827. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 5. aprila 1914.
Leto III.
Posamezna štev. »Dneva* stane 6 vin.; ravno toliko posamezna Številka »Bodeče Neže*.
r
*DAN* izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah
In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prf. jlogo »BODEČA NEŽA*. Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike stane »Dan* s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja upravništvn.	st,
trn KMraijiaag^Mig ~I~ «Smm '■
st:
Telefon številka 118.
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“.
Jugoslovani in Lahi.
Gorica. 2. mal. travna 1914.
Rimski nacionalni poslanec Lu-Igi Federzoni je ime! v Benetkali Predavanje o Jugoslovanih. Povabil *a le beneški nacionalni klub. da s tem predavanjem protestira proti socialistom, ki simpatizirajo z Jugoslovani.
Kar je ta človek govoril, presega vse meje navadne dostojnosti. Njegov govor pa priča o veliki duševni revščini, kakoršne se niti v Italiji ne najde tako hitro.
Predvsem je orisal laško ozemlje v Avstriji. Dalmacija, Istra, Reka, Trst In Goriško so izključno italijanske pokrajine in sicer najplemenitej-Se. V teh krajih je cvetela rimska *«tura, katero pa le uničil tujec, ali boljše »pastirska banda«, katero je Pozvala vlada (avstrijska!) iz hribov, da zasede laške doline in laško obrežje.
Nadalje omenja ta »individuum« (poslanec laškega parlamenta!) pravo rimsko pokoljenje laških bratcev onkraj Adrije. Omenja beneško Iju-te bi,a e(1'na zmožna ra se' e mn?V.V,ovansko p!eme. Ko
"hU,S,xaffw'^r,k'
vztmdiloI Sovraštvo surovih Hrvatov do beneškega gospodstva. Povabljeni od dunajske vlade so pridrveli Morlakl, Uskoki in »zvesti Schiavo-nl« izpod Velebita in se polastili nekdanjih laškili pokrajin In lepih beneških mest. Uničili so ti divjaki vsako sled laške kulture in so uvedli po cerkvah celo svoj barbarski jugoslovanski Jezik. Izpodrinili so laški jezik in uvedli nesramno in nizkotno kmečko govorico, ki ne pozna drugih besed kot gnoj in hlev. Ce pa hoče kdo govoriti o kaj višjem, se mora poslužiti beneškega narečja. Uničili so starodavne rimske občine in na razvalinah so praznovali svoje bar-barSke zmage. Potem zasramuje ta človek, dalmatinskega duhovnika in poslanca Bianchinija in izprijenega doktorja Tommaso, nečaka onega iTommaseja, ki je kljub temu, da je napisal v svoji mladosti par spisov v hrvatskem jeziku, največji pisatelj Italije. Imenuje jih nesramne izda-Jice. (Ubogi Federzoni! Mar ne veš. da obstoji lahonstvo na našem jugoslovanskem ozemlju zgolj iz renega-tov?)
Spominja se bitke pri Visu « kn-tero.te bil uničen laški živelj v Dal-
rair friP?v«(|uJe kako so pričakovali dalmatinski Lahi v Juliju leta
i t^ežitelje. Noč pred bitko pri Visu je bila zanje noč smrti
Dandanes ni več laške Dalmacije. Samo Zader še kljubuje Hrvatom. Iste usode čakajo Reka, Gorica
LISTEK.
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine (Dalje.)
Zdrznila se je. Ta maršalova beseda ji je pričala, da je spoznal obup njene duše.
»Toda«, je nadaljeval, »ako me primorate k nasilju, vam izjavljam, ?a ,s!!1I,ridržitn' kakor hitro zapustim to htšo, vso svobodo glede uporabe tajnosti, ki sem jih zalotil.«
Drget je prešinil mlado žensko. Toda traja! m dolgo. Izzivajoča poza se JI je vrnila mahoma in oči so se ji talile krvavo.
