirodo-bIovoc ne najde premalo v tujih knjigah. Druge, nego prirodoslovne vrednosti, tako skovanke nim^o. Izpisovavec jo prav storil, da ni iz botanike vzprejel afrikanske in amerikanske tujke toddi 124, pulk in tuje dišavnice 127. Ah bolj je me&al iz dodane Erjavčeve zoologije. Vzprejel je afrikanskeg^a ptiča obadarja 290, lirorep(» iz Nove Holan-dije 293, kaSimeda 291 z Kapske zemlje in mnogo drugih; amerikanskega trupiala 290, in več drugih je zopet izpustil. Prav pa jo, da so vzprejeti tudi pri nas vidni tujci, n. pr. papiga, emejaCica. Pogreäil sem pa: kaliSče, raztiSče 2J (= vegetacijska točka 25), povaljenik 37, pečkiSče ßi hruSčevje (Kartoffelkraut, zanmiiv pojem, ki ima v opazki Se kraj povedan, kar je izpisovavec prezrl) 81, podražci 134, kamentrica ICO, parožnik, roguljak 27B, čreSnjarka 329, gobavka 329, bodulja 301. Ta „bodulja" je tudi debelo tiskana v Erj. „NaSe Skod. živ." 1880, 142; dokaz, da tudi ta knjiga ni natančno izpisana Nezadostno so izpisane tudi druge veljavne knjige, n pr. „Kresi". Vzemimo zadnji ,jCre8" (L 13'i4). Domačica 17, kočlj4rca 196, samojak 200 (lahko bi pričal za Ca/a>, (Menda zadostuje, da je beseda sploh navedena! Urednik.) čretež -= čret, čreta (z razla^fo) 202, pukuä 204, mohot (močn. jed) 290, milo sladko ali božavno ime — Kosename (tudi v Lj. Zv. 1886, 377) 290, zora (neka igra) 293, Srankar (oroJje) 293, koranUnčnica, korantača 294, pavljinec 296, cepljivka 93, prinesček 161, kosino vratiä^ (toda „kačji kralj -kačec" na isti strani je izpisan) 267, blanja, slanjača 271, cvrketači 339, borovničkovje 370. Preslabo je iz-jisana tudi cenjena zbirka „črtice iz du5 žltka Staj. Slovencev". Iz te tnjige manjka äa okolo 100 zanimivih izrazov. Ako nazadnje povem, da 80 „Črtice" vzpr^ele obilo gradiva iz drage slovenske literature (Novice, Glasnik i. dr.) je razvidno, da tudi iz onih časnikov ni 5e vse pobrano in čaka Se velik sklad besed iz dosedanjih virov vstopa v besednjak. V. Oblak pravi v Jagičevem Archivu (1893, 695) o izpisovanju iz literature „ob mit der nöthigen Vollständigkeit möchte ich nach den vorliegenden zwei Heften des neuen Würterbuches aUrk bezweifeln." čačka, e, f. dem. od čača, Spielzeug. Starišein, ki izmed svojih otrok prve najbolj ljubkajo, velja na Izlaškem: •) Prvi jo čačka, drugi igračka, tretji je se le otrok, čdkavec, vca, m. kdor ni pri nobeni (politični) stranki, ki torej čaka, kam se bo »vpisal«, da pojde, kjer bo večina lü. čAmpeU, plja, m. od nosa viseč smrkelj; tudi psovka: ti čampelj ti = smrkavec (Rotzbube), hl. adv. tjä, tjc, (izg. kakor conj. čč), dorthin: če pojdi, če-le 80 poudarja). Druži se z nekaterimi besedami kakor pritaknjen zlog, n. pr.: čedolvčn, čegorven, čeven (v teh sestavah jo ven ooudarjon); lloče, tlečevon, tamče, tamčeven — hierhin, dorthin; tfstče, tistčeven — dorthin. I)obr. čežAniti, ira, v. pf. česnati, čvekati, (unnöthigerweise) herumreden; tudi počežAniti kaj, in čežana je oseba, ki okolo čežani. Lamb, 616, a, m. debel sad pravega kostanja. Št. Got. 6replnec, nca, m. betoglavec, ein Dickschädel. Kropa. Prim. irep 2. hepec (der Dummkopf) pri JMcts črepinjar, ja, (izg. čepinar, čpfnarj m. izdelovavoc in proda-javec črepinj, t j. lončene posode. VLjuhnem pri Podmrtu. 6rn(na, e, f. srednji in najboljši (najtrši) les hrastovega debla, Kernholz, hl. Ostali zunanji hrastov les se imenuje belhia »Splintholz«. övpöüljica, o, f. majhna priprava, s katero uče ptico peti ali čvrčati, der Vogelspötter. Ljubljam. Onomatopootičen izraz. dödec, dca, m. samec v živalstvu. V rabi je tudi dem. ded če k. Ljubno pri Podmriu. devfca, o, f. Wurmfarn, aspidium filix mas. St. Gol. dlšsnica, e, f. nav. pl. dlčsnice = zobrnice, das Zahnfleisch, pri novorojenčku se že črez nekaj mesecev poznajo dlesnice. hI. Prim, dlisna pri PleL in dr. K. Štreklia dljuska v Let. 1894, 10. dolgog-dbčen, adj. kdor rad veliko nepotrebnega o drugih govori. hI. Tudi samo gobčen. St. Got. drobU.än6ek, čka, m. demin, od drobljanec, majhen otrok. Št. Jani na Dolenjskem. Plet. ima po Zal.: naši otroci so še drobljanci. drstitl, Im, (tudi drestiti), v. impf, poditi, drstfti se, sich jagen. Ihbr, drugo, adv. drugič, drugoč, ein andersmal: pa drugo pridite, bom drugo dal =s v drugo. Dohr. ») Tu aliäiS sa majhno okolico ali samo kraj: Na ali po Blagov-Skem, na Vranskem, na Zai^rskem, na St, Ojbaltakem i. t. d. drvolöm, a, m. nerodnež (posebno o dolgem človeku): kakšen dr volom je. Pridevnik drvolomast. Ä. Got. diiša, C, f. ročne žago srednja opora, ki jo vzporedna z listom (žago) Lfol/r. duzla, o, f. malopridna ženska, ki moškim pomižkuje ler jilt z roko dum in k sebi vabi. Tudi duz a. Doftr. Prim, drza, die Schlampe (l'let. 181.) dvorina, e, f. ograja poleg svinjaka, da se pri anaženju prašiči v njo seieno, o lepem vremenu so tudi črez dan v njej: volk je hotel prašiča iz dvorine vzeti. hI. fajfiir, rja, m. majhna fajfa v velikosti čedre. Dobr. fävlast, adj. prebrisan, zvit, komur ni zaupati: äli je ta človek favlast, žival favlasto gleda; fuvlastemu človeku reko fuvlež. hI. flče-fdče, f. pl. čenče: same fiče-fače jo govoril. hI. figovec, vca, m. iigamož. hI. flakiizar, rja, m. der Vagabund. RmUie pri Zidanem mostu. F'o Ljubljani jo znano flaklrali,flankirati = flak^li, flakati, flankiUi, vagabundieren. (Schm. Kr. 793.) fržek, fržka, m. (izg. faržk), ližol, fržol. Ši. Got. V ŠkoQi Loki pa mu pravijo Tež k ali fošk. gišperček, čka, m. majhna železna sobna peč, ki ima navadno na temenu kolobarje kakor štedilno ognjišče. Večjo železno peč to vrsto pa zovejo gääper. lü. glivten, tna, (izg. gvävten, gvditen, gvävtek in gvAltek) adj. nobeden mu ni gvävten = mu ni kos, kann nicht mit ihm fortig werden; tisočaka bo še lahko glävtok = ga bo še lahko zapravil; žena ni gvavtek otrokom, rekše jih no ustrahuje. Tudi: nagnjen, poželjiv na kaj: gvävten na denar, na delo (kdor rad in celo brez potrebe preveč dela). Dobr. Pravijo tudi: to naredi glav t, da je učitelj moral od nas = das macht das (schlechte) Ocredo dor Leute; tak glävt čez koga poganjati, das Gelaut, —'t Glavtnež (gov. tudi gvaltnež) je (glavten) človek, hoteč povsod vse sam veljali. Dohr. Iz nemškega »gewalt« + bnb. Glede preskakovanja primeri gvala = glava. — Na Dobr, govore tudi pral' namesto prav' (t. j. pravi, der richtige): Klobuk ni na pralo stran obrnjen; to smo prale |ženšče), ko no moremo več v breg. i. t d. glöna, e, f. droben pesek, sviž (Flugsand), katerega voda naplavi; mešajo ga za zidanje med apno, da napravijo mort. Tudi dem. glön'ca, e. Dobr. glistavec, vca, m. lek zoper gliste. Id. Take lekovito rastline imenujejo v Izl. tudi glistnice ali glistavke. glišiv, ava, adj. glistast hI. g^nojlv, fva, adj. gnojav, gnojast. hI. gmiratt se, am se, v. impf, rediti se, gedeihen. Žival, človek so gmfra = se redi. Ko gre vpeljevanka v cerkev, naj pazi kako sveča gori; če zlo bakijä, se bo otrok dobro gmiral, če pa slabo gori, se bo pa slabo gmiral. hI. Nem. ge-mehren. golobäj, a, m. jurji, Ilerrenpilz (boletus edulisj. Demin. golobajček. Jani na Doltnjakem; ki., kjer mu tudi go lobanj pravijo, golobučnlk, m. der Kahlkopf. Ul gombülja, e, f. debela kepa prsti na njivi. Št. Out. gorjuša, e, f. čedra, kratka pipica. Dobr. Plet ima pri besedi ledra »gorjuško delo«. »Gorjuše« je vas v Bohinju, grebenät, adj. gabrnat, grapav, rauh, uneben, runzelig, hl. grilavec, vca, m. Št. Janževa roža, hyp^ricum perforatum. Št. G«t Ime prihaja od tod, ker'ga trgajo in zatikajo v luknje zoper grile. göievec, vca, m. šipek, ščipek, rosa canina. Dohr. Prim, pri Plet. go6r. hI. V Izlakah pravijo tudi tdberšnik, ženski pa tdberharica. Osebe, ki imajo le za negotov čas dela, zovejo v Zagorju barabe. Toda ta izraz ne rabi v tako zaničljivem pomenu, kakor v Ljubljani o postopačih. tädej, adv. tedaj, tädej pa tädej, tu pa tam; voda jo tädej pa tiidej tekla, dann und wann. hl. tišje, n. zatišje, ein windsicherer Ort: hiša je v tišji. hl. tkäj, tküj, adv. toliko, soviel. Dobr. Z istim pomenom rabijo tudi kä j, k ti j. tö, adv. = til, hier. Krog Izlak so »o« za »u* čuje še v mnogih besedah n. pr. očiteij = učitelj. Posebnost je v Izl. osi (issž), a»i (cslj, ortw (vroče), oročlm {tniinu). tolminec, nca, m. tolminski nož, kakršno izdelujejo na Tolminskem; tolminček, čka, m. nožek te vrste. Gor. trčka, e, f. udarec, katerega dobi otrok na glavo, ako se kam zadene ali trči. ht. trčskovec, vca, m. kisel mošt iz sadja. Ljubm pri Podnariu. takšen, šna, adj. tolikšen, so groß; tako tudi kukšen = kolikšen. hI. val, a, ovi, m. gruča zavaljenega snega: otroci delajo o južnem snegu valove tako, da kepo valijo dalje v gručo, dokler zmorejo. Dohr. valček, (izg. vawcek, cka), m. valič, lesen valjec, na katerega nasloni kuharica burklje, da postavi večji lonec v peč. Rabijo ga tudi fantje v igri ali stavi »üivanko na vawcku vdetia. Vsede se kdo na valček, stegne nogi tako, da dene eno na palec druge in poskusa nit vdeti, kar se malokomu posreči. Tudi debelo dete primerjajo valčku. :št. Got. valjüh, a, m. valiž, zavaljenec, ein dicker Mensch. M. vš-ževina, e, f. važe, die Rasenstücke. M. veččrja, e, L suha večerja = suha južina, phalangium opilio. Oot. vždenga, e, f. vednost, v^dengo dobiti od gosposke. M. Tvorba z nemško končnico kakor pritöimtga, r^zenga. všjtovnlca, (izg. vejtovtnca), e, f. velnik, vetrnica, Getreide-gchwinge. hl. ven, adv. (hinaus): dolven, dorthiaunter; gorven, dorthinauf; čeven = Ijeven, tlečevčn = tulctjovon, cedolt^n, iegorün. »Ven« je navadno poudarjen. — »ven-ven priti« = na nič priti. Kropa. V Izl. (šaljivo rekajo): »kdor s fajfami in urami baranta (menjuje), čisto ven-ven pride.« v6rlca. e, (izg. včrca), f. veverica. hI. veterpuh, a, m. 1. večja priprava ali vetrilo za čiščenje in urejevanje temperature v Zagorskem premogovniku. Podoben je vejtovnici. Kdor to vetrilo goni, je veterpuh ar. 2. veternica, Klappfiicber. Izl. visčti, im, v. impf, vreme visi, rekše ni se zanesti, da ostane lepo. Dd>r. 1'rim. previsiti pri Plet (289.) vivček, čka, m. 1. nadzornik nad oddelkom delavcev ali premogokopov v Zagorju ob Savi. Včasih pravijo tudi načelniku pri kakem drugem delu »vivček«; v Izl. jo otrok, ki vedno rad tiči v kuhinji »kuhinjski vivček«. 2. fajfica tobakarska z zavito cevjo. M. voditi, im, v. impf, živino pred plugom. Ihbr. Tukaj navadno rabijo ta glagol samo za ta pomen, in če mi kdo pravi »danes som moral voditi«, moram takoj razumeti, kaj in kje. vösrana-jerlca, f. smrdokavra, upupa epopa. št. Got. V Št. Got. in v okolici naglasajo vOsmu (ne: usrän). vpeljivka, e, f. ženska, ki otročnico (vpeljevanko) v cerkev spremlja. V Izl. ima to čast krstna botra, vzhöditi, (nav. shoditi), vzhödim, v. pf. vzhajati: kruh shodi = vzhaja, brinjeve jagode, hruške i. t. d. morajo biti shojene (aufgähren), prodno se iz njih žganje kuha. hI. zä, praep. c. gen. bis zu: za soseda — do soseda, za Krope — do Kr., za krvi bo se stepli — do krvi . . ., za takrat — do 1., i. t. d. I)obr. — zapolniti, im, v. pf. dopolniti. !)obr. V teh krajih navadno slišiš z za namesto z (lo sestavljen glagol, kakor: zaiti — dofli (ne zaideS ga ve6, du holst ihn nicht mehr ein), zapovedati — dopovedati i. dr. zapoldne = dopoldne, kar ima tudi Prešeren v pesmi »Judovsko dekle«. zadrstiti, im, v. pf. zapodili kop: kmalu bi mačka psa za-drslila. Mr. — zadrstiti se v koga aH za kom, zapodili se, zagnati se za njim. I)obr. zafätiti, im, v. pf. zalučiti, zahititi kamen i. t d. St. Got zagrämanec, nca, m. zagaman, maloumen človek. Gorenjsko. zamä.§evati, evam, ujem (izg. zamašvati) v. pf. V ŠL Lamberlu in okolici proti Štajerski meji, je razširjena vraža, češ, da more duhovnik onega, ki so mu je zameril s sv. mašo nesrečnega storiti, n. pr. da umre, predno mine leto. Radi tega taki ljudje ne gredo k tisti maši, ki jo bere njim sovražni duhovnik, zlasti no o prazniku sv. Rešnjega telesa. V Podšentjurski (Izlaški) cerkvi sem videl žensko, ki se je vselej pripognila in skrila za druge, kadar se je župnik k ljudstvu obrnil, ker so je — kakor so mi ljudje pravili — bala zamaševanja. Verujejo tudi, da zamore duhovnik, z drugim duhovnikom lo storiti. Več zamaševanj pripisujejo še nedavno umrlemu Čemšeniškemu župniku Fr. R. Nekateri žup-Ijani so mu večkrat zelo nasprotovali, ve5 jih jo umrlo vsled zamaševanja. Vendar se^ more človek ubranili to nesreče. Stari ljudje okolo Čemšenika so mi pravili surovost (sami pravijo »pregovor«), ki so jo nekdaj imeli proti zamaševanju »duhovnika ubij, ali pa v miru pusti, le mrlev ti nič ne more«. In kaj so je bilo zgodilo bas tam, kjer jo ta pregovor vrlo razširjen; Na binkoštni praznik I. 1644. so Čemšeničani svojega župnika Mat. Juvana na grozen način ubili. Glej Valvasor II. 125; toda bolj obširno je po drugih listinah ta umor opisal P. pl. Radics v »Laibacher Zeitung« 1896 at 10, 11, 12. Navaja so za vzrok, da ga niso marali, ker jo bil postavljen od Mengiškega župnika. Cemšeniško župnijo je pa že takrat oddajal Stiški samostan. Ni aicer nič zapisanega v teh poročilih o kaki vraži, vendar sodim po narodnem mišljenju, da jih jo taka prazna vera ali strah pred zamaševanjem še bolj zapeljal k temu dejanju. Mnenje o zamaševanju je po Cemšeniškem okrog tako razširjeno in utrjeno, da nisem dobil starejšega človeka, ki mu ne bi bila znana stvar z zgoraj omenjenim pregovorom vred. Prva zamera in nasprotovanje je pač bilo, ker je prišel iz Mengiša, a potem ni nemogoče, da bo bc dotičniki (5 znanih domačih kmetov, posebno neki Tekslor) bali zamaševanja. Tako je bil tudi nekj Cestnik sprt z duhovnikom Kajetanom Hueberjem iz Čemšenika (1810—1870). Bal se je potem njegovega zamaševanja, in ko ga je slučajno zapazil blizu svojega doma, ga je v naglici samo s palico »nallikal«. Župnik je zopet okreval, a napadnik je kmalu potem umrl; vsak trdi, da vsled zamaševanja. O tem Kajetanu pravijo, da jo zamaševal duhovnika Jurija s Sv. Planine nad Zagorjem; Kr. Rome pa svojega naslednika J. Tomeljna, da je že po treh mesecih na naglem umrl, ko je nesel bolniku sv. popotnico. Pred nekaj leti sem bil navzoč v Št, L. (3 ure od Čemšenika) in slišal, kako so se kmetje upirali g. župniku B., ki jih je prepričeval, da kaj takega ni v duhovnikovi moči. Ni jih prepričal. Neki njegov župljan Ign. Obreza (Vra-novec) ni šel nikdar k njegovi maši. Sam in drugi so mi pravili, da se boji župnika, češ da bi ga zamaševal. zamöliti, v. pf. Vraža podobna prejšnji. Prvi dan začneš moliti in zmoliš 365 očenašev (če jo prestopno leto 366), potem pa vsak dan enega manj, da prideš do enega ali zadnjega očenaša. Zdaj dotičnik umrje. Paziti moraš, da se nič ne zmotiš, sicer nič no opraviš. Vsakdanjo gotovo število moraš moliti kar ob enem, nikdar ne smeš reči »Čast bodi Očetu« in »Amen« in se nič prekrižati. Ljubljana. Ta zloraba očenaša je torej komplicirana. Izraz sam je tudi drugod znan. V Izl. je vraža, da se zamaševanja ubraniš, ako duhovnika zamoliš, da le ta umre. Vsak dan moraš moliti za sebe očenaš in češčenomarijo in vselej, ko v cerkev stopiš. Ako z levo roku križ narediš, pade zamašcvanje na duhovnika. Pravijo tudi, da treba vreči za duhovnikom nekaj blagoslovljene vode, a ga ne politi, in duhovnik ti ne more nič. Vso to so redka sredstva proti zamaševanju, za najbolj varno velja, da se k takemu duhovniku več v cerkev ne hodi. Tudi duhovnik lahko koga zamoli. hI. zamušek. ška, m. zamašek, der Pfropf. Dohr. zamiišnica, e, f. luknja ali okno pri vignjici. Kropa. zapadljivec, vca, m. zapaden sneg, ki na debelo zapade in obloži; zapadljiv sneg. Izl. zašpžnati, am, v. pf. zarubiti: prišli bo mu kravo španat (rubit). l)d>r. zdraviščnica, e, (izg. zdravišenca) f. bolniščnica, zdravitnica, zdravišče. Heilanstalt. Izraz ni splošno v rabi, ker na deželi sploh ni takih zavodov, a ko sem govoril z nekim Izlačanom o pasji steklini, katero le v največjih mestih (po Pasteurjevem načinu) ozdravljajo, mi je rckol; »torej samo tam so take zdrarišnice«. Izraz mi je ugajal, zato sem si ga zapomnil. zel6nčina, e, (izg. zel«5n6na) f. neko na Dobravi dozdaj najbolj cenjcno jabolko, zglavje, n. zglavnik, panjač der IJrandbock. hI. zlatovina, e, f. zlatenfna, zlatnina, Goldgeschmeide. hi. zmöstl se, zmetem sc (izg. zmedem se) v. pf. uravnati se: šli bomo k sodišču, da se bomo zmödli t. j. dogovorili in spravili stvar v red. Dobr. ž&manje, ja, n. odpadki »požamanih« desek Brettriihmiing. Rabijo jih n. pr. namesto prekelj kot natič za fižol. Take late imenujejo tudi žumanke. Dobr. I2J. ielčznikar, rja, m. železničar, Eisenbahnarbeiter. I)obi-Ž6nln^,a, m. rumenkasta rastlina n. pr. ližol, krompir, na " kateri se vidi pojav neke rastlinske bolezni. Nje vzrok je zlasti pomanjkanje železa. Bolj belkasti t^iki rastlini, posebno repi in tursčici pa pravijo nevösta. Take rastline niso toliko vele, da bi usahnilo, ampak rastejo dalje in celo cveto. Št. Got. Prim. J. Šubic: Rastlinsko bolezni v Lj. Zv. 1887, 428. žgšnčevka, o, f. žgančnica, voda na kteri so žganci kuhajo. IzL Žilica, e, f. nav. pl. žilice: to so razni črni, rujavi, zelenkasti, toda majhni, 1 do 2 «rm dolgi hrošči brzci (carabidaej. Največja žilica je bakronasti krešič (car. cancelliitus). Št. Got žnldar, rja, m. pcdičeva gosenica, pednjač (geomotra). Oe kdo tako gosenico na kom vidi, mu pravi: »Ti že žnidar obleko meri, boš kmalu novo imel«. Št. GU. žvirovina, e, f. slabo, trdo meso. Kropa. žvegel, gla (izg. žvegu) m. vozel na biču, da bič čvrsteje poka. žv61e, žv^l, f. pl. desko in prostor na podu ali svinjaku, kjer kokoši prenočujejo. Lisica je prišla clo na žv^le po kokoši. Dobr. 2. Recila in reki. Bele muhe frkajo, črne muhe crkajo. (V jeseni, ko snežinke naletavajo, in hišno muhe poginjajo.) Št. Got. Brihten (živahen) otrok kakor zolj. JeHa (Šmartno pri Litiji). Oe je na Sv. Kumu na sv, \eže dan (21. jan.) veliko ženic, je potlej veliko rženih kopic. (Ako je takrat lepo vreme ... sv. Neža je priporoCnica za ovec). hI. Navadno imenuje goro »Kumberg« narod daleč okrog »Sv. Kum«, ne samo »Kum«. Upravičeno bi bilo torej tudi pisanje »Sv. Kum«, kakor »Sv. Oora, Sv. Planina«, Znane so besede: Sveti Kum, oblakov brod, Srčno mi pozdravljen bod'! (Slovenec 1897, št 192). 6e se pri Zagorju svetli, se (ta) leni vescU. (Ker nastane grdo vreme, tedaj za lenuha delopust). Izl. Če je pustna za pečjo, jo völ ka pod steno. (Če pade o pustni nedelji sneg, da treba za pečjo biti, je pa potem ve iko nedeljo gorko vreme, da se lahko greješ pred hišo.) M Čvrst, bister kakor ris. Sicer tu ni risov, vendar je sedanjemu rodu to kaj navadna primera, celo močno žensko primerjajo risu. Sliši se pa tudi »močan kakor ri««. hI. Denarja kakor praprotja (veliko). Št. Got. Drži se grdo, kakor bi ga s kolom tiščal. Št. Ijamh. Gorko je šlo naprtj. (Takoj se je razvedelo, kar je bilo zaupno povedano.) Št. Lamb. Hodi kakor podgromasta kokoš. hI. V Izl. in na Dobr. privežejo taki kuri škriatast trak na nogo. Jaga (lov) je spredaj in zadaj naga. I)r, IMet. II. 587. ima po Cafu: Kmet na strelu, polje v plevelu. Kakor veja biti. (Kakor veha, t. j. biti neznačajen). hI. Kar si kdo oprti, nosil bo do smrti. (Pravijo onim, ki stopijo v sv. zakon). Notranjsko. Kjer baba gospodari, volk mesari. Kjer je veliko ubit', je malo užit. Čuje se tudi bolj jasno »Kjer je veliko tepeia, je malo užitka.« (Tako odgovarjajo starisi, ki svojih otrok ne tepo). hI. Kraj koga biti: ne bo ga še kmalu kraj. Št. Got. Lahek kakor sova. hI. Ljudi kakor zoljev ali »kar trdo«. Id. Malha se mu ne bo pogrela. (Ne bo se mu dobro godilo). Št. Lamb. Mož je glava, žena pa tava. Dd>r. Na čast komu iti: to mu (ji)^gre na čast. (Počastiti koga s častnimi, vljudnimi izrazi) št. Got. Na čep (ali na-čop) iti, biti ali priti. (Biti pri otvoritvi gostilnice). Izl. Na kljub komu biti. (Kljubovati komu). Isd. Na pičlo biti. (Občutljiv za vsako hrano ali vreme). Dobr. Nauk je zmirom na svetu. (Človek se vsak dan kaj nauči). hI 6ß PP. Lužar; Narodni izrazi. Nobene zime ni šo volk snedel, tudi letošnje ne bo. Dohr. Zima in graS£ina ne prizanašata kmetu. (Slovenec 1890, št. 58). On ni iz zadnje moke. (Ni neumen človek). Št Lämb. Pijan kakor boija mavra. Št. Got. Primera je od narodovega naziranja, da mavra (mavrica) vodo pije, kakor vidiš pri Navratilu v Let. 1894, 138. Po pasje koga spoditi. (Vrata mu pokazati). Št. Got. F'o širokem videti, (schöne Aussicht vom Berge hab«n). Požrten na čast, kakor maček na mast. {FVavijo onemu, ki zahteva preveč vljudnosti od priprostega človeka). Št. Lamh. Prevelika sila in prevelika prijetnost ne trpf dolgo, t. j. srednja najdalje. Dobr. Resnico je godla (starka), vendar so ji posli na glavi razbili. Dobr. Sit kakor pri birmi. Dobr. Siten kakor čmerika. hI. Sive lase imeti kakor kodelja. Št. Goi. Star mož vina kupi, mlad pa palico da. (Pravi mlada žena, ki ima starega moža). M Beim Alten ist man gut gehalten. Dalje pravijo: Bolje je z mladim praprot žet", kakor s starim cekine štet'. »t. Jurijska luža (deževje v aprilu) in kresna suäa (v juniju) naredi dobro letino. M. Tat ima svojo pravico, če ga držiš, ga šele lahko sodiš. (O sumljivem tatu). Izl. Tiščali 80 v njega kakor ptiči, ki dobijo po dnevu sovo. Diihr. V Rim gre žena. (Pogačo bo jedla, pride na porodi. D(i>r. IÜ. Vikajo me že preveč. (Postaral sem se že; v mladosti se ljudje posebno na kmetih med seboj le tičejo ter se branijo vikanja). Št. Lamb. Vpil je od bolečin, kakor ptič v precepu. hI. Vpije kakor grešna duša. Št. Got. Vsak cigan svojo sol hvali. (V^saka lisica svoj rep hvali). Šf. Got: Za norca kaj reči. (V norcih kaj reči, im Scherze), hl. Za teleta se pravdati, pa kravo pripravdati. (Pri tožbi mnogo večji dobiček doseči, nego si pričakoval). Ihbr. Zmeraj sedi doma, kakor trotje pri čebelah. Dtibr. Židan čas imeli. (Cas prodajali, bili brez dela). Dobr. Žre kakor bi s tlake prišel (izg. parsu). hI. 3. Uganke.») Cepi, pa reži in črne muataČe moli. (Mesteje). Tudi V, Vodnik vö uganko za mestojo (istöje) in M. Valjavec: öepa čepi, r«ža reži, črne fiube kaže (Lj. Zv. 1893, 567). Lesena koklja železna piščeta vodi. (Hrana). Isto: Mati lesena, otroci pa železni. (Koledar druž. sv. Moh. 1894, 111). Les na les, pa prt vmes, na sredi bajer stoji, in okoli njega kavke letajo. (Miza, skleda z jedjo in žlice). Nima nog in ni riba, pa vendar v hlačah miga, al no vsakemu. (Žepna ura, kdor jo ima). Isto; Biba biba, gospodu . v brgesah (hlačah) miga. (Erjavec v Let. 1882 83, 325). Ovce so lepe, pastir je lep; tat pa še lepši, ki je vse to ukradel. (Zvezde, mesec; solnce, ki jih z dnevom vzame). Pri nas imamo deklico, ki v hišo prileti in čez vsa okna naenkrat pogleda. (Luč). Izgovarjajo parn C. — Povprek so sme računati, da toplota pojemije z višavo nad morjem vsakih 2(XJ m po I* C. Toplina ali temperatura se mori s termometrom, toplomerom, navadno poCelzijevih stopinjah, katerih gre 100 od zmrzujoče do vrele vode. Nekateri jo merijo po Reau-muru. Angleži pa večinoma po Kahrenheitu. Čim hitreje pojemije toplota kvišku gredtS tem hitreje se pride do tistih višav, kjer sneg po leti no skopni. Tukaj je meja večnega snega. Vzgledi naj nam povedo, kako različna je višava te meje nad morjem. Poleg ravnika 4700 >«, na Meksikanskih gorah 4400 m, na Himalajskem pogorju na severni strani 4900 >m, na južni strani H8r»0 na Pvrenejih 2G50 m, na Kavkazu 3200 m, po Alpah 26(K) m, po Karpatih 2500 m, po notranji Norvegiji ISfif) m, po primorski 900 m. Čim bolj proti severnemu tečaju jo pomaknjun kraj, tem nižeje nizdolu proti morju sega meja večnega snega in ledii. Kakor po visokih gorah, enako pojemije toplina tudi po višavah ozračja. Hud mraz vlada visoko v ozračju, hujši kot 90 meteorologi sodili poprej. Morebiti za to, ker poletna gorkota nižav ne vpliva toliko na visoke sklade ozračja. Berson je Ioi.a 1894. v sredi meseca maja 7700»« visoko nad Berolinom z balonom opazoval — 36'5® C mraza. In prav na tisti višavi začetkom decembra tistega leta — SSo® C. Za čitatelje, ki niso hodili še po visokih snežnikih in ledenikih, bo gotovo zanimivo, poizvedeti, kako velik je na visokih gorah razloček med toplino zraka in tal. Čim više je kraj nad morjem, tem redkejši je zrak, tem manj soparjev ima v sebi, manj požira solnčne toplote. Torej ondi soinčni žarki ne izgubo v zraku veliko gorkote. — Hooker je po Himalaji na 3000 do 4000/n visokih višavah opazoval na soincu 40 do 50* C več kol v senci! Primerilo se je celo, da je v sredi dopoldneva termometer kazal v sonci na tleh, irö* C, v zraku na soincu pa -f 55» C! Tedaj je toplina med krajem na soincu in med senco imela dobrih 6 0' (' razločka! Popotniku, ki pri takem razločku topline hodi pod pri- )ekajo£im solncem po ledenih tleli, se godi, kakor bi ija ido s kropom paril — poit mu zarjavi in nekaj dni potem HO začne m a j i t i, kakor bi bila v resnici oparjona ali opeč C. — Teh razločkov topline bi ne bilo, ko bi nič ne motilo solnčnega ogrevanja. III. Vročina in mraz. V sledečem ogledovanju vremenskih temeljev pridemo do različnih drugih vplivov na razvitck podnebja in njegovih posebnosti. Tukaj ob izviru se pa hočemo ozreti äo po tistih zbranih vplivih, ki povzrokujejo nekako nakopičenje toplote do skrajno meje toplote in mraza. Na vreme in podnebje nažih krajev vpliva razven izvirne solnčne gorkote sosebno zaloga toplote, bodisi v podobi vročine tropičnih dežela, bodisi v podobi hudega mraza severnih ledenih pokrajin. Po zmerno toplih deželah dajo po zimi gorkoto : južni vetrovi, oblačno nebo in dež, kajti vse to zadržuje preveliko ohladitev zemljo z izžarjevanjem. Jasno nebo pri mirnem vreaienu pa prinaša mraz. Po letu pa vlažni veter, oblačno nebo in dež delajo hlad, ker ovirajo dožarjevanje solnčne toplote. Jasno nebo, mirno vreme dela po letu vročino s tem, da odpira soinčnim žarkom prost pristop. Kadar se pripeti, da se zedinjajo vsi viri toplote, tedaj gorje popotniku. Solnce nad glavo, jasno nebo, južni tro-lični vetrovi, suha tla, razgreti zrak in razbeljena sipa, vatero preveva po puščavi vroči veter »samum« s svojo zadušljivo sapo ter pregrinja nebo z rumeno-rjavim prtom, daje videti kakor bi solnce sijalo skozi gost bakrenobarveni dim — tedaj naj pazi predrzni popotnik, da uteče hitreje ko more in si reži življenje v varnem zavetju! K sreči pa se vedno bojujeta med seboj vročina in hlad izžarjevanja proti vesoljnemu prostoru. Največji mraz nastopi po zimi tedaj, ko se združi največ tistih razmer, katere podpirajo izžarjevanje, namreč: miren, suh zrak in jasno nebo; zrak brez soparjev, kajti navzočnost soparjev obvaruje po Tyndallovih poskusih zemljo pred preveliko izgubo toplote in pred hudim mrazom. V severni Sibiriji so izpolnjeni vsi pogoji hudega mraza. Tamkaj je sredisče obširnega okrožja suhih tla. Jo pa tudi severna stran Sibirije pomaknjena daleč tja proti ledenim arktičnim pokrajinam, kjer solnce nima več prave moči. Tamkaj so zedinjeni najizdatnejši viri mraza: miren zrak, suha tla, ozračje brez soparjev, čvrsto izžarjevanje pa oslabljeno nizko solnce; torej vlada v Verhojansk-u najhujši mraz na zemlji. Meseca januarja znaša srednja toplina povprek — 50» C, pa se je tudi že opazovalo — 65" in več stopinj mraza! Drug vzgled hudega mraza nahajamo v severni Ameriki. Ta pa ne izvira od izžarjevanja kakor v Sibiriji, temuč od mrzlih vetrov. V 1'nioni se včasi meseca januarja hipoma vzdigne od ledene severno strani som močan in silo mrzel veter »blizžard«. S tako mo6jo veje ta voter, da gro skozi medvedov kožuh; telo ti prepiha do kosti; v oči ti zaganja snežen prah, da je za oslepoti. Čo prehiti popotnika, dii mu no uteče v zatišje, v kako jamo ali vsaj v prav gDst g07.d, — je izgubljen! V kratkih urah konča človeka ta mrzel prepih, (''udno je, da se taki zmrznjenci nahajajo na pol slečeni. To so zgodi menda tako-le. Ko telo že odro-venuje, zastaja zadnji pretok krvi po žilah ter se zmrzu-jočemu jame mešati v glavi — nekako goljufivo čutje ga vara, da mu je vroče, a med slačenjem okameni kakor Lotova žena. IV. Toplota po skladih vrh tlA. Soinčna toplota, ki ogreva tla in ozračje, gre tudi v večje globočine po suhem tako kakor po morju. Na poti v globočino se srečuje z notranjo zemsko gorkoto, ki prodira kolikortoliko proti vrhu zemljo V nekaterih krajih segajo letno izpromembe toplote precej globoko pod zemljo. tisti globočini, kjer nehajo te letno izpremombe, tam se opazuje stanovitna toplina. Izkušnje na Nemškem in Francoskem, na Angložkem in Ruskem, po Indiji, Afriki in Ameriki, z eno besedo po vseh deželah, uče da »arteški« vodnjaki, ki prodirajo plast stanovitne toplote, pri-na.