LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB___ » Čhicago. 11L tarok, 4. oktobra (Ociober 4), 1932 Sub.cnpticn $0.00 TfTtff STEV.—NUMBEH 284 Delavski tajnik v novi kampanji Naznanil j#, daao rtvni InoMm-nki dijaki pod vrtini deporta- vorila V od Itd J indijskih nacionalistov pravi, da a« nahaja v saporth v Indiji SO,000 političnih jat-nlkov Poročilo komlaljo Lig* narodov urgtra avtonomijo za Mandžurijo. Japonski vojni urad groai TOREK, 4. OKTOBRA Govoreče živali GUvovi t* Poročilo a potovanja Iroawood, Mirh. — Že večkrat tam Wl n>raš*n, zakaj nič na poročam v froaveti k krajav, katere obJMem, »to It« M namenil, da napiiem par welie. Ko aset lani potoealj* ?akr »asu, Oklahoml in kuri priliko, da sem al ogledal tamksjšnje farme. jBU aetn v okolici Calvestona, Houatont, Oesfitofr Vd Po^il pp nc morem, da bi bilo tam f$J prikladnega za kakšno zavetišče. Zemlja ni primerna za vse pridelke in velika vročina, hode muhe ter komarji n#dkgpjtjp ljudi. Mnogo ne bom grajjU tamkajšnje kraje, ker bi m »m#ril ondotnim rojakom. Iz K mirit sem Šel v Novo Mehiko. Tam je zdravo podnebje Jp dobri ljudje. Dalja aam potoval po velikih puš^vab v A-rizoni. Tam pa je moj avta dobil mrzlico in kašelj, p* »i Je za nekaj Časa popolnoma odpovedal. Ameriške mezde—najslabše* milijonov doisr-uženih drlavak. Kanada plačuje kitnih 150 5 Jev obresti bankirjem v Zdn Živela kanadska neodvisnosti poiščemo na »aUp in objela - dat Roosevelt sta * l-a knjižnica . • aveša -Britaki muzej v Londonu *az-polaga z zbirko, Id nima pr bi e-nakega na vsdif sveta. £birka obsega brKake in tudi ogromno množino inozemskih časopisov, ki ao izšli pred t 1*00. Sčasoma s« je zbirka tako povečale, da ao jo morali namestiti v posebnem poslopju, r - To palačo So pravkai etvorili. V njenih prostorih Je K7&.000 zvezkov, ki počivajo na policah, dolffh prlbliftno * km. Poatopje Je znotraj ia jekla, na auaaj pa Je opaaano s zidom, ki ne prepušča zvokov, tako da lahko obit? kovald knjižnice n smet eno Ms-dirajcE Rs\ natelj museja je Q\U bert Murraj, ki Je ob otvoritvi d«* »al, da ae ča*opial m amejo amatrati toHko aa krealko^lo-kolikor m agodoviatki dokument* dobe. * kateri -> la-«tt» V* ' . ■ .JrJfck : ustavil v Tomahu, kjer Je samo ena alovenaks družina, ki Ima lepo farmo. Tam ne poznajo krita kot Ja rotimo tovarniški delavci ali ia rudarji. Potem tem |tl v Milstoa, kjer je ptr rojakov. med njimi tudi Kmrekar. Vel ao uljudal. Jabolka aa ietoe pa Wiaeonsiatf dobro obrodila, posebno na JrtUartu. kjer Imajo naši rojaki lepe farme, eno najlepših pa Ima rojak Požiga. Trt tam al dosti, ker Menda ni podnebje zanje. Obiska) sam tudi naaetbteo Bryant, kjer ta tudi lepe farma. Nadalje sem bil v Loreda prt Oolobovih It prt Cvekovlh, ki to Vsakdanja vtst: Tri i*ev. V Waahinfton je ra, daaar pride I TAttEK, L 000994- rMtftti "Aida" na prostem Ne mislim Mf Mf il' *ldioujoč * ** av°-£L drfavljsnstvo ter ns po-E* vztopnino ml p £Vici do ^ otočinztve ITIkrbe m «WpeJo»t, dobili roerodajn* storil S razlago par bikov in bodo ^rtjorili v stadionu opero Car-L Kajti, glejte, opero Car-JJ gmo te dostikrat videli in .liAali in je «« najboljših oper .ploh tudi vhod v nrano amo vi-nismo pa videU ne bikov, -iti ne bikoborbe. In to je M*to! Up: komur je do bikov, svobodno mu, komur pa jo do opere, naj čita naalednje. poletno opero v Ra vini j i je depresija zazibala v poietno spanje In ker je mecen č*kaške me - InauU — skrabfcal, ni »koro misliti na oper* predata-ve v običajnih zlmiskih msatcife. p« eo se merodadld doktorji, *i-wr nekoliko pozno. epenzniii, do bi «e nemara obnesla opera na proetem — recimo v stadiona. Opernih pevcev in pevk ne manjka, godbenikov je več ko dovolj in sklepajoč po uspelih političnih konvencijah v ats-dionu je pripomočkov dovolj, da bo občinstvo vsestransko zadovoljilo. Za prvo silo so dobili no razpolago dve kameli — in dva slona _ in so se odločili za 'Aido'. Določili so vstopnicam cene in oskrbeli vse druga Tako smo