S potrpežljivim, počasnim in močnim glasom je nadaljeval Henrik:
»Nasprotno pa, ako prideva do sporazuma, bom smatral za svojo dolžnost, pozabiti vse, in vam zastavim svojo besedo, ki je nisem dal še pikoli zaman, da ste lahko popolnoma brez skrbi... Počakajte, Alisa, ne ganite se z mesta, kakor se Jaz ne ganem s svojega, in dajte, da vam razvijem svojo misel; potem presodite. No, kaj bi bilo, če bi vam dal svojo besedo, da hočem pozabiti?«
, Srdito je zmajala z glavo.
V tej kretnji so se ji razvozljali lasje m Ji padli po ramenih,
■36»'JH
in Trst. Boji se trializma, katerega podpira avstrijska vlada(!) Zagreb bo postal enakopraven z Dunajem in habsburški monarh bo zavladal kot naslednik starodavnih hrvmkih kraljev. Tedaj bo Adrija slovanska, le v Trstu bodo še prizanašali Italijanom!
In kadar pride prilika, da stegne Italija svojo roko po nekdanjih bene-čanskih pokrajinah bo našla tam same slovanske sužnje, ki so uničili velik del dedovine.
Tako je govoril ugleden rimski poslanec in apostol mladega nacionalizma v Italiji! Lažnjiv in neresničen je bil njegov govor, toda poln najnesramnejšega sovraštva do Jugoslovanov.
Tako mislijo Lahi tostran in onostran črnožolte meje. V tem duhu se vzgaja laška mladina, ne samo na apeninskem polotoku, ampak tudi v Trstu, Istri in drugod. Zato ni čudno ako podivja ta zarod in pobija Jugoslovane! Kakršna načela, taka dejanja !
Jugoslovani, čuvajte svoje narodne svetinje, svojo zgodovino in branite svojo domovino pred laškim navalom, ki se mora razpršiti ob vaši hrabrosti in narodni zavesti! Pravica mora zmagati! Vzgajajte svoje otroke v narodnem duhu, v ljubezni do domače grude in položili boste nov, trden temelj svoje bodoče sile!
Iz Voloske-Opatije.
Javen shod soc. demokratov v Opatiji. Preprečen shod.
Danes 3 aprila moral bi se vršiti favni shod, ki ga k sklicala tukajšnja soc. dem. stranka vsled volitev v okrajno bolniško blagajno v Volo-ski, ki se vrše 5. aprila t. I. Na ta shod povabili so sociji zopet g. Kristana iz Ljubljane, ki se je, vkljub temu, da se gA je že enkrat v »Dnevu* opominjajo, da naj ne prihaja tu sem, ker ni tu teren za take mahinacije, pozfvti odzval in res prišel.
Za ob 7. uri zvečer bil je napovedan shod, katerega so se narodnjaki udeležili v ogromni večini in zavzeli mesta že pred določeno uro. Ko se je Kristan ob 7. uri prikazal v dvorano počeli so mu od vseli .strani žvižgati in ga obkladati z izdajalcem. Naenkrat, ko je hotel stopiti na govorniški oder, se je*stegnilo več rok po njemu in Kristan je zginil; podrli so ga na tla, ko so drugi kričali »Ven ž njim«. Edino žandarineriji se ima zahvaliti, ki ga ie z nasajenimi bajoneti obkolila, da mu se ni kaj hujšega dogodilo. Seveda se shod sploh ni mogel vršiti, ker je dal komisar dvorano izprazniti. Ponavljamo, da tu ni teren za soc. demokratično agitacijo.
Tu je narod zaveden in sam svoje pameti gospodar. Opomniti moram se, da je najprvo na trebuh vun zletel
Ne verujem vaši besedi,« je odgovorila s kratkimi, hripavimi besedami. »Verjela vam ne bi niti, če bi govoril Bog sam iz vaših ust!«
Henrikov obraz se je pokril z rahlo bledico.
Gluha groza ga je začela obhajati pred to žensko in njenim neomajnim sklepom, umoriti ga ali pocini« sama.