šajo na dan tem gorkejo studence, čim globokeje pod to plastjo jo prevrtana zemlja. Na Dunaju se je pri vrtanju arteškega vodnjaka pokazalo, da na vsakih 25 metrov globokeje pridobi studenec po ono Celzijevo stopinjo. Po tej skušnji so sklepa, da v globočini 75 kilometrov pod Dunajem znaša toplina 300" (' - in če tako narašča vročina nadalje, bi 3 milje pod Dunajem utegnile biti vse rude raztopljene! Kar velja za Dunaj, to velja povprek tudi za druge kraje. Globočina, v kateri se nahaja plast stanovitne topline je tem večja, čim bolj je kraj odmaknjen od tropičnih krajev proti severnemu tečaju. Po okrožju ravnika ne leži ta plast globokeje kot kakega pol metra pod rušo. Od ondot proti severu grede se pa poseda ta plast. V Parizu, v Strassburgu, v Zürichu, v Upsali i. dr. se plast stanovitne toplote nahaja 17 do 19 metrov pod zemljo. To je tista globočina, v kateri se leto za letom kar nič ne izpreminja toplina. Preden se pa v naših zmerno toplih deželah pride do .stanovitne topline, so že med potjo kakih 8 motrov pod zemljo premembo tako neznatne, da med letom no zneso več kakor povprek polovico Celzijeve stopinje. Pod zvezdarnico v Parizu, kjer se v kleli shran- jujo izvirna mera danaSnjoga metra, se od srede pretekleca stoletja doslej — v teku poldru-^ sto let tedaj — toplina ni prcmenila za pol Celzijeve stopinje. Ce bi koga zanimalo poizvedeti toplino stanovitno plasti svojega kraja, ta naj poizve srednjo letno temperaturo tegra kraja, pa jo ima. Vsak kraj ima namreč posebno toploto v svoji stanovitni plasti, in ta toplina je enaka s srednjo letno temperaturo tega kraja. V Gradcu znaša srednja letna toplina -f- 71® C ter ima tudi stanovitna plast pod Gradcem toliko gorkote. .lakučk v Sibiriji ima — 10® C srednje letne toplote, torej deset Celzijevih stopinj manj kot zmrzujoča voda. Toliko mrzleja je stanovitna plast pod ondašnjo okolico, torej ostane v Jakučku stanovitna plast celo leto zamrznjena. Tedaj do te globočine nikdar ne seže soinčna moČ; po leti se sicer tla ot^ijajo kak meter globoko — žita se sejejo ter rastejo nad zamrznjeno globo^^ino! Temu nasproti pa po tistih krajih, kjer je srednje letna gorkota topleja ^kot ledena voda ne zmrzuje nikdar v stanovitni plasti. Ge ima ta plast še kaj prida toplote, je ima tudi nekaj plasti nad njo celo leto še kaj. V plasteh po obližju stanovitno topline naj si pois£e prostora obrtnik, kateremu je na tem, da si postavi klet, v kateri so med letom gorkota ne izpreminja toliko, da bi škodovalo n. pr. pivu, ki je hoäe ondi shraniti in zavarovati pred škodljivimi vplivi premenljive zunanjo topline. Če hoSe, da mu težkih sodov ni treba spravljati globoko pod ravna tla, naj si izkoplje klet pod bližnjim hribom tako, da kar po ravnem vozi noter. V hribu so vzdigujejo namreč zemske plasti visoko nad ravan, torej utegne obrtnik najti tak hrib, pod katerim so plast stanovitno toplino vzdiguje skoraj do ravni. Studenec, ki izvira izpod hriba ali kje drugod, ima tudi toplino tistih zemskih plasti, iz katerih prihaja na dan. Iz tople globočine pritekajoči studenci ostanejo topli tudi po zimi ter ne zamrznejo. Studenčine, ki pritekajo iz zemskih plasti ležečih nad plastjo stanovitne topline izpreminjajo kolikor toliko svojo toplino; če po zimi ne zamrznejo, nekaj hladneji je pa njih voda. Temu nasproti pa studenčina pritekajoča iz stanovitne plasti ali celo iz globokejših, ohrani leto in dan enako toplino. 1. Vpričo plasti stanovitne toplote se nam ponuja vprašanje, ali ta plast preminja svojo Jogo pod zemljo aJi ne, —z drugimi besedami: ali sejo zemlja, odkar jo človek marljivo opazuje, kaj prida ohladila ali ne? Odgovor na to vprašanje je ta, da jo lastna toplota zemlje v zgodovinskih dneh ostala neizpremonjena. Ta sklep smemo storiti po legi plasti stanovitne toplote; dokler ta plast ne premeni svoje globokosti pod zemljo, dotlej se tudi ni izpremenila lastna gorkota našega svetä. — DruL'i zanesljivi odgovor na to vprašanje je dal francoski matematik Laplace. Doka/.äl e neovržno, da se zemlja v zadnjih dvatisoč letih ni ohladi a ne za eno Cel/ijevo stopinjo. Ce bi se namreč toliko ohladila, bi so bila tudi nekaj skrčila, vsied skrčenja pa bi se jela hitreje vrteti krog svoje ost, ter bi se dan skrajšal. A od Hipparhovih dni se dan po Laplacovem preiskovanju ni skrajšal kar nič, torej se zemlja med tem časom ni toliko ohladila, da bi seji kaj poznalo na do|j|^osti dneva. Kaj se bo pozneje pokazalo, kdo more to vedeti? čas dveh tisoč let se nam zdi dolg, a razvoju zemlje to ni več kot trenutek ! Po tem Laplacovem proizvodu pa delamo drug znamenit sklep: da v sedanjosti solnce s svojim do-žarjevanjem povračuje zemlji vsotisto porkoto, ki jo izgubi zemlja s svojim izžarjevanjem. Izguba in pridobitev gorkote sta si sedaj leto za letom enaki. — Ruski astronom Mild 1 or, ki je z Ho vejem vred s svojim preiskovanjem postavil meteorologijo prvič na trdno podnožje, je dokazal po izkušnjah, da se pokrajinska podnebja v teku več sto let niso izpremenila kar nič. va palma^celo v južni Dalmaciji. Če ne prašamo po toploti cclcga leta, ampak lo po srednji toploti tistega časa, v katerem rastlina raste in zori, tedaj potrebuje sladkorjevec 22» C, ananas in kavovčev bob 18" C, pomaranče 17» C, oliva 13« C, pravi kostanj 9® C. Vinska trta prenese sicer po zimi precej mraza, če pa hoče donesti dobro vino, ne potrebuje le svojih 9" C srednje letno gorkote, temuč tudi 18* C srednjo poletne toplote; zraven te toplote pa tudi med zorenjem večinoma jasno nebo, če ne, se ne dela sladkor v grozdju. Ogrska dežela ima za trs kaj pripravno poletno toploto ter prideluje dolara vina, to ne do nič, da ima po zimi tak mraz, kakor ga ima severna Škocija. Al. Humboldt pripoveduje, da ni videl nikjer lepšega sadja kot v Astrahanu blizo KaspiSkega morja; tam meri srednja poletna toplota 21" C, temu nasproti pa po zimi srednja gorkota mraz bi morali reči — ostane 25 Cel-zijevih stopinj pod zmrzujočo vodo. Kdor si je zapomnil, kar smo omenili o premembah podnebja na poti na visoke gore in na poti po ravnem proti tečaju, U so ne bo čudil, če v Švici na visokih gorah najde zaporedoma tiste rastline, katere je nahajal na dolgi poti iz sred Evrope do vrh Skandinavije. V Sibiriji okoli Jakučka dozorita pšenica in rež, dasi vlada tam po zimi hud mraz 40« C), in se celo poleti tla ne otajajo globokeje kot 3 črevlje pod ružo, spodaj pa vedno ostajajo vsa zamrznjena. Zimi nasproti pa znaša srednja poletna toplota celo po + 17« C. Na Tibetanskem donese pSenica na planjavah, ki leže po enajst tisoč črovljov nad morjem. Brezje je kapitan Gerard našel po severnih bregovih Himalaje 13.000 črovljev, krevljasto grmovje pa celo 16.000 črevljev nad morjem. Ko bi ondi gorkota no segla toliko više kot po Evropi, bi poginilo na Tibetanskem več miljonov ljudij. Po Evropi so že v pred zgodovinskih časih sejali pšenico, ječmen in oves. Kdo more vedeti, da so so žita sejala že v taki starodavnostiV Po starodavnih grobovih 80 se našla žita te vrste. Po hramih v egiptovskih piramidah so našli preiskovavci nažih dni v vrčih shranjena žita, ki so jih sUri Egipčani svojim kraljevim mrličem postavljali v grob. Čudno pa je to, da je pšenica iz takih vrčov vzela še obzolenela! To je drago imenitno seme, ki je rastlo pred kakimi štiritisoč leti! Rimljani in Grki so bili teh misli, da je nekdaj na Siciliji rastla divja pšenica. V novejših dneh su popotovavci nabirali dokaze, da po sevorni Perziji in po z«, in pa da pod tem srednjim tlakom voda vre, ko se zgrejo do topline 100» C. Čim manjši je tlak, tem manjša je toplina, pri kateri vre. Ce pa žo vre, je ni zgreti do večje toplino drugače, nego če se zapre v kotel ali Papinov lonec, tedaj delajo ujeti soparji večji tlak nad vodo, in voda se ogreje do večje temperature. Množina soparjev v zraku se ravna po toploti. Vsaka stopinja toploto ima svojo gotovo množino soparjev, kjer ne manjka vode, da se zrak more napojiti s soparji. V kubičnem metru n. pr. tehtajo soparji pri toplini O* C 48 gramov, pri 10» C tehtajo 93 gramov, pri 15* C 12-7 gramov, itd. Ta množina soparjev se pri stanovitni temperaturi ne da pomnožiti, tedaj pravimo: zrak je s soparji nasičen. Po deželi jo zrak malokdaj sil soparjev, med dežjem pa. Ce so pa zviša toplina zraka, jih ni več sit, tedaj vzame va-se večjo množino soparjev. Zategadelj ima ozračje po toplih južnih deželah več soparjev v sebi. kot po mrzlih severnih pokrajinah. Če so s soparji nasičen zrak ohladi ali pa stisne, jih ne prenaša več prejšnjo množino, ter so nekaj soparjev zgosti. V ozračju zgoščeni soparji imajo podobo megla in oblakov, iz njih se dela dež in sneg, babja kaša, sodra in toča. In to so tisti vidni vodni pojavi, ki vse z enim imenom imenujemo padavine. Kakor navadni zrak obdajajo tudi vodeni soparji v podobi plinavega morja in meghi vos svet. Ta soparna odeja zemlje se giblje in ziblje z zrakom vred semtertje. Po različnih vzrokih, sosebno s povečanjem toplote, se delajo tukaj novi soparji, dočim se kje drugod rgoščujejo in delajo padavine. S tem, da se razširjajo soparji po ozračju, preminjajo tudi po svoji teži tlak zraka. Njihova množina v zraku se pa navadno ne meri s tlakomerom ali z barometrom, temuč s posebnim vlagomerom ali hygrometrom. Ta aparat pa ne pove tlaka soparjev, ampak le množino soparjev po bližnji okolici. Osnova prvotnega Saussurevega vlagomera se opira na to lastnost las, da se raztegujejo lasjo, ko se napoje z vlago. Če se skuha dolg las v lugu, mu lug vzame mast. S tem se poveča ta njegova lastnost, da posrkava vlago iz obližnjcga zraka. Čira več soparjev je v zraku, lem bolj so jih las nasrka, tem bolj so podaljša; nasprotno se )a las tem bolj skrčuje, dim bolj suh je zrak. če obesiš tak as z zgornjim koncem na steni nad rahlo tekočim škripcem, če zaviješ spodnji konec lasu* enkrat krog škripcovega kolesca in če mu pripneš na spodnjem koncu kaj malo bremena, ti bo las vrtil škripcovo kolesce, kadar se bo pre-minjala vlaga po okolici. Če se na kolesčevo os nasadi kazavec kakor na uri, in Če se na zunaj pridejanom obodu zaznamenajo stotine vlage, katero ima zrak tedaj v sebi, ko kaže kazavec na znamenje, — pa imaš prvotni vlagomer. Co n. pr. ta hvgrometer kaže na fiO (stotin}, pomeni to, daje zrak na pol nasičen, zakaj ko je zrak popolnoma nasičen s soparji, kaže kazavec na številko 100. II. Zgoščevaiye soparjev. Kdaj se pa zgostö vodni soparji, da se pokažejo v vidni podobi, kakor n. pr. pozimi, ko so nam sapa kadi iz ust? Danes je hladno, pravimo, sapa se vidi. Sapa ima vedno precej soparjev v sebi. Poleti, ko nas obdaja toplo ozračje, sapa ni nasičena s soparji, pač pa po zimi, kadar se ohladi na zunanjem zraku. Poleti, ko so okna topla, dihaš proti šipi kakor hočeš, nič se ji ne pozna; če pa pozimi dihaš ob mrzlo šipo, se ti pa pokaže rosa po šipi. Ohlajeni so-jtarji se zgoste ter porosö Sipo. Tista toplina ali temperatura, pri kateri je zrak s soparji toliko nasičen, da so soparji jamejo zgoščevati, so imenuje »rosi Ina« temperatura ali ros išče. Do te pride zrak večinoma z ohlajenjem. Vzroki, da se zrak ohladi do zgoščenja soparjev, so mnogovrstni. Ohladi se z zadevanjem ob mrzlo stvari, ohladi se od mrzlih vetrov, ki vejejo pri tleh, ohladi se pa tudi od više letečega toka, ki ga pri tleh še čutiti ni. Ko natočiš steklenico z mrzlo vodo in jo postaviš v toplo z vlažnim zrakom napolnjeno sobo, n. pr. v šolo polno m adine, tedaj steklo, poprej svetlo, posivi in poomotni; če pristopiš blizo. vidiš, da se jo na njem naredila rosa. Na enak način porosi poletu vlažen zrak skale in zidovje. Kakor porosi vlažen zrak v sobi okno, ki ga ohladi mrzel dež ali veter, enako vlažen zrak, ki se je z bližnjimi stvarmi vred ohladil od ponočnega izžarjevanja, porosi mrzle travnike in listje po drevju. In če mraz zniža toplino porošeno stvari do tako nizke stopinje, da zmrznejo vodene kapljice, pa zmrzne rosa, ter se napravi slana. — Drugi imajo drugo nazore o slani. 1'onočna, prav za prav jutranja rosa je velika dobrota po puščavah in po »stepah«. Kaj veliko rose pade po t*ro-pičnih deželah zjutraj, pade je toliko, da nadomestuje dež, ki ga v suhi dobi dočakali ni. Tedaj obvaruje obilna rosa rastline, da ne usahnejo od prehude vročine. Po hribih jo pade včasi toliko, da jasnega poletnega jutra grmovje kar kaplje od rose. Po otokih in na primorju pokriva rosa stvari bolj na debelo, kot po suhih pokrajinah. Po .Vrabskem primorju premoči rosa popotnikom obleko. V Aleksandriji sn kamenena tla in obleka od same rose dostikrat tako mokra, kakor kadar gre dež. Temu nasproti pa po puščavah »Gobi, Sahara« i. dr., kjer je zrak presuh, pomanjkuje okrepčujoče rose. Vse to, kar obvaruje stvari pred »hlajenjem, jih obvaruje tudi pred roso in slano. Pod streho in pod oblačnim nebom se stvari ne ohlade ponoči toliko, da bi se naredilo kaj prida rose. C'e pa še veter pride, pa prežene celo vso roso, torej prežene veter tudi slano. Rosa in slana se ogibljeta strehe, oblakov in vetra. 1. Spomladi, ko rastline poganjajo prve kali, je slana kaj nevarna, le prerada vzame cvetlice in posmodi tudi mlado brstje in listje. Vrtnarji, ki prirejajo prva nežna zelišča, so v velikih skrbeh, da jih jim no vzame. Tedaj imajo navado čez noč pokrivati mlade rastlino z gostimi vejami, s slamo in celo s spletenino ali pa z okni. — Že prav, da si vedo pomagati na svojih ozkih vrteh; kako naj si pa pomaga kmet na polju? Na to vprašanje vedo Indijanci v Peru boljši odgovor, kot marsikateri omikan Evropejec! Divjaki so tamkaj dostikrat v nevarnosti, da jim slana posmodi žita, preden narede zrna. Vedno pečaje se s pridelovanjem živeža pod prostim nebom so si divjaki zapomnili, da slana pride le pri jasnem mirnem nebu, ne pa pri oblačnem in vetrovnem vremenu. Pa ne da bi bili le spoznali pravi vzrok slane, prekosili so celo marsikatere Evropejce s svojo iznajdljivostjo rešilnih pripomočkov. V svoji preprosti umetnosti so poklicali na pomoč kurjavo, ki dela dim namesto meglo. Kakor ptica pripravlja gnezdo za mladiče že tedaj, ko nas nobeden še ne ve, da jih bo imela, pripravljajo divjaki kurjavo na polju dolgo poprej, da jih ne prehiti slana. Po polju razstavljajo kupe vlažne slame, troh-lenih vej in druzega ne presuhega drobiža, takega namreč, da se dim kar vali iz kupov, ko gore. In glejte, toliko dima si vedo napraviti s tako kurjavo, da je polje kar pokrito z dimom, kakor bi ležala megla na njem. Taka vlažna dimnuta megla obvaruje polje pred slano. Da ne bo kdo tega vigloda razlagal tako, kakor bi zaničevali z njim preslabo pozornost in iznajdljivost evropskih poljedelcev, moramo omeniti, da tudi Hrvatje in Francozi 8kuJ.-ijo zavarovati svoje vinograde pred slano z enakimi dimnatimi meglami. Tudi naš kmet, so tak, ki ni vjdel nobene šole, ve, da slana ne posmodi tistega zelišča in cvetja, ki stoji v senci ali pod streho, pač pa požge na grmičku tiste cvetlice in tisto perjiče, ki ga zadenejo prvi soinčni žarki. Ce pred solncem popiha veter, da vzame vlago z listja, cvetja in z zelenjadi, proden jih zadene soInČni žar, pa slana ne stori nobene škode, — ni je, pa je. Tudi je izkušnja že podučila kmeta, da mraz šelo tedaj posmodi zelenjav, ko pod pripekajočimi Rolnčnimi žarki prehitro izpuhti mrzla slana. 2. Druga znamenita zmrzal se pokaže sosebno na nji%'ah spomladi, ko se tla otajajo, pa zopet zmrznejo. »Srež« som slišal imenovati doma to zmrzal. Kmet hvali srež, če pride, preden je setev v tleh, pravi, da mu pomaga gnojiti. Boji sc pa areža, če se pokaže, kadar je žito komaj obzelenelo. — Srež se dela od tega, da vlaga zmrzuje med prstjo. Ko voda zmrzne, so napne ter raztegne narazen prsteno grude, v katerih se dela led. V prsli tiče koreninico mladih kali in rastlinic. Dokler so koreninice šo šibke, jih raztrga raztezujoča moč ledu. Ko je pa mlado stebelce ob koreninico, jo uničena cela rastlina. Srež, pravijo pri nas, izdira mlada žita. Zatorej jo kmeta strah prod njim. Pred setvijo je pa kmetu kaj ustreženo s arežem, če se prijemlje razorane njive. Srež razdrablja in rahlja prst po njivi, enako kakor jo rahljajo in pomnožujejo nje rodovitnost počasni vplivi podnebja med letom, ko njiva leži na »prahi«. Priroda nima kaj pridnejših in trda dela opravljajočih poslov, kakor je njen srež. Nedolžna stvar se ti zdi srež, ko se ti pri hoji po njivi drobi pod nogami, pa ima vendarle silne moči v sebi. Srež je v rokah prirode tisto orodje, katero bolj kot marsikatere druge sile razdira in podira najtrdnejše stavbe gora. Kjerkoli so delajo razpoke po skalovju, povsodi 80 vriva vanje vlaga ter se nabira po špran-jicah toliko vode, da se v mrazu utegne iz nje naredili malo ledii. Sosebno jeseni in spomladi, ko se danes taja, jutri zmrzuje, se dela srež tudi po špranjah in razpokah v skalah. kaj hoče revni srež a trdim in močnim skalovjem! Nič ga nikar ne zaničujte, vsaj še ne poznate vseh njegovih moči. Na njivah, pravite, ruje mlade koreninice, to je kaj lahko delo, po samem tem soditi bi bil srež kaj nedolžna prikazen. Pa ni. Po špranjah in razpokah v skalah pokaže srež listo svojo prirojeno moč, ki jo ima v sobi kot sin ledu. Srež, ko nastaja, se razvija iz naročja prirode s tisto neukrotljivo silo, kakor led iz zmrzujoče vodo. Fiziki, neu-trudijivi, radovedni preiakovavci pojavov prirode, so posku-sali tudi silo, s katero so dola led iz vode, ko zmrzuje. Močno votlo železno kroglo, ki jo topničarji imenujejo bombo, 80 napolnili z vodo. Zabili so jo na vso moč z železno veho ter so jo posadili v silo mrzel prostor, čcž sedaj naj pa zmrzne voda v bombi, če more, — pa ne more, manjka ji prostora, da bi se izpremcnila v äirji led. Da bi si pa voda, ko ima zmrzniti, naredila prostor in razgnala t-ako močno bombo, kdo bi bil na to mislil. Pa kaj se zgodi? Kakor orjaška je bila trdnost bombo, močno shiajena voda so jo s tako silo izpremenila v led, da je razgnala bombo. Taka silovita moč zmrzujoče vode, ki raznese tako močno železno bombo, razruši lahko najtrdnejšo skalovje ter ga zdrobi na kosce. ISomba seveda se je razletela v trenutku in z velikim hrupom, ko se je razpočila, po skalovju pa srež, ki polagoma nastaja, raztezava razpoke in špranje natiboma; kos skalo odtrguje od bližnjega, kamenje ruši in razganja po strmih hribih ter razsiplje drobiž nizdolu po strminah in po brezdnih v spodnje doline. Pa celo v dolino spremi srež razmetane grude, tudi tamkaj jih ne izpusti iz svojih zob, dokler jih ne razgrize do dobrega in jih ne premeni v pesek, prah in v rahlo plodno prst na njivah. III. Razne padavine. Od zgoščevanja soparjev pri dotiki z mrzlimi stvarmi, ki smo je ogledovali dosloj, so obrnemo k zgoščevanju po ozračju. Lep jesenski dan je bil, padlo je popoldne malo toplega dežja; po dežju pa so začuti nekaj hladnega vetra. Toliko da soince zaide, že se po senčnatih krajih zgoščujejo vodni soparji od mrzlega vetra. Po travnikih so prikazuje nekakšen belkast dim, — megla mu pravimo. No, kako pa nastaja megla, bo kdo vprašal, ki bi rad pogledal v delavnico prirode, da vidi orodje, s katerim pri-roda to dela. Glejte taka delavnica se nahaja povsodi, tudi v kuhinji jo ne manjka. Vsaka kuharica vö nam pokazati, kako se dela megla. Glej, ravno odstavlja od ognja lonec vode pokrite s pokrovko. V škalih v veži ima nekaj opariti za živino. Dekla odkrije lonec in ulije krop po rezanici v škafu, — tebi zijavcu se pa v hladni veži pokadi pod nos, da skoraj ne vidiš ne dekle ne škafa, — vse je v megli! Naj velja ta očiten zgled, podučljiv je, ker predočujc, kar se godi v ozkem prostoru, tega pa no razodene, kaj dela megle in oblake v višavah ozračja, tako poudaija radovedni oj^ledovavec. Prav si prižel a svojim vprašanjem. Sem stopi in poglej z menoj v hribe. Glej, vrhu one grape se dela megla nad lesom. V'idis, sedaj se vleče krog hriba. Onkraj kucia jo čaka druga meglica v bližnji grapi. Južni veter, ki prižene prvo, vzame tudi drugo s seboj. Veter jih goni, iz obeh naredi eno, pa jo hitro napihne do velike megie, redi jo s svojo obilno vlago. Ko pa jug prižene svojo meglo do vrh hriba, se mu ustavi nasprotnik, Severni veter mu zavračuje meglo nazaj, pa jo tudi zmanjkuje in susi. jug dela nepreatrašeno, toliko pripodi megla, da sever omaga, posušiti jih ne more vseh. Tedaj se vzdigujejo te megle nad hribom v višave ozračja, — in zdaj vidiš prejšnje pozemske meglico v podobi navadnih oblakov. Kdor se le hoče prepričati, da se meglö, ki plavajo po višavah ozračja, ne razločijo nič od meglA okoli nas pri tl^h, ta naj jih gre ogledavat vrh kake visoke gore. Tam stoji ali v megli ali celo nad meglo. O tem se prepričajo tudi zrakoplovci, ko jih nese balon skozi meglo v višavah; prav take so, kakor pri tleh, in čim gosteje so, tembolj jih porosč in zmočijo, preden se še dež ulije iz njih. To pa nikakor ni izvir največje množine oblakov. Obr-niva se od hriba in poglejva tja doli po ravni. Poletni dan je, ura se bliža na dve. Vročina je velika. Okolica vsa polna soparjev. Nad razgretimi tlami se vzdiguje kvišku gorak zrak poln vodnih soparjev. Kvišku v višavo puhti. Čim više se vzdigne nad ravan, tem mrzleje kraje zadeva. Nekaj se že sam kvišku puhteči zrak ohladi od tega, da se razlezuje in premaguje tlak ozračja, nekaj toplote pa mu vzame mraz ondašnje okolice. Glej, sedaj je že izgubil toliko topline, da ne more več zdržati vseh soparjev v nevidni podobi, — že se zgoščujejo soparji od mraza, — ona meglena kopa nad ravnjo kaže nam zgoščeno soparje v vidni podobi. In v kratkem plava nad ravnjo lep kipeč oblak. če leti z ravni suh zrak kvišku, ne naredi nikdar meglenih kupov v višavah, tako n. pr. po vroči Sahari. Ohladi se pa suh zrak, ko leti kvišku, bolj in hitreje kot vlažen zrak. Suh zrak so na vsakih 100 metrov više ohladi za 1® C, vlažen zrak pa le za 04® C. 1. Soparji, dokler plavajo po ozračju v nevidni plinasti podobi, ne vzamejo ozračju prozornosti, temuč je vlažen zrak dosti bolj prozoren, kakor suh. Pod vlažnim nebom je pogled v daljo čistejši, obrisi hribskih hrbtov in temen so čvrsteji, in nekaka plavkasta senca pregrinja bregove daljnih hribov. To so nasledki vlažnosti, ki po pravici veljajo za znake prihodnjega dežja. Ko se pa soparji zgosti do vode- noga prahii, zatemnevajo ozračje, višnjevi barvi neba pri-meäavajo neiiako belkasto svetlobo. Tak vodeni prah pov-zrokujetudi razne barve megld, torej se pri soinčnem vrhodu in zahodu vidijo meglo dostikrat lepo pisane, sosebno rumenkaste in rdečkaste. Kadar so nabere več vodenega prahu po ozračju, postane nebo nekakšno belkasto, soince in luna se okinčata s krasnimi venci in kolobarji. Večinoma se pa vodeni prah ne razgrinja v ono mero po vsem obnebju, temuč v skupinah ter dela meglö. 