se napovedanega večera — bilo je 2e proti koncu avgusta — gnetli v stadion. Tudi naraščaj, našo "bodočnost" iva vzela s seboj. Noga se je prijetno udirala v mokri pesek, kajti nam je milo nebo v teku dneva zmehčalo tla, očitilo in dobro ohladilo zrak in nam opralp sedete. Na enem naših treh sedežev je pu: itilo celo malo luže. Zdaj smo tudi vedeli, zakaj eo nam zunaj ponujali — za denar seveda — usnjate blazinice. Mi pa — •pomnivši ae revešev, ki nimajo blazine niti za pod glavo, nikar pa za pod — saj veste kaj imo odločno rekli: ne! Konec koncev smo si kar na ivojo roko izbrali tri sedeže za kakih osem vrst nite doli. Reditelji ko se namreč vrteli brez flave in je včasih to občinstvu k v dobro. Visoko nad nami je neslišno vozil veliki voz in je za promet in orientacijo skrbela tečkjnica. Tam gori se je vršilo vse v redu. Pred nami doli je bilo doma-ega že vse zasedeno, še nite Mi pa se je razprostiral Egipt. Pol Egipta je bilo namenjenega LAidi" in občinstvu, ppl PS zakulisnemu življenju vobče in pa Pa*avi. V sredi je hH oder. . kako so ji kameli všeč, 0,11 sta namreč lepi in rumeni 1 ovsena slama. h papirja sts," je oms-^ujoče mahnila z roko. 1 ■ ne. Iz lesa sta, hi dessk ure*«ni, in les je «e bliže F»v'im kamelam. Mar ner sem " P°tegnils za scenerijo, ki me * v* preveč spominjala ns Is- niko. hip J4. l>0te»nila sapic« in ^bri oživeli. Ker imem pred *rei Btra*«» trsh, sem u-oči v puščavo in zakuri «vljenjo. Živahno je bilo J?' »o se preoblačili ^ » videti zelo majhni, še "d -tebrov. vTl T Razdalja je precejšnja. JJ^Mo ^iMovi kosr Ji**; mi i« moj tivljenskl pomilovalno "Za to bod< K" nič U * i« primohoUln neka go^a in se pjrijpečetila tik ^red mano. Ps bi me U gore ne bila čisto nič motila, ko bl se ne^ prihodnji trenotek izkazala za pravi vulkan. Nemara zavijajo v nekatere cigare konjske lige ali kaj. 4* tako amrde. Grozila mi je morska bolezen. Jela sepi mencati in tja. Kaj mi je, me je vprašal moj Uvljeaski protek-tor. Pokazala eem na vulkan in ava izmenjala prostora. Tako je bi! on med "bodočnostjo" in mano ter za vulkanom. Njemu je namreč morska bolezen Španska vas. Jaz pa sem sedela zdaj za okroglo, na dolgem vratu nasajeno glavo. Sramežljivo ple-šico je skušalo pokriti nekaj mehkih sivih laskov. Preštela sem jih in jih naštela sedem Za tem sem nameravala prešteti tudi občinstvo, a mi ni uspelo. V na&ih dvoranah je to lažje delo. Saj so pozneje poročali časopisi. Ta je naštel 28 tisoč glav, eni 85 tisoč. Sedem tisoč raslike t- malenš ko gre sa človfško blago. V tem ee mi je zdelo, da je nekaj milo saplakalo doli v E giptu. Pogledam. Po gibanju rok sodeč, so loki enakomerno drsali po strunah. "Ti, overtura!" sunem e komolcem svoj ep zvestega zakonskega sodrug^, ki je zavijal vrat in ae razgledoval po vzpenjajočih se sedežih za nami, iščoč nemara lepih kolen, morda celo bederc. Mrcina! "Saj ne!" se je ustrašil zaradi overture, "inštrumente ugla-šajo." Zaropotal je boben, in cimbale eo zažvenketale. ^Saj res, uglašajo. Posebno cimbale so uglašen j a potrebne!" sem se namuzale. Toda opazila sem, da ee «ttu je obraz v teku zadnje sekunde zdaljšad najmanj za dva freta. Pa eem izza njegovega hrbta pomeinlla "bodočnosti", čel, naj miruje, ker je nat&knjenq*t v zraku. Večji del naših luči so medtem otemnlli ln osvetlili oder. toda overtura! Vlekli smo na ušesa. Okrogla glava pred zmajala; nervozni prsti eo segU po plešl-ci in spravili sedmorico laskov v nered; nato SO se zstipali v ušesa ln potegnili iz njih vato ter tako tvegali ljubo zdravje... Toda pomagalo ni nič. Jaz n. v očeh. O, hvala M, glas iz pu-1 do konca y dobrem ra^olože-sčavg, ki si jo pemtfl*J ukre- nju, posebno baleta bi nam bl zeti! ie všeč, ake bt zedeli niie doli "Ali ga ti ne vidiš? Prilik in P* bolj proti sredini pod jv, glej. ns zadnjo os voUkegalkve. Pned nami sssidrana go-voza," sem mu pokazala lariiku lra ni počakala konca Ko ae je Oj, im vidim vee, vtdftm tudi asitodala paradnega pohoda, vse