Zasopel je težko in povzel:
»Pa če vam dam poroštvo? Živo poroštvo! Poslušajte, zmeniva se kot prijatelja. Prišel- sem vas prosit usluge. Povedati vam hočem svojo misel, kakršna je bila pravkar in kakršna je sedaj. Saj me poslušate pozorno, kaj ne da ? ... <Da, vidim to po tem, kako grbančite obrvi... Vidite torej, Alisa: čutim, da ste polni divjega ljubavnega obupa. Bili ste moja ljubica. Zdeli ste se mi vedno nekam hladni, premalo zanimanja ste kazali za srčna vprašanja. Zelo ste se iz-premenili od tistih dni. Da se vedete proti meni tako, kakor se, morate ljubiti z vso svojo dušo, z vsem svo-ir1 src^m 'n z vsemi svojimi čuti! Ahsa, vi mislite, da se hočem poslu-1 \eKu, kar sem slišal. Jaz pa vam pravim: vi ne želite rešiti niti kralja navarskega, niti gospoda Kolin Jiškc-ga, niti princa Kondeškega, niti... mojega brata! Rešiti hočete grofa de Mari jaka. Kdo je ta človek? Ni mi znano. I a mož, Alisa, je v tem tre-notku In v mojih očeh samo tisti, ki ga ljubite bolj od svojega življenja — mož, ki ste pripravljeni umreti
uradnik Kranjske stavbinske družbe Eduard Stolba, ki je eden najzagri-zenejših nemških kričačev. O tem opozarjamo »Kranjsko stavbinsko družbo«, ki nas s takimi uradniki osriZrje. Ko so drugi Nemci videli, kaj se je njih vodji dogodilo, pobrisali so Jo brzih nog, dokler je bil še čas.. Med njimi se le nahajal tudi izdajalec svojega materinega jezika, Ljubljančan Jančigaj, ki je, kar se samo po sebi razume, tudi uradnik »Kranjske stavb, družbe«. :
Posamezna stev. »Dneva* stane 6 vin.; ravno : toliko posamezna številka „Bodeče Nele*. H
*:£	Uredništvo in upravništvo:	:;s
^Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. V
•Dopisi te pošiljajo uredništvo. Nefrnnkiraiia pisma, ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogla so se plača: potit vrsta 1( v, osmrtnice, poslana in zalivale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju poni pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :s
ss Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne*. .*»
SMHFmT B»BBBaMMnnaBSSWgMBmBaMBagBUUBBMU
vr.
Štajersko.
Trbovlje. Naša nernčurska klika se ne more pomiriti. Izid volitev in volitve slovenskega župana in podžupana, jim še vedno leži kot kamen v germanskem želodcu. Znani »nem-škonaeionalni apostol« in »auch-Flih-rer«, sekcijski komisar inženir Pajer, se trudi na vse kriplje, da bi z de-nuncijacijami v celjski cunji, pregnal par neljubih mu Slovencev. Prav posebno še si je vzel na muho par slovenskih uradnikov juž. železnice, o katerih ne ve prav ničesar drugega kot — da svojo'shtžbo vestno in natančno izpolnjujejo, v splošno zadovoljnost svojih predpostavljenih in vsega trboveljskega prebivalstva. Naj si zapomni ta gospod in vsi, ki so z njim v zvezi: Ce bodo našli hvaležna ušesa za svoje denuncijacije, potem bodo spoznali, kaj da je — slovenska trboveljska volja... Tudi pred čisto navadnimi lažmi jih ni sram! Tako trde. da so slovenski uradniki — trgali nemške liste in nanje oprizoriii pogon (Razzia)! Resnici na Hubo bodi povedano, da so slovenski gostilničarji in trgovci storili to na lastno voljo, brez Vsakega vpliva! In zakaj bi ne? Trbovlje so In bodo slovenske! Cernu naj bi jih onečaščale še potem graške cunjice in celjska nemškouacitonalna — god-Ijiea ...? Na svojih tleh smo in bomo samo mi gospodarji! Razni rudniški