2. Po viSavah ozračja 3500 metrov nad tlami vlada v največji poletni vročini mraz zmrzujočo vode = O* C. Potem utegnemo presoditi, kak mraz je v tistih višavah, po katerih plavajo 7000 m nad zemljo, mrene in peresaste meglice. Mrene plavajo tedaj še 3500 m nad tisto visokostjo, kjer je toplina O» C, torej 35 sto metrov više. Vsakih 100 w se pa zniža toplina za 1* C, torej je med mrenami hud mraz (— 35" C). V tako mrzlem zraku je zmrznjen ves vodeni prah. Kakor v hudem mrazu pri tleh ne more iti pravi sneg, ampak le lepe ledene zvezdice se gonijo po zraku, enako plavajo po onih višavah nežne ledene podobice ali sneženi kristali, kateri zbrani v gostih skupinah delajo najvišjo meglice. 3. Po zimi se tudi nizko nad zemljo pripeti, da se, bi dejal, kar kadi po zraku od Icdeno-mrzlega vodnega prahu. Natančni poskusi učč, da se vodno kroglice, i/, katerih obstoji ta dim, dostikrat ohladi pod O* C, pa ne zmrznejo, dokler so ne zadenejo med seboj ali pa ob trde mrzle stvari. Tedaj se ta zmrzujoči ledeni prah poseda in nabira po listju in po vejicah, po grmovju in po drevju, da je vse belo od njega. In v podobi iglic so dostikrat nabere krog vejic, in te ledene iglice štrle od debla proč kakor ježice. Ivje sem slišal doma imenovati to ledeno cvetje pogrmovju. 4. Ko se pa v toplejih letnih časih nabere pri tleh toliko zgoščenih soparjev, da se kar kadi po zraku, tedaj dela vodeni prah navadno meglo, čim gosteja je megla pri tleh, tem bolj se »prašio, kakor pravijo. Kapljice so namreč v gosti megli sprijemljojo med seboj, raztresa jih gibanje zraka na vso kraje, sosebno po vetru, ter je videti, kakor bi veter nesel prah. In s tem svojim prahom poroši in zmoči colo nizka megla stvari, ki jih zadeva. In na tak način se v višjih meglah dola dež, s tem, da se vodene kapljice, začetkom drobne kot prah, sozlivajo druga z drugo. Iz vodnega drobiža se naredtS kaplje, ki so pretežke, da bi plavale po zraku; posedajo so proti tlom, med potjo se nadalje združujejo z druzimi ter padajo v podobi dežja na zemljo. Če kapljice zmrznejo, pa gre sneg. Včasi jo pod visoko meglo, v kateri so posedajo deževne kapljice, bolj suh zrak ali bolj suh severni veter. Tedaj drobne kapljice med padanjem ne morejo naraščati, temuč le posuše se od suhega vetra ter minejo. Kaj takega se godi v zgornjem zraku, ko vidimo mavrico na pooblačenem nebu, — dežja pa ne. 5. Kadar se pa poletu, ko so v gostih oblakih združuje vodeni prah v deževne kapljice, udere od katerega kraja koli zlo mrzel veter v te oblake, ne pride le do dežja, temuč kapljice zmrznejo ter se izpremene v snežene ali ledene grudice in kroglice, kakor pride. In če tedaj veje ve& med seboj nasprotnih vetrov, ki potegnejo snežene in ledene grudico in kroglice v svoj vrtinec, se pa ta zmes vrti po črnih oblakih, kakor v kakem kotlu, ter se razvijajo — da no rečemo kuhajo — druge padavine trde podobe. Iz takih oblakov padajo snežene in ledene grudice zdaj v podobi »bab je kaše«, drugič v podobi »sodre«. Če pa koj začetkom zmrznejo večje kapljice, in če se teh ali sodre med padanjem prijemljejo po vrhu druge deževne kapljice, ki primrznejo na nje, tedaj se naredö večje prozorne krogle ali pa s prozorno skorjo preoblečene grude. In tedaj gre toča. To dvoje oblik ima toča, ali je prozorna in okroglasta, ali pa gruda s prozorno skorjo in sneženim jedrom. — Izpovedati pa moramo, da doslej še ni do gotovega dognano, po katerih pogojih se dela toča. IV. Posebnosti meglä. Pri tleh zrak navadno ni nasičen s soparji. Čim bolj suh pa je pri tičh in čim topleje ozračje, tom više se mora vzdigniti, preden se v mrzlih višavah začno zgoščevati soparji njegovi, tem više nad zemljo so delajo spodnje megle. Dokler se meglč drže hribov in gorä, jim manjka tistih obrazov, katerih smo vajeni po višjem ozračju, čim bolj pa se megl6 vzdigujeje nad vrhove gori, tem bolj nam razkazujejo svoje značajne podobe. Glavnih obrazov meglä se razločuje štiroje: »mre-nasto« (cirrus), »kupaste« (cumulus), »razstlane« (stratus) in »deževne« (nimbus). 1. Nad najvišjimi gorami po največjih višavah ozračja se motajo peresaste megl6 navadno dobrih 8000 metrov nad zemljo. V podobi »mren«, ki so tako tanke, da se skoraj skožnje vidi, pa so vzdignejo celo v višave, katerim ne manjka kaj do 17000 metrov! V takih mrzlih višavah so meglice se- stavljene iz sneženih ali ledenih zvezdic in iglic. Prikazujejo se sosebno v dveh oblikah, nekaj jih je podobnih nitkam ali perju, nekaj pa tančicam ali mrenam. Včasi so gladko počesane, včasi vse zmedene, pa tudi kodrastih se nahaja.'Med temi se odlikujejo gosto razstlani beli kosmi po imenu »ovčice« ali »dežje cvetje«. Vejaste 90 dobile ime »vetrovna drevesa«. Mornaji jih pa imenujejo »mačje repe«. Peresaste, sosebno progaste mrene so najimenitnejši znaki za naznanjevanje vremena. Mrene, kadar so »resaste«, naznanjajo po vsem svetu lepo vreme. Temu nasproti pomenijo slabo vreme: »mačji« in »konjski« repi, »kozja dlaka« i. dr. Kozja dlaka so tiste mrene, ki obrobljajo temne deževne oblake. — Prerokovanje vremena po mre-nastih meglicah pa dela dosti težavo zato, ker ni moči vselej spoznati no njihovega izvira ne spremstva; zakaj po tem se šele razloči, ali pride lepo ali grdo vreme. — Enaka oblika tiste vrste megla no pomeni vselej enakega vremena! 2. Po nižjem ozračju, kjer ni takega mraza, da bi koj zmrzovala vsa vlaga, so razločuje sosebno dvojo prevladujočih obrazov megli, namreč: »megleni kupi« ali »k ö p e« in megleni skladi ali deževni oblaki. Nlogleni kupi ali kope z belimi okrogličastimi kosmi na temenu so kaj lepe mične podobe, dokler kipe kvišku v vi.save, .Meglene kope dajo po zmerno toplih deželah značajnost poletnemu oblačnemu nebu. Megleni kupi se opirajo na ravno gladko podnožje. Njihovo sedalo je lista meja, kjer se nad spodnjimi toplejimi skladi ozračja jamejo v hladnejih višavah zgoščevati kvišku leteči* spodaj nevidni soparji. Posebne pozornosti vredno je različno nastajanje uje-glenih kupov. Kaj mičen vzgled razvoja megla nam podaja Abercromby. Dostikrat^ tako trdi ta veljak, se izpremeni peresasta megla v kupo. Vsako lepo poletno jutro, ko pokriva tla obilna rosa, in ko solnce na višnjevem nebu pride do večje moči, nastanejo v višavah prve nitke navadnih pe-resastih meglic. A te nežne podobice se kaj hitro razvijajo in obdebelujejo,'in v kratkem je nebo pokrito s košatim me-glevjem in s köpami. Pa kako živahno gibanje po kobulih teh na videz mirno stoječih kupov! Spodnji vlažni zrak razgret od čvrstega soinca hlapi kvišku ter si postavlja ko-bulaste kupe vrhu svojega stolpa, — in po kobulih je vse živo, kakor ko na mirnem ognjišču kipč bele pene iz do-vrevajoče vodo. 3. Razstlani oblaki ali meglene plasti nimajo košatih vrhov kakor kope, temuč bolj poravnem se razprostirajo in so vsedajo zvečine nizko nad zemljo. Pri vetrovnem vremenu so pokažejo prek hribov in goni klopem podobni, po dolgem raztegnjeni skladi. K tej vrsti megla se prištevajo tudi po /.imi nizko plavajoče goste megl«^, katere včasih po veö tednov pokrivajo nebö s svojo dolgočasno sivo odejo. Po letu, kadar mirno polegajo po mejah obzorja, pomenijo, če 80 brez lasastih ali percsastih obodov, lepo vreme. Temu nasproti pa dolga, klopi podobna, ob krajih nitkasta plast pomeni slabo, da celo hudo vreme, če se stoječa na sprednjem obronku zračne doline pomika hitro proti nam. 4. V zadnjem slučaju je megleni sklad, stoječ na sprednjem obronku zračne nižino, deževna megla. Sploh se utegne megla vsaktere vrste vsied vlage tako dolgo izpre-minjati, da na zadnje gre dež iz nje. KApe z belimi volna-timi temeni so n. pr. same na sobi kaj nedolžen poletni nakit nebu. Kakor hitro pa pade vetrovni ali slabi druščini peresastih megld v oblast, je pa nezanesljiva in takoj pripravljena k dežju. Nad dolino ali nad ravnjo se včasi po letu narodi pred našimi očmi orjaška zgoraj okroglasta k6pa. Lepega belega temena je bila s prva, — sedaj pa začne temnoti. To je znamenje, da njeni vodeni prah postaja gostejši in gostejši, vendar ne pade ne kapljica dežja iz nje, dokler nje teme ohrani oster obris in okroglasto podobo. Hipoma pa se okroglo teme polika in poravna, in mrenasta peresca štrle kvišku iz njega, kakor da bi kdpi vstajali lasje kvišku, — in takoj se vlije dež iz nje. 5. Višave ozračja, po katerih plavajo imenovana krdela megla, niso vedno enako omejene. Povprek se zbirajo peresaste in mrenaste meglo od 70(X) in JMXX) celo do 17000 metrov nad zemljo; srednja visokost meglenih kupov gre od 1000 do 80(X) {kope 14(K)-1800) m.; megleni skladi po-legajo okoli 1000 m do 2(X)0 m nad tlami. Deževne megle so pa kaj razne visokosti, nekatere segajo po 1400 m visoko, druge in to sosebno teški črni oblaki se posedajo do spodnjih skladov ozračja. Kdor se ne meni toliko za posamezne posebnosti kot za zložen obzor ali prsgled meglovja, ta ga utegne razdeljevati na tri dele: na zgornje, srednje in spodnje meglö. Pri taki bolj zložni kot natančni razdelitvi bi se zgornjim meglam prištevale lahne mrene in perje; spodnjim teški skladi in deževni oblaki; srednjo okrožje pa bi veljalo za središče ku-pastih in razstlanih megld. Pri tej razdelitvi bi imelo vsako teh treh okrožij svojo posebne prikazni: v najvišjem okrožju bi se prikazovali solnčni in lunini venci ali kolobarji; v najnižjem bi vladale padavine, srednje okrožje pa bi ostalo za zbirališče megla lepega vremena. V srednjem okrožju plavajo v tej sliki prijazne, lepo razsvetljene, raznobarvne podobe kupov in razstlanih megld. V tem okrožju je zbrana vsa lepota meglenega neba; poletni dan gosebno proti večeru razkazujejo tukajšnje skupine meglä posamezno mavri-často barve; tukaj je izvir živega, veselega obraza neßä. Veseli in otožni obraz neba vpliva močno ne lo na podnebje, temuč tudi na duševno in telesne počutke človeške. Kakor bi nas mAra tlačila, tako je nam pri srcu, ko solnce )0 zimi predolgo časa ne more prodreti sive odejo neba. iekel bi, da nas o meglenem vremenu od samega otožnega prizora bolj zebe kot o solnčnem vremenu od hudega mraza. Kako oživi vse v naših prsih, ko se pretrga siva preproga, in ko težko dočakovano solnce zopet posveti na nebu. Po zimi manjka meglam tiste mnogovrstnosti podob, s katero razveseljuje poleti naše oči. Megle in oblaki dajo sicer tudi pri nas letnim časom nekaj posebnega značaja, vendarle v njihovem izpreminjevanju ni spoznati nič tiste rednosti, ki vlada po tropičnih deželah. Dopoldne se tamkaj pooblačuje, in takoj pride ploha; popoldne se razjasnuje, in noč je jasna. Meglen dan ni nikdar tako temen kakor pri nas, poln pa je mogočnih razkosanih oblakov, prekrasno kipečih kupov meglenih. Po Evropi vejejo po zimi večinoma vlažni jugozahodni vetrovi ter delajo več meglä kot poleti prevladujoči večerni vetrovi. Sicer so večerni vetrovi tudi vlažni, pa je poleti toplota večja ter jih varuje pred ohlajenjem in zgoščenjem. Zategadelj je pri nas nebo poleti bolj jasno kot po zimi; poleti so delajo večji posamezni oblaki, po zimi pa nepretrgana siva meglena odeja. Po notranji Evropi, po Aziji in Ameriki je po zimi nebo jasno; zrak odteka po zimi od todi proti morju in jemlje vlago s seboj. Nasprotno vejejo po leti vetrovi po teh deželah večinoma od morja, prinašajo vlažni zrak, »megle in oblake«. Sploh pa raznašajo južni in jugozahodni vetrovi največje množine vlage po Evropi, ter so pravi oznano%'avci sledečih padavin. V. Dež in razdelitev njegova po svetu. Kar tiče izcimljovanje dežja in drugih padavin, trdi meteorolog Ley, da se vodne kroglice, ko jih pri poblisku zapusti elektrika, ne odbijajo več mod seboj ter se združujejo v deževne kapljico. Njemu pa ugovarja Aber-crom by, češ temeljiti vzrok dežja je kvišku puhteči zrak, ki se v mrzlih višavah močno ohladi. Če ima elektrika pri dežju kaj opraviti, je kvočemu to, da sproži njegov začetek. Dostikrat gre po gorah sneg, po ravni pa dež. Kadar 80 spodnje plasti ozračja» skozi katere luti padajoči snejr, dosti tople, tedaj prvotni nežni kristaici, iz katerih obstoji sneg, no naraščajo in se ne sprijemljcjo med seboj, temufi raztajajo so, in dež gre namesto snega. Tedaj pade med mrzlim dežjem še kaka kepica snega. Največ dežja in v najlepšem redu pade v tropičnih deželah. Kalmski pas ali mirno okrožje poleg ravnika ima v sebi neposušne izvire dežja. Po Atlantskem in Tihem oceanu je toliko dežja, da ga je mornarjem preveč, dasi ga precej želijo, ker zmanjšuje vročino, ki je ondi tako huda, da bi jo brez dežja skoraj prenašati ne bilo. Okoli ene ure ali pa ob dveh se navadno vlije taka ploha, da človeka, ki ni pod streho, premoči do polti. Po taki silni plohi se pa hitro razjasni tako čisto, da je noč s svojimi čvrsto svete-čimi zvezdami lepša, kakor kjer si bodi na svetu. Kalmski pas zadeva s svojim pooblačenim okrožjem tudi Amazonsko reko v Ameriki. Tropično deževanje ohranjuje tamkaj neminljivo krasoto ondotnega bujnega rastlinstva. Nekaj enakega se godi po Afriki v tistih krajih, katere zadeva kalmsko deževanje. V večernem primorju Afrike krog BSierre Leone« pade na leto toliko dežja, da bi deževnica, če bi ne odtekla in se ne posušila, pokrivala tla pet metrov na debelo. V Braziliji okoli »Maranhao« ga pade na leto čez sodem metrov, v Meksiki okoli »Vera Cruz« skorej pet metrov. Temu nasproti pa ga na Kanarskih otokih ne pade na loto še četrt metra ne. Največ dežja na svetu pade med letom v Indiji na severni strani nOalcute« poleg južnega Himalajskega podnožja. Pokrajina »Cherrapoonee« ima svojih štirnajst metrov dežja na leto! Solnce vodi po svoji letni poti s seboj kalmski pas in pa okrožje njegovih velikanskih oblakov. S solncem pride deževanje, s solncem mine. Tropični kraji našo strani imajo svoj dež med našim poletjem, med našo zimo pa sušo. Tisti kraji imajo največ dežja, katerim solnce stoji nad glavo. Veliko manj dežja pade po zmerno toplih deželah; razdeljen je pa bolj redno med letne čase. Notranje evropske dežele imajo največ dežja po letu, med tem ko vejejo južni in jugozahodni vetrovi, pa ga ne pade čez pol metra na leto. Notranja Azija s pokrajinami vred, ki leže na severni strani Himalaje, ima kaj malo dežja. Kitaj ga ima v Pekingu na leto nekaj čez pol metra. Japan blizu enega metra. Zahodni del severne Amerike ima deževno jesen; dežja pade na leto okoli dva metra. Izimek dela Kalifornija s svojim pozimskim dežjem. Vzhodna stran severne Amerike ima svoj dež zvečine po letu. Južna Amerika ima po svojem zahodnem primorju onkraj ravnika mnogo dežja. V »Chili« ga pade na leto okoli tri metre. Čudno pa je, da na ozkem zahodnem priraorju poleg Andovskih bregov ni skoraj nič dežja. Primeroma ubožno je vzhodno primorje, »Buenos Aires« ga nima kaj čez en meter. Notranja Afrika nima dežja, Nilova dolina ne, več delov Arabije in Perzije in puščava Gobi v Aziji so tudi brez dežja. To so najbolj vroči kraji svetd. Dež vpliva mogočno na podnebje in na rastlinstvo. Dobro zarastenim krajem ne manjka nikjer primernega dežja. Sosebno gozdi imajo to dobroto, da čim več jih je, tem manj trpi kraj na suSi. Izkušnja uči, da pokleŠčenje , gozdov prežene dež ter napravi presuho podnebje. Množina I dežja pojemlje poleg vsega, kar jemlje vlago, poleg vsega, kar povzročuje prehitri odtok mokrote. Neodstranljiva potreba goni človeka za kruhom, sili ga k preganjanju lesov in vlage in k obdelovanja polja. Poljedelcu za petami pa so prirodne sile, one ženo nasledke posekovanja lesov dosti dalje, kot je to ugodno poljedelstvu. Toliko da kmet poseka les in grmovje po bregovih, takoj jame dež spirati tla; deroča deževnica odnaöa rodovitno zemljo, katero so poprej varovale rastline in drevje s svojimi koreninami. Prehitro odtekanje dežja ne pusti bregovom potrebne vlage. Plešasti griči in bregovi, znaki pridnosti človečkih rok, so žalibog tudi napovedovavci prihodnje nero-dovitnosti. Kjer manjka vlage, manjka tudi meglä, manjka varhov pred ohlajenjem po noči in pred prepekajočim soln-cem. In iz takih virov pride pred ko ne večji mraz po zimi in večja vročina po loti. Podnebje ae premeni na s abo. VI. Huda ura In strelovod. Marsikaj zanimivega bi utegnili zvedeti o naturi vlage in soparjev, če bi mogli toliko odriniti zagrinjalo prirode, da se nam odpre pogled globokeje v njeno delavnico. Govorili smo sicer že precej o soparjih, pa ne da bi se zavedeli prave lastnosti in bitnosti soparjev. No, kaj pa je več na soparnem plinu, da bi ga ne poznali, voda je bil in voda bo, ko se zgosti. Iz ledu se dela, ko se perilo zmrznjeno suši na vetru, dela se iz vod6 in dela se tem hitreje, čim topleja je voda. Led, voda in soparji, to je troje oblik ene tvarine. Voda pa je kemična spojina vodika s kisikom. Dva litra vodika zmešana z enim litrom kisika je tri litre sila razpokljivega plina. Če pa zapreš vodik v svojo kisik v svojo posodo, če ju napelješ po cevčh drugega drugemu nasproti in če prižgel vodik, todaj gori vodik a tem, da se spaja 8 kisikom in dela vodo s tako silo in strastjo, bi dejal, da delata večjo vročino kot katera si bodi dru>^a gorljiva stvar. To jo porod vode. Kakšen pa je porod soparjev? Sledeči poskus utegne marljivemu opazovavcu odgovoriti na to vprašanje. Denimo kos ledu v skledo, postavimo jo na ognjišče; led se taja od toplote. Termometer ali toplomer kaže, da imata voda in led enako stopinjo topline = O* C. Zdaj pa naj ugasne ogenj, in toplina naj ostane, kakršna je. Ali mislite, da se led taja naprej v ledeni vodi. Ne! Nič ne mara tajati so, dokler ga ne oživiš s toploto. Potem šele se taja med tem ko požira toploto s tako požrešnostjo, bi dejal, da ne pusti ledeni vodi nobene gorkote, dokler se ne raztaja ves. Vsak kilogram ledii požre, ko se taja, toliko toplote, da bi se 8 to gorkoto kilogram "ledene vode zgrel skoraj do 80« Celzijevih stopinj. No, kaj pa počenja led s toliko toploto, ki jo požre? Kaj bo delal z njo! uničiti je no more — kakor se sploh nič ustvarjenega uničiti ne dä, — porabi jo k izdelovanju vode. Hitreje ko led požira gorkoto, hitreje se taja. Pravi pomen lega požiranja toplote pri tajanju ledu so poizvedeli učenjaki sami šele okoli srede tekočega stoletja. Kdor ima v svoji oblasti tisto množino gorkote, ki jo požre kilogram vode, ko se ogreje za eno Celzijevo stopinjo, temu utegne ta gorkota opraviti toliko dela, kolikor ga opravi on sam s svojo roko, če nese kilogram vode od tal 424 metrov visoko. Pri tem vzdigovanju se po besedah lizike opravi 424 kilogram-m etrov dela. Sloveči angleški fizik J. Tyndall pravi: »Če ti na visočini 424 metrov izpustiš kilogram vode, da pade 424 metrov globoko na zemljo, prinese ta kilogram s seboj na tla prav ti.sto delo, ki si ga ti opravil pri vzdigovanju. Ko zadene kilogram vode ob tla, jo to delo tako pretrese po njenih delcih ali molekulih in atomih, da se toplina vode pomnoži za 1® C. Rečeno je, da kilogram ledu, ko se raztaja, požre toliko gorkote kot jo potrebuje kilogram mrzle vode, da se ogreje do 80" C. Po Tyndallovem vzgledu bi torej ti moral opraviti 80krat več dela, kot si ga v mislih opravil z vzdigovanjem enega kilograma, če bi hotel s svojim delom kilogram vodo zgreti do 80" C, to je, če hočeš, da tvoje delo v toploto iz-premenjeno znese toliko gorkoto, kot je požre kilogram ledu, ko se raztaja. Lepa množina dela to! Poglejva koliko gaje. V prvem vzgledu si opravil 424 kilogram-metrov dela; tukaj ga moraš opraviti 80 krat veö, torej 80 krat 424 = 33920 kilo^ram-metrov. Toliko dela je požrl kilog^ram ledene vode, ko se je tajal led. — Če polem zgreješ, kilogram ledene vode do 10» C, požre vnovič 10krat 424 kilo-gram-metrov dola. Mislimo si, da so pri tej toplotni stopinji izprcminja voda v aoparje, in praiajmo, koliko dela je Še treba pridjati, proden iz te vode postane kilogram soparjev; tukaj pa uči izkušnja, da kilogram vode, ki izpuhteva pri 10. Gelzijevi stopinji, požre zopet toliko gorkote, da bi z njo 6 kilogramov ledene vode utegnil zgreti do 100' C. Ta gorkota znaša 6krat 100 = 600 (kalorij), ali v podobi dela 600krat 424 kilogram-metrov, to je 254400 kilogram-metrov. Toliko delavne ali oži ve muči« so se nalezli so-parji pri svojem porodu, da ni čuda, če se vedu kakor neukročena razposajena žival. Vsak kilogram soparjev utegne, ko se zgosti in izpremeni v dei, opraviti toliko dela, kolikor ga je požrl pri svojem porodu, — v naäem vzgledu toliko, kot ga opravi korenjak,-ki bi vzdignil 100 kilogramov 2544 metrov visoko! Kam pa deva kilogram soparjev to delavno silo ali »energijo«, ko se zgoSčuje v ozračju? Kam bi jo drugam deval, kakor na vodene kroglice, ki se izcimijo iz njega in na svojo .okolico. V podobi poprej požrte, tukaj pa zopet oproščene toplote se razdeljuje ta delavna sila po okolici ter ogreva tisto okrožje ozračja, v katerem se zgoščavajo soparji. Vsied tega ogrevanja se raztezuje zrak po okrožju soparjev, lažji prihaja ter puhti kvišku s soparji vred v višje mrzleje višave. — Zgoraj stoječa energija = 254400 uči, da oproščena toplota soparjev vzdigne 100 kilogramov do 2544 metrov visoko. Vprašanje: koliko pa kilogram soparjev vzdigne zraka a seboj. Odgovor: 2 kilograma, ker kilogram lahnejih soparjev zasede povprek prostor dveh kilogramov zraka. Tedaj vzdigne »energija« oproščene toplote vso skupaj 3 kilograme (namesto 100) teže na visokost 2544 metrov ter dela tamkaj oblake. Torej ostane vsakemu kilogramu zgoščenih soparjev toliko proste energije, da bi utegnil z njo vzdigniti drugih 97 kilogramov 2544 metrov visoko. Komu pa prihaja v prid ostanek soparske energije'i* Glavni zakon prirode uči, da se nikdar in nikjer v vesoljnem stvarjenju ne izgubi nič energije! Pomislimo kako orjaška, da ne rečemo neizmerna množina soparjev pade v podobi dežja in toče na tla med ploho in med hudo uro, ko blisk, grom in strela gospodarijo po višavah in nižavah ozračja! Kjer se dela toliko vodo iz zgoščenih soparjev, tam se nabira velikanska množina preostale oproščene energije. Kam tedaj obrne priroda take silne moči? Na to vprašanje odgovarja priroda sama 9 svojimi silovitimi prikaznimi: s strašanskimi viharji, z bliskom in gromom, s ploho in točo. Najočitneje postavi nam priroda zvezo teh prikazkov pred oči pri nevihtah, katere povzro-kujejo vulkanski izmečki, ko puhnejo veliko množino so-parjev v ozračje. Vsied te prirodne priče se razdeljujejo nevihte na dve vrsti: nevihte, kijih prineso vrtinčni viharji, in nevihto, ki jih naredi pri tleh zelo razgret s soparji na-pojen zrak, ko leti kviäku v mrzle višave. Le dobro poglej vse to, kar spremljuje hudo uro. Tega ni misliti, da bi priroda iz nič kaj ustvarila, ona le preminja obraze stvari enako, kakor kemik preganja prvine iz spojine v spojino. Odkodi vzame tedaj priroda: elektriko, blisk, grom in strelo? Od kodi tisto silovito enegijo, s katero strela razdeva, razbija in razsiplje zadete stvari s takim hrupom in puhom, da bi mislil, gore in hribi se udirajo v zemljo! Kaj je treba kje daleč iskati izvirov takih strašanskih prikazni. Priroda vzame, kar potrebuje, kjer najbliže kaj najde. Priroda sprejemlje velikansko množino od soparjev oproščene energije; to energijo izpremeni po svoji potrebi in po svojih zakonih ter proizvaja nove prikazni: elektriko, blisk, grom in strelo. 