polno palm Upa dok ti obstoječega te ducata konj, najbci ae vidiš nekem \ Vidim <)ueh kamel in dveh alonov—vie vodopad na fsraonovem^rrtu in skupaj je etttilo reklamnemu lotos naokoli. V ozadju vidim pohodu podsdeftsksga cirkusa piramide in skrivnostne «Hngo. se je gore odzlbaU, ln kailpot V daljavi Um sluftim vodo — I ji je bil rdeči kl^uček na ograj leni Nil — zakaj vodne frkse so ^ kolec; tam. Ne elišll njihovega sko- In teko je naftals pred nami vikanje? P Jas vidim ln slišim | vrzel, ki je rasla in to naglo, vse!" "Vse, samo ne orkest«*." "Ali ga u ne pUIW" sem se naredila silno začudeno. Ničesar ni odvrnil samo bli še k meni se je stisnil in pesne-je je kupil "bodočaoetf" in me- naglo. Pa tudi dn|fod ee je luknjalo in v začetku zadnjt** dejanja je Ml* preproga Človeških glav zelo z«lo raztrgana in 90 se Kazale sgutton« niti — klopi. Ko ih končno Alda na lju-bimčevib Junaških Msnlb s mi ni zs pet centov peanutsov, kar V*™ je pomenilo več, no«> si kdoMg«*■ - ^ mi8]i od arcs pri^čUl — je razpadla S pevci ln pevkami smo kpell| zs spoznanje več sreče. 8eveda, ■Itiino muzeja smo jo hitro pobrisali, zakaj notri so egipčanske mumije — in kaj bi rewe —t "Bodočnost" paša se je do-mofrede nekaj smrdavala. Pa jo Je očetovska dobrohotnost pobarala, kako in kftj se Ji je odobril banke nsčrt iranje pr. imam dobra ulesa, točk ujela sem le tupataim kak od' razdalje omozgan akordek. . "'Kaj, ali nimajo dovolj močnih tistih ongsvih pojačevaioev glasu?" sem pošepetala svojemu vsevednemu tovarišu življenake-mu. "Kajpak, da Jih imajo! $aps vleče v nasprotno etran. To je!" me je že skorb pokaral. Ja, ja, razočaranje js huda csč; posebno, če si ga kdo drago kupi za težko prislužile novce. "Ko bo nastopilo pevsko o-sebje, bo bolje!" sem hotele Iz-ravnati najine medsebojne odnašajo in senl Se oveituri v božjem imenu odrekla ter sem oči in misli obmlls naj zakulisno živlienje, Iti Je v dokaj temni puščavi dajalo priHke dovolj zs različna ugibanja. Bsš sem iekels slsvni dve ks-meli In nič msnj slsvna dva slo-na, ko se je prav z skrajnega konce puščave raztegnil glas bil ie to nsjbrš giss vpijočegs v puižavi — t "Hej, Jim! Posodi ml luč!" Kakor morja je vzvslovHo občinstvo ln lica so zsplsksls in ustnice so se rszširlle In vse je oživelo. Veeifrknsnje f»ssu vpijočega! "Morda pa so pojačevalce glasu ali zvočnike, sli kskor fte sovejo tisti: SPsrstl, morda so jih postavili na napačna me-sli ps so Jih gredoč ,. .* Tako me je pogledal, da mi je nadatjna beseda zamrle na jeziku. Bog pomagaj! Vidite, je teko: jas In os sva eno, ln je ii*o eno on. pe je rnrkoet — hočeš nočeš — le-gala tudi name. Joda puške še "Zaetor ee dviga!"! opoaorlla šegavo, ko sem U igralko, za kam« "Zastor? Kje gs ps vldlšr me je pogledal postrani in m mogel skriti Iskrico ako bi se posamezne arije dele ujeti »S fotografske plošje fe bl jih fotograf jemel i pMih prostorov, bi bile to sila nepopolne slike. Tej bi manjkal začetek, oni konec, tretji prvo in drugo, ali pa tisto, ksr je v sredi. Končno pa ae dajo take vrt«U jia-|dopedla Aida, postno kameli ln polniti iz svojega. Ako n. pr. slona in ps tis« konj, ki ae je Hedsmes stegne roke predse, bil vspel na zadnje noge? takole počasi, v4ano, vsi <1» po- "Potegnila sta me! . . . Vi Je o ljubezni, z t|ho žalostjo spo- dva -" naju je civrknila z oč jeni ln prepojeni Jn iz krvsVe- ml. "Pravo Aldo pojdem gledat čega srca porojeni — ~V. v pravo opeix)( da vesta!" In Vzdihnils sera. "bodočnost" je ud*ril» s peto ob "Ksj vzdihsš? - Nekdo je tU. pač prehlajen tu više ZS PtUlIt I kaj češ! Mar bi kihal in pmfkal I Opozicije proti ponovni otvorH-doma! Hudič nemarni! - Ali v| tUjhiMoksnke pa," se je domislil, "se revež New York, Večje število vsedel v nam namenjeno lužo vlagateljev pri Federation Bank Um gori." Ošpičil |e uetnioe in * Trust Co^Mnajvečji deUvskl potegnil sspo vase. banki v Zdrty|snlh državah, ki je "Eh, ena trcmba vsč ali ^s&j. wU vrata prsd nekaj meaeel, Mene ne moti. Zaksj