prlvandranSki pa si naj zapomnijo,
da je prva dolžnosti biti tam. kjer se uživa gostoljubnost, ponižen in skromen! be imamo dovolj sredstev, da zapremo široka usta vsakomur! Naj ne misli »nemškonacijonalna« gospoda, da se bo z nami igrala! Tudi odtegnitev premoga, je za nas taka malenkost, da nas prav malo žeiiira, pač pa mam je v dokaz, na kolikšni moralni višini da se nahajajo — no silci nemške kulture v Trbovljah Kako se mora lagati. Ce bi naši nemčurji ne bili naravnost virtuozi z laganjem, bi jim gotovo v isti meri slaba predla, kot — če bi morali životariti brez pritiska vlade. Pred par dnevi je imelo mariborsko »nemško društvo« nekako zborovanje, na ko-jem se je najbolj širokoustil mariborski odvetnik in grandsteber mariborskih renegatov, dr. Mravlaga, reete Mravljak. Nekaj let sem je po-
stal ta »nemški« advokat naravnost nezaslišano predrzen. 2e opetovano je javno žalil naše sodnike in drugi slovenski dfžavno-uradniški naraščaj, Češ, da velika večina niti govoriti ne zna nemško, kaj še pisati! Hladnokrvnosti prizadetih Slovencev — naše občudovanje. Kje drugod bi se na tako pavšalno žaljenje primemo odgovorilo! Ali je pri nas res vse tako grozno nezavedno, da se niti na kaj takega ne reagira? Med drugimi kolosalnimi Mravljakovimi lažmi naj omenimo še to o slovenski univerzi, kojo bodo bale dobili — v najbližji bodočnosti. Da se lažejo oni renegati, ki so izšli iz vrst mariborske poulične fakinaže, se nam ne zdi čudno. Da pa si upa lagati javno advokat, je pa res vredno, da se pove javnosti.
Bitka med Poljanci. 11. januarja letos — kot smo že poročali — je prišlo več fantov iz Prepole v krčmo Ivana Limanška v ptujski okolici in zahtevalo pijače. Bili so to: Tone Zunkovič Jože in Jakob Pesek, Fran Kirbiš, Miha Gojčič, Matija Pušnik, Andrej Kirbiš, Lojze Zunkovič in Tone Kirbiš, torej vseh skupaj devet. Ker so bili fantje že močno vinjeni, jim Limanšek ni hotel večč postreči in zaklenil pred njimi vežna vrata. To pa je fante še bolj razjarilo. Začeli so lomiti plotove, se polastili kolov in gnojnih vil ter se navalili na vežna vrata. Ko so vdrli, je bil ranjen krčmar Limanšek na glavi, po obrazu in po rokah. Limanšek je zbežal v sobo za goste in zaprl za seboj vrata, ki pa so jih fantje istotako dvignili iz tečajev. Pri boju v gostilniški sobi je bil ranjen tudi krčmarjev sin Martin \i» posestnik Tone Žunko. Mej tem, ko so fantje pobijali pohištvo in posodo vsled česar so napravili za 54 K 80 v ško-_ de, je tekel drug gost po občin, moža Jerenkota in Zupančiča, ki sta s puškama oborožena, prihitela na pomoč in fante pregnala. Ker pa so ti pričeli znova lomiti plotove posestnika Jerenkota fn s »hura« klici hoteli znova naskočiti Limanškovo krčmo, sta Jerenko in Zupančič dvakrat ustrelila med nje, vsled česar sta bila oba Peseka težko, Tone Žimko-vič in Tone Sagadin pa lahko ranjena. Okrožno sodišče v Mariboru Je oprostilo Mat. Pušnika In Andr. Kirbiša, ostale pa obsodilo na težko ječo od štiri do osem mesecev. — Stajer-čijanski šnopš in klerikalno »izobraževalno delo« sta praznovala v tem slučaju zopet enkrat svoje orgije, ki s° b,!e prizadete zelo drage, »btraza« bi dobro storila, da bi pokarala svojce, ker sc za »Poljance« tako zelo brigajo. Potem bi se naj šele zaletavala v one, ki osvetljujejo ta del Slovencev za klerikalce vse prej kot laskavi obliki.