1. Strašanska sila strele je doprinašala velikanske pogube človeškega blagostanja, dokler ni Benjamin Franklin v sredi preteklega stoletja izumil strelovoda. Leta 1752, preden jo učenost prišla do spoznanja, da sta blisk in strela to, kar so iskre in svetloba na električnem kolovratu, jo B. Franklin skušal uganiti naturo strele v oblakih. Svilnatega zmaja je spuščal kvišku v ozračje. S konopljeno vrvico je vodil zmaja med budim vremenom visoko po zraku. Dokler je bila vrvica suha, ni mogla elektrika iz megla po vrvici do njegovih rok, kakor hitro pa se je napiia vode, so prileteli po nji iz megU nizdolu električni žarki in udarjali so streli enako v tla. S takimi poskusi se je prepričal B. Franklin, da je strela res to, kar so Žarki na električnem kolovratu. Znano je bilo že v tistih dneh, kako se na električnem kolovratu delajo električne iskre z močnim in hitrim drgnenjem steklene šipe, in da osamljenemu (izoliranemu) človeku na kolovratu lasje kvišku vstajajo; a praktičen človek, kakor je bil B. Franklin, se ni ukvarjal s teorijo, kako so dela elektrika v oblakih, temuč bavil se jo z vprašanjem, kako odpraviti nevarnost strele, ter je izumil orodje: strelovod, po katerem odteka strela, ki je udarila vanj, brez nesreče v zemljo. Strelovod obstoji iz dveli Holov: iz železnega dro?a, ki stoji na strehi nad hižo, ki jo ima zavarovati, in iz žice, po kateri odteka elektrika ali strela v tla. Osti želo7jie^a kvišku molečega kola se ne arne prijeti rja, sicer ne izpolni svojega namena; ost je torej pozlačena, če ni izdelana iz platine. Na ta železni »ujemalni ali prestrelni drog«, kakor se mu pravi, je privezana žica ali kovinska vrv, ki drži malo nad streho in ob zidu nizdolu v mokra tla. Ta žica se imenuje «odvod«. Na spodnjem koncu je na odvod pripeta bakrena plošča in zakopana v mokra tla. Kovinska zveza pre-strežnega droga z mokro zemljo odvaa nevarno elektriko v tla. Čira hitreje se razpraši elektrika bodisi na vrhu iz čisto osi v zrak, bodisi na dnu iz plošče po zemlji, tem bolj seje zanesti na pomoč strelovoda. Iz plošče se pa elektrika hitreje razleti po mokri zemlji, če se plošči priveže več koncev bakrene žice, da jo je videti, kakor bi plošča poganjala korenine pod zemljo. Kjer pa odvod no seže do mokrote v tleh, tam se elektrika ne more tako hitro razleteli po okolici, ter pravijo, da taka naprava ni kaj prida. Strelovod pa tudi ne izpolni svojega namena, če jo ost na drogu rčjnala, če jo odvod pretrgan ali če ga rja je tam, kjer jo konec koncu prikovan. Zategadelj se priporoča izpeljati odvod sceloma, ne da bi so sestavljal iz posameznih koncev. Strela, ki je udarila v drog, če lo more, odskoči z odvoda v poslopje. To se zgodi, če je odvod pokvarjen ali pa slabo zvezan s prestrežnim drogom. Skrbeti je torej treba, da jo vsa naprava vedno v dobrem stanju, vsaj je slehernemu znano, kako škodo dela strela, ko trešči v notranje poslopje, s tem, da razdeva in požiga, kar se ji ustavlja na njeni poti. — Pripeti se tudi, da strela iz dobrega odvoda skoči v hišo, sosebno tedaj, če je v pohištvu kje kaj na-kupiČenega železa. Ta nevarnost se odpravi, če se železa 7, žico zvežejo z odvodom. Tudi iz tlä se utegne strela vrniti nazaj v pohištvo. Kaj takega se najraje pripeti, kadar konec odvoda ni dobro zvezan s ploščo, ali če plošča leži v suhih tleh. Iz teh skrbi, da plošči no zmanjka mokrote, se včasi vtakne spodnji konec odvoda v vodnjak. A to ni dovolj, da bi konec gledal od daleč vodo na dnu vodnjaka, prav pod vodo mora ležati plošča njegova. Pri slabi uredbi, kjer je konec le zgoraj malo mo el v vodnjak, je že večkrat strela vrnila se iz vodnjaka in udarila nazaj v hišo. Slab in pokvarjen strelovod ne pomaga, ampak povečuje nevarnost. Elektrika v oblakih vleče nase nasprotno elektriko v hiši, in če se ta ne more hitro razleteli iz čiste osti, pa trešči v drog in iz droga v poslopje, če ne odteče gladko v zennljo. Najraje se pokvari strelovod, če trešči vanj, uli če ga rja razje. Torej se mora vsako drugo leto pregledati in poskusiti, ali vodi se od vrha osti do plošče v tleh elektriko tako gladko, kakor jo je vodil nov. Taka preiskava^se izroči kakemu strokovnjaku, n. pr. umetnemu ključavničarju, ki jo postavil strelovod na hišo. 2. S pogubnimi učinki strele pa priroda še ni končala svojega delovanja pri zgoščevanju soparjev. Z enakimi, lo bolj natihoma delujočimi silami razdeljuje priroda tudi množino zraka okoli zemljo. Ona razmetuje zrak ali ga pa nakupičuje, kakor pride. Tukaj izkoplje dolino v ozračju, vzame zraka, kolikor ga more, ter ga prenese na drug kraj in ga nasaja na kup, da ga jo cel hrib. V dolini ostane malo zračnega tlaka ali »nižina«, pod hribom pa narodi velik zračni tlak ali »višino«. Z neokroteno silo pre.Htavlja središča zračnili »nižin« ali »depresij« ter jih tira naprej po deželi v podobi tistih pokončevalnih vrtinčnih viharjev, ki spremljujejo hudo uro ter vničujejo in pogubljajo dela človeškega truda. Na ta način razodevajo soparji po svojih prikazkih nekaj tiste prvotne silo, s katero jih je priroda porodila. Plinasti prvini, vodik in kisik, sla njihova roditelja. Če v temni sobi napolniš steklenico z dvema litroma vodika in z enim litrom kisika, se na videz plina nič ne zmenita drug za druzega. A Hog ti odpusti grehe, če nisi pripravljen za smrt, ako ju nevedoma kaj razdražiš, da se jima priliikneš z lučjo — v tistem trenutku se spopade milijarde njihovih atomov — strašanski razpok oznani slovesnost njihovega ženitovanja — in v tistem trenutku se porodi nova tvarina: voda v podobi soparjev. Z neskončno silo sta se vzeli prvini. Kemija sicer trdi, da prerojeni stvari ni poznati lastnosti njenih roditeljev, a nemirne nature soparjev kemija ne spoznava za kaj posebnega, pač pa se peča lizika z opazovanjem pojavov takih moči. Kakor nemirni, razposajeni in siloviti so vodni soparji, povzrokovavci tolikanj vremenskih prememb, vendar jih ukroti priroda sama, da se nam skoraj smilijo, ko jih vidimo na tleh ležati v sponah snega in ledii! Mraz je tisti tiran, ki jih je ukrotil. Razposajeni pa, kakor so, komaj čakajo spomladanskega soinca, katero jih oživi in s toploto vzbudi iz ledeno smrtnosti. Toliko, da se raztaja led in sneg, se razlijejo v podobi vod6 po nižavah, po rekah in po morju. A to bi se goljufal iahkovernež, ki bi po videzu sodil in rekel, da je soparjem namenjen v morskem grobu mir. Nič takotfa, vsaj miru sploh ne poznajo ne v ledu, ne v snegu, ne v vodi in nikjer ne. Iz vseh svojih na videz različnih podob se razvijajo, kakor bi jih gonilo večno kolo, stari pa vedno krepostni soparji s svojimi starimi navadami;* tukaj stopajo na oder prirode s svojim mirnim tihim delovanjem, tamkaj s hrupečo, razdevajočo silovitostjo. Po vsvh svojih podobah pa ostanejo, kar so bili od nekdaj: razposajeni pod-pihovavci vremena. D. Vetrovi severne polovice svetä. I. Izvir in tir vetrov. Ne voda v podobi morja, ne zrak in soparji v podobi ozračja, nobeno ni nikdar na miru po vsem svojem okrožju. Na morju se čudimo pomorskim rekam, toplim in mrzlim, ki se raztekajo po gladini. Kaj in kako se gibljejo in zibljejo topleje in mrzleje vod6 po globočinah morja, to se spoznava le po največjih podmorskih dolinah, sploh pa se notranje gibanje morskih vodä skriva radovednim očem. .Morju nasproti se pa gibanje po ozračju spoznava dosti bolj natanko, bodisi po pretakanju zraka z vetrovi, bodisi po premikanju megla in oblakov. Ozračje je le malokdaj tako mirno, da bi se na dimu ne poznalo nobenega gibanja v njem, kajti le malokdaj gre dim naravnost iz dimnika, kakor jelka kvišku v ozračje. Če se dimnati stolp hitro in gladko vzdiguje kvišku, je to znamenje, da ga nese zračni tok s seboj; če bi mi stali nad dimnikom, bi čutili ta vertikalni tok zraka, na tleh ga pa ne čutimo ter ga tudi ne štejemo za veter. Kadar pa gibanje zraka nese dim po strani ali vštric tla, tedaj pa čutimo to gibanje ter pravimo: veter vleče. Kadar zrak pritiska od severne strani na dim in ga nese proti jugu, pravimo: »sever vleče«; če pa narobe dim gre proti severu, je to znamenje, da veje »jug«. Zračnim tokom dajemo torej ime tiste strani našega obzorja, od katere prihaja veter. Kakor ločimo šti-roje glavnih krajev obzorja, namreč: sever, vzhod, jug in zahod, enako razločujemo stiroje glavnih vetrov: severni, vzhodni, južni in zahodni veter. Med severom in vzhodom veje postranski severovzhodni veter, med vzhodom in jugom jugovzhodni i. t. d. Kateri veter vleče pri tleh, spoznavamo po veternicah ali banderih. V višavah ozračja pa kažejo megle, kam veter veje, ki jih nese s seboj. Kadar veje južni veter po višavah, nese megle od juga proti severu, in pravimo: »megle gredo po jugu«. Primeri so pa kajkrat,da gredo megle po drugem vetru kot veje pri tleh. Kadar se veter obrača ali vrti po obzorju, se nov veter rad oglasi poprej v meglah; fivrsteje ko veje začetkoma v višavah, bolj gotovo premaga spod-nje^:a ter so spusti na zemljo. Včasih ko ni videti nobenega premikovanja megla, so pa naznanja zgornji veter z jutrno in večerno zarjo. »Jutri bo veter« pravimo, ko se zvečer po solnčnem zahodu pokažejo na nebu živo rdeči oblaki. To je nam vse dobro znano na kmetih, bo kdo rekel, povejte nam rajši, od kodi izvirajo vetrovi? Toga pokličem in rečem: nazaj stopiva, prijatelj, k dimniku, boä pa hitro spoznal enega tistih izvirov, iz katerih prihajajo vetrovi. Kadar zakuri gospodinja v peči ali na ognjišču, se pokadi iz dimnika, gorak zrak puhti kvišku in nese dim s seboj v višave. Večja toplota, ki jo dela ogenj v poči ali na ognjišču, ogreje zrak ter ga raztegne in ga naredi lahne-jega kot je zunanji manj razgreti zrak. Tedaj gre lahneji topleji zrak v težjem hladnejem zraku kvišku iz istega vzroka kakor smerekovo poleno gre v vodi kvišku. Kaj enakega utegneš sosebno po zimi opazovati v veži, kjer je zrak razgret od ognja na ognjišču, če duri odpreš, puhne gorak soparen zrak zgoraj iz veže v zunanji mrzli prostor, da se kar megla potegne nad durmi. Od zunaj pa se udere skozi odprte duri pri tleh tako mrzel zimski zrak noter v vežo, da te zazebe po nogah. Prav tako bi se pregibala topli in mrzli zrak, če bi kuhinja in veža imela vsaka svoje duri. V kuhinji je tedaj vroče, v veži hladno ali pa zmerno toplo, in zunaj na prostem zraku mrzlo. Če sedaj odpreš oboje duri, leti gorak zrak zgoraj pod stropom skozi vežo ven, od zunaj pa mrzel zrak pri tleh skozi vežo v kuhinjo. Zadnji vzgled predstavlja nam na ozkem prostoru pred oči, kako se gibljeia in delala veter topli in mrzli zrak med deželami, ki nimajo enake topline. Mrzel zrak se nabira in razletuje po tleh, gorkeji zrak pa se vzdiguje v višave ter odteka tja v tisti prostor, ki se mu ne ustavlja 8 tolikim tlakom, kot ga ima sam v sebi. Torej ni le na različnosti toplote ležeče, kam se zrak premika, temuč tudi na tlaku njegovem. Stopimo v ko-vačnico, kovač bo nam pokazal, kako si dela veter z mehom, ter bo nam podal s svojim delovanjem za izvir in za lir vetrov kaj velja\'en vzgled. Kovač razteguje meh, notranji prostor se dela večji; zrak, kar ga jo še notri, se raztezuje po širokem prostoru ter postaja bolj redek. Zaradi tega po-jemlje tlak notranjega zraka, tedaj ne more s toliko močjo pritiskati in zapirati zaklopnice ali ventila, kakor pritiska nanjo zunanji neoslabljeni zrak. Ta si tedaj odpre zaklop-nico ter se udira v razpeti muh, dokler ga ne napolni. Zdaj pa imata notranji in zunanji zrak enak tlak ter je mir med njima, dokler je meh na miru. Kovač, ki hoče podpihati ogenj, pa jame stiskati meh ter stiskava tudi v mehu^zaprti zrak in povečava njegov tlak. Ko pa tlak zaprtega*zraka premaga zunanjega, pa odpahne zaklopnico ter so uderc po ozki cevi v ogenj. V razpetem mehu je bil začetkoma zračni tlak manj S i kot zunaj, tedaj je zunanji zrak s svojim večjim tlakom letel v meh, kakor bi ga meh posrkava 1. Potem je pa v stlačenem mehu zračni tlak večji kot zunaj, tedaj sili notranji zrak s svojim večjim tlakom iz meha ter odriva zunanji zrak in si dela prostor. Torej se obakrat dela veter, ki vleče od strani večjega t aka manjšemu zračnemu tlaku nasproti. Kovaški meh nam predočuje s svojim pihanjem prvi zakon vetrov. Ta se glasi: Veter v ej e i z t i s t ega kraja, kjer jo večji zračni tlak, proti drugemu kraju, kjer je zračni tlak manjši. ' ^ Ta zakon pa še ne določi poti, po kateri vleče veter. Zrak se namreč ne more gibati naravnost tja, kamor ga sili tlak. Vzrok je druga sila, ki so vtikuje v njegovo gibanje. Sila, ki se posili vsakemu po zraku letečemu gibanju, prihaja od vrtenja zemlje krog njene osi. S to silo zanaša zemlja svinčenko izstreljeno iz puške enako kakor težko kroglo topov nekaj malega v stran iz tistega tira, po katerem gleda cev. Neka temeljita lastnost vseh stvari je ta, da vsaka skuša ohraniti stan svojega miru ali gibanja. Mirna stvar skuša ostati na miru, gibajoča se pn skuša ohraniti hitrost in tir svojega gibanja. Na videz pa pride iz svojega tira, če se promičejo tla med tem, ko leti nad njimi. Vzgled bo najbolje pojasnil te razmere. Prijatelj, če ti je na tem, da razumiS to svar, stopi z menoj na širuko ladjo. Dolgo vrv vzamiva pa jo potegniva naravnost počez od eno strani do druge. Pod vrvjo prevrtajva steni. Skozi luknjo na najini strani ustreliva svinčenko naravnost proti luknji na drugi strani. Če je ladja na miru, leti krogla poleg vrvi ter trešči v luknjo na drugi strani. Če se pa ladja pomika po vodi naprej, recimo na levo stran, se ladja med tem kratkim časom, ko leti krogla čez oder, po-niakne kolikor toliko na levo, in z njo se pomakne drugi konec vrvi z luknjo vred tudi toliko na levo, — krogla pa leti naravnost, nič je ne sili zavili se za vrvjo na levo, torej zadene ob steno toliko na desno od luknje, kolikor se je premaknila ladja na levo.. Še drug vzgled. Sedaj stojiva na okroglem za cel streljaj širokem odru. Po obodu je oder razdeljen na 360 enakih oddelkov ali krogopisnih stopinj (3GU'). Tukaj sloji zarezi O" ravno nasproti zareza 180». Med tema zarezama je razpeta vrv; poleg vrvi ustreliva kroglo proti zarezi 180^ Če oder stoji na miru pod kroglo po zraku nad njim letečo, tedaj zadene krogla, kamor sva merila, na zarezo 180". Zdaj naj se pa oder vrti v zmislu sveta, t. j. od desne na levo stran, če stojiva tako, da gledava v opoldanjsko soince. Ce sedaj ustreliva kroglo čez oder, ko se vrti na levo, pa ne zadene krogla prejšnje zareze 180», temuč drugo zarezo stoječo na desni strani od prejšnje zareze. Kdor ne vč, da se naš oder ali zemaka tla vrt6 na levo, sodi po tem, kar vidi, ter misli, da nad zemljo leteča krogla zaide na desno stran namenjenega tira. In kakor po zraku leteča krogla se tudi vsak veter odkloni od namenjene poti na desno stran opa-z ova v ca, ki gleda za vetrom. —In to je drugi temelj vetrov, meteorologi ga imenujejo: »BuysJ^allo_U)v za-' k on«. Po tem zakonu spoznavajo pota naših vetrov. | II. Zračni tlak in vetrovi. Po prvem zakonu se godi pretakanje zraka vsled razne razdelitve zračnega tlaka. Preden tedaj zamoremo razumeti vetrove, si moramo ogledati razdelitev zračnega tlaka po zemlji. Škotski meteorolog Aleksander Huchan je prvi učil, kako so v zemeljskih mapah natanko pred- ' stavlja očem slika razdelitve srednjega zračnega tlaka. Po opazovanju se zve srednji zračni tlak vsakega kraja, na pr. za vsak mesec. Ix opazovanega zneska se preračuni tisti tlak, ki bi ga imel kraj, ko bi stal ob morski gladini. Le-ti izneski srednjega zračnega tlaka se pripišejo v zemski mapi vsak k svojemu kraju ali k svojemu mestu. Razločki zračnega tlaka od pokrajino do pokrajine stopijo kaj očitno pred oči, če se na mapi vsi tisti kraji, ki imajo enak tlak, zvežejo zapored z eno črto. Ta črta enakega zračnega tlaka se imenuje »izobara«. A. Buchan je naslikal razdelitev srednjega zračnega tlaka za vsak mesec, prepregel je zemsko mapo s krevljastimi črtami, ki pozvezujejo med seboj kraje enakega tlaka. Take meteoro-logične mape učo, da je tlak zraka kaj različno razdeljen po zemlji. Ce prav na prvi pogled v »izobarske«! mape ni spoznati nobenega gotovega reda pri razvijanju teh črt, vendar se je pokazalo, da pri tleh raste tlak od ravnika proti tečaju. Tako n. pr. /naža srednii Intni tlak nnlmr rav- r. znaša sredmi lotn, tlak nnimr r: mtciL. '' I nika v južni Ameriki 759 milimetrov, v severni Ameriki (39* a. ž) pa 767 »m»h. Če pa na tistih dveh krajih stopimo nad morje do višave 4300 m, pa najdemo v južni Ameriki •158 »»>«, v severni pa 444 mm. Ta vzgled uči, da se po veCjih višavah, narobe kot pri tleh, zračni tlak zmanjšuje od ravnika proti tečaju. Iz tega nasprotja zračnega tlaka pri tleh in po višavah se izcimi dvojno poa:lavitno pretakanje zraka: v zgornjem ozračju so vrši prvotni tok zraka od ravnika proti severu, pri tleh pa narobe od severnih krajev proti ekvatorju. Natančno opazovanje je pa pokazalo, da ekvatorijalni tok toplih vetrov po višavah no pride naravnost do naših krajev, kakor je mislil Dove, ampak da se ravnikov tok že prej (pod 30» s. s.) poseda na tla ter ae pomešava s severnim tokom. Nad lem pasom pa dalje tja proti severnemu tečaju ni opazovati dvojneifa nasprotneija pretoka mod jugom in severom. Med tem pasom in med ravnikom se razodeva zgornji ekvatorjev veter s prenašanjem vulkanskega pepela. Na visokih gorah se pa opazuje tudi naravnost: na 37(X) »M visokem »FMc« na Tenerili vije neprete-goma jugozahodni veter (južni pasat) tudi po leti, — med tem ko pri tleh veje neprenehoma odklonjeni severni veter v podobi severnovzhodnega »pasata«. Goreča gora Cosequina v Guatemali v srednji Ameriki jc močno izmetavala 1. 1835. Čez 4 dni potem je na Ja-maiki padlo toliko pepela, da je v Kingstonu izpremonil dan v noč. Jamaika pa leži kakih 2(K) milj daleč na severovzhodni strani tega vulkana in pri tleh veje nasprotni veter, torej pepela ni moglo kaj druzega prinesli kot jugozahodni veter, ki veje po višavah ozračja. Kakor se po tropičnem okrožju spoznava navzočnost ekvatorjalnih vetrov v zgornjih višavah po vulkanskem pepelu, ki ga prinašajo iz jugozahoda, enako se pod zmerno toplim podnebjem po večerni Kvropi razodevajo prevladujoči zahodni vetrovi v višavah po tem, da pregibljejo in prenašajo po svojem tiru najvišje plavajoče bele mrenaste meglice. Laglje se opazujejo vetrovi pri tl6h. Po ozkem mirnem okrožju okoli ravnika ali ni nobenega vetra ali pa kaj malega izpreminjajočih se slabih vetrov. V tem okrožju je zračni tlak manjši kot kjerkoli si bodi na svetu! Tem huje pa potem okrožju puhti soparen zrak kvišku ter dela v višavah ekvatorjalne vetrove. Na meji mirnega so začne pasatskoali »subtropičnoa okrožje s svojim stanovitnim severnovzhodnim vetrom imenovanim »pasat«. Po atlantskem oceanu sega to okrožje od 11. do 20. in po lelu celo do 39. zemljepisne stopinje (severne širine). Od meje pasatov pa se razprostira tretje okrožje prevladujočih zahodnih vetrov noter do severnega te-öaja. In to olirožje obaega vse zmernotople evropsite dežele, obseija tudi prizorišče sedanjega omikanega sveta. Severovzhodni ali arktični »pasat« veje po atlantskem oceanu s takim redom, da ga trgovski mornarji, ki jadrajo iz Evrope v Ameriko, poiščejo in porabijo, da jim ni treba kuriti parobrodov. Krištof Columbus, ko seje napotil proti večeru po morju in šel iskat novega sveta, je neve-doma krenil svoje ladje v okrožje teh od jutra proti večeru prihajajočih vetrov. Ko je onkraj Madejre zadel na vzhodni veter, so spremljovavci njegovi bili vsi prestrašeni, skrbelo jih je, da temu vetru nasproti ne bo moči veslati v Evropo nazaj. Saj v tistih dneh še niso imeli parobrodov, vozili so le z jadri in vesli. Tako so se mornarji buli vzhodnega »pasata«, da so se ustavljali veslati naprej, češ, da jih tak stanoviten veter ne bode pustil nazaj. Posrečilo se je pa Kr. Columbu, da je na poti nazaj iz Amerike odšel tem vetrovom, krenil je namreč bolj proti severovzhodu ter je prišel iz okrožja nasprotnih vetrov. In zopet ga je sreča spremljevala, v pomorske reke ga je peljala, v tople reke, ki se stekajo po morju iz meksikanskega zaliva proti Evropi. V Ameriko so Kr. Columba nesli vetrovi, v Evropo nazaj pa pomorske reke. Po tem tiru plovijo tudi dandanašnji trgovski mornarji, ki zavoljo stroškov ne vozijo blaga s parobrodi, ampak z jadrniki, memo otoka Madeire veslajo tako dolgo proti jugozahodu, da priveslajo v okrožje severovzhodnega »pasata«. Temu vetru zaupajo ter se mu prepusto brez vseh skrbi. Gotovi »o, da jim ta veter pripaha ladje v srednjo .\meriko, kamor so se namenili. Na južni meji našega vetrovnega okrožja ali na meji mod vzhodnim pasatom in zahodnimi vetrovi — mora stati nekak silovit mejnik vetrov, ki preminja celo njih tir. In res se ne pogreša tak mejnik ali ves svet krog in krog ob-sezajoči pas močnega zračnega tlaka. Da ne motimo nikogar, moramo pristaviti, da ta pas ne gre čeloma krog sveta, ampak da je razdeljen na več kosov, med katerimi se nahaja tudi manjši tlak. Kjer ta pas gre čez atlantsko morje, so nahaja po okolici Azorskih otokov stanovitna višina zračnega tlaka. Enako stanovitna višina vlada po Tihem morju onkraj Kalifornije. Sploh velja, da jo zračni tlak nad morjem dosti bolj stanoviten, kot nad celino. In če se prav imenovane stanovitne višine in druge ne stikajo krog in krog svetd, ker jih motijo izpremembe nad celinami, se vendar sme reči, da ima severna polovica svetä ne daleč nad tro- pičnim okrožjem svoj pas velikega zračnega tlaka, če smemo govoriti v priliki, rečemo lahko, da se poleg tega pa»ii kakor na kakih zavirajočih gorah spuščajo tO|)li tropični vetrovi iz višav na zemljo. Tukaj jo tista moja, ob katero zadevajo južni krogi vrtinčnih vetrov Evrope in drugih zmerno toplih severnih deželA. Tukaj zajemljcjo evropski vrtinci topli južni zrak z njegovimi obilnimi soparji vred ter ga raztrošajo, kjer vejejo po naših pokrajinah. Izpopolnimo to sliko nad vetrovi vladajočega zračnega tlaka s tem, da ima tudi južna polovica sveta svoj pas velikega zrakotlaka med Avstralijo, južno Afriko in Ameriko. Po mirnem okrožju sega poleg ravnika pas majhnega ali nizkega zračnega tlaka krog in krog sveta. Nad pasom močnega ali visokega zračnega tlaka se razprostira velikansko polje nizkega zračnega tlaka proti tečaju. P'o zimi pa so iz-cimi po severnih notranjih pokrajinah Amerike in Azije na vsakem svoje okrožje visokega zrakotlaka. Sibirska višina je izvir naše pozimske suhe burjo. Po Kvropi nadvladajo po zimi vetrovi iz juga in zahoda, ki prihajajo od atlantskega Oceana. V tem letnem času se ti vlažni vetrovi čutijo topli v primeri z evropskim podnebjem. Z obilnimi svojimi soparji delajo snežno vreme in oblačno nebo, ki po Tvndallovem uku velja za toplo odejo zemlje ter varuje pred prehudim ohlajenjem. Vpliv teh vetrov sega tako daleč od večera proti severnemu jutru, da ae njih sledi spoznajo do Jeniseja v zahodni Sibiriji. Po večernih deželah Evrope prevladajo tudi po leti vetrovi iz jugozahoda in zahoda. Ti vetrovi so hladneji kot evropsko poletje, oblake delajo s svojimi soparji in dež, torej odganjajo preveliko vročino, in sicer to tembolj, čim več se jim pridružuje vetrov iz severnozahodnc strani Posebno se po minuli viharni nevihti spoznava ohladilna moč severozahodnih vetrov, ko se zahodni veter obrača proti severu, in ko se že razjasnjuje nebo ali pa še ne. Doslej omenjeni vetrovi se razširjajo na široko po deželah, ne tako pa vetrovi po primorjih in po hribih; še bolj osamljeni pa so podsolnčnik (Föhn, fa-vonius), bora i. dr. 1. l'o primorjih se vrste vetrovi med dnem drug za drugim. Vsak jasni soinčni dan se naredi nekaj razločka med toploto po morju in po primorju, ta razloček izpremeni zračni tlak, in ta vlada nad mirom in gibanjem bližnjega ozračja. Suho primorje se ogreje na solncu hitreje kot morje. Nad gorkejimi tlami se zrak hitreje ogreva in raz-tezuje; spodnje plasti po.stajajo lahneje ter se dviga njih zrak kvišku, in tlak pojemlje. Potem je tlak nad morjem toliko večji, da sproži gibanje zraka, ki dela veter vcjoč proti priinorju. — Čo prinierjainu tukajšnje razmere s kovaškim meiiom, ko srka zruk va-se, utegnemo refii: prostor nad primorjem se malo izpraznjuje s tem, da ondi puhli zrak kvi.4ku ter posrkava na primorje pritiskajoči zrak iznad morja. Najmočnejši so ti vetrovi okoli dveh popoldne, ko je ozračje nad suhim primorjem najbolj razgreto. 1'roti večeru peša solnčna ^orkota, toplotni razloček se zmanjša, in laki vetrovi pominejo. Temu nasproti se po noči suho primorje hitreje ohladi kot morje, zrak nad tlami prihaja hladnejši kot nad morjem. Vzroki gibanja zraka so se s tem prevrgli, sedaj se nad morjem dviga zrak kvišku in posrkava zrak iz primorja v nekoliko izpraznjeni prostor nad morjem. Vet«r od primorskih bregov začne tja na morje vleči po polnoči in pride do največje moči malo pred solnčnim vzhodom. — Mornarjem so dobro znani ti vetrovi, saj jih pa tudi porabijo v svoj prid. Ko hočejo odriniti z ladjo na jadra, počakajo polnoči, da jim sedaj veter napenja jadra in poganja ladjo na ocjprto morje. Etiaki vetrovi pomagajo, pa tudi nagajajo mornarjem, ki veslajo po sredozemskem morju med Evropo in Afriko. Poleti se razgreva puščava Sahara dosti bolj kot sredozemsko morje, torej veje poleti skoraj po vsem sredozemskem morju severovzhodni veter tja proti Afriki. Tako močan je ta veter, da skoraj sam brez vesel poganja jadrnice v Afriko; vožnji nazaj iz Afrike pa dela težave. 2. Tudi vetrovi po hribih in bližnjih dolinah se vrst«^ podnevi in ponoči. Kje bi ne poznal visoki gorjanec vetra, ki v toplem poletju pri lepem vremenu jame dopoldne vleči iz doline na goro. Ta veter raste do popoldne, zvečer pa mine. Ponoči se obrne ter veje navzdol v dolino. — Ta dva vetrova jomljeta vlago s seboj. Veter, ki podnevi vzdiguje vlago na gore in jo poganja kvišku nad vrhove, dela nad gorami megle in košate kope. Ponočni veter pa jemlje vlago s seboj v doline, torej so gore zjutraj najbolj čiste, — razgled najlepši, vlaga pa pregrinja doline. Popoldne pa kvišku puhteči vlažni zrak razgrinja nekakšno plavkasto tančico po daljavah in planjavah ter kazi razgled. Zrak po višavah se ogreva bolj počasi kot po nižjih bregovih in dolinah, tedaj se topleji zrak dviga kvišku poleg bregov in zgornjih dolin. To dela podnevi veter po hribih. Narobe se godi ponoči. Zrak se ohladi po visokih bregovih hitreje in bolj kot po dolinah, skrčuje se ter postaja težji. Zgoščeni zrak po dolini se manj upira težjemu zraku nad seboj, tedaj se udira hladni zrak s hribov v doline in nižave in dela ponočni veter po bregovih. Med nemirnim vremenom ta dva vetra ne prideta do pravega razvoja, pač pa poleti, sosebno pri lepem vremenu. Zategadelj sodijo ijorjanci, da se bo premenilo vrome, Ce zapazijo da izostaneta navadna hribovska vetrova. 