jaz užilhram ..." sem «m ns- \**y lnat,W<4'f • *0 oo1*111 P°-mignila na oder. "a»nJJivo ^0 jg^k^Jj **** *** Md" solz ..." . Is«« VB "NuT je podvomi)* fco ni bik) z odra trenotno z«šsU po ne mev. Samo gora pre4 ln godls in lie^^jeJU fdožfl klobuček poNr sebs.) ; | "Ali ne slišiš?: Alds, moje solnee! Moje zlsto! Roža moja črna—" zareklo se , nji Je — "anoj črni dlsmant! — Kakooo te ..." Od nspors, ds bi udušl Is smeh v sebi, so ml zares pri Šle solze v oči in zsboga nisem mogla dalje. Sklonil se je k mojepnu ušesu: "Ali morda slišiš ki* med lede U rsstl travof Veselo sem ugotovlU: prede« bo Badamez zazidan ln z nWm Aida, bo moje eno v čMo dobrem razpoloženju. | Pa ni bilo treba čakaU tako dolgo. Nastopila Je zopet Upe Amneris, faraonova hčerka Občudovali amo nieo Upi sUs ln bsU njen vihrsjoči psjčolsnj tisti z dsljnogledi so se le posebej dlvUi — hvsU sapici — njenim leporaslim nogam. In ko bl bili imeli še dsUnoetuht, bi bili lahko občudovali tudi flns-so njenega spfv^ tako pa r*M je doesglo njeno IMx>«umnJe U, še Je bTlo posebno divje. Tedaj pa ee je sepiea sprevrgU v sapo — v veter še dolgo ns — ln so še tako živslmi stebri do krsjs ponoreli. Eden večjih dveh si je kratko ln malo Iskal ležišča. In če bi ne bilo pri roki rok. bl bil legel kar aa lepo Amneris, sli ps vssj prek odre. Tako pa so mu odkazali ležišče poleg odre. Ako pa sme takle steber poseči v program, sme tudi občin stvo. In je zagnalo pravi me-ftstovski hohoho-hohoko doli troti odru. In ploskalo je tudi. Upe Amneris ee je pritigajsU, toda ploskanje, hm, je bHo namenjeno stebru, ne ps nje j Mili moj druže — sicer zelo pasiven o takih prilikah — je to pot bil izjemoma zelo oktlven. V svoj hohoho je zlit vee preostalo jezo In razočaranje In prilll šs dobro porcijo ftodoto Ija. Potem vests, kako Je do-nelo. Nisem si mogla kaj. da mu ns bi bila obljubila Uvorjr- ClksšlU župan, ki ze js kratkim vrnil U Evrope, je apet vodil delegacijo v ihahlngton aa pomoč, ko je bil ekUd sa na-slčcvanje brezposelnih ponovno prazen. Vladna korporacljg in rekonstrukcijo financ je poao-dUa člkaškemu mestu pet milijonov dolsrjev. V petnajstih dsšelsh Imajo le fizično eušenjetvo Neglede ns duhovno suženjstvo, ki gs izvajajo razne fašistične dlktsture nsd Človeštvom, tudi fizično suženjstvo ni še odpravljeno povsod. V petnajstih deŠeUh gs šs vedno imejo. Leta lft&S je odpraviU suženjstvo Velika Britanija, leta IM6 šele Združene države, 1*48 Kuba in 1688 Brazilija. V Afriki je aušenjstvo obstojalo še dalje ter po nekaterih pokrajinah obatoja še danes. Suienjetvo pa imamo še danes v Indiji. Arabiji in na Kltajakem. Sušenstvo ims naj rasličnojše oblike. Društvo ns-rodov smatra sa suženjstvo vse one forme, v katerih ima kdo nad sočlovekom lastninsko pravico. Na Kitajskejn se vrši trgovina s sužnji tajno, dasi se utegne prodati vaako leto dva milijona oseb. V AbeainUi je.o-koli deset odstotkov prebivalstva sužnjev. Vsak imovlti Abe-sinec ima po dva, tri sužnje. V Arabiji znaša število sužnjsv precej nsd deset odstotkov. V Liberiji v Afriki pa imajo okoli »16,000 sužnjev. Metode suženjske trgovine so danes Iste, kakršne so bile pred sto leti. Trgovci obkolijo vas ter Jo zavzamejo. Stare može in še-ne pobijejo, ker nimajo kaj početi z njimi, mlajše pa odvedejo s seboj ter jih prodajo v oddaljenejših krajih, fte grozo vite j-ša Js oblik* v Abesiniji, ob Itde-čem morju in v Arabiji. Tam izroči lastnik dušnjev sužnju sužnjo, katerih otroci eo lest Ustniku ol>oh ter jih potem na trgih prodajajo, kakor pri nas živino. Matdre dobivajo celo nagrade in marajo vss otroke it-ročiti lsstdpu. ZAKLAD INKOV ti?