Maribor. (Prijet tat.) Pri trgovcu Ivanu Toplaku, je bil delj časa za
zanj!... Dokler mi je bila čast, imenovati se vašega ljubimca, je bila v vas vedno mračna stran, ki me je včasl vznemirjala. Toda zdaj Čitarn
v vaši duši tako jasno, kakor da so njena čuvstva moja lastna. Vi ljubite strastno, nadčloveško, besno, zgolj ljubezen vas je, sama žarka, neustrašena, divja, da se tako izrazim!«
Gledala ga Je s teskečočim, gnevnlm, neznosnim pogledom.
In dočim Je on govoril, je bila nje edina skrb, nadzorovati ga in mu za-braniti, ako hi se poizkusil rešiti z nepričakovanim napadom.
Povzel je po trenotnem molčanju:
»Alisa, ootrebno je, da mi odgovorite; zakaj, ako bi se po naključju motil, ne bi imelo pomena, kar vam hočem povedati še dalje. Alisa, ali sem vas razumel prav? Ali sem vas našel res v takšnem stanju globokega obupa in brezmejne ljubezni, kakor sem ga naslikal pravkar?«
Odgovorila mu je s strahotnim vzdihom:
»Da. Resnica je, da ljubim. In mož, ki ga ljubim, je res ta, ki ste ga
vi zaznamovali. Prav imate, ko menite, da me navdaja tisti obup, ki ne pusti človeku druge Izbire, kakor' ubijati aii poginiti.«
»Dobro, to mi jamči, da se sporazumeva! Alisa, ali hočete pozabit! za trenotek na sebe samo in poizkusiti, da prodrete z bistrim pogledom v dušo človeka, ki ga vidite pred seboj?...«
Stresla je rame s krasno brezbrižnostjo.
»Potrebno je,« je povzel Henrik. »Dajte, povprašajte se, zakaj sem tako potrpežljiv, jaz nestrpni vojščak, jaz poveljnik, ki sem vajen, da se vse klanja in pripogiblje pred menoj? Vprašajte se, zakaj se zatekam k zgovornosti, jaz, ki bi vas bil moral po svojem prejšnjem temperamentu že zdavnaj vreči preko tega praga? In zakaj vas potrebujem? In zakaj, naposled in predvsem, zakaj sem pogodil tako dobro vaš obup in vašo ljubezen!«
Prvič po začetku tega razgovora se je zdaj pojavila človeška jskra v srepem in divjem Alisinem pogledu.
Maršal je zagrabil za iskro.
»Začel sem vas zanimati,« jc dejal. »Kmalu vas bom zanimal še bolj. Na vprašanja, ki sem vam jih stavil, hočem odgovarjati sam. Srce mi bo trgala ta muka. Toda potrebno je! Potrebna je, Alisa, ne samo, da Vam dokažem, da se vašemu ljubimcu ni bati z moje strani ničesar, marveč tudi, da si zagotovim vašo pomoč, ki se Ji ne morem odreči. Zakaj sem potrpežljiv, jaz vojak, ki ga imajo za okrutnega? Zakaj sem razumel vašo ljubezen, jaz, ki sem izjavljal vedno, da zaničujem to čuvstvo? Zato, ker ljubim, Alisa!... Zato, ker je moki ljubezen prav tako goreča in besna, kakor vaša in ker je moj obup tako globok in brez. dna, da se mi zvrti v glavi, kadar ne morem odvrniti od
Danes priloga »BODEČA NEŽA*.
hlapca uslužben neki Ivan Njivar iz Št. Lenarta v Slov. Goricah. Pred par dnevi pa je našel v stanovanju svojega gospodarja v Juršincih pri Ptuju odprto neko mizo v kateri je bilo shranjenih 500 K gotovine, Tp vsoto je Njivar vzel in zbežal v Maribor. Ko se je dne 30. marca ravno prav prijetno zabaval v neki gostiln: ' na Tegetthoffovi cesti pri čaši dobrega vinca, pa ga je izsledil stražnik in ga odvedel v zapore tukajšnje okrožne sodnije.
Soriško.
Gorica. (Poroka.) L t. m. se je poročila v laškem Vidmu gospodična Lina Bramo, hčerka mestnega pro-tofizika, z beneškim Slovencem Ju-retičem, poročnikom laške armade.
Gorica. Porotne obravnave proti »Soči« tudi ni bilo, ker so se stranke medsebojno poravnale.