3. Sedmega desetletja sedanjega veka se je vnelo kaj živahno pomenkovanje med strokovnjaki, kaj da je in ud kodi prihaja tisti gorki in suhi veter, ki je na severni strani švicarskih in avstrijskih planin ali alp znan pod imenom »Föhn«. Nekaj učenjakov je prikimovalo mislim in teoriji Francoza M. E. Dufour-a, ki je temu vetru iskal izvira v vroči Sahari; nekaj drugih pa je opiralo svojo razlaganje tega prikazka v zmislu tedaj Je na otročjih nogah stoječe nove mehanične teorijo o toploti. J. Hann, pozneje vodja avstrijskega meteorologičnega zavoda na Dunaju, malo norčljivo izrazi svoje misli v časopisu: »Zeitschrift für Meteorologie« rekoč: Pristaši Oufou-rovi, ki trde, da »Föhn« prihaja iz Sahare, hi. morali poprty dokazati, zakaj suhi jugozapadni veter, tako imenovani »S'irocco« zapusti včasi svoj pravilni tir proti severovzhodu, in odkodi tisti nerazumljivi nagon, ki ga žene po grebenih švicarskih planin, kakor bi si hotel perečo žejo puščave ogasiti z mrzlim vzduhom ledenikov! Prvak med učenjaki prirodoslovskimi Helmholtz in strokovnjak med meteorologi H. Wild sta obadva prizadevala se v mnogih zborih razložiti to prikazen s svojimi poljudnimi govori. Najrazložnejše razlaga Wild rekoč: »Prava domovina votra »Föhn« so spodnje doline po severnih švicarskih planinah. Značaj njegov dela zniževanje zračnega tlaka in povečanje topline in suhote zraka. Na južni strani planin spremljajo to vetrove: vlažen zrak, močan dež in obilen sneg. V Švici nastopi veter Föhn, kadar se tropični jugozahodni vetrovi udero v podobi vrtinčastega gibanja v sredozemsko morje in od ondod v Švico. S Saharo pa Föhn nima prav nič opraviti. Če jo ta sklep opravičen, pravi Helmholtz, pa morajo tudi viharni severozahodni vetrovi, ki delajo dež na severni strani, sneg na vrhu, po prelazu planinskih grebenov na južni strani planin proti Italiji veti v podobi severnega Föhna. - In res se jo hitro po tem, ko so je pozornost vzbudila, opazovalo več iz severa prihajajočih Föhnov. Tri leta poprej jo Helmholtz (1865) med svojim razlaganjem o »ledenikih« omenil vzrok padavin pri Föhnovih vetrovih. Po novi toplotni teoriji mora zrak, ki se po bregovih kvišku leteč raztezuje, prejšnji zrak odrivati, delati mora, dela pa le s pomočjo svoje toplote; tedaj izgubi toliko toplote, kolikor jn potrebuje zu vidisjovanje sameea sebe. Oiiladi so na tej strani ali vrhu grebena, soparji v njem se zsjoste, dež in sneg ^ro. Po prelazu grebena je lorej prej vlažni veter sedaj suh, i z s? u b i I je večino vlape v podobi padavine. Če ^a po prelazu potlači tlak zgornjega zraka v dolino, se zrak Zj^osti kakor v kovaškem mehu in pri torn se oirrejo od tistega dela, ki zgoščiije. Torej se ta veter čuti v dolini suh in urorak. — Pristavili moramo, da je sloveči ansfleški lizik J. Tyndali, ki so je na svojem popotovanju po Švici seznanil z vetrom »Föhn«, pripoznal, da sta učenjaka Wild in Hclmholtz zadela resnico s svojim razla-• panjem. — Primeroma se čuti Köhn najgorkojAi po zimi, in sicer zaradi te^a, ker po zimi povzdigne toplino vise, kot v drugih letnih časih. Nazadnje je Mann opozoril na tisti vzrok, ki sproži tok Föhnovih vetrov. Ta vzrok je nenavadno g^loboka zračna dolina ali nižina zračnega tlaka, ki se ustanovi med Biskajskim zalivom in mod severno Škocijo. Ta dolina poteguje med svojo vrtinčaste vetrove najprej zrak iznad Francoskega in iznad srednje Kvrope, pozneje pa posrkava tudi zrak iz severne Švice in iz planinskih dolin. Ko pa zrak iz dolin odteče proti severu in severozahodu, se udere zrak z grebenov planinskih gord v deloma izpraznjene doline in dela Föhnove vetrove. In iznad grebenov goni odtekajoči zrak potegne za seboj vlažni zrak, ki leži nad južnimi bregovi planin, ter povzrokujo zgoščevanje njegovih soparjev ^ in s tem padavine. Dež in sneg po gorah torej no prido pred Föhnom, ampak še le pozneje za njim. Leta 1885. je 31. januarja v IJolcanu šel sneg med južnim votrom. Med tem pa jo na severni strani »alp« v Inomostu pihal jugozahodni veter tako gorak, da je odgnal prejšnji mraz in povzdignil toplino skoraj do +9" C. 4. Kadar se od atlantskega morja sem vleče globoka zračna dolina s svojim viharnim središčem čez sredo francoske dežele, prinese Italiji, adrijatskemu morju in južnim bregovom švicarskih planin mokre vetrove. Ti vetrovi vejejo po Italiji kot Sirocco. Ko se ti vetrovi vzdigujojo kviSku po planinah, izgube velike množine svojih soparjev v podobi padavin; do hudega mraza se pa ne ohlade, pred tem jih varuje pri zgoščevanju soparjev oproščena toplota. Ko se potem na severni strani udirajo v globoke doline, se s potjo ogrejejo vsakih lO») m po eno Celzijevo stopinjo ter vejejo na severni strani po dolinah v podobi vročega suhega vetra. , Kadar se pa vleče globoka zračna dolina memo južno strani adrijatskega morja, tedaj posrkava ta dolina zrak iz severovzhodne strani ter dela vetrove, ki se čez mrzle kraške planjave udirajo v dolino morja s tem večjo silo, čim večji je razloček topline med severom in n>ed jui^oin. Tedaj veje kraška burja ali »bora«. Močni zračtTi tlak po srednji Evropi, na katerega pritiska mrzla azijatska vi-šiniv, premaga prenizki tlak nad adrijatskim morjem ter izproži tisto udiranje mrzlih vetrov, ki vejejo in vejejo skokoma in butoma kol kraäki viharji. Mornarji poznajo hudo, viharno, ladjam nevarno boro po vzhodrtih krajih adrijatskesja in »Črnega« morja. Kaj zanimiv je opis pripravljanja k bori, ki ga j« Petrograjski »hydrowrafski« urad priobčil mornarjem v svarilo pred pogubno boro, ki napada brodarstvo v zalivu Novorosisk, enako kakor po tržaškem, istrijanskem in dalmatinskem primorja. Na grebenu primorja so pokažejo pri mirnem vremenu nemirne meglice. Hitreje ko se pomnožujejo te meglice, večja je nevarnost, kajti hipoma se uderu z meglicami vred mrzli vetrovi v zaliv s tako silo, da razkačijo morje do penastih valov. In pene morske se razprase po luki, da je polna solnatega dima. Slana vlaga se poseda po trdih stvareh, zmrzne ter preobleče vse z ledeno skorjo. V luki premetava bora ladje semtertje, meče jih drugo ob drugo, če niso dobro usidrane, ter jih potare; na pobrežju pa razdira strehe in podira slaba pohištva. V t-akem času ni varno zapustiti sobe, kajti debelo kamenje in kosovi kovinskih žlebov lete po ulicah od vseh strani. — A ta po-končujoča sila bore hruje le poleg morskega pobrežja in sicer le tako daleč, dokler sega greben gore Varadah, ki dela ograje primorja. Po deželi zadaj za visokim grebenom tega hribovja je pa veter v primeri slab in čedalje od morja manj ga je čutiti. — Enake razmere se nahajajo po okrožju kraške burje. o. .Mrzli burji nasprotno lastnosti imajo vetrovi, ki vejejo po peščenih razgretih puščavah po Aziji in Afriki. Taki človeka popolnoma omamljajoči vetrovi se imenujejo večinoma »samum« ali strupeni veter. V Egiptu ima svoje posebno ime: »oh am s in« ali SOdnevni veter, ki veje od konca aprila do zadnje tretjine junija meseca. Zamurci na zahodni strani Sahare pa mu pravijo »harmatan« ali lo-jevi veter, ker jih nič ne obvaruje bolje pred njegovim strupenim vplivom, kot če se namažejo z lojem po vsem telesu. Strupeni niso ti vetrovi, — ta je bosa. Heduini s svojimi prenapetimi povestmi in gamopridni trgovci so jih raz-vpili za strupeno, češ, naj se ogibljejo teh krajev drugi inozemci, da kupčija ostane v naših rokah. Čuditi se pa nikakor ni, da vct«r, čegar vročina grre do 40 ali celo do öü Colzijevih stopinj, prevzame človeka in oslabi do omame. Burk hard t, veljaven poznavatelj puščav, dokazuje, da škodljivost teh vetrov obstoji v preveliki suhoti in vročini. Ne le, da se znoj preveč posuši, tako da je polt pre-pusta, da celo sline se posuše v «rriu! Od tega prihaja težka sapa in tako pereča huda žeja, da bi človek vedno pil. In kakor bi imel samuin človeka za norca, mu posuži celo vodo v mehovih, ki mu jih nosijo kamele na hrbtu, — in v oddalji mu kaže puščava lainjive prikazni voda! Kjer pa* le predolgo časa ni dobiti vode v puMavi, ondi ni čuda, če poginejo cele trgovsko »karavane«. Izkušeni trpovci, Arabci, poznajo veter samum že, ko se šele približuje oddaloč, spoznajo ga po meglah obstoječih iz prahu in sipe, ki so tako goste, da soince zakrivajo, — ni ga videli več kot rdečkasta lisa. V tej ostudni svetlobi izpremeni vsa priroda svoj prijazni obraz; živali so nemirne, ptiči frfrajo, da sami ne vedri kam. Popotnik se skuša zavarovati pred .samumom s tem, da si zagrne obraz in zaveže nos, usta in oči! .\rabski pastirji, ki so primorani v tako razgretem vetru svoje črede gnati napajat, se namažejo po vsem telesu z ilovico — če jo kje kaj dobö, — da jim ne razpoka polt po životu! Leta 1885. se je meseca februarja v .\lgoriji izcimila zračna dolina, ki se je potem pomikovala čez Rim in Li-vorno do Poljske dežele. Ta zračna nižina je vzbudila v Italiji onmmljivi veter »sirocco», in ta je 25. februarja prinesel Dalmatinskemu primorju »krvavi dež« (rdečkast prah). Celo iz Sahare je prmesel cele megle rdečkastega prahu, in kar jih ni raztrosil po palmaciji, jih je deloma pripodil čez planinske grebene v Švico, kjer so to prikazen poznali že od prejšnjih časov pod imenom: »pasatni prah«. III. Vetrovi po okrožju zračnih višin in nižin. Od kodi pa pride, da se po minuli viharni nevihti obrača veter od zahoda proti severu, tega no moremo razumeti, dokler si poprej no ogledamo vetrov, ki vejejo po okrožju zračnih dolin in zračnih hribov. Kjer se nakupiči, da ne rečemo natlači, nad kakim krajem več zraka, kakor po okolici, lam smemo v pripodobi reči, da je zračni hrib, nasproti drugemu kraju, kjer se je z odtekanjem zraka naredila zračna dolina. Večja množina zraka nad krajem dela večji zračni tlak, ki ga merimo po visokosti živega srebra v barometru. V tem smislu govoreč pravimo: tukaj imamo pred seboj »višino« zračnega tlaka. Temu kraju nasproti stoji tamkaj, kjer v primeri z navadnim stanjem nekaj zraka piCli, živo srebro v barometru niže, ter pravimo: tukaj je »nižina« zračnejja tlaka. Sreda njžine ima manjši tlak kot okolica, sreda višino večjega kot okolica. 1. Recimo, da naš kraj stoji sedaj v sredi nižine ali na dnu zračne doline, in da barometer kaže tlak 740 milimetrov. l'o okolici če dalje od nas, večji je tlak. Recimo, da se tlak poveličava na vse kraje v enaki meri tako, da eno miljo daleč od nas, naj je na desni ali na levi, pred obličjem ali za hrbtom, meri tlak 745 milimetrov, če tedaj •v mislih narišemo krog svojega središča miljo širok kros, vežo ta kro^ po okolici stoječa mesta, ki imajo vsa enak tlak 745 milimetrov. Ta okrogla črta je torej »i zob ara« 745 irt»/i. Kecimo zračni tlak po oddalji pojemlje prav tako, kot do sem in na vse strani enako, tedaj nahajamo po krogu dve milji širokem povsod i enak tlak 750 mi«, to je »izobara« 750 mm. Razloček tlaka na krajih, ki stojö eno miljo vsaksebi, tukaj 750-745 = 5 «im, potiska zrak od zunanjo strani izobare proti notranji, in so imenuje: »g r a • dijent«. Moč gradijentova möri navpik iz zunanjega kroga proti notranjemu in proti nižini. Gradijentova moč pritiska na zrak med krogoma naravnost proti sredi, a Buys-Ballotov zakon odganja gibanje zraka na desno, todaj veter ne vleče naravnost, ampak po vzbočeni ali zakrivljeni, odklonjeni poti proti sredi nižine. Vetrovi, ki vejejo po okrožju nižino, so torej vsi odklonjeni; če tedaj vprašamo po izviru teh vetrov, ne smemo pozabiti, da jih je odklon zanesel. Veter, ki nas zadeva od severa, ima svoj izvir malo na desno pri severovzhodu. Tedaj smemo reči; po okrožju nižine izvira sever iz severovzhoda; in v enakem smislu izvira za h o d n i v e te r iz severozahoda, jug iz jugozahoda, in vzhodni veter iz jugovzhoda. S kratko besedo: Buys-Ballotov zakon zasuče vetrove okoli središča nižine tako kakor ti sučeš kazalo, kadar devaš uro nazaj. — Toroj pravimo tudi: »po okrožju nižine se vrte in vrst«^ vetrovi uri nasproti«. Posebni značaj »nižine« je večinoma nagla izpremenljivost in slabo vreme. 2. če pa stopi nad naš kraj zračni hrib, da stojimo v sredi višine zračnega tlaka, so pa pri nižini opazovane razmere izpromone v nasprotje. Največji tlak n. pr. 780 inm je v središču izobarnih krogov. In če zračni tlak z oddaljo od srede pojemlje enako, kakor jo v prejšnjem vzgledu rastel, znaša tlak po notranjem izobarnem krogu 775 mm, po zunanjem pa 770 mm. Razloček tlaka izobarnih črt, ki sta eno miljo vsaksebi, aH gradijeiit znaSa tukaj 780 775 tudi 5 »lin in predočuje nam tisto silo, ki poganja zrak iz središča navpik na izobarne kroge proti zunanjemu prostoru. Ta sila sproži gribanje zraka tja. kanjor meri, a zrak se med pomikovanjem uklanja Buys-Ballotovomu zakonu, ter veter ne veje naravnost iz središča po okolici, temuč zavija so na desno. Vetrovi po okroiju višine so torej tudi odklonjeni; iz središča izvirajoči se zasukavajo na desno. Tedaj se veter, ki ga gradijent (= 5 imii) žene od juga proti severu, zasuče proti severovzhodu, kakor bi izhajal iz jugozahoda. Jug se torej zasuče tja, kamor so suče kazalo na uri, — in v enakem smislu se zasukavajo sever, zahodni in vzhodni veter. Huys-Ballotov zakon suče torej vetrove krog središča višine tako, kakor so suče kazalo na uri, kadar ura gre. Torej pravimo tudi: »po okrožju višine sevrtö in vrste vetrovi kakor kazalo na uri«. Stanovitnost in lepo vreme, po zimi velik mraz, po letu velika vročina, dajo »višinam« poseben značaj. Po zmerno toplih deželah, torej po vsi Evropi, je vodno preganjanje med višinami in nižinami, vedno preminjevanje in pomešavanje vetrov. To je bila zmes vetrov enaka zmešani štreni, dokler ni Buys-Ballot 1. 18()7. odkril svojega zakona. Odslej pa rabijo ipeteorologi ta zakon za ključ, s katerim odpirajo vrata do razumevanja vsakterih kaotično pomešanih tirov vetrov. 3. Vpričo tega, da vetrovi po okrožju nižino dovajajo velike množine zraka, dočim vetrovi po okrožju višine raz-trošajo zrak na vse kraje, je treba odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče, da trajajo kaj dalje časa gotova okrožja nižin, ali ne? I^a prvi pogled bo marsikdo rekel: »vetrovi nižine tekoči proti središču prineso take množino zraka, da je hitro zasuta zračna dolina; in temu nasproti raznašajo vetrovi iz središča višine take nmožine zraka, da käj hitro raztrosijo po okolici največje hribe zraka«. — Oglejmo si na tanko to stvar. Res je, da ni nobena jama, nobena zračna dolina tako velika, da bi je velika množina od vseh krajev pritekajo-čega zraka ne zasula, če bi se nakupičeval zrak, ki ga pri-neso vetrovi, v dolini. Pa ne ostane v dolini. Pri tleh sicer ne more uhajati na nobeno stran, ker od vseh strani pritekajo vetrovi proti središču doline. Iz doline pa odteka zrak kvišku v višave ozračja. Ali se morda nabira v višavah nad nižino? Tudi ne; zakaj če bi so nad dolino nabiral, bi jo zasul s svojim tlakom, kakor spodaj. Zrak odteka nad dolino na strani. Tam ga je tudi treba, da so nasiplje na kup bližnje zračne višine, če ne bi se višina hitro razlezla z vetrovi, ki ji spudaj jeinljö znik ter L'a odvajajo na vso strani. Kar odteka zraka nad nižinami, to sc nabira nad višinami, ali pa povečava tlak zraka kje driiurod po oüolici. Med nižinami in višinami vejejo torej po višavah vetrovi, katerih tir gre nasproti vetrovom pri tleli. 1*0 mnenju nekaterih inetooroiogov sicer ne gre toliko zraka iz središča nižine kvišku, kolikor ga doteka z vetrovi pri tleh, ter au res dolina zasiplje in zasuje. Na vprašanje, zakaj pa ne izirine nižina takoj, ko se dolina zasuje, odgovarjajo možje teh misli: vetrovi krog nižine vedno zasipljejo staro dolino, zraven pa kopljejo neprenehoma jamo za novo dolino. Kako to mogoče? l'o okrožju nižine vejejo vetrovi vseh krajev sveta; je pa okrožje večinoma tako razprostrto, da pokriva velike dežele, ter sega na svoji južni strani celo do tistih dežela, kjer vejejo naprej in naprej topli južni vetrovi. Od ondod priteka torej z vetrovi gorak zrak v jugovzhodno stran nižine. Tedaj je ta stran nižine gorkeja kot druge; kjer je pa zrak gorkejšj, tam hiti in leti kvišku v višave. Po jugovzhodnih robeh nižine so torej od kvišku puhtečega zraka dela jama z manjšim zračnim tlakom, in ta jama raste s toplimi južnimi vetrovi na širokost in glo-bokost, dokler se nazadnje ne izcimi nova zračna dolina na vzhodni strani stare, sedaj skoraj zasute doline. Ilolina se prestavlja proti vzhodu, bi dejal, in z dolino se pomika središče nižine proti vzhodu. Ho takih nazorih se tedaj razlaga, zakaj se središče ne zasuje, in zakaj se nižina pomika večinoma od večera |j r o t i vzhodu, Drugi meteorologi pa trde, da kvišku leteči odtok zraka presUvlja nižino. Vetrovi v višavah potegnejo odtok za seboj. S tem odklonom pride odtok na gotovo stran, nad vzhodni ali nad zahodni rob nižino. Odtok izpraznjuje pod seboj prostor, posesava zrak ter dela novo jamo, novo središče doline, in nižina se pomika z zgornjimi vetrovi zdaj proti vzhodu, drugič proti zahodu. i. Vrtinčni vetrovi se ne razodevajo nikjer preprostemu ogledovavcu bolj očitno kot v prikazku smrka ali trobe. Seveda na ozkem prostoru razvijajoče se trobe ne razkazujejo vseh tistih zanimivosti in lastnosti, kakor viharni vrtinci krog veliko zračne doline. V vročem poletnem vremenu, ko se pripravlja k hudi uri, vlada začetkoma nenavaden mir po ozračju, in ko so črni oblaki iz višav bližajo tlom, tedaj nas opominjajo neizrekljivi čuti pri srcu, da pride kaj posebnega. Vso dočakuje nevihte. V takem času se pripeli, da so v spodnjih oblakih srečata nasprotna vetrova. Vsak žene megle po svojem tiru. A preden ju «uliš pri tleh, ti zgrabita črn oblak, zavrtita ga ter naredita iz njcffa vlivulu podoben vrtinec. Spodnji konec vlivala Je podoben zavitemu repu. Vlivalo se bliža tlom s svojim vrtečim se rep« be fje fcr pela, no pojdjclte pet ali )(^eft 9tainii(^ Srebra no Xfd)re>t)Ic, otpa pres üfc^reiotof feben oli open tjfee tjfüp frebra. Sfli »oS ne mo bngo {a roetfc^ profeo, lefi ijelo teto ne. ®na biti !i mo jaä Stipenbium boba, pa roe. Sog room boi öfeem fbroöjc, Dtjc^i, materi no iSobiji, S?ln|c. Wctf4 ÜWitfd^. no SWiji, I:iroiafon)in, j^eli St^lac^ti. Sof naii^a. 9iai won Xiittjafof ?ln boi, ba bi tuo« ofec bergot)d) fbrotoe _________ ___, .... ef t meni piic^e, taf roam often gre, ai je ®tinarof 3t^ümet fd^e jbrof, gbo je bolan ali rncrja, felto ftc nabrali u feren SJert^i, ,ttai belate no faf jc nofc^ 5(nfeE. 9Zat mi ^iojatof ?ln»et pifc^e, fot je bomo, fai mi pofdEjlete no felfo, joS go projjin. iJJoi Unfef tat pijt^e (®on jireifaltigfeit l?ln ben 6- @eorg. "Mbjugeben in bcr öleiaborfer ^afie ÜJJr. 33 ju OJriii^) no pofc^elte šBricf, ^enefe no lidjrerole f 3eritf^t alpa 9iaöpt, fi be gorftan pela. Sietfc^te, ferem te bali, joö ftanüen toto pijimo bobite, no barete ferga no poJd)clte. 3lati moji Starimi, nefbarte mi toto proid^cnjo (!) boi. 3a« pe roan ja ufee lepo ia= ^roolin. Sretj^no no ibraroi oftate (!) ufti. i'übo mojo Sabijo, ja« room lepo Slocfo füid)nen. fiübeintroa mojo ©ioti, ja« f?em na ttampel pofobo; nebote fdE)aloftni olpa jejni, tfrf)i fiem roa« reSjeio. ^roftim roo« jo« jo to, ja« pa bom flij^if no roam pofomi no oftonem roajd) B^ff 3trga. ®og room boi f§em ibroioje no fretic^o! Sc^ole je fd)e fatic^injajo, fi nebe pre 3erit)d)of olpa SMoifp obifci^o. 3. ©robe;^ tega 27. Xejembra 1831. Siibefniroi moji Storjeni! eno leto je pa fd^e minlo, eno briigo, to noroo ftc jatfc^nc. 3a« fee 3Bflm oli {o ofee flo lepo, lübejniüi moi Dtfc^ no iUJati, farf)tt)Q[tm, fai ftcmi ötotcm no üficd) üetod) ball no frf)e bate. Mumi pa man brüqcmi fadjioalti, tat toant? fai ftem fd}e 18 fiet fforo, boba no mca, ti ftubiran, fi man Cbletld^ no ftoft^to. SJi, bradi, prelilOleni Storjeni fte mene ob ntoifla jTfoiftioa lebili, loi ftc mcnc motliti loitidjili, loi fte mi ftejo taiali, tcra fbogi pcUa, felto bello, iferbi no jcic ftc fmeno mclll, fclfa idji idož f"cifd;tam. fa ö6e Bc room fad)iooUitn, grocrati roam natf^i nemven, tat tfd)i tuaš lepo bogon. Xo je mojo (jroerillo, moja c^roala, joS mo Be ffož lepo faberfc^a, flij^ifl roitid)ija, no fa roaS t bogi molla, bo bi roi buflo fdjiioclli no to roejgelje bopcrtf(^aEaU, fero mo room ja« pripraroa, tfdji be bof^jo rooUo. SDiefd^ni Stan mi ftamo fmcrt more obfeti. ©oa bobi moja i^iotf^, on mi nai bo fbraroje no frotfi^o. rooö tü profein fo obpitfc^cnje, ti feem roa3 jož telfo hrot rcfdiolla. 8fl ope ^e roant flo tcpo fod^roallittt, fai ftemi t) totic^ iietod) bali, po ütcm nooem Ücti loam roüntic^an fbroroje, ferctfd^o, mirni no rcefeeli bugo fd)irolcnjc, no, gba be bofc^jo roolla, eno lei^fo fmett. 3a8 roo» tilbi profeim, bo bi loi no mene nepofobfi, no fc^e mi c^tcli pomagati. Sboi liibefnioi moi Ctid)a, no liibefniroa moja SRati," joS roam lepo rofo tüfd^nem, no Be room fa ufje lepo fod^rooUim, no roo« lepo proßim jo tifto, !oi te fd^e mi gba bali. — iüicni gre bobro, no f^e fecm, Ijroolo SBogi fbraf. mon bobro Oblatfd)illo, no Ufte, foi mi je potrebno, önobliü! Wofpob no J^rauroo me roba moto. Db (Hofpobo Bero jož bobo en lepi, jeli ÜJlontel, en ^^Jrofilecf, ob Jrauroe pa fdjcft par noroic^ Stünf. Sboi bi mi eno Sofroüra noi boi bilo potrebno, fofoi bo je boutfc^ Dfc^olo. '■^Jo &amo eno mi falli, bugi Xfd^oft no fc^oUoft mi je, ti roa» tot bugo, f^e 12 Ijebnof netoibin. 0 bo bi rood fd|e bcrflotf(^ fforo mogo roibiti, ^omo gorfton Be entrat pri'= pellete, lepo, flo lepo roo« proftim, fotai bo joS bomo nemrcm priti, ba nega telfo roafonjie. liibi toom pifd)em, no fe room ponifdjno foc^roolim, bo fjem re&en enfrot ob ^Toinja 7 fL Srebro no ob 3afa en por jf(^rerolof, feri feo mi gonj prof, fobobo. liibi looS lepo profiim, bo bi mi Diojofoo 5(nfcl boftofrot pißo, tfc^i fd)e je ne no me pofobo. Xiiojofi retf(^te, bo tifte jloroen^jfe iHüctroe, tifti iöörterbuc^ fforo je bobiti, faf je Vlnfet ^ümorburgi pri Weifti ein (!) iKainifd) Brebro plotfc^a loti SBorterbuc^ obftoji ftred^ söiitro, no roolo 3 fl. 42 fr. C. M. Xirooine iöütroc fte jbai ob trec^ ftroloc^ bobijo, ene pa obletenjod). yia«^ roünffdjon jo« Diojofooin ofjen, ?)iojafi no Xiöjafoosi, ©üjeji, 'flnfefi no 'äWitf^ifi no SDioitft^ifi eno ftretft^no noroo fieto, no oftc Dobro, no je profiim, bo bi na me tor nc pojobli. Siibefniroi moi Ctfdjo, no roi liibefnioo mojo [3)ioti], bo bi rooS fd^e iforo roibo, pripelete fee gotBon, proftim roaž. Dtfc^o, ©ioti, ^ii^o, «nfet, liibi 'flnfet, (Metic^fo no Witfdjifo, ino roi pre= liibleno 5öobi,^o, bote fbrooi, ftretfc^ni noroefteli, no fmifelite fte utfdjojji no me. ^ifdjte mi bcno fai, piftme roofdje mi ft^oloflno bugi obefc^enejo. "^Jritc beno foi gorftott, ti mo tuoa toibo. liibcjniroi moji Starfc^L Soq mam boi ujien, jc(i t(^Iod)ti ibraüje. ßübejnioi moi Otid)a no Süiati, ja§ Rc room fa ofte lepo iac^tualin, !ü?(i^nem watn iHofo no obftauem ©oit^ potorni Sin ©cotg 3aff, stud. 2. Hum. CI. i'übcfniiüi nioi Otjcfja, ncbotc d;uibi, fi morte felto fa ®ricf platje^oti, iafai, joa |cm toam ^teo piftati, no ntoga fo« ^ßojc^to poiUati, ba je '-Bgraji najc^ic^ l'übi ncblo. ^nfcf nai rab üfc^olo 0re, no ßc nat lepo no fli^if H)it|dE)i. lo id)eli icgoü iflrat 3irGa. — ^roulen bobi 3efu« ti^riftužl 'Pofl bobi fioami. — Sbraroje üjjen, bo bi He opi bergotid^ fbraroi naif(^li no [foto roibli. üilbeönioi moji Storfc^i, to loünlfi^a loajt^ poforni @in, for bi rooö floto rab üiba, ter fte üße lepo io^rooli, no id)c fbra» je! To novo Leto bodi vam faen frezhno! Od zunaj: «on Wroß. — «n ben SÜiatt^ia« ^off, ef|r= famen Öonbmann in 5Rot)(^[|jenborf jn ^eiL T'rcifaltigteit in33inbi(i^bü(^eln. 4. 5. aprila 1832. Sübefniioi moji Storfc^il 3fl« Bem roož öfeofi ben bopertf^afo, po fopftoin. 38o« no flrainja je nebto, po «jontfdiitfd^fo no 2ta(^ami fiem gutjcfta. Öübi moji Storf^i, bragi Ctfc^a no SÖiati, «ßrüfenga je minlo, joi man bobre ftlafje, toefeelte fee Jmeno. 3as feem jd^e, ^roola 'io^i, žfof' fbrao, no Šog bai, bo bi tu lonš tota fralta ißifima oßc jbraue naiid)la. ne Söam fa ofec nailepf^i joc^joalim, ino was proftim fo Dbpüft^enje, ti telfo fmeno terpite, telto fferbi mote, S8og lonm polonä ja Ofie. tfc^em flifeif biti, fferbno no rab fee niütfd^iti, ino mofc^o motlo bopuniti. Sübefnioi, bragi moi Ctjc^a ino 9)iati, ne bote ^uibi, ob Setenjod^ bom jaS « Sinum gnab= liroega öoÄpobo Öeitaro bomo prif^a. '^ai bom « Sinum, ferga jaS roütttin, nad^ po jroetni iKebelli tifto «rebo ganj fa groüfd^no bomo prifd^a, eben Ijeben bom bomo. Sübefnitoi moji »torfc^i, firiprarote btoe ^ofteli, no fmetite ti roelti Stübel, ti ma mogta pati. ^riprorote lüba jlata moija 3)2otid)nit alpa tai, ti ma jella. SReboite fee, ti je pabar (^aflig alpa fc^maitliioi, on feme, tai njem gbo bo. ?(li profeim loož tot, na tifto Srebo po gtoetni nebelli, preb letenfd^fo iRebello tifto Srebo tego ISnoiftiga Slprilo bomo pribem Äpabaron. üRepofabte! iöog bai bo bi rooö ofee fbroroe naifc^o. 3)a bi roo^i fd^e berfd^ njiba, o Sefeelje fo me. ®abiji lepo SRoto tüfd^nem, Dirojatotoe pofbroroim. Sübefnioi moi Dtf^o no ajioti, fforo bom looi» miba. Cftonte fbrawi no feretf^ni. SJnfet bubi ocvli. OJctfc^te Öictfc^fi no ÜJiitjc^iti, ti be 3itga fforo bomo prijela no nefc ifcpcfla »nraja pcrncfta. Sbvarojc no Sretf^o! pofornijt^i 3in „ „ ZalT Georgius. Bog 8am nai da frezho no adravje lubeanivim ftarshom, brati no feftran, ino zeli shlahti. Na moiga goda den bom vas vida prelubleni! Jas fe vam sa vfe lepo sahvalim, no vas sa tifto prosim, iolo fdjaloftni no ljuibi, toi to ja loafc^ega ftina obrejt^itc. jo bofta ofeen Stainifd^ prcbra B^^i 3Jic6en,v pa fiat nebc bugo terpello. iietofe Ramo pet ÜReßenAoo. loto leto woä ali toid^tan feofi SDiepenj 8 SJainif^ Srebra, ali 40 fl. C. M. Sübi flati moji Starjc^i, gba mi ^JJencje pofd)letc, te jož grem protjdj ob ÖJoitoro, ba fd)e mon Äofd^to no Duotir obfc^tetano taf brago, natfd)i pa je ne bobitl ^oic^eUe mi, gbo mi nadjitre morete, fa telfo üDicftcncoo t{d)Cte, preb t'^td)dož fa roetjrf) tat ja toto leto nitba ne bo profjo- ^ojc^lite mi jforo 40 fl. Sr. tot je mogotj^no, bo jroete notj^i pa 10 fl. Srebra no telfo jo ojoti ÜJiefej totego leto! Xo je flebno proft^njo fino roajf^ego, nc pojobte no njega, fi looiž tolifo lubi, fi na »ajc^em--- Örobi trorou f flejomi motjc^o, jo tuo« pri ®ogi mola bobe, on nitbo no tooj^e bobrote ne bo pojoba! ^bo j^c te ral)o t)l)lobni jemli — fpoli, o Söog, tba jd^e te per(^ncli, bo on no rooS mijla. C mi ne pojnote jerjo fino majc^egol iBjotjc^i jo mojemu jterb jo me mam pijd^em. ^^Jroftim, tjc^remle baitc noreti no jtoro po-jlati, prosim fo 40 fl. 3t. ja groanb, no jo 10 fl. Sr. bo froete notfd)i, pofbroüim JiitojofoiDC, poihroüim SSabiju milu no jim rufu füfd^ncm. 3tnfef, ©etfd^fija, ©iitic^ifa 6otc Joerli, SDii^a, 6ogc raba, loafd^ brat mifli no i»ad. Siiibi »tarfd^i fbraüi no fretj^ni! ajiifeUie nn me. v n AaiT Uoorgius, Phys.^ II. Cafova pisma šolskim prijateljem. 