—— Znani francoski potovslec Ho-ger Courteville pripravljs novo ekspedloijo v ozemlje vzhodnih And, še tretjo med svojimi južno ameriškimi odpravami. Ekspediclja ima pred vsem znanstvene namene, obenem pa hoče poiskati skrivnoaten rudnik zlata, ki so ga neko! Izkoriščali Inki. Vest o tem izredno bogatem rudniku je dobil razlakovgleč na avojl zadnji ekspedldji, ko js našel v neki perojeki vasi atar rokopis, fleatavljen je v španščini, kakršno ao govorili v Plzza-rovi dobi, delom* pa v neki tn-MH pisavt ki le niso razjasnili. Zlati rudnik Uši v vzhod nih pomolih And, ve* dni od re-lte Akaje In pri r > Mm Hmd asMliMoi hi i . mmmmmmmmB— spet ao M svojem pota nekaj srečale in naslednjo sekundo ga je spet nekaj sunilo v podplat Izvlekel je vžigalice dn s drhte- le pravi človek." "Človek . . . aaj vidiš, da vrata v bajte odprta. Lep < vbk!.. MIha pa ni bil nič Jcaj dobre volje; teaanje i ni ugajalo in zdelo ae mu je, da je Jane-fo delo boljše in prijetnejše. Tomaž, raci banu, naj me da delati k Jpne- Jvan Jontes: PR08VETB Imigrant Janez Mihevc bernijo In najrajf* napravili ve- Blišal je besede,, skors lik ovinek, kader so se približa- umel jih je, toda bilo je ko skoraj raz-v snu. naselbinam. obljudenim kra- in prav nič ni mogel odgovoriti. Niti kretnje ni mogel napraviti. "Trkljavček, verjemi, da al ml rešil življenje!" je dej«! tovarišu, ki je stal na deblu podrtega borovca, ee ritenski pomikal po njem ter ga obdelaval a svojo ptankačo. "Hudirja, kaj je bilo tako hudo?" se je smeh- Ijal Trkljavček. "Kaj bi ne bilo! Polne čevlje ledene vode, obleka vsa premočena in pozimi! Kaj ni ta-do-vo|j hudo? Da bi ziomek podiral vae skupaj!" "Hm, erfj si bil neumen, ker si ae podstopil podiranja v vodi!" je menil TrklJsvček Ur dalje udrihal po deblu, da je odmevalo daleč po goedu. "Preje sta delsla preseko tukaj dva ftveda in sam lahko vidiš, kako sta ee znala izogniti vodi. Misliš, da jfcma je "baa" rekel za-to? Kaj še — saj vendar ve, da bi ae tega del* podstopil kvečjemu kak norec! Nemara ei ee mu ti videl tako neumen ... Ampak ti mu lahko pokažeš, da Slovenci le nismo tako udarjeni kakor ee njemu vidi, in da Imamo veej toliko pameti kot njegovi rojaki; pusti to domkovo hižo v miru In začni sekati tam, kjer sfca Svoda nehala! Ne bo ti treba iti daleč; ddbrih tri sto čevljev peti sta še napravila, potem sta ne- , "Zfštaj 7" je hotel vedrti zopet prišla do vode?" ' •tte, ampak ljubilo se jima ni hoditi tako daleč na delo. In ker je "baa" njun rojak, jima tudlJil bto Mm. t Sicer bog pe že še vi-del, kako dodaj prbtAire evoje rojake! Nam odkazuje delo po dve, tri milje od kempe, svojim rojakom pa kar najbližje mogoče, tako da lahko hodijo opoldne kosit v kempo. In onima dvema Švedoma, Id delata pot kakor ti, ni treba hfcetf kakor boš moral, če boš hotel kaj zaslutiti; po štiri dolarje dobita dnevne plače — na akord je nemogoče toliko zaelužiti pri tem delu. Boš že skusil. In tesečem Švedom odkazuje najlepše šope borovja v bližini kem-p#, da lahko zaslužijo po pet, šest dolarjev dnevno, nam Slovencem, Poljakom In drugim pa takale majhne šope, rantrasene v globini pragozda, da moramo trdo mlatiti e pUnkača-mi, če hočemo zadušiti tri dolarje dnevno! Ej, je že hudič, veak gleda najprej na evoje ljudi t Skoda, da nimamo sk>venekega "basa"!" * Janša je poelušal in pritrjeval, da to ni po pravid in da bi ne smelo tako biti. In ko mu je Trtdjaček govor« o "šopih" borovja, Je začel ogledovetl a svojega prostora na griču prostrano šumo. Opazil Je, da Je izraa "šopi" popolnoma na mestu. Pred njim ee je širilo morje topolovlh vrhov, izmed katerih so štrlela poeamean« smreke, polovica teh suhih, olup-1 jenih in braa vej, da eo bfte »lične turškim mi-narotom; is tega morja ao v velikih preeled-klh kipeli večji In manjši šopi vtaokJh, vitkih borovcev, podobni zelenim otočkom y sivem morju, nad katerim ee je bleščalo mrzlo eim-sko tolnsfj "Koliko pa vam teaačem plačajo?" je poizvedoval od TrMjavčka. "Sedemnajst centov od kosa. Ns bi bilo slabo, če bi nam odkasal velike šope, da bi ne bilo treba loviti borovcev eem ter tja po gnajni. Ampak je la tako, da za nos nima "baa" kaj dobrega In sem vssel, če napravim povprečno osemnajst pragov dnevno, dvedl, ki Imajo odlašana naj bol j An mesta, Jih napravijo po tri-deset In včaalh tudi štirideset na