Laško klerikalno glasilo se zaletava v Slovence in jim odreka pravico do goriškega mesta. Pravi, da je na zemlji za vse dovolj prostora. Ravno tako pravimo tudi mi, ki smo z zadnjimi volitvami zadosti jasno pokazali, čigava je Gorica. Lah je Lah, naj bo liberalec ali klerikalec! Liberalec je vsaj odkrit, klerikalec pa je potuhnjen in koritar! Sicer pa se bomo z laškimi klerikaci še dobro pomenili!
Prestolonaslednik Franc Ferdinand je bil 2. t. m. v Italiji in sicer v Veroni in Padovi, kjer je nakupil več dragocenega pohištva. Potoval je popolnoma nepoznan.
Zopet vohun? V Dobruški na češkem so aretirali Franca Lirik iz Igiave radi vohunstva. Baje so našli pri njem razne načrte.
Avstrijske volne Iadlje »Virikus unitis«, »Tegetthoff« in »Zrinski« so nastopile pot v Sredozemsko morje, kjer bodo križarile dva meseca.
Pogajanje med upravo južne železnice in vlado se prične v prihodnjih dneh.
Laški klerikalci predbacivajo goriškim Slovencem veleizdajstvo. Na take nesramne laži nočemo niti odgovarjati, pripomnimo pa, da v laškem klerikalnem taboru močno smrdi po neznačajnosti, hinavščini in lopovščini. S takimi ljudmi, pa naj bo že prošt ali pa navaden klerikalni -pristaš nočemo imeti v prihodnosti nobenega stika. Klerikalne prošnje in hinavske solze nas ne bodo nikdar več omečile.
Zv*.za med laškimi liberalci in klerikalci, ki je prišla na dan pri zadnjega svojega duha... Mož, ki ga ljubite vi, vam vrača vašo ljubezen! Zena pa, ki jo ljubim jaz, me zaničuje, prezira in sovraži! Vi vdihavate ljubezen za ljubezen, jaz pa navdajam samo z grozo in studom.. .«
Maršal se je prekinil v tako silnem in očividnem razburjenju, da se Je Alisa stresla ob pogledu nanj.
Obrat se je izvršil v njeni duši.
Počasi je razkrižala roke, ki so se ji povesile ob mogočnih bokih.
Prsti, ki so stiskali bodalo, so s« razklenili.
Z drhtečim žvenkom je padlo orožje na parket. .
Ako bi bil igral Henrik le komedijo s svojo boljo, bi se bil moral zdaj nasmehniti svojemu zmagoslavju.
Toda govoril je odkritosrčno. In ravno ta odkritosrčnost je razorožila Aiiso. S komedijo se ne bi bila dala premamiti, ona, ki si ni dala skriti , niti pravih misli najčudovitejše kd- \ medijantke svojega časa, Katarine^ Medičejke!	^
Toda od trenotka, ko je mogla izmeriti globino Henrikove ljubezni in njegovega obupa, je razumela, da se lahko razgovarjata z odprtim vizirjem.
Stopila je proti njemu in iztegnila roko.
Maršal Danvilski je sprejel po-nudeno desnico. To priznanje njegove ljubezni, ki je ni bil zaupal živi duši, je obudilo v njem njegovo fiuv-stvo s tolikšno silo, da je skoraj zabil namen svojega prihoda,
njih občinskih volitvah, se že odvezuje. »L* ecco de! Litorale« napoveduje, da bo imel dosti opravka z liberalci. kamoraši, rnazzinijanci, gari-baldfnci in drugo sodrgo. Res, imenitno so pogodili laški klerikalci!
Slovenska Gorica je dobila la-ško-nemško upravo. rl'o je škandal prve vrste na katerega morajo Slovenci vedno misliti.
bil lepo, da se »Novi čas« takoj po volitvah zaganja v liberalce in brani na ta način rešeno čast dr. Breceljna. Da si bo dr. Novak s to poravnavo napolnil žepe, pa itak vemo. Ta način pisanja je pogrešen in obžalovanja vreden! Če so bili naši klerikaci ob volitvah z nami, bi lahko počakali še par dni