1. Pismo Pretschu. St. Trinit 9. Augr. 1833. Carissime amice! Haec tibi — Latinos ut sequar — vos omnes, in quorum faustam scmperque aestimabilom memet insinuavi familiaritatem, saiutatum missa epistola suppliciter audet precari, adventus illi improvisus ac forsitan adversus ut ignoscatur. Eris igitur, maximi aestimate familiaris, propitius, uuae attulerit importuna nuncia. Quod ad meum abituin uraecio: illorum in societate, quos ipse videbas, secundo disceasu carente monnorabili facto adveniebamus quisquis ad suam metann. Cor meum plurime occulto gravatum a vobis abeundo, domi quidem levatum variis modis, tamon maximo jam rursus flagrat derelictos videndi desiderio. Ego otior, cano, lego, scribo, studeo, animo volvo, ambulo, visito, valeo ergo. Novi biccine nihil, nisi quod duo parochi vici-narum parochiarum obiorint supremum diem, nisi quod saepenumero nostrae amoenae vailes inundentur, nisi ({uod pomum crudeliter arbores curvet, nisi quod rarao quidom, tamen vero plenae grandes uvae vites gravent. — Quod vero adventum tuum, desideratissime exspectate amice, adtinet, erit gratissimus omnibus Slyriae inferioris incoiis, erit gratissimus mihi praecipue meisque, utinam mox adesset! Primitiae vero porro, quae hie ofTerentur in St. Trin. fano, maximo adparatu, plurimis impensis, publicoquo gaudio celebrantur d. Vogrin die 18. Aug.; Raisp d. 25. Aug., et ut priori« abunde magnifice d. Mulletz die 8. Septem. Fac, care, fac, ut mox certeque pervenias, desideratissime, ut dictum, exspectate! Enixe rogo, rescribas brevi, quaeso, de optimo patre tuo, de aestimabili matre tua, de sororibus dilectis ambabus tuis, item de ceteris puellis venustis, maxume autem de statu dd. Kau'iii, de vaietudine horum omnium, reliquaque nova. Scio me jam satis oneri fuisse, ast tamen adhuc (inem scribendo minume compono. Condonabis! Fostromo tiagito, ut et de te, sorte tua mihi nuncius esse digneris. Alia coram agemus post desideratum adventum tuum maxiino nos aflicienlem gaudio. — Coacervetur onus! Fungi dignaris munere, memet decenter parentibus tuis caris dilectisqu« puellis commendandi, mea vice hosce atque hasce salutandi. Nam vigetis vigg. ^ III. Vsi iivli domače Slovenščine (z Vandalskim na Ugerskem, Slovensko-hčrvatskim ino Rozeanskim) s6 imaju v pretrösanie vztHi ino kelikor pervi |I.) postavi se priležejii, za pravilo biti. Da s6 pak III. v II. ne razgubi, terja sila razliičivne z name na ali sče IV. postavil. Ali buB mi mogčl podreti ktcr» teh postav? Ne od-stupim od njih, ker su mi poterdjene od naj vöcih Slavov, če m6 uže ravno z Dajnko - Metelkovim blatom strasito. Pustite nas le v blatu tečati, vsaj vas ne prosimo, da bi nam vun pomagali — učite se radjši grammatike ino prave Slovenščine ze Slavšcinu vr6d, premišljujte TRI pravopisne postave (ne mojih): 1. Piši, kakor DOBRO izgovarjaš (ne po svoji glavi ino za svoj kiit). Kaj je DOBRO izgovarjati? Kar ie občinsko, kar 86 na domačem če uže na drugih krajih boljšega vseslavskemu prileže [sle!): n. pr. ii ali i— to sem ti zadnji krat dokazal — v6č ko polovica Slovencov ga imä ino VSI Slavove ino je etymologički iz st ino «t; uie ali schon, če u odpehneš, ne imaš nič; ze nič ne pomeni, te si živel razderel: že je samo particula — M für sich schon heisst schon, vidiš česk. poljsko již, juž. ž pak onih Slavov je vselž naše r (samo uže Sče je ostalo edino — cčlo Slovensko po analogii bi bilo ur ali jiir, Hervati ga imajii). Zal6 tvoja postava: »piši, kak sfe izgovarja«, nič ne veljä, temoč biti mora: Piši, kakor s6 DOBRO izgovarja — ne od mene ali Tebe, temoč od v^ičega, dSia ljudstva, ali za nas tudö menjega, če sd le prileže Vseslavščini; v6š, da sö imämo nar^ja k narečjam približovati, zato pak ne posluhni ljudi, ki cčlo svojega na-ržčja ne znaju, ino bi radi nam vojvodili — oni su Sče v blatu ino temi ino mlsliju, da su už^ vsi drugi tudš. Ponovim šče: naš i namesto in( = pčlni etc. rvt = «'rž; erdöci roth ne ko Krajnci rudWi itd. i = \ Halblaut, Kusom o, Ilirom a, Čehom e itd. III. Postava pravopisna: Schreib nach den besten Büchern. Dieser Grundsatz pomaga I. ino II. und verweist auf fremde Authorität nicht auf eigene: ravno tako vam Dajnko in Metelko nčsta po volji, kör sta r^snicü, pa no vaše volje iskala; njujni grčh je le ali zasluga, da sta nove čerke kovala, jaz pak po pravilih anal, in etymologie Ilirski c6li pravopis našim potrebam prilagam. Kaj nam pomaga, če imamo iz Ilirskega samo c, ž, i u. i; vzemimo šce tude: 1. ; 6e uže znamenje biti mora, naj nas tudž a tem liircom pridruži: naj bü li. Pisavec Slovenski mora ti razluček vSdöti med o pot Schweiss ino t2 pvit Weg; rod Geschlecht, nid spärlich; mot Wickel, mul Wille; log Lage lug Wald lug Lauge; grüz = gr6z Moor und groza Kckel; kot das Wälzen, küt Winkel; vüza Gefängnis, voz Wagen; vud Senge vod Führung; muka Mehl, mok Feuchtigkeit; luk Bogen lok das Lecken; müdri der weise modri blau (Krempl, Dajnko, Šerf etc. schreiben schon oft « statt z. B. mudri weise etc. freilich im Wiederspruche mit den übrigen aoXiYv* v blato potisniila, gliibljej See ne, ino me ne bu!! Za korenike 1. f, Ü, ž 2. i, S, i. 6 «/) 3. dj, Ij, (J (tfc%emü 5cmlo uo io toti 3roet fopiftili. aSina fmo pcrpürooli 5 '^Jolofjofof preje bobriga, briigo neioemo nitfcf) noroigo. 'iDJi no ?ielo »djloc^ta no ofi Softbi t^i öji lepo pofbrotoimo no 3in njünffc^omo roefelo noroo üeto bo bi fbroroi no rocfelo fretfdjni ütoten froeten noroen Ceti prebitjoli. 3a« oftanem 3ic^of ®rot 3o^ann 3off ben 31ten Jiejember 1838. VII. Pisma Stanka Vraza. 1. Moj dragi! Pred treh dnevih sopet povralih se 'z Hrovatsko vidiv Krapino, Samobor, Mokriö v' Krajnskem, Zagreb, 'z daleka Turško, sv. Ivana i Varaždin, — i prinesov mnogo zaklada sloveznosti Hrovatske, kojih Vam dva komada pošlem v' list ov skladjene. Pazlivostjoj njih prečtete. Kaj sem na Hrovatskem najlol Vam nemožem spisati. Ze Hrovatakimi slovarji') se z' mnogimi zeznah. Vsaki njih je batrivo-serdčen, kojega v' žilah kerv le za materino in nje sloveznosl valuje etc. Bog njih naj blažene čine blagoslovi. Vre pojejo z' Gajom: JoS Hrovateka ni prepala, ■Dok mi äivimo; Visoko nam bude stala. Kad njo »budimo, etc. Težko ločih se od Rakovca, Gaja etc., a sila me silila domo. — Ko Gaju budem se povratiti devetoga ovoga mesca za dnes tjeden; prosim Vas, prite sedmoga ali osmoga k" menu, ak me hočete ko Gaju sprevoditi; če je mogoče, i spiSte nekolko narodnih pesem, koje pri Vas pojejo dekle, i mi njih soboj doneste. Viäe Vara pisati časa nemam, inoga budem Vam domaj i pojdoč povedati; ne pozabte ter dojti. Gaj je v' Krapini. Pesme i znate inim slovencom dobrim pokazati. Domaj mam mnogo zaklada dražišoga od Atalskih i Golkondskih sokrovišč. Dirjajte, \xipi. Sledorod») Stanislav Fras Cerovčan. V Radgoni I*«» Mihalščaka 1833 — o poldne. Fozdravte mi Murka i Klajžara. Kočevar je vre tjeden dni domaj. Srečno. Od zHHnj: 'Z Radgone. — Gospodu čestitomu Jurju Cafu vučencu sedme škole (Logike) v' Ročicah pri Svet. T r o j i C i. 2. Dragi moj Bčlankine! Za prošavših tri danah žto se ovdč bavim, nišam imao vrčmena, da se s Vami — makar pismeno — malo razgo-vorim, premda se o Vas — i to često — spominjasmo, želju noseči Vas u kolo naših sada se u Zagrebu bavečih domo-rodacah prikupiti. Ovdž nije niti naj hladniemu rodoljubcu •) t j. knjl8niki. ') Pafi preloga imena Jaioi. moguce nijednog danka sine linea prevesti. Svak dan tko znanoviti (Iii makar — ognjeviti) dolazi iz dolnjih krajinah Velike naše liirie, koj nam čudnovata o napri'dovanju naSo stvari narodne pripovtida. Naj više pobuniše Vukoti-noviceve pčsme i pripovedke ljudi — osebujno krasan spol, te 8U jurve do slßdnjog exemplara razprodane. U Varaždinu, kamo je Oiegoviö Metell — vitežki plemič i glasovit do-morodac 200 exemplara donžo, razprodani biše od mah svi, i ljudi kasnie dojdu6i, iuvši da se za peneze nemože nije-dan exemplar vile steči, stadoše medjusobno si krasti ovo delce, samo da si ga pribavi [sic!], bilo kakovim god načinom. — Sada se pečataju Demetrova dramata, od kojih jedna u gor-njoj Ilirii dčluje. Izdanje če biti prekrasno, niti naj boljim englczkim ili francezkim knjigam izvanskoni krasotom od-stupljujuči te naj krasnia nčmačka izdanja dalko nadticajuči. Ja [i]mam s Gajevom slovotisnicom veliko veselje, te bez svake štente oču naše gornje narodne pesni kot njega dati natisnuti. I Russieve pripov^sti, o kojih glas Vam jurve (da ne bludim) u Oradac dospio bio, jesu jurve izišle, i to tako Ifipo, da i meni n^koj unutarnji b^s nuka, da štogod izdajem Nu što? to jest veliko i važno pitanje. Svetujte mi Vi, moj dragane. Ja sam, tako mi duše, jurve mnoga začco, nu ža-libože! nišam sva dogradio. Nekoj komad nima pete, drugi glave, tretji sarca itd. Gaj, koj s početkom dojdučeg mSseca u Bei otilazi, rad bi prie s Vami so radi Vašeg etymolo-gika spominjao. Tarsite se, da nas zadnje dni tekučeg mö-seca posčtite. Za nčkoliko danah očemo .u Krainu tjak do medjašev Turških, da vidimo običaje pravoilirske np. divno kolo, čarne posne, itd. Družstvo sastoji iz 5 Ilirov in 2 Po-Ijakah, t. j. iz Gaja, Dr.Vakanoviča, Maiuranoviča [sic!] (junior), Babukiča i Vraza, te iz B^tkowskiego i PepJovvskiego. Pridite Vi zbilja k nam. Mi čemo Vas prigarliti kako se za Vas domorodca i moga priatelja pristoji. Nezamörite mi, moj sokole, da Vam Ičpše in urednie ne pišem. Premda kod »pisatelja (Vukotinoviča) stojim, venda nemogu bolje da činim, buduči on nima niti pera niti artije, kako se baš za glasovite muže pristoji, u svojoj sobi, te sve svoje pesnice kot svoje ljubice gradi, koju koncem toga mžseca suprugom pretvoriti oče. Da nebi imali vrömena u Zagreb doči, §to M i za Vas i za nas velika šteta bila, nezaboravite k v. g. Stranjšaku stazice upogoditi. Ovdž se za dan jegovog mi-sovanja prilična pČsan pečata. M a toga nesmS nitko znati. P s t! p s t! ne moj me izdati. Priporučite mene i moje narodne pösni visokoučenomu gosp. gosp. doktoru i profesoru Mojsesu — mužu, kojeg ja mnogo počitavam i c^nim. Meni je varlo mučno žao, da nije mi prilika prisko- čila u Rogatcu se S njim varhu mnoz£h stvari razgovoriti. Žao! žao! Stojte zdravo, moj ljubimi sorodniče dušni! Ja ču ostati HKb nPBCHO tt Ha Brk«« B'bKÖBI» Vaä svesardni i Vas vazda štujuci i ljubeči Stanko. ' U Zagrebu u gostionici k Čaru Austrijskom u sobi pesnika Vukotinovica na drugi dan svetkovanja Stipana kralja g. 1838. Od Ciifoce roke: Empfangen am 20. 838. Od zunaj: Sr. Hochwürden dem Hochgelehrten Herrn Belankin Zaf Cooperator von St. Margarethen bei Lebring, derzeit im Bade zuRohitsch, letzte Post Windisch-Keislritz. I>nuja roka je zadnjih pet besede prečrtala in pripisala-, in Lebring vor Gratz. peiata kaida ta d, f, y i dr., nego da ih pretvori u stalne, naime il u M il u « il u J/l, ^ u r>, y u i il e; neizvestnost (Unbestimmtheit) je kao i tvärdost (bile one kako jima drago pravione) jugu vacuum horrens. To se ne proteže na slavjanski jezik, nego i na romanski. Tako čež Ti rusku vokalizaciu nači u eiiglezkom, poljsku u sžvernom nčmačkom i francezkom, a ilirsku u južno nčmačkom i ita-Ijanskom i spanjoljskom. Iliri književni i dolnji nžmaju više od pet samoglasnikah, koji su «, e. i. o, t« (kao i Rimljani, Taliani, Španjolci i južni Nčmci); gdo naprotiv tomu sžverna bratja i njihovi susSdi od istog podnebja imadu več dvoji f, dvoji M (M i itd. Svaži ovo dobro te nečini naravi nasilja. »Unbekümmert darum, daas die Sprache schon da war, wollten die philosophischen Grammatiker sie konstruiren, und sie geriethen auf einen änlichen Abweg wie ihre Vor- ganger (die strengen Empiriker), sie warfen sich zu Oesetzgebern der Sprache auf, und sie Hessen ihre üesetze nur so weit gelten, als sie dem Systeme passten ^zu ihnen_ gehört auch Adelung). So ist durch das philosophische Ver* fahren eine andere gefährliche Tyrannei begründet.« Ove ršči je proizneso jedan učen Nžmac o n^inačkih jezičnih fisiologikah; te ja sudim, da se jih i mi d^ržati možemo. Mudroj glavi dosta. jedno oko, kažu naäi. Veliko je blago učenost, ali nista ne valja, ako nije de-lotvorno (praktično): Dobra njiva bez žitka — Ti me ra-zumiS. — Bio mi zdravo i veselo, carnooko čado od triuh turanjah! Tvoj iskreni pobratim Stanko Vraz. U Zagrebu d. 5. ožujka g. 1841. Kod nas u Zagrebu Ti sada sve v.^rvi i živi kao na pazaru. Uzrok ove värvnje i rad nje jest utemelenje narod nog teatra u Zagrebu. Svi staliSi so upicteni i ubavljeni u tu ideu. Slališi i gradjani odlučiše u jednom sdruženom saboru, da če svakako leatar kupiti, porušiti in na tom temelju novi u narodnom ukusu sgradjeni dom podignuti. I mi gornji Iliri morali budemo k tom narodnjem ustavu doprineti naš udovnji groS. — Zašto ti nepredplatiS više na naše novine i Danicu? One su sada tako važne, da mi nemože zveknuti, kako da ti možeš da živiš bez njih. Sine novalibus illyricis non est vita, Kt si est vita, non est ita; nego kako Rusi kazat običavaju ».(pHHb«, ilirski »Tricc«. Od zunaj: Sr Hochwürden Herrn Georg Z a ff, Kapelan zu Frauheim nächst Marburg. Poitna ptiata Agram 7, Mttrz in Marburg 10. März. 6. Dragi prijatelju! Kazao si, da neimaš II. knjige »Kola«. Evo ti je. Pri-klopljeni svezak izvoli predati mladomu Godlu (Rudolfu), a drugi pošlji k Ferlincu za üj. Zaffa. Za rečnik pisat cu ti iz Zagreba, kuda se bas sada apremam. III. knjigu dobit ceš do nčkoliko nedeljah preko Fodčetartka (po Dr. Koče-varu). Onda čemo načinit račun. Ja ču ti naimo poslati do 3 -4 exemplara od Kola više s molbom, da im nikako nadješ u Mariboru i po okolicah kupce. A sta neče raziti, to izvoli poslati Dr. Kočevaru. — Kaku češ dobiti III. knjigu Kola, a ti mi izvoli odmah objavit u Zagreb. Pozdrav g. Ko-slanjevcu i ostalim mojim znancem Vašega grada. S Bogom! Tvoj iskreni prijatelj St. Vraz. VIII. Pisma L. Vogrina. 1. Marburg, den 29. Febr. 1836. Lieber Freund! Du wirst vielleicht denken, der Rothe — durch den Du mir Deinen Brief zuschicktest, hiltte denselben unt«r-schlagon, weil ich Dir so lange keine Antwort geschrieben habe, allein dem ist nicht so, sondern ich war an dem Schreiben theils durch den täglichen Gang der Geschäfte, theils aber, weil ich während dieser Zeit eine Reise in meine geliebte Hoimath machte, verhindert. Dein Brief, ich muss 09 gestehen, war mir nicht bloss desshalb angenehm, weil ihn die Hand des Freundes geschrieben, sondern auch, weil er von der Slavenwelt gesprochen hat, denn Du weisst ja, ki so Mus riovinfkih giafovi mojo vefelje, u. ich wurde dadurch aufgemuntert, mich von slaviscbem Gebiethe nicht ganz zu entfernen, denn Skoro meni Masa llovinfka Dövo je dala ' Tvoj pa veri mi lift sove njo snave nasaj; Sove Mu8o flovinjo v' mojo präbivalifhe Kniga flavni Kačid, ki mi ga Murko podal Hvalo vama poje ver U mi dufha vefela, Pofhlite rada drugozh: sdravo, koriftno nji jöd. yerzeiho mir diese Art zu schreiben. — Cačic macht mir sehr viel Vergnügen, ebenso auch dem IIw. Hr. Pfr. Zwetko, er war vor kurzem bey uns, u. sang wie ein zweyter Milovan im klassischen Geiste den wahrhaft klassischen Cačic uns vor, er wird ihn recht einstudiren, sagte er, u. der Murko möge ihm den Preis bekannt machen. Ich mache auch zuweilen ein Sonett, aber die meiste Zeit muss ich auf die Seelsorge verwenden, besonders da ich Spätprediger bin, u. obgleich die Station sehr schw«r ist, so bin ich doch, wie Du es vermuthet hast, in Marburg recht zufrieden. — Uibrigens schreibe ich Dir von den Unternehmungen Marburgs, dass der Plan zu einer Kettenbrücke wirklich schon gemacht sey; sie wird in gerader Linie von der Landstrasse bey Magdalena in die alte Postgasse führen; der Kostenüberschlag ist mir aber entfallen, u. wenn einmahl die Bestättigung da ist, so wird es gar lange nicht anstehen, dass man auch hier über fliegende Brücken wandeln wird. Auch will Herr Liebmann in Fall eine Kettenbrücke errichten. Am Leitersberge arbeitet man über Hals und Kopf, u. vielleicht (indest Du den Berg nicht mehr, wenn Du von Gratz reisen wirst. Noch muss ich Dir als Freund sagen, dass man von Dir bey HI. Dreifaltigkeit redet, Du seyst kein Theolog mehr, ich selbst hörte es, als ich neulich zu Hause war, wozu Deine Krankheit Anlass gegeben zu haben scheint; aber jetzt, Dank dem Herrn, bist Du ja gesund, u." Du wirst zu seiner Zeit den schreyenden Pöbel zum Schweigen bringen u. beschämen, am besten vielleicht, wenn Du selbst schweigst. — Mehr werde ich Dir ein andersmahl schreiben, denn jetzt fällt mir gerade nichts bey, was ich noch hieher setzen könnte. Xatse ^s^tittj yfxft [toi r.xkxv tvojemo svestemu P^i«^®'" ' L. Vogrinu. Tw; xu^xo«;: Dollinschegg, Leich et Löschnigg. Dann Vaupotitach und meinen Murko. 2. V tem pismu, pisanem v Mariboru 22. novembra (1836. I.), mu naznanja, da ga je neki teolog Ripper, kateri je bil prejšnje leto s Cafom pri Vogrinu v Mariboru, poprosil za spiso o morali za nekaj časa na posodo. Ker se Ripper sklicuje na prijateljstvo Cafovo »und weil Du mit ihm auf gutem Fusse zu stehen scheinst«, mu jih hoče črez teden dni poslati po »potinji«, če bi jih Caf sam morda ne potreboval; v tem primeru jih posodi rajši Cafu, katerega tudi vpraša, je li dobil poslano dogmatiko. Dalje govori o ^ekih duhovnikih, ki so ga obiskali v Mariboru. »Der neue Wein ist sehr gut.« V pripisu pozdravlja Weinhandia, Murka in Ripperja. 3. Marburg den 28. November 1836. Lieber Freund! Du hast mir einen ßrief voll Schönheiten od. wenn ich mich vielleicht richtiger ausdrücken möchte u. wenn ich dies Dir meinem Freunde zumuthen darf, so müsste ich sagen: Du hast mir einen Brief voll Ironien geschrieben; denn Du hast in demselben den Dank für die Dogmatik-Schriften auf eine Art ausgedrückt, die mich als Deinen Freund nur beschämen musste, u. glaube mir, dass ich in meinem letzten Briefe mit den Worten: Die Dogmatik-Schriften wirst Du wohl erhalten haben — Dich nicht des Undankes zeihen, sond. mich nur überzeugen wollte, ob Du sie erhalten hättest. Ferner hast Du über mein Sonet ein so günstiges Unheil ausgesprochen, dass ich der Meinung bin, Du wolltest mich gleich der Muse, die mich zuweilen an den Pegasus verleitet, nur verlachen wollen, so dass ich es heute nicht wage. Dir eine andere meiner Arbeiten zu überachicken. Qlaube nicht, dasa Du mich beleidigt hättest, wOnn Du mir die Wahrheit: PVeund, kehre zurück, denn Du hast Dich verirrt, geschrieben hättest; denn als Freund musst Du Deinem Freunde unverhohlen die Wahrheit sagen, die Fehler rügen etc., u. ich Alles mit Dank annehmen; zwar weiss ich, dasa meine Arbeiten nur elende Machwerke seyen, nur wollte ich Dich als einen Freund slavischer Musen damit erfreuen u. zugleich erfahren, wie es sich beym Lesen ausnehme. Ich habe mir Pläne zu mancherley slavischen Arbeiten gemacht, aber es mangelt mir sowohl Zeit als Kopf. Besonders bedaure ich, dass ich aus Mangel an Hülfsmitteln mich in den zwey mir ins Herz gewachsenen Dialecten (Servisch u. Russisch) nicht genug umsehen kann; vielleicht bringt der Herr Frasov dergleichen Bücher nach Marburg. Im Griechischen thue ich von Zeit zu Zeit etwas, u. wenn ich im Italienischen sonst nichts mache, so lese ich doch täglich ein od. zwei Kapiteln in dem berühmten u. gediegenen Asceten Thom. de Kempis. Dainko arbeitet an einer Uebersetzung der Kibel. Gott gebe ihm —Von der neuen überall gleichen Kaplans-Besoldung auf dem Lande mit 52 fl. u, in der Stadt mit 100 fl. C. M. nebst gänzlich. Verpflegung und Bedienung, täglich 3 Seitel Wein etc. wirst Du wohl schon gehört haben; indessen ist es noch nicht entschieden, sond. auf die Dekanate ist nur die Anfrage gekommen, ob es so recht u. billig wäre. Sey es wie dem wolle [sie!], über dergleichen Sachen gehe ich hinaus; nur sehne ich mich mit dem lieben IIw. Herrn Büchinger mich einmahl über so manche Punkte besprechen zu können, denn ihn liebe ich als meinen Vater u. Ihm werde ich meine Anliegen im Vertrauen vortragen; Gott möge Ihn lange segnen. Du wirst mir verzeihen, dass ich diese Gedanken hieher schrieb, ich weiss Du liebst ja diesen guten Herrn gewiss auch; wenigstens ist Ihm im Windischen seiner Unpartheilichkeit wegen Alles zugethan. — Berger ist nun Kaplan in St. Marxen, weil H. Ssiebner [= Drei-siebner] Kurat von [!] Irrenhaus wurde. — Pomer nach Kindberg. Empfange die Schriften der Moral, sie sind aus Deines Freundes Hand, ärgere Dich nicht über die Unrichtigkeiten, die allenfalls vorkommen werden. Dank Dir, dass Du mir etwas vom Slavischen schriebst. Gruss an die Edlen alle; sie mögen wie Du sich wohl beflnden. Dein Freund L. Vogrin. 4. Marburg den 20. März 1837. Lieber Freund! Obgleich ich Dir die Rückschrift auf Deinen vorletzten Brief schuldig geblieben bin, so warst Du doch so i^ut, u. hast mir wieder geschrieben, u. ich danke Dir, dass Du mir schriebst, denn ich lese Deine Briefe immer mit recht grossem Vergnügen; auch danke ich Dir für die mir überschickten Bücher, sie machen mir viel Freude, besond. das servische, aus dem ich beynahe schon ganz heraus war, da ich aus der beliebten servischen Literatur nichts besitze. Den Kerst u. die Zhbeliza habe ich an Hern Mathiaschitz schon abgegeben, bei dem ich nun slavische Ansprache habe, u. auch die schon lange gewünschte Illyr. Zeitung lesen werde. — Sei so gut u. statte dem Herrn Frass meinen innigsten Dank für den mir überschickten Kerst ab. — Von der Beleidigung von der Du in Deinem vorigen Briefe Erwähnung machtest, weiss ich kein Wort, dass ich Dir so lange nicht schrieb war theils die Unlust zum Briefschreiben, theils u. vorzüglich aber die vielen Geschäfte die meine seelsorgliche Schulter drückten, Schuld — es genügt ja dein wahren Freunde, wenn er im Geiste seinen Freund umschwebet, u. ihn glücklich weiss — insofern man dieses mühselige Erdenleben glücklich nennen darf. — Bruder! meine Seele drückt mancherlei Kummer u. Gram — gerne würde ich jetzt nach Grätz reisen, um mich an der Brust des Hochwürdigen H. Directors — zu dem ich volles Zutrauen habe, auszuklagen, aber es ist ein besonderer Uipstand eingetreten, der mir die Keise widerräth—^ jedoch früher komme ich noch, als Du in die Ferien gehen wirst. Damit ich aber dem Herrn Kramberger seinen Dankovski, den ich mitbringen wollte, nicht noch länger vorenthalte, so überschicke ich ihn Dir, mit der Bitte, Du mögest ihn in meinem Namen mit Dank u. Gruss zurückstellen. Dann habe noch die Güte, es dem Herrn Fillinger zu melden, er möge mir einen Jurisdictions-Taiar (also nicht etwa eine Priesterhaus-lalar) aus Lästing machen u. überschicken. Wenn es morgen nicht regnen wird, so werde ich in unsere Heimat reisen, wo ich Dich bald als neugeweihten Apostel begrüssen, u. vor dem Altare sehen werde, vor welchem uns Beiden ehemals das Licht des Glaubens angezündet wurde. — Nun bitte ich, dass, wenn es Dein Ernst sein sollte, was Du von der Primitzpredigt-schriebst, Du Dir einen anderen suchest, der der Sache gediegener, Gottes u. Deine Ehre nach Würde zu preisen im Stande sein wird, besond. da ich zu Hause jeden Sonntag predige, u. daher einen anderen zum Stellvertrqtier suchen müsste, aber zu Primitz komme ich in jedem Fall, wenn ich noch leben werde. Nun lebe recht wohl, grüsse die Edlen Alle, die mir ffut sind, besond. Deinen Colega H. Weinhandel, Fraas, Kramber^er, u. schreibe mir wieder. Me je tudi hripa gjavia. Lovre Vogrin. 5. Lieber Bruder! Marburg 30. 8b.r Werde doch nicht ungehalten, dass ich Dir den Zuschauer solange nicht zustellte, u. schreibe mein langes Zaudern theils meiner Saumseligkeit im Briefe - Schreiben, theils aber auch der angenehmen Lectüre dieser Zeitschrift zu, denn diese machte es, dass ich mich auch von derselben nicht sobald trennen konnte. Nebst dem Zuschauer stelle ich auch die Zhbeliza zurück, jedoch möchte ich: oddiijenje Sigezhko, ino serbske pesme noch behalten, da ich sie oft u. oft lesen sollte, um mehr Eertigkeit in beyden zu erhalten. — Der Brief mit 10 f. C. M. folgt ebenfalls zurück, u. es freut mich, das Du mit der Sache im Reinen bist, mir war dies zu Stande zu bringen unmöglich, obgleich ich mich bey geborenem Ciliern darum bekümmerte. Dies also lieber Freund stelle ich mit Dank zurück; u. wie ich es" schon in Gewohnheit habe Dich mit Commissionen zu plagen, so bitte ich auch jetzt wieder. Du möchtest so gut sein mir zwei Paar Hosen bei Herrn Fillingor bestellen u. zwar eine Winterhosen von gröbern etwa graulichten Tuch, die andere hingegen von Kasimir od. Tuch zum schwarzen Frack passend, wie er es für besser findet; aber versteht sich beide lang, nicht etwa bloss bis zum Knie. Und wenn es der Herr will, so werde ich für Deine Mühe mich mündlich bedanken, denn [ich] hege immer die süsse HofTnug noch in diesem Herbste nach Grätz zu kommen, wenn aber die Witterung günstig bleibt, [sie!] um Dich u.alle, die mich lieben zu besuchen, besond. aber auch, um denn endlich doch nach zweijähriger Trennung den gnädigen Herrn Priester-hausdirector wieder zu sehen. — Dich hätte ich bei der Reise nach Gratz gerne gesehen u. gesprochen, allein der Herr wollte es nicht, indessen der Geist spricht mit dem Geiste auch in die Ferne. — Nur weiss ich nicht wie es mit dem leiblichen BeGnden steht, aber ich denke doch, Du wirst gesund sein; indessen unterlasse ich es nicht, wie Du den Wunsch geäussert, meine freylich wohl unwürdigen Hände bey den» hl. Opfer auch für Dich zu heben, dass der Herr Dir Gesundheit schenke, Dich segne mit Allem, was_ ein Apost«! nöthig hat. Gedenke doch auch meiner, wenn' Du am Altare des Herrn stehest. An Hochwürdigen Herrn Löschnigg alles Schöne, aber die versprochene Letizel zum Abschiede — wo ist sie abgehalten worden? Hier sind sehr schöne Tage, alles ist in der Lese, die distriktweise fast ganz missrathen. aber wieder gut gerathen hat, es kommt in diesem Jahre fast alles auf die Lage an. Aus Mangel an Zeit kann ich diese Weinlese auch nur sparsam benützen. Lobe wohl u. schreibe mir gern. Dein L. Vogrin. IX. Pisma Ignacija Weinhandia. 