dan. Sove-da Jih dbtešejo tako nemarno, da Jih nI vredno pogledati, ampak oni to lahko delajo, če bi jih pa ml tako slabo tesali, bi nas zapodili!" "Hudiča! — zdaj ml je že žal, ker eem pri-M eem ..." se Je kosal Janes. Bodel jo v jarek pred pokope- In vedel je, da' nima zmlela od-1 iščem in čaka L kdaj se stemni, I govarjati. , nato pa ae je pripladl h koči na "Kaj je Um?" ao kričali gla-koncu vasi. UsUvil ae jo pred sovi prihajajočih. "Mrtvec se je odtrgsl ..." "Glej ga! Glej ga!" Množice se je med tulenjem "BJ, kaj boš obžaloval, ko ti nič ne pon^gs!" ^omli€nimi oknJf5omi, hoUl je ga je bodril Trkljavček "Koralno udrihaj, „ „ m^je rdelo šk* pa bo že nekako šlo. Nekaj boš zaelUžll — STvti£a^in je kar v temi zle- bolje kot nič! Saj si Gorenjec in vajen trdemu y delu r c,i Tipaje jo našel nekaj, kar je "KjepaddaU Ocepkove fanU? Vbližinir wlo p«!^ pnčnam, in legel. , "Poglej, tletile šop," mu je s prstom poka- | Zadremal j« bil že skoraj, ko je [t zal Trkljavček oddajen otoček. "VMM borovec, ki ee nagiba? Glej, že pada!" "Vidim." "Tam tešeta. Radoveden sem, kako kaj ugaja to delo Mibu? Nemara ee tudi on priduša kakor ti? Ampak ti imaš več vzroka sa to — Mihu ni bilo treba brtfsti po vodi." Ko se je ogrel ter posušil čevlje, ee je Janez obul ter začel trebiti gozd, kjer sU Šveda nehala. Do večera je napravil sto čevljev poU in to mu je vrnilo togubljenl pogum In zaupanje. N "Saj ni Uko strašno hudo kakor asm mislil zjutraj, ko sem začel!" je menH proti tovarišem, ko so zvečer ekzg)aj ubirali zasneženo pot proti domu Ur se izogibali niekužam, ki Jih ni bilo malo. Zadremal je bil le skoraj namah saališal neki glaa tam v kotu. Stroko je odprl oči in ves prestrašen sedel na pričnah. Potem ni bilo slišati nič več. (Pričel je napeto prisluškovati "Ali ni nobenega pirha tu? . . Velikonočno jajce bi bik) treba vreči vanj. OčrUj krog... Krog!..." "Slamo je treba aažgati okrog njega!" eo od vseh strani kričali glasovi. "Z gorjačo ga je treba useka- bo Razat ziaMvtsH Nekje od zgoraj je prihajal te- ti po Umenu; če je to on, nak, piska joč Šutp> kateregsjgorječa odskočila." vzroka nI mogel razumeti. 'Hudiči, mar ne vidite, da mo- Spet je legel na hrbet in za-l iak sedi!" je zakričal neki glas. mižal. Pri tem je iztegnil noge "Sami vidimo, da sedi, toda in glasno ezdihnll. Njegova no- kakšen možak je, to je vpraša-ga ae je Oprla ob neki predmet, nje." Id ee je pbd njenim pritiakom "Zobje, slillU zobe! Aj..." je kmalu ud al, Potem ga je nekdo zakričal ženski glae In množica aunll v podplat. Jloi je ves otrpnil. Se enkrat je iztegnil noge, se je apet a tulenjem umaknila. "Pojdi, pojdi! Ni da bi gledaL" "Počakaj malce, morda je pa so mu člo- aovo zu," je proeil brata. Drugi dan sU Janez in Miha deUU skupaj Ur z •združenimi močmi krčila široko pot skozi pragozd. V sledečih dneh sU napravila kakih tieoš čevljev, nakar ee je Miha zopet skuj si, češ, teaanje je prijetnejše Ur zopet poprijel za plankačo. Janecu je bilo prav, kajti Miha je bil siten ter je venomer godrnjal. 7. Neke noči v prvem tednu je pritisnil sMen mraz; vso noč je drevje v pragozdu pokalo kakor na bojišču. Janez ae je nehoU spomnil na velike vojaške vaje, pokanje pušk, strojnic in gorskih havbic. Zjutraj je bila reka zamrznjena in čolna ni bilo mogoče več rabiti. Delavci ao se previdno spuščali na led, ki se jim ni videl posebno močan Ur ae oprijemali debela vrvi, ki eo jo bili še prejšnje dneve napeli preko reke; počasi, oprezno so drug aa drugim prehajali na drugo etran, Janes ae je nekaj zamudil v kuhinji, kjer je predolgo izbiral mrzla Jedila za juftno in ker ao njegovi tovariši medtem že preiti na naeprotnl breg m Jih je hoUl dohiteti, se je brž in brez pomisleka spustH po bregu navzdol ter zviška skočil na led — ki pa se je pod prehudim pritiskom podal in Janes je bil mahoma do vratu v vodi. Tisti htp, ko ae je pogrezal v vodo, je k sreči ujel z rokami vrvi in orjaški Svod, (dobra duša, ki je etanoval v "pritličju" pod