1. To na Zelenem travniku (Wies bei Burgsthal [Burgstall)) dne 21. oktobra 1837. 1. nemški pisano pismo obsega stvari, ki so za nas manj važne. Weinhandl pripoveduje Cafu, kako je nastopil službo, da ima prijaznega omikanega župnika in kolego kaplana, koliko ima dohodkov (52 gl. k. d., 4 maše v tednu po 30 kr. k. d., torej na mesec 9 gl-, dalje razne takse, katere je kaplanoma odstopil župnik, vsega skupaj nekaj nad 200 gl. k. d. letnih čistih prejemkov nnebst einer recht guten Verpflegung Lichte und, was man selten irgendwo findet, auch Wäsche«). Župnija ni težavna, razen na eno stran, kamor je 3 do 4 uro; najhujše vtegne biti izpovedovanje. Ljudje so sicer revni, toda dobri, in dadto; mehr, sonder to-j tooto-j im wahren Sinne des Wortes, ich habe unlängst den Direktor gebethen, er möge mir den Glagolita Glozianus aus der Bibliothek hohlen lassen, und er gab mir zur Beschäftigung (wie er sich ausdrückte) die Lichtblicke aus dem Priesterleben vom bekannten Höchenlohe, dessen egoistische Sprache und Eigenliebe mich mehr .störte als erbaute, nicht im geringsten aber belehrte. Und das stimmt mich bisweilen so herab, indem ich bei meinen Kollegen, wenigstens der Mehrzahl, kein Mitgefühl, keinen Sinn für Wissenschaft, nichts als crasae Vorurtheile, Gemeinheiten od. blindes Nachbethen linde. Es ist ein wahrer Katzenjammer. — Doch ab von dem Thema, vreme olagša bržme, dojde svHom svet. Meine slavischon Neuigkeiten werden daher sehr mager seyn, ich lese nichts als die Danica u. die allg. Zeit., und übrigens muss ich meine Korespondenzen auch ziemlich beschräniien, weil die Vorgesetzten es ungerno bemerken, ja selbst verweisen, wenn man zu häufig Briefe erhält, indem sie daraus zu schliessen sich genöthigt finden, man hänge noch immer an der Welt, u. habe Verkehr mit ihr, u. bleibe somit nicht so versammelt, wie es zu einem geistigen Leben erforderlich ist. — 0 Leben, Leben ja — aber wo ist der Geist? Murko schreibt an der zweiten Auflage seiner Gramatik. Herr Vogrin will schon zwei Bogen gedruckt bei ihm gesehen haben u. versichert mich, er gebrauche die neue organische čechisch-ilirische Orthographie, čuda preko äuda, čuda golemoga! — Guttmann, der gegenwärtig über eine Tagreise von Graz bei der Pfarkirche v. in (sie!) Heilbrunn als Deiizient lebt, liess eine zweite vermehrte Ausgabe seines cynischen Novi Vedež drucken. Verbnjak, der auch bald erlöst wird u. den Defizienten-gehalt bekommt, schreibt Lieder in seiner bekannten Manier, auch, wie ich höre, an einer windischen Mineralogie für? Muršec lebt als Abee, maitre d' enfant, wie es der hon ton erfordert Košar (Jak.) verdeutscht für den Kienreich den französischen Prediger Hunold für blanke Dukaten, u. lässt das Vaterland, das nichts zahlt, [sicLJ Vogrin studiert an seiner Dissertation, Pesserl, der auch viel, ja sehr viel Talent und Kentnisse besitzt, arbeitet immer an seinen Prozessen gegen weiland Dochant Meglič, u. das sind alle Patrioten, die in Graz leben, der Patrioten aus Galanterie, deren es auch viele gibt, die auch alles billigen, aber auch alles bewitzeln, will ich gar nicht gedenken. Meine slow. Kollegen trobijo v' kozji rog, u. wenn ihnen der Vogrin vorstellt, sie mögen etwas thun, so antwortet ein jeder, ich kann so windisch, was ich für mich u. den Kauern brauch', — aber dennoch bringt keiner eine annehmbare sprachrichtige Predigt zu Stande. Indem ich just vom Predigen spreche, so will ich Ihnen einen Vorschlag mittheilen, den mehre meiner bessergesinnten und verständigeren Kollegen gebilligt haben. \Vir wünschen nämlich, dass die slow. Priester am Lande, insbesondere Dechante u. Pfarrer dem Konsistorium auftragen möchten, selbes solle den Klerikern ex officio das Predigen in der Muttersprache auftragen. Solange bei uns nicht etwas als Muss geschieht, bleibt es immer im alten Geleis, u. die Leute thun nichts. Ich glaube, dass genug Gründe für diese Nothwendigkeit sich finden werden. Theilen Sie lieber Freund diess ihren Nachbarn mit, sonst werden wir uns an die Dekanate selbst wenden. Was für 5 od. 6 Bedürfnis« isl, muss auch für alle übrigen scyn, denn wif haben alle gleichen Zweck u. gleiche Pflichten. Dann finden wir nichts für nothwendiger, als ein Organ, ein Blatt, wo wir zu unseren Brüdern sprechen könnten, mit welchen wir die Liebe zum Vaterlande beleben möchten, u. durch welches wir den nächsten Bedürfnissen des Seelsorgers abhelfen könnten. Aber wer hat so viel Unternehmungsgeist? Ich würde Tag und Niicht übersetzen, wenn nur Jemand seinen Namen hergeben wollte für die Redaction. Die gegenw. Patrioten sterben ab, u. wer bürgt uns für die Zukunft? Was kann ihr Schicksal bringen ? St. Vraz war im Nov. in Graz, sein Missverständniss wird Ihnen ohnehin bekannt seyn. Er hat sich hier beim Gubern. gerechtfertigt, u. erklärt, dass er Volkslieder sammle aus dem Munde des Volkes u. nicht solche unter dasselbe verbreite. Leben sie indessen recht wohl und schreiben Sie bald Ihrem willenskräftigen aufrichtigen Freunde Dav. Terstenjak G. 18/12 41. Kleriker Für das neue Jahr vse dobro no veselo za Vas no g. farnieštra. 3. Mein lieber Freund! Da du eben den Schleicher in Verarbeitung hast, so wird dir seine .\bhandlung im beigelegten Werke über die Litthauische Sprache ')sehr willkommen sein. Den mitgeschickten .\ufsatz wolle du gut durchlesen, u. auf einem abgesonderton Bogen die grammatikalischen und philologischen Erläuterungen und Berichtigungen beisetzen. Sei scharf im Urtheil, es ist das eine Lebensfrage. Den Kollar hat bereits ein deutscher Professor in Krakau Namens Jülg. ein nach Osterreich berufener Schwabe, angegriffen, u. jämmerlich mit deutscher Grobheit zugerichtet. Desshalb Freundchen spanne alle Geistesadern bei der Correctur dieses Manuscriptes. Halt sich meine Sache, dass die Noriker u. Panonier u. Ilirier Urslaven sind, so worden wir auch die Idee Kollars retten, trotzdem er kein Sprachforscher war. In der künftigen ') PaC ryegova „Lituanica". Woche werde ich dich besuchen. Also halte bis dorthin die Arbeit bereit. Sei nicht böse, daas ich schmutzig auf einem achmu-Izi^en Papier schreibe — dabei ist das Gefühl reiner, das mich für dich beseelt. Lebwohl! Dein alter F.reund 18/XI 53. . Terstenjak. 4. Bratec! Quousque tandem abutere Davorine patientia nostra? Uko te slisam nevoljnega kričat; ~ sed motos praestat componere fluctus. Höre Freund, viel Ausbeute für dich! Ich finde in alten Urkunden folgende eigenthümliche höchst sonderbare Formen von Eigennamen. Am 26. Dcbr 888 tratt König Arnulf der Ehfrau seines Schenken Heimo namens Miidrut folgende sclavica manoipia in Kärnthen in das P^igenthum ab, als: Biula, Zirneu, Betaneo, Trebiznec, Nasmus, Wolato, Zebedrach, Ktbratonas, Domomus, Tiecosit, Chrotila, Tur-dazo, Godem US, Razemuzza, Zebemir, Zirna, Drasma, Puoli, Strammir, Sitimuzil, Budist, Mandrag, Zwewech, Buti^, --Dobronega, Gneowas, Zemiboned, Zcoraat, Blagadsa, brat-gosid (nomen feminae) Lindumar, Wazili, Razili. 1 - ^ Freund erkläre mir etymologisch diese Namen. Hiw ' findest Du das als o wie in Volato = Kirchensl. VolaU, b als i Wazili, weiter nomen familiae slov. Koceli = Kocelb, dann das SufTi.v as in Etbralonas, Gneowas, confer nomina famil. slov. Jeras, Kolas Berus, Latas (Familienname des Omer Pascha!! mir sehr gut bekannt), ferner das Suffix us in Domemus, Nasmus, confer Grakus, Klabus, Kapus, Mongus, Garbus (po domače Omerza!) slow. Familiennamen. Dürfte man bei Etbratonas an Edbratonas Glflcksträger, Schatzträger = Adnamat denken, eo würde auch der Name des slow. Fürsten Etgar, der mit Pribislauga (Pribislav) Ce-micas (was bedeutet dieses Wortf) und Stoimar genannt wird, seine Erklärung linden. Beim Verkaufe des Gutes Friesach (928) waren folgende Zeugen ex parte Sciavinorum als Zeugen: Ualto (Vlad?), Sicco, Huch, Tuto (confer. Toutus auf Römersteinen in Kärnthen), Tesino, Kiezo, Raczi, Enzi, Tur-dagouuo (Tvardoglav?), Zwentibolch, Sarahiii, Amis, Arucia, Uuoluo, Uuelisnich. Das Wort Hint finde ich auch als Runeninschrift auf dem Götzenbilde des Podaga in Rhetra Nach Letochleb soll es »Eber«(?) bedeuten. Im Jahre 830 schenkte mulier sclavanisca nomine Baaz ihr Erbgut Malchindorf der Kreisinger Kirche. Was bedeutet Baaz? Ebenso nobilis vir sciavaniscus Teaina cognomino Ra-' poto in Glantsah (Glanöo) sub monte Tessen. Die Batterl von Garns haben ihr Prädikat vom Gute Tessen in Ober-kärnthen; Tessenberg. Vor dor Römorstation Saloca (Zaloka oder Zalog?! war eine mansio Tasinemetum, heutzutage Töschling; lässt sich Tasinemetum slow, deuten? Was bedeuten die nomina dor slow. Eigenleute man-cipia Ano (Alo?) IJuolco (V'olko?), Keroll, Kuralt (noch lebende Familien in Krain) Uuitagouuo (Vitoglav?)? Der Bayrenherzog Tasilo schenkte im Jahro 770 in Karanta dem Abto Otto in Skarantia (Scharnitz in Ober-kärnlh.) »locum India, quod vulgo campum Gelau vocant«. Was wäre India und Gelau? confer Indihar, Indov krainische Familiennamen. Usquo ad rivulum montis Anarasusü sansk. a n n a Wasser, ra?i monsü also Wasserberg!! Wie uralt. Im Jahre 1000 verkaufte quidam nobilis die bei Stein in Ilnterkärnthen gelegenen coionias sciaviniscas, wobei Zeugen waren: Rodani, Pezili, Zwentusso »e.\ parte Scla-vinorum«. Merkwürdige Formen Radani, Pecili, Svenlušo! Im Jahr 923 25 Sptbr bekam venerabilis choroepiscopus Gitabertus mehrere Besitzungen ad Lungouue (Lungova, Logova), wobei folgende Zeugen per aures attracti ex parte •Sciavorum genannt werden: Mazo, Adalo, Ualamout lllva-lamot?) Ilpunch. Was bedeuten diese Namen? In einer anderen Urkunde kommen die Zeugen vor (um 994) Petili, Rihheri (Rihcr?| Ongo, Egino, Voulamunt. Sind dies deutsche oder slov. Namen? Ferner Ladimar, Rodani, Wezil? üaugebiothe heissen: tegnoja von tijgnot extendere ? Bralec! Tukaj je zaklad, odpri ga s klučom svojega bistrega uma! Z Bogom Ves tvoj 28/11 1861. Davorin s. r. 5. Moj dragi Jurko! V pondelek pred pol dnevom pridem jaz v Ptuj. Pridi mi na kolodvor proti, ter boš vidil vbogega reveža, kteri je letos brez zernja vina svinj, in kterega je bolezen mlatila kak toča žitne polje. Vendar som smerti za zdaj ušel, in se ie nekaj okreval. Z Bogom ves tvoj 17. oktobra 1862. Terstenjak s. r. 6. Moj dragi Juri! Zahvalim Ti za žalostni glas! Bo? jo vse dobro napravil. Ubogega Št. jo žalost umorila. LeŽej bode pred božjo sodbo obstal, kakor pa bi jo bil pred človočjo. — Koga bodete dobili? Prijatelj, lehko se bode sopet leto dni mlelo, pervlje ko bo avitli cesar Vam farmeštra dal. Kako se bodo trgali za lubega sv. Jurja v Petuji! Iz kapitula menda Vogrin in Vošnak, izmed dehanlov pa Murko in Novak slovenograškega sv. Martina. Vogrina bode težko Jakob Max pustil, tudi Vošnaka mu je treba — Novak je drug — Si ... . glede nemirnega duha in napuha, Murko zvit lisjak potrebuje dosti denarja, in tako bodo potne kaplice slovenske sopet po Dravi v črno morje plavale. Tje [sic!] Juri - prosi Ti za sv. Jurja — dobil ga boš — jaz pa potem grem na tvoje mesto, Ti bodeš meni pri je-zikoslovji, jaz pa Tebi pri dekanijskih opravkih pomagal. Kako bi Tebi in meni 4000 <1. hasnili! Pa kaj hočem sirotck — za slovenske agitatorje ni tak.^na tara. Kdo je dobil sv. Urbana? Kaj še delaš? Pridi da enkrat k meni, veš draga dušica na Jurjevo — da si kaj zmeniva. Kaj pa Božidar spet počinja? Meni se ta pot ne zdi prava. Za sv. Jurja ni nobeden (v Ptuji) toliko terpel ko jaz — zato sem dobil rifniškega sv. Jurja, kjo še več terpini. Meni se ravno dobro ne godi — postal sem mysan-throp, nikamor no grem, kak v Celje žtibre plačevat, celo v Marburgu nisem se naklonil. Ciganica mi je enkrat prerokovala, da bodem 7 škofov imel. Sedaj žc imam petega. Rekla je: pervi te ljubi, drugi te snubi, tretji kroji, četrti dvoji — peti.....? šesti.....? sedmi bude pravedan. Glej vos sivoglavec sem začel na copernije vervati. F'ozdravi mi in piši koga so Ptujčani že za farmeštra napravili. Z Bogom! V'se dobro za godovno! Ves tvoj Terstenjak s. r. 18 Aprila 1863. XI. Pisma Väceslava Hanke. 1. Drahocenn)^ PHtoli! Posiläm Väm zde Franty Šumavskeho Vseslovansky Slovnik. Co se dotyöe liier jest to neslißnä michanico, s ktcrou on säm jak rni povidal spokojen neni, a prozatim podlö pfialovf: z nouze franta dobr,^! vyhovöti so mä. Tiskaf pri^ se bdl ütrat na zhotoveni matric a vzal už hotovö matrice. Ja nemäm rad mfchaninu i tim vice kdyi se nS-komu jeho ddvne prdvo bere i jinemu d«ävÄ, zvlä^tö kdyŽ toho daleko vßtäf mnoistvf slovanstva uživi. Uuky brät! za äa, aPMJia za »iiHbTe to jest proti srsti, ano proti proudu. ziistane v latinskt^m pism^ za hi, gs. Z pHloženych pfedpisft vidite jakbych ja töm hačkflm pomoči chtöl — kdyŽ ale opöt jin^ jin^m tahöm se uöiti nutf — neujme se ani' to ani d ruhe, a z&stane se pri slar^ch hi^ökach č, 5, i. Ty pfedpisy račte svv^m znamt'm zdeliti. Posfldm Vam tako nfkolik svazeikÄv Dennice varSavskö, jež sem mžl dvakrdli, to mSl bVti töi väeslovansky časopis — ale neudržel se. Toho 96 'vlastnß take bojim, žcbv se i niž neudržel: a redakci pfijmouti jesl pro miie obtižno, k tomu jest Ifeba miad.'i'ch sil; ji už te pružnosti nemäm k pracoviinf jako zmladi, zvlistis ponJvadi bibliotekafstvf mnoho nejlepäiho öasu mi ujimä. Sreznevsky v Petrohradž rediy:uje Ihirbnifl ««nop. AkmcmIu Hnxn., ton so snaži vžeslovanskv žurnal z toho udčl&ti. Tam by se möly všecky sliv obratiti, on jest schopny, hbity i obratny pracovni'k, a prostfedkUv mä .\ka-demie tolik, že s počatku i mnoho na to obMovati muže, kdežto u všech druhych Slovanuv jen chudoba i nouze panuje. A začfti nžco takoveho i ne mod toho provesti, vice škodi než prospfvä; nobot' pak na to ukazuji i vlAdö k germanisovani pHležitost dävaji. Mäteli pffložitost p. Radoslavu Hazlagu, raöte mu pfi-loženy zde pravopis öesky i rusk^, krakoviaky a kralodvorsky rukopis mym jmenem däti, a vyHditi že se Sreznevsk^mu jeho Zabavnik poslal. Böelu dostavam i zde V äm broj 21 s podžkovanim vracim. V priloženem Lumirö mate smutnö sprAvy o Zagoskinu i Venevitinovu a k lomu bohužel pfi-dati musim žo včera v 7 hodin k večeru i Celakovsky skonal. Teprv 58 let mu bylo, a byl človek dosti hfmotny. Šest sirolkÄv po nčm znslävä — mulka i ntacocha umi^eia Rfed nČkolika mčsici. Naše universita padA op6t v ruce [imcftv a sice cizozemc&v. Hanuše odstranili — nekolik z cizinv povolali — a mfsto po Čelakovskem dajf nejspišo nžmci 8chleicheru. Räd bych Väin nöco pot§5iteln6ho psal, ale bohužel neni ničoho. Divadlem ndis odb^vajf na arenž za brdnou, a jako bychom byli Turci v patok — a obyčejnJ mrak aneb opravdovy dešt diväky straši neb rozhani! B6h V&s zachovej ve zdravf V4š nojoddančjši V Praze 6. srpna 1852. Väceslav Hanka. 2. Döstojn^ drahocenny Pfiteli! List V^äS v nčnnž byli 2 zl. konv. sem fddnd obdržcl, a hned takö Zivu objednal, i jsem k nadčjo, že ste ji počtou ddvno dostai. Knihkupec flivndč ochotnd räd knihafi Leyreru knihy Vaše poeilati bude, toliko mi feki, abysto p. Leyrera požadal, aby Rivndöi do Prahy jen ta slova napsal: »Für Hrn. Kaplan Gaf werde ich die gesendeten Bücher übernehmen. Leyrer.« Nebot' se mu nejednou pfihodilo, že dostai balfk zpet b pNpiskou: »wird nicht angenommen«, a tudy nadarmo dvojf porto platiti musel. Panu Šafaffku «em Vaše osvčdčeni vyffdil, i on dčkoval. Dva Hstky k Ostromiru ste počtou dostai. Že to vynechäno, vinen byl tfm vlastnč p. Vostokov: tak to jeho ukazatel ukazoval, a v text^ nähodou sem našel i to. Dobre že to ku konci Evangelisty bylo, a ne u prostfed. Pa3if,»,»AnHiK Vaše o Vergl. Lautlehre pošlite tfebas ndmecky. Jahrbücher der slav. Literatur vydävd v Budišin^ p. Smoler, mäm posud 2 vypustky; nevim jak mnoho pfedplatcft mä. Jordan jest v Praze, nevfm co dčld, prävö d nes mi vypüjöenä knihy zpčt poslal. Šumavsky do-tiskl Sesko-ndmecky slovnfk nejdrobnčjSim pismem, as za tyden bude se vyddvati: on nyni pilnž studuje Ostromfrovo. Byl bych Vim dffve odepsal, ale mčl sem zančt' oči, tak že sem V4m tak narychlo žadnych objasndni dčlati nemohl: hledani slov v supraslske velmi oči namähä. Po-kusfm se aspofi nčco objasniti. Str. 119. md byti önu*. adject, ne b. H-biRi.iuieTb md byti Bicirbiuierb i ndležf mezi pogrošky Grigorovy. 283. biu-tt. jest 3 sing, od nlmb nhch, 22. roPbui. jest take adject. 9. j(pa3.w se ne zdd b>Hi insidiae, naš Lom-nickv mä: »byf na ni dfezdčli lide« v smyslu nčm. stieren, a to bi se zde l6po hodilo. 27. (ktiuubi naiiii budou lo nivy esejsk^ sekty. WtccrHocPi.Aie pfidal mftj saze to v 269. 405. ancTAm. |est slovnč intercessio. Za objasnenf nnocTnHt Vdm som velice vdečen, nenlt' se co bespečiti na autoritu Miki. my sme v dobrem mlnönl BHocrnin, pfeložili monasticus! 161. K«3Hb jest mandatum jinčho co nemüie byti zde. 224. pH Ki'am vynechal pisač UHoro, samo nie neznamcnä. 349. MPiiGHiie obscuratio. 437. H«ub»t.iKHinc visUatio. 350. Hft.iAiiHAiTD cod bonon. uniAKHMiu tenciere. 228. mipuin. jest zde appnilatio tolik co i1p031.ubhuic. 439. mtc.s In se. 29. hköhi.i'iiin jest error' typi vel calami misto hw'irliibui« vide pag. 151. ohtu non invenitur et ouibAi> videtur esse «rmw omisso titlu T. 361. luktb pannus, iicinia. 168. iij'vck (= iijwckJ cf. 99. luiimi h v českčm plisk jest nžm. patsch, putsch, mal^ tumult jmenujf noviny Putsch! III. iiumouiihic adjutorium. iipnin., iipocrpaHb, iipocn» jaou jistš advcrbia misto iirnmi, iiPonPfiHo. iip»tcio. a to jest opöt dökazem že ii jako kratke o se vyslovovalo, tak jako tenke b jako kratke e, proto ony Accusativy naopak Jiurept:, UKi.hT.Bg misto M.mph, UPKbBb 25. iipohb substant residuum. 329., 333. iipocTo. iipocrli. (ipt.iipocn. plane, simpliciter, schlechtweg. 305. iiPotTPnHbcrBo latitudo, inde et farna. 85. IIP0TAWIIO protrusive. 249. iip|iTp1i6in> percribrare, purgare. 218. cnu'idb masculinus. 217. chi.C«ihiik sorbitio. rriuiKii|iiia jest tam iiaciiJ< rH>tiii|iiii. 361. 370. riuiPb creatura. 133. mub ncmfižo byti nie jinčho neili synonym slova wiiji.-i roin.h.i» tedy by-kovec, Ochsenziemer. 97. ToKb jest fešeto, silo, jak to okolo Pardubic ještž jmenujou, vlastnö ta öästka, skrze niž obili teče, druha čdstka, na niž jest tok upevnčn jmenujou lub; a take žo so fešetem toči. jmeno tok. 342. coarctatio. 218. oKKpoiib aqua fervida, posud u nas tak, tež Wassersuppe. 314. omHöHtam by mčlo byti oyjiiMtasnm. 382. xpaHbHi. protoctus. ■mcni-rvjb i hucihtcjwibo velmi pčknč ste objasnil sÄm, což mne velice t^Si, Svatdmu Patriarchu Rajačiča i Nejdüst. Arcibiskupu Hauliku poslal sem darcm exempläfe Ostromirova i pro vsecky jim podvlastni biskupy, hned jak sem VAm poslal, však iädnö odpovčdi na pHpis möj sem posud nedostal. J. V. Maria Pavlovna Veimarskd pndekovala. Račte ee na všem šfastnč miti i v pamčti laskavi zachovati sv6ho nejoddanejšiho V Praze 26. unora 1853. Vdceslava Hanku. 3. Ew. Hochwürdon. Verehrtester Freund werden mir verzeihen, dass ich mich mit der Sendung verspätet. Der Druck der Reliquien hat mich auch dazu verleitet, denn es wurde daran mehr als ein Jahr gedruckt — bald fehlte das, bald das andere, 80 dass ich schon ganz verdriesslich war. Man besünftigtc mich mit Worten, dass es zuletzt in einer Woche fertig werde, und es zog sich wieder über Jahr, ich halte das Ganze auch nicht für so wichtig in philologischer Hinsicht, aber ich bin froh das» ich (sie| gesammelt herausgeben konnte. Auch hab ich nur 200 Exempt, für den Verkauf drucken lassen, und glaube dass es schwerlich 200 Gjago-liten lesen werden; dafür habe ich die Einleitung wie Sie sehen in eine Broschüre umgestaltet u. 1000 Ex. abziehen lassen. Welten Sie eine Anzeige in irgend |ein] schickliches Blatt von diesem curiosum machen, es würde mich freuen. Das Ding hat mich gegen 300 fl. gekostet. Das grosse böhmische Wörterbuch von Jungmann, welches fünfthalbtausend Quartseiten enthält und im Prae-numerationswege über 30 fl. G. M. gekostet hat, werden sio kaum besitzen. Der Erbe hat den Rest loshaben wollen, und kam mit der Matica Uberein den .Mitgliedern A 15 fl. 0. M. das Exem. zu überlassen, ich hab daher, obschon ich Praenumerationsexempi. hatte, auch genommen, das ich Ihnen ablassen könnte. Ilairlicria schicke ich Ihnen, so viel ich zu Hause gehabt; sio gehen bei meinen Hörern aus einer Hand in die andere. Sreznevsky wartet vielleicht um Ihnen auch eine [sic!j zu senden, auf Akademiebeschlüsse — es scheint dass eine andere Einrichtung getroffen wird ich bekomme jetzt auch nichts davon. Ich lege dieser Sendung Statut litowsky bei, können Sie ihn brauchen, so behalten Sio ihn, bei mir ist er Du-plicat. Ihr Brief kam mir wieder in andere Papiere, welchen ich ungesucht ganz gewiss, aber gesucht nicht sobald linden würde. Bleiben Sie mir recht gesund und vergessen sie nicht auf Ihren Verehrer Prag am 24. Juli 1859. V. Hanka. XII. Pisma različnih oseb. 1. Pismo Gelterjevo. Cafov učenec Goiter mu 10. septembra 1831. 1. pišo iz Gradca, da naj si zavoljo kolere, katera se je pokazala v Fürstenfeldu ter pobrala 15 ljudi, oskrbi zdravstveno spričevalo (Gesundheitspass) in prehodnico, sicer bo moral prebiti v kontumaciji 28 dni in bi tako zamudil äolo ter izgubil eno leto. Popisuje mu tudi stanovanje: »Ich habe schon eine eigene Bücherstolle beym Tischlur bestellt für unsere Bücher; wir haben allein ein Zimmer abgesondert von den übrigen, mit einem Fenster in die Aleegasse, die übrigen Fenster gehen in die Gleisdorfer Gasse hinaus.« 2. Neki Franz Schönwetter, učenec III. gimn. razreda gramatike), piSe 27. jan. 1836. iz Maribora drugoietnemu teo o?iu Cafu vznesen zahvalni list za pismo, ki mu je je poslal Caf, in v katerem mu je dal nekaj lepih naukov. Po teh se hoče mladi pisec vedno ravnati in se čvrsto poprijeti šolskih naukov, posebno grščine, katero mu je menda Caf posebno priporočal. Pošilja mu naposled pozdrave roditeljev, sestre Julije in nekega (neke?) Pučka. 3. Pismo Hergrovičevo. Varasdino, die 23' Septembris 1836. Henricus mittit suo Georgio s- p. et osculum fraterni amoris! Mili Domol'ube! Naj utljivii Pobratine! Da sveräim običafie moje, šafem vama Polubleni Pobratine po Gospodinu Čušiču snopič Cvitja Petra Kattančiča i Odiljefte Sigetsko Kneza Nikole Zrinskoga. Šalio sam več jedanput ove knjige vama u Štajer, ali tamo, gdi sam ja umio, nisu vas našle, i ovako*povratiše se opet u ruke moje. Dar, ako se zvuna gleda, malene važnosti! Ali ako se pro-motri Serdce, iz kojeg izlazi, i ljubav narodnosti, dosta velik! Z tim od vas netražim drugo, več ljubav prama Slavianstvu i hrevnost u izobražefiu narodnoga Illirskoga Jezika. Nastoite molim vas koliko najbolje možete u slavskom kftižestvu, verujte, nečete žalovati trude vaše. Valja da če se ogledati jedanput oko Božanstveno i na älavianstvo, i kakono običaj jest sretje, okrenut če kolo, i mi čemo se, koj smo sada u nižini, na visoko popeti. Vaš do smerti Hergovič Illir iz Slavonie. Od zmaj: Warasdin. An den Herrn Georg Anton Z a ff Theologen und Convicts-Praefect Grätz. 4. Pismo Piiffovo. Marburg am 22«" April 1841. Hochverehrter Freund! Ueberbringer dieser Zeiten ist Srezniewsky's Freund Herr Rath von Preiss aus St. Petersburg, auf der Reise aber Triest nach Montenegro begrilTen Um E. W. kennen zu lernen, macht er den Weg von hier nach Cilli zu Fuss. Ks wird mich unendlich freuen, wenn Sio ihm einen Geführten oder Begleiter nach Pulsgau oder Feiatritz mitgeben. Recht bald erwarten Sie mündlich den Dank Ihres wärmsten Verehrers [Prof. Puff. 5. Pismo L. Buttola. Admodum Keverehde Dilecte mi! Optabas littoras meas noscere, et ego iibentissime multum dixissem et scripsissem; ast propter multa quae hisce diebus venerunt negotia non potui satisfacere volun-tati meae, et aliquid de lingua Slavonica dicere. Existimo permultum virtutem tuam cum sis tam solli-citus et vir tanti fervoris pro lingua nostra Slava, ut cognoscere possis origines 81 a vor um, et quoque angulum parvulum Resianae regionis; ut putas videre regionem, et locum sub montibus Caninis, veni et videbimus nos, Iibentissime te suscipiam, videbo et alloquar. De cetero crede me amicissimum tui. Vale. Datum die 9. februarii 1842. Ludovicus Buttolo Vallis Resiae plebanus. 6. Pismo Rnissmannovo. Mein Lieber Hoch würdiger Hochgelehrter Herr und Freund! Ihr liebes Schreiben vom 28. Q«"" 1842 gelangte erst am Festtage dos h. Stephan in meine Hände, es erfreute mich ungemein, dass sie sich meiner Wenigkeit erinnerten, und ich beeile mich Ihnen alsogleich einige gesamelte nur in dieser Gegend gebräuchliche alovenische Wörter etc. zu übermacben. Sollten Ihnen darunter einige Worte unbekannt (was ich gar nicht glaube] vorkommen, so belieben Sie solche mit einem Röthel zu unterstreichen. Das Heftchen ist nicht voll geschrieben, machen Sie nach Ihrer grosser Einsicht einige Anmerkungen und schicken Sie es mir nach genohmener Kritik retour. Ich gehörte einstens zu den Lutheranern der windiachen Sprache (Oainko, Sherf etc.), desswegen musste ich das ganze wieder abschreiben. Wenn sie von mir mehr erwarteten als Sie bekommen, ao bedenken Sie dass ich sehr wenig Zeit übrig habe, da ich Pfarrer, Kaplan, Schulmeister, Messner etc. alles in meiner Person bin. Viele botanische Namen wird Ihnen wohl H. Sobolher Pfr. Bresnik geschickt haben oder schicken. Die versprochenen slovenischon u. lateinischen Nahmen, der stoyermärkischen Rebensorten schicke ich Ihnen dess-wegen nicht, weil H. Dr. Hlubok am .loaneo Professor sie klassiPizirte und II. Oben^ärlner Trümmer sie bi-schrieb, wo sie das in den Werken dieser beyden grossen Ampelogra-phen alles besser linden werden. Sollten Sie noch etwas mehr von mir wünschen, so bitte ich nur zu befehlen; geben Sie die Briefe nur auf die k. k. Post, ich bin mit der Post im Stetten Verkehr. Jetzt nur noch einige herzhafte Kritik Ihres Briefes: a) Sie scheinen ein grosser l'Veund von Randglossen zu seyn, weil Sie so viel Papier unbeschrieben Hessen, wo ich doch mit grösster Begierde ein jedes Wort von so lieber Hand verschlang. il Seien Sie versichert, dass ich Ihnen das sehr artige Compliment nicht glaube, dass durch mich Ihr Wirken nach .\usson hin eine andere Richtung bekommen habe. Wenn man 15 Jahre in den beschwerlichsten Seelsorgestationen wirket ist man kaum mehr eitel. c, Dass ich Ihnen versprochen hätte zur Verfassung eines slovenischen Le.xicons mit Rath und That an die Hand zu gehen ist unwahr: Wie sollte ich Zwerg mit einem Riesen wie Sie es sind mich auf die Rennbahn wagen, oder ihm das Laufen lernen wollen, Was ich höhre oder weiss will ich aufschreiben und es Ihnen Qberschicken, ohne Ihnen dadurch einen Rath oder was dergleichen geben zu wollen. Doch Scherz genug! Lieber Freund! Ehe Sie Ihr Na-tional-Werk an's Licht geben lesen Sie: die .Abendstunden des Grafen .Maistre zu St. Petersburg, dann dessen Werk vom Papst, aus dem französischen Ubersetzt von Moritz Lieberman. Diess wäre mein Rath. Nun lieber Freund! muss ich enden, und Sie um gUtige Nachsicht in jeder Hinsicht bitten. Leben Sie recht wohl und vergnügt und lieben Sie wieder Ihren Sie sehr liebenden Freund und Paul Reissmann. 8t. Bartholomü am Rothwein den 1. Jäner 1843. Confortare et robustus esto! Me comendo piis tuis ad aram precibus. 7. Dopis Šepfov v odgovor na jezikovna vprašanja. Odgovor na počt«ne njihove pitanja, kere »o mi poslali, ino na nje pomirjeni biti öejo. 1. ič se najde pri Radgoni kre vogerske meje v' slovenskih vesnicah, dol proti Lotmer^i, pri sv. Bolfangi, v' Središi, v' Zavrači no v' Halozah — polle na Vogerskem kre štajerske mojo v' mečomorji no na Horvačkem povsodlk; n. p. elče namesto še noch; torišče, namesto toriše Stelle, Ort; tergoviščo namesto Tergoviše, ves pri Velki Nedeli; dvorišče namesto dvoriše Hof; pišče, namesto piše Küchlein, Hendl; išče namesto iše er sucht; nišče namesto niše Niemand i. t. v. či ravno neki zmes ne zgovarjajo ic, temoč samo i. 2. lij se pač na štajerskem Slovenskem ekoro nikde ne čaje, po horvaCkih stranih se včasi čuje, pa malo kda no malokde, temoč Horvački jezik spremenja dj vu dž ino /J vu d, n. p. medjomorje die Insel in Ungarn bey St. Wolfgang heisst medžomorje von med zwischen u. morje, das j ist altsl. Ursprungs, wo man das j bey den Mitlauten findet, dj; das o Hilfs. od. Ausfüllungsbuchatabe. Das ganze medžomorje od. mečomorje Zwischenmeer, deutet hin auf das Uralter, wo das .Mur- u. Draufeld, welche beyde sich nach Ungarn und Kroatien erstrecken, .Meere waren, und dieser Theil von Weingebirg zwischen beyden Meeren stand, daher medžomorje eigentlich medžomorske gorice zu verstehen ist. Aus den zwei verschwundenen Meeren haben wir jetzt den Mur- und Draustrom, u. die häuligen Muscheln in den Gebirgssteinen und andere Petrefacten zeugen von alten Meeren. Horvati pravijo bratje pa tüdi brače, tudi v Halozah ime Bratušek d. i. Bratovšek, pravijo Bračušek neki, t. j. Bratjovšek. — Ime ždla d. i. Schula, zgovarjajo neki v' Halozah džtlla, tak kak po Horvačkem kraji. Malokda no malokde se čaje poterdjavati, podjodjavati, temoč poterdavati, podjedavati, zastarjati temoč zastarati; v Halozah se deno čaje: dajati na mesto davati; dado na mesto dajo, stopido na mesto stopijo, u. so alle 3"" Personen im pi.; gosto pa se čaje v' Halozah ino inde: namerjavati namesto nameravati, razširja vati, namesto razširavati. 3. eiče statt še noch, u. nicht schon, denn diess heisst že, se čaje povsodik po Vogerskem tišec kre Štajerskega ino dale noter; v' vesnicah kre štajerskega po Vogerskem; na Cankovi, Kaltenbrun, v' Jurjovcih, JOrgelsdorf, Korošcih Karlsdorf, Skokovcih, po Krajni, v Gederovcih, po Petanjcih, na Horvačkem v' Dobrovi pri Zavrači, v Presiki, medžomorji. Ternovcih, na Štajerskem v' Središi Polsdrau, v' Zavrači na Horvačkem kraji no od Horvatov, od Štajercov pa ne. 4 Das Adjediv wird überall bei don Kroaten und steyr. Slaven mit dom Substantiv übereinstimmt [sie!], nur das Ge* schlecht ist nicht überall j^loich: dobra vina, lepa prosa, lepa delca wird allgemein in Kroatien gehört, sehr selten in Steyer-mark, höchstens zuweilen in Polsdrau, dennoch sind einige Ausdrücke bey den Windischon gebräuchlich, z. H. dobra, lepa detca, wo man beydes neutrum lässt. Sonst wird aber bey den Wenden immer das sächliche Hauptwort im pl. in ein weibl. umgeändert, wie manche lateinische Substantiva in pl. das Geschlecht und die Abänderung ändern, nur mit dem Unterschiede, dass die Slav, nur das Geschlecht verwandeln, und dann weiblich werden, z. B. dobre vina, duge dreva, jake silja, man erkennt das sehr leicht am Beyworte; und umgekehrt fmdet man wieder weibl. Hauptwörter, welche im plurali sächlich erscheinen, z. B. lepe pšenica schöne Weitzenäcker; Huge, velke njiva, und doch ist pšenica und njiva gen., sollte also heisscn lepe pšenice, duge njive, und doch ist nicht. — Das sind also Abweichungen, Ausnahmen von der Regel. 5. Zeli, n, o heisst in der Koles allgemein gross, zeli človek ©in grosser Mann, Mensch, veiki hört man fasst gar nicht. 6. Der dual ist im Kroatischen allgemein, wie im Windischon hier in Steyermark, nur mit dem Unterschiede, dass die Kroaten den Dual im Zeitworte ganz entbehren und bloss im Haupt-, Kür- u. Beyworte gebrauchen, z. B. dva moža so; dve dekline so sle, welches auch in der Kolles so gesprochen wird; ausser der Kolles im Windischen sagt man aber dva moža sta, dve dekline ste šle, wo das Zeitwort auch im dual erscheint. Der dual beim Haupt- und Zeitworte ist nicht anders als eine nähere Bestimmung der Personen od. Sachen (der vielfachen Zahl durch die Zahl zwey) u. wird so gebildet; nähmlich von der ersten Endung der vielfachen Zahl: z. B. dekline, deklinedve, davon abgekürzt deklineve, wie einige sagen, weiter abgekürzt dekline, es bleibt nur noch das e des Zahlwortes dve und bey den [männlichen] Hauptwörtern das a des Zahlwortes dm. — Bey den Zeitwörtern wird der dual gebildet ebenfalls von der ersten, zweiten u. dritten Person pluralis z. B. grema von gremo dva, in andern Orten werfen sie das m weg und sagen ffteva] grete weibl. von gretedve, etc. u. so auch das Fürwort unterliegt der nähmlichen Regel. Dieser dualism, blos im Haupt-, Kür- u. Beyworte kommt in der kroatischen Sprache allgemein vor, folglich muss er in Kroatien allge- mein seyn; bey den slavischen Ungern im Eiaonburger Komitate wird aber auch das Zeitwort, wie bey una in Steyermark bey den Windischen im duali gebraucht. 7. Die kroatische Adjectivdeclination in o fiinpt gleich an der Oränze Kroatiens an, u. ist dort allgemein im Brauche, wie hey uns in Steyermark noch bey den östlichen Slaven, und an der Gränze Kroatiens, wie hier in Kollea u. in Poladrau, auch zwischen Polsdrau u. Luttenberg an der ungarischen Gränze, z ß. dobroga vina statt dobrega vina. 8. In der Kolles sagt man dualisch im genitiv: dvüh dobrih možov, od dobriva moža, wie im nominativ pl. wie in anderen Gegenden; dveh dobrih žen, od dobreve žene, wie im nominativ pl. — dvema odraäenima sinoma dativ, od. odraäenima sinoma; — pri dobrima bratoma, od. pri obema dobrima bratoma bey beyden . . . (Das oba beyde ist auch schon der dual von obdva u^ wird zuweilen der Verstärkung wegen verdoppelt, als obadva beyde zwey, obedve etc.) — pri dvema starema sestrama od. pri starema sestrama in local, s' staroj aestroj im Social od. sociativo, selten wie in Kroatien s" starom seatrom, welches mSnn-lichn Abänderung ist, 9. Das alte Zeitwort dnh hört man in der Kolles, wie in andern windischen Gegenden und auch in der Nachbarschaft in Kroatien und Ungarn gar nicht, wohl aber den infinitiv in sti, z. 13. letesti fliegen, wie bey den Krainern daste, greste, weil nRhinlich in diesen Personen das at vom inf. zum Vorschein kommt. — Von den Zeitwörtern in eti, ati ist beaonders noch zu merken, dass sie ein doppeltes Mittelwort praeteriti haben, als streti (stereti) sterot oder Stert und steren, stren, od. atern gebrochen; žgati, žgal u. žgan gebrannt 10. Dobr« vino hört man wohl im VVindischen an der Oränze Ungarns und Kroatiens manchmahl sagen, bey Radkersburg, Luttenberg, Polsdrau, Sauritsch u. Kollea, aber bey den östlichen Ungarn und Kroaten häufig; das dobre ist aber kein Nebenwort, sondern ein altes neutrum statt dobro. Alles dieses, wie alles Vorhergehende, waa ich Ihnen zugemittelt, ist treu aus dem Munde des Volkes aufgefangen. Nekere besede v' Halozah: Štobauja die schratigen Spitzen am Wege bey einer gefrorenen Witterung und die Löcher und Stapfen eines frostigen Weges. Spiii-av heiklich. zärtlich im Essen, in anderen Gegenden gingav. ptdrih eine Reifflasche, barilica, barilöek, dim. von baril Reifflasche, im Gutsmann barig^la. «sce, pl. fem. das Jucken in den Füssen nach denfv Frost. strok ein Spaltling vom Knoblauchkopf. stmk eine Krankheit der Schweine, wo weisse Knöpfchon .od. weisse Kernchen im Fleische vorhanden sind. okornoti, steif, unbietjsam (rodi in \V. B.). rnpac pamstig. kila Bruch am Leibe, küav Bruch habend, kilav unzeitig, unmündig. pnniat Abtheilung, Abschnitt, Paragraph, (ein Theil Weingarten; in Luttenberg gebräuchlich), poslučka diminu-tivum davon. cinj der Frost au den Reben nach einer nassen Witterung im Winter. dnjaei eisig, frostig. cinjavica Eisschole an der Erde od. d. Reben. Visokovreden prijatel! Oni me pitajo, zakaj sem vtihnil; jas sem mislil, da so oni svojemi deli io verh postavili, da so mi zadnokrat pisali, kaj bodo že z' zaietkom zdajnega novega leta besedara zvuršili. Zdaj pa de vidim, kaj so äe totemi deli ne verha dali, da še takih prinaškov k' njemi potrebujejo. — Jas sem čfll pravili, da je pr^ nekdi celo drQštvo nastalo, kde vsaki eno čerko obdelava k' velkemi no novemi besedari; naj mi deno pišedo, kde toti novi pisavci so? — V prekeänem pa s« jim jas lepo zahvalim za njihovo dobro misel no prijaznost do mene, kero mi v' pismi nasvečavado. — Ovači pa si malo počtenja v Slovenšini zaslužim, ino tüdi njim malo pomagati morem, ino fii kaj premorem, sem rad pripravlen. Jezik dosti košta, ino či [kdo] na jezik preveč potroši, te potle na jezik nema kaj djati, ino kdo bi pri premenenji stana za jezik mogel skerbeti, te še le vidi, da je jezik preveč požrel. — Naj dostojajo, da ostanem ze vsim poŠtuvanjem njihov vseli prijatel Anton Šerf, kaplan. Dano pri sv. Barbari v' Halozah 23. Novoletnjaka 1845.») ■) Šerfofo pismo ic pisano v danjCici; jaz sem je iz tiskovnih ozirov prepisal v gajico. 8. Dopis dekana Pagona v odgovor na jezikovna vprašanja. Berichterstattung über einige dem Dechante in Zhcrniza vorgelegten Erkundigungen hinsichtlich der slo-venischen Sprache im Deckanate Žherniza. Ad 1. In dieser Umgegend wird mozhni (močni) für 'stark, nicht für feucht, und für feucht wird mokro genommen; daher mozver Morast; motjini heisst hierorts trabe. In der Pfarre Schönpass und Zherniza heisst Nacht nozh, in Kamnja und Heil. Kreuz Pfarre aber nouzh. Ad 2 Nirgends wird rodjen, sondern rojen gesagt. Ad 3. Man hört nur set Schwiegersohn, umschrieben sjeta, sjetje. Ad 4. In mi wir, wird das i betont, mi beremo etc. In mi mir, wird das i ganz kurz ausgesprochen, meistens aber nicht gehört, m' je dau, m' rezhe; dann und (sie!) auch meni da kruha. .\d 5. In dieser Umgegend spricht man nur ludje, Judje aus; das v wird nie statt i genommen lipa nicht vipa. Ad 6. Im Worte mosh Mann wird in den Pfarre Zherniza und Schünpass das u kaum vernommen muosh, muosha, muoshje; nuosh Messer, nuosha, nuoshje auch nuoshzhi; hingegen in der Pfarre Kamnja und Hi. Kreuz moush, noush, noushzhi. Der Buchstab a wird in der Pfarre Zherniza und Schünpass nie allein ausgesprochen, sondern als m, das m wird gedehnt, a verschluckt, die Zähne leslgedrückt: z. B. Muati Mutter, muaslo Schmalz; in Kamnjer und Hl. Kreuz Pfarre der Mund stark eröffnet uazhe, uada, Vater, Wasser. Schriftlich dieses auszudrücken ist nicht möglich. 7. Allgemein nur Zheshzhena gebenedeut vor und kein anderer Ausdruck. 8. In der Umgegend sind folgende Abänderungen gebräuchlich: Einfache Zahl Duale Vielfach 1. Lepi maosh D»a lepa muoaha Lepi muoshje 2. Lep'ga muosha dveh lepih muoshou Lepih maoshoa a Lep'mu muoshu dvema lep'ma muosbama Lepim moshjem 4 Lep'ga muosha dva lepa maosha Lepe muosthje 6. O Lepi muosh O lepa muosha O Lepi muoshje 6 per Lep'mu muoshu per dveh lepih muoahah per Lepih! muosheh 7. S Lepim muosha (!) S' dvema lep'ma muoshama S' lep'mi maoshmi Einfache Zahl 1. Pifana Sraka 2. Pifane Srake 3. Pifani Sraki 4. Pifano Sraka (!) 5. O pirana Sraka 6. pri pifani Sraki 7. S pitano Srako Duale Dvo pifani Sraki dveh pifanih Srak dvema pifan'mi (!) Srakami (!) dve pifane(!) Srake (!) O dve pifani Sraki per dvema pifan'mi (!) Srakami (!) S dvema pifan'mi (!) Srakama 1. Staro drevo 2. Star ga drevefa 3. Starimu drevefu 4 Star drev 6. O ftar drev 6. per ffar'mu drovefu 7. S' sUrim drevefam 1. Dobro vino 2. Dobriga vina 3. Dobrima vinu 4. Dobru vinu B. Dobro vino 6, per dobrim vinu 7, S" dobrim vinom Stara d reva Starih drevef Starma d revama Stara dreva O ftara dreva per Itarih drevefama(!) S' ftarima drevefama Dobra vina Dobrih vin Dobrima vinama Dobra vina O dobra vina rr dobrih vinama (!) dobrim (!) vinama Vielfach Pifane Srake Pifanih Srak Pifanim Sral»am Pifane Srake O pifane Srake per pifanih Srakah S pifanimi Srakami Stari drevi SUrih dre v (ft Starim drevam Stara dreva (!) O atari drevi per ftarih drevah S' Starimi drevami Dobre vina ' Dobrih vin Dobrem vinam Dobre vina O Dobre vina per dobrih vinah S" Debrimi vinami Ad 9. Ea ist gebräuchlich dobro vino aber nicht dobre vino. Ad 10. Gute Weine werden dobru vina genannt; auch stimmt das Adjeetiv mit dem Substantive Uberoin. Ad 11. Abänderung folgender Hauptwörter: Einfach 1. Potok 2. Potoka 3. Potoku 4. Potok b. O Potok 6. per Potoku 7. S potokam 1. Roka 2. Roke 3. Roki 4. Roka.;!) B. O Roka 6. per Roki 7. S' Rok« Zweifach Potoka Potokou Potokama Potoka O Potoka per Potokama S' Potokama Roki Dveh rok Rokama Roki O Roki per Rokah S' Rokama Vielfach Potoki Potokou Potokam Potoke O Potoki per Potokih S' Potokami Roke Rok Rokam Roke O Roke per Rokah S' Rokami Ad 12. Man spricht o shena, o bratje, nicht aber o sheno, o brate oder bratre. Ad 13. Hierlands sagt man: Ozhe dveh sinou (d. i. Uozhe und Uazhe, ut Nr. 6.) Vater, muali obeh hzheri, Mutter beyder Töchter; Pas per obeh bratah. Ad 14. Abänderung der Fürwörter er, sie, es, on, ona, ono folgt: Einfach. 1. Er On 2 Njegou, njegova (!) 3 Njemu 4. Njega, meistens ga 6. O on 6. per njomn 7. S" lyim 1. Ona dva 2. Nieh 3. Njema 4. Njeh 6. O vid va(r) oder O ona 6. per Njima 7. S Njima Sie ona e, auch njena, njeno(!) N N Njo auch jo tepe. O ona per nji S" njo Zweifach. One Njeh N]ima auch jima Njeh oder jih O one per njema S' Njuna Es ono Njegou njegovo (!) Njemu Njega auch ga je tepu O ono! verächtlich per Njemo(!) S' lyim Ona, oni Njeh Njema Njeh - jih sam ridil O! one per njih S' njimi, a njema (!) Vielfach fOr alle Geschlechter. 1. Oni, one, one 2. N a N. 4. N eh em eh, jih, njih 6. O oni, one, one 6. per lylh 7. S' Njimi Ad 15. Jest (nicht jaz) bi delu, vi bi delali, oder vielmehr Jest bi biu dela v, Vi bi bli delali; nichts von bihem, bisem, bihte, bisle, bihote wird allhier gehört Ad 16. Jest sam biu; nichts von besem, oder behem. Ad 17. Allgemein spricht man: Jest sam dau, ti si dau, mi smo dali; von dahem, dasem, dase daheme, dasmo hat man hierlands keine BegriiTe. Oni m' kruha dajajo. Ad 18. Ich heisst^'es^, dass ut de, keiner obeden, nobeden auch uobeden. Pagon, Zherniza im März 1845. Dechant. 9. PIsmo Drobničevo V odgovor na jezikovna vprašanja. Ljubi priatel! Lehko, de ste že prav nevolini nad menoj, ker sem tako dolgo odlagal odgovoriti na Vade poslednje pismo od 7. Prosinca; še bolj pa zato, ker sem Vam Vaše bukve odnesel. Dobrowskega böhmiSe (sic!] Sprachlehre mislim, da ste že dobili, ker sem jo še pred novim letom do Bistrice tamoš-njemu kaplanu poslal. Tudi Belostenca bi Vam rad nazaj poslal alj do zdaj se še ni nobena taka prilika namerila, — De je g. KrompI vmeri vsaki slovenski domorodec močno obžaluje. — Da bi za Slovenijo bolj vzet bil, da bi za novice kaj pisal, ste me v (Vašim) Svojim poslednjim pismu opominali. Kdo rajši kakor jes. alj nesreča, slabe moje oči mi komaj dopustijo eno k višemu pol drugo uro na dan pisati alj brati. Na Vaše vprašanje kolikor je bilo mogoče sem so prizadeval, de Vam s tem zadovoljim: 1. 6 se ne sliši v nobeni besedi med Slovenci, koliko jih jes poznam, ampak le č, posvečen ne (posvetjen) posvečen. 2. dj se samo za horvaškoj granicoj pri Brežicah (Hann) in morebit tudi na spodnjim Krajnskim v tistih izvodjenih besedah sliši, katerih koren d v sebi imaj okol Celja, na gornjim Krajnskim so samo j v tistih besedah sliši ryen ne ndjen. 3. 6 = .» so izgovarja pri nas (kakor) ker sem zdaj, kakor čisto e v nemški besedi See. Pri Podčeterlku se izgovara skoraj kakor ij: zijt i. e. zšt 4. ž, v nekaterih krajih kakor e; v nekterih i, posebno na Krajnskim; v nekterih kakor ej, posebno pod Geljom dol do Horvaškiga, v nekaterih kakor ie na gornjim kraju Celja proti Krajnskim in Koroškim, posebno pa na Koroškim; v nekaterih tudi kakor aj v manjih krajeh n. pr. pod Celjam pri Šumarji (St. Marein) n. pr lep, lip lejp, liep, lajp. 5. Sin se čisto izgovarja kakor je pisano. 6. Med / in Ij še nisem nobenega razločka najdel. Sploh 80 piše v Slovenskim n. pr. prija/«(;, slišal pak sem vselej izgovarjati prijave« itd., zatorej se meni Ij prav nespametno vidi pisati, ako ga ravno sam večkrat pišem. 7. Slovensko 6, t. je ilirsko = u n. pr. roka = ruka; pri Brežicah in na spodnjem Krajnskim izgovarjajo v takšnih besedah u ne pa olan za mrzlico 186; vest, da je izstopil iz bogoslovja 214; priprave za novo mašo 204; Vop'in naj mu prediga pri novi Diaäi 216; zadnje preakušnje 192; v Rogatcu 207; noče prevzeti boljSe sluSbe, da se more lože pečati z jezikoslovjem 200; v Mariboru, tamkajšnje delovanje 177, 189,199, 200; hoče k minoritom äXJ. prošnja za sprejem med njo 189; se preseli na Ptuj 201; učitelj slovenščine na Ptuju 230; letnica smrti 173; kako se je podpisa val 173; ži-votopisi njegovi --.crnooko dado od trijuh tu- ranjah" 177, 178. 210, 212. --ilirec 176; Vraz ga vabi na Hrvaško 205,206; opominja ga, naj Slovencem razbistri potrebnost ilirizma 210; naavetnje mu ilirski pravopis in ilirska narečja za slovar 211. --njegove pesniške poskuSnje 173,174, kako dolgo je pesnil 173; katere pesmi je preložil 174; poslovenil računico 249; narodne pesmi zbiral 174, obljubil jih Vrazu 209; zbiral rimske novce 249; bogoslovec in duhovnik 175, 199,200,201,202, 214, 250; jezikoslovno delovanje do 1. 1861. in ukvarjanje z „viSim" jezikoslovjem 199; Vraz mu svetuje vbrati historično pot v preiskovanju jezika in ga svari, naj Iw njegova učenost praktična 211, 212, --njegov slovar in slovnica, željno pričakovana 211, 221; Vraz mu nasvetuje ilirski pravopis in il. narečje za slovar 211; Gaj bi rad o njem govoril ž njim 206; zbirko besed mu pofilje Rcisamann 233, 234; proglas o slovarju v Novicah 177, 243, 244; Šerfovi prispevki 235, 238; kaj je zanj pregledal 198; kje in kako nabiral besedo 199, 200, 201; „Wurzelgraber" 199; knjige dobival iz Ljubljane, Gradca, Dunaja in Prage 198, 2 Pismo Toplakovu............248 16 Pismo Lehmannovo . . ........249 Xm. Uradni dopisi Cafu: 1 Dopis Šolskega okrožnega nadsontva v Slivnici . . 249 a. Dopis krajnega šolskega sveta na Ptuju.....250 Popravki...................2B0 Kazalo imen in stvari..............282 » Zaznamek knjižne zaloge „Slovenske Matice" in kupna cena posameznim iztisom. 1. 2. 3. 4. B. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 16. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24 25. 36. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 3Ö. Letopis . Slov Mat" za I. Letopis „Slov. Mat." za 1. Cdsta....... Letopis „Slov. Mat." za L 1874. Letopis „Slov. Mat." za 1. 187B. PleterSnik . Letopis „Slov. Mat. 1871. Uredil dr. E. H. Costa 1872-1873. Uredil dr. E. H. Uredil dr. E, H. Cost Uredila I. TuSek in M za L 1876, Uredil M. Pleterftnik Letopis /.Slov. Mat" za 1. 1877. Uredil dr. J. Bleiweis Letopis „Slov Mat" za 1. 1878. I in II. del Ured dr. J. Bleiweis ......... . Letopis „Slov. Mat " za 1. 1878. III. in IV. del. Ured dr. J. Bleiweis........... Letopis „Slov. Mat." za 1. 1879, Uredil dr. J. Bleiweis Letopis „Slov. Mat." za 1. 1880. Uredil dr. J Bleiweis Letopis „Slov. Mat." za 1. 1881. Uredil dr. J vitez Ble weis-Trstenifiki.......... Letopis „Slov. Mat" za 1. 1884. Uredil E Lah . Letopis „Slov. Mat." za I. 1886. Uredil Fr. I/evec Letopis ..Slov. Mat." za 1. 1886. Uredil J-'r. Leveč Letopis „Slov. Mat" za 1. 1887. Uredil Fr. Leveč Letopis „Slov. Mat." za 1. 1890. Uredil A. Bartel Letopis „Slov. Mat." za L 1891. Uredil A, Letopis „Slov. Mat." za 1. 1892. Uredil A. Letopis „Slov. Mat." za I. 18Ö3. Uredil A Letopis „Slov. Mat." za 1. 1894. Uredil A. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1895. Uredil A. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1896. Uredil A. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1898. Uredil A. Bartel Letopis „Slov. Mat." za 1. 1899 Uredil E. Lah . Zbornik „Slov. Mat." I. zvezek. Uredil L. Pintar. v Ljub Ijani 1800 ............ Zbornik „Slov. Mat" II. zvezek. UredU L. Rntar. V Lju Ijani 1900 ....... J. Krsnik: Zgodovina avstrijsko • ogerske monarhi (II. popravljeni natis)....... Erben-Re bec: Vojvodstvo Kranjsko . . . . Erben-Rebec: Vojvodstvo KoroSko .... Slovenski Stajer: Spisali rodoljubi. L snopič. . dr. Ivan Geräak: Slovenski Stajer. ID, snopič Majciger-Pleteränik-Raie: Slovanstvo L del L V.: Grmanstvo in njega vpliv na Slovanstvo v sre njem veku.......... J. Jesenko: Prirodoznanski zemljepis . . RossmaessIer-TuSek: Štirje letni Caai . Felloecker-Erjavec: Rudninoslovje . . Bartel Bartel Bartel Bartel Bartel Bartel 1 K - h I H - « 1 «I rt I H ti 1 II — II — ti 60 «1 — 11 50 1« 1 « — ti 1 t» M 1 11 — »» 1 11 — « 2 »1 — fl 1 11 — «1 2 II — 11 1 II ... H 2 11 — »1 2 11 — 11 2 11 — H 2 n 60 11 2 11 40 tf 2 II — >1 2 11 — tt — 11 60 11 1 II 60 1 II 60 »t II 40 »1 — 11 40 11 — 11 40 11 — 11 50 — 1* 60 11 1 11 — 11 — II 20 n 1 _ II 80 »1 — ri 80 11 37. Pokorny-Erjavec: Prirodopia äivaJatva s podobami 2 K 32 h Knjiga prirode: 38. I. snopi« — SchoedIcr-TuSekt Fizika . . — „ 80 „ 39. II. snopič Schoedler-Ogrinec-Erjavec* Astronomija in Kemija........ 40. Ill snopič Scboedler-Zajec: Mineralogija in Geognozija........... 41. IV. snopič Schcedlcr-TuSek-Erjavec: Botanika in Zoologija ...... 42. J ŽnidarSič: Oko in vid......... 43. Jales-Verne-Hostnik: Potovanje okolo sveta v 80 dneh .............. 44. dr. M Samec: Vpliv vpijančljivih pijač..... 45. Fr. Levstik: Vodnikove pesni. ...... 46. J. Vesel-Koseski: Raznim delom dodatek . . . 47. A. Praprotnik: dr. Lovro Toman (s podobo^. , . 48. V, Ur bas: dr. Etb. H. Costa (s podobo) .... 49 J. Marn: Kopitarjeva spomenica....... BO. M. Cigale: Znanstvena terminologa...... 51. J. Šum an: Slovenska slovnica po MikloBičen primerjalni ee. Woldfich-Er 53. dr. S. Šubic: avec: Somatologija..... >legraflja ......... 54 I. TomSič: Slovenska bibliografija (Let. za L 1881) . — 65. F. M. Stiftar: Pavel M, Leontijev. ..... 66. P. Ko s le r: Imenik mest, trgov in krajev . . . — „ 40 57. Turgenje v-Remec: Lovčevi zapiski H del . 68. Spomenik o Seatstoletnici aačetka habsburške vlade . 50. dr. Fr. Kos: Spomenica tisočletnice Metodove smrti. 60. L Vrhovec: Ljubljanski molčanje v minulih stoletjih 61 Jož. Apih: Slovenci in 1. 1848 ........ 63. J. Križman: Slovnica italijanskega jezika .... 63. dr, Fr Lampfe: DuSeslovje (II del)...... 64. dr. Fr. Kos: Vagojeslovje......... (36. Fr. Wiesthaler: Val. Vodnika izbrani pripovedni spisi 66. I. Vrhovec: Zgodovina Novega Mesta..... 67. S Rut ar: PokneSena grofija Goriška in GradiManSka; opis (I. zvezek) ........... 68. S. Rut ar: Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra; opis (I. zvezek)........... (iO. S Rutar: Beneäka Slovenija........ 70. Anton BezenSek: Slovenska stenografija . . 71. dr. Fr Kos: Doneski k zgodovini Škofje Ix)ke in nje- nega okraja. ............ 72. dr. K. Glaser: Zgodovina slov. slovstva { 1. del.) 73. dr. K. Glaser; „ „ ( U. de).) . 74. dr. K. Glaser: „ „ „ (Ill.del l.zv.) 76. dr. K. Glaser: „ „ „ (m.del.2.zv.) 76. dr. K. Glaser: „ „ „ (IV del. 1 zv.) 77. dr. K. Glaser: „ „ (IV.del.2 zv.) 78. dr. K. Glaser. ,. „ (IV.del,3,zv.) 79. dr. K. Štrekelj: Slovenske närodne pesmi. I. zvezek 1. snopič 1895 ............ 8a dr. K. Štrekelj: Slovenske nirodne pesmi. L zvezek 2. snopič 1896 ............ 1 „ 20 81. dr. K. Štrekelj: Slovenske n&rodne pesmi. I. zvezek 3. snopič 1097 ............ 1 « 20 — 1» 80 1» — )» 80 11 1 M _ ti ti 60 11 »» 80 ti — ti 20 >t 1 »♦ 11 — ti 40 11 t* 80 ti H 80 fl — »0 tt 1 rt 11 2 n — 11 1 1« 50 11 60 •» — >1 40 1» 20 11 — 40 1 — _ — 80 «• 2 M It 2 11 — »» 2 11 ti 2 »» — 11 2 •• • 1 2 M — 11 1 11 60 11 1 1* 11 1 11 t« 1 11 40 11 2 ti — n 2 ff 1 «> 40 11 1 11 60 1» 1 11 20 1» 1 ^ 1 •• 20 tt 1 1» 20 11 1 K 20 1» 1 »1 20 11