Janesovim "nadstropjem" Ur takoj lspo-četka skušal navezati prijateljske stike z krni-grantom Janesom) mu je pomagal na suho. Očividci so se prisrčno smejali Janezovi nezgodi, čeaar jim fant U pot ni posebno zameril, ker pač nI utegnil. Stekel je v kočo ter ee hitel preoblačiti. Petnajst minut po nezgodi je Janaa došel svoje tovariše, ki so ga čakali In skupaj ao ae odpraviti na delo. Zvečer, ko ao se vračali v kempo, ao vel štirje obetali ob raki Ur začeli motriti led, ki je pokrival površino globoko reke. "Cc bi nas led držal, bi si prihranili petnajet minut hoje", je menit Trttjavček. "Pot skozi gosd Je zviU kot kača, polna štorov, podrtih debel In drevesnih korenin. Bi poriruaHl, fantje?" ) , (Dalja prihodnji«.i čimi rokami prižgal. Zagledal je noge, ki so v škor-l njih visele nad prično. Dvignil "Brez jajca ni nič. "Kdfrsi? Hej, govori T Mož je vedel, da ga izprašu je glavo in namah ne s krikom, jejo, razumel, kaj ga izprašu je marveč z divjim tulenjem planil jo, pa nI mogel razkleniti čelju-v tisto stran, kjer bi morala biti I sti in je samo šklepoUl z zobmi, vrata. (Nekdo je zaigal kup slame in VraU ao s treskom odleUle, rdeč plamen je oavetil njegovo udarila ob steno, on pa je s dol- divjo posUvo, sedečo na zemlji. gim skokom pridrvel ven, lasje so mu sUll pokoncu In mravljin "Od zadaj pojdi, od zadaj! Ne boj ee! Močno udari! IPo teme- ci somu gomazeti po hrbtu. Zde- nu!" . . lo ae mu K da ne kriči on, mar- Mož je to slišal, pa vendar ni več zadaj nekdo,^isto, kar je mogel obrniti glave, med tem ko vlado za njim. Tisti trenuUk, je orjaški kmet atofefl iz mnoši-ko je bil ekočil, sta. izpod zemlje ce ln se mu z gorjačo v rokah zrastll še dve stašini bitji: eno pričel bližati od zadaj, vlaoko, drugo nislb, prav majh- "Ce je o n, bo gorjača odsko-no, in oba eU se z raamršenimi čila," je dejal neki glas. strašnimi laami ig^g divjim tule- Mužik se Je prikradel k njem spustili pred njim v beg. Mož je divje pisnil, skočil v stran, sedel na "tla^in nekam ne-1 ko so videli, kako se je dvigala na zemlji sedečemu. Samo le dva koraka. Vaem je zastala sapa lepo podvigal n6tjggs Čeljusti so se mu tresle, oči težka gor jam) Naslednji trenutek se je zaali- pa so divje gietUlo predse. Ko-|*d top udarec, kakor po loncu s liko časa je, minilo, tega ni ve- smetano, in na zemlji sedeči se dd, zakaj časa ni bilo. Oči ao se je igrudil. mu proti volji okrenile v tisto "Ni on!.. ." je kriknila mno-smer, kamor sU ne skrili straš-|*ica in se oddahnila, ni, kosmatl(bltJlL nl jih mogd odvrniti proč, niti' z roko niti z nogo se ni ipogel ganiti. Niti me-žlkniti nI mogel ln požreti sline. Iz ruščine B. Z. i Pentelejmon Romanov t STRAH Blitu pokopallšlt* ' prav na koncil vasi, sta ptfad zapuščeno kočo s polomljenimi oknlcaml sedela dva muilka v kmečkih suknjičih, kadila pipe In govorila s tihim glasom. To je bila atraša, Id je čuvala mrtvo truplo: v UJ prasni koči je visel obešenec. "Nu. najslabša reč je. če moraš straftltl mrtveca", je dejal eden izmed stražarjev, kmetič veliki kosmati kučmi. Njegov tovariš, visok, suhljat kmst v suknjen! čepici. Js izprvs molčal, potem pa nehote dejal: "Zato al pa lahko vsaj miren; najmanj, kar moreš pričakovati od njega. je. de ti ne ubežl " "Tisto je že res, e ..." ozrl se Je okrog sebe in ni končal. Bližal se je hladen Jeaenaki večer. Od druge strani vaai sem je bilo slišati pečem. Neki praznik je bn in ljudje so se še za bavali. "Dobro Je. da vsaj ljudi sli šim. malce bolj veselo je vendar le", je dejd mužik v kučmi. "Lani ae je mlinar utopil v Jezeru Kaj praviš na U: kadar tako-le zvečer grem mimo tletega kraja, sem kar ves trd." "Te bo mar snedol, ko niao od nJega oCtala niti čreva več", je dejal visoki kmetič, sesal pipo U gledal v stran. "NIČ da nI osUlo ... Ali pa bi se šel na tistem kraju zvečer kopatt..." Visoki kmet ni na to nič odvrnil "8am vsm, ds pokojniki ne hodijo okoli in da ničesar ns morajo napraviti, strah me je pa vendarle. 8emo pomisli: ko sem ga včeraj pogledal, — v koči vl-d, oči ima Izbuljene, Jezik, liee, — al kar niaem upal iti v Umno vežo. Pramen na zapadu je ugaanH. Takoj Je poeUlo temneje ln hladneje. "In zdaj še veter, kakor na-itt," Je dejd muiiček v kučmi. NIČ ni slabšega od teh smrek, > njih zmerom veUr tako nele-po šumi, žvižga, piska ... Tam vaajo, pri kapelici, zo tudi smreke. Zgodilo ae Je, da aem tako-le ponoči šel tod mimo, one pe ao šumele. — tako Usno m1 je bilo pri srcu. najrajši bi na- pravil ovinek/ Kaj pa govoriš samo o enem In IsUm. samo dobro voljo mL kvariš!" Kmetič v kučmi nI nato dejal nič, le okrog se je opet oerl In proti koči je pogledal "Vsaj dvsr M Ml lahko čez dan zaprli... S kakim kolom bi jo podprti." "Čemur "Bolje bi bBo tako . . . Ce ae kaj zgodi, bova pa midva kri H." . "Kaj pa naj ae zgodi? "Kdo ve. na svete je vse mo- goče. Nu, nič slabšega ni od te-... Ce bi bil vedel, bi bil od-šel v mesto ..." . Namah sU oba umolknila. "Kaj je to. Ali d ti zaropotal?" » "Ne, jas ne." "Kaj pa je bilo poUmUkem?" "Morda je bil veter?" . "Saj je bilo najbrle kaj takale Cez minuto sU prestrašeno pogledala proti vratom koče, v kaUri Je visel obešenec ... Od-tu Je bilo jaano slišati pritajen ropot, kakor da nekdo leae ako-al okno v hišo di pa Is nje. KmeU sU pogledala drug drugega In nič nlsU dejala. Nato sU vstala, pobrala avojl goreči In preeedla malo delj od kole. Mahoma sU Is koče sasllšala vzdih, a kakršnim trudom člo-lfVJa, pel M vek navadno leže In al pretegnel le inips ude,' Oba sU hkratu obrnila glavi proti koči in aačutlla, kako ae jlms ježi jo laaje. "Smreka šumi, dabt jo vrag!" 'Veš, da ničeear ni in ne re biti, pa ee bol vendar ves tako-le vrtel Pa le pokopališče je traven... Nu, nič nI hujšega od tega . . ." Ze tedaj, ko ae je bilo Pričelo temniti, je bil etopU na Meto. ki je vodila mHno pellšla, raztrgan postave, vee na geste — eden izmed tistih, ki so se po poraiu belih vračali v svoje n> lW SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA In mahoma je ugledal tisto, na | |**nia svoje jpubMkadJe ln le kar je malone čakal: od one etra-1 P01™ s Ust ProeveU za koristi, ni sem, kamor sU bila izglnlU ^ P®tnah»» agitacijo svojih kosmstinca, je bilo dišati zaUg- drultev ln članatva in aa propa-njene glasove, kakor da ae podi «nndo svojih Idej, Nikakor pi sem cela čreda košmatincev. Pr°Pngando drugih podi In na obserju jesenskega ne-1 P0™« organizacij. Vsaka or-ba, ki se je komaj ločilo od čr- if^Uf kna običajno svoje nine zemlje, ao se ie prikazde ghsllo. Torej aglUtoričnl dopia njihove glave. ta nasnantla dragih podpornih Rad bi bežal, toda, kakor •« I orfa^Sl14ll!1 ^ to dostikrat zgodi v anu, pre-l11* PolMJnJo lletu ProeveU. makniti nI mogel niti enega uda. iiL^iMa« u^' In vedel je, da Jim itak ne bo |J2r^ ^ m%9 ušel. Cea minuto ga bodo našli. Sedd je v prejšnjem poloiaju, noge podvl)>ane, dlani uprU v zemljo, zaradi čeaar je bil videti, kakor da ae pripravlja na akok. Pri tem je ves čas šklepetal s zobmi, ki jih nikakor ni taogel zadržati. > TOREK, j OKTobp i let sUre poštne po«Uie i, ^ dinastije Haa__—ŽiL Opičji MotUrahead, raenaUlj zoolo-glčnega vrU v angleškem mestu Ohesterju, pripoveduj e naslednje: "Med svojim dolgim opazovanjem živali nisem le nikoii doži vel, da bi kakšna živd izvršila namenoma samomor. Ena izmed naših opic pa je morala nekaj Ukšnega storiti. Gledalci so se spočetka zabavali, ko so jo gledali, kako je odkriznila dva metra dolg kos od Vfrvl, ki je visela v kletki. Vrv je prenesla nato k nekemu drevesu v kletki in 0 pritrdila k veji. Nato je na-uavila zanko, ki a* jo je z veli-co hladnokrvnostjo položila oko- 1 vratu. Potem je splezala Uko visoko, kolikor ji je vrv dopuščala in je skočila z vso silo z drevesa. Smrt je nastopila takoj. Mottershead ne ve povedati vzrokov U živalske tragedije. Vsekakor je dal strogo nadzirati oeUle oploe, da bi ne začele posnemati U "igre". Vašne najdba v puščavi Gobi Ekspedidja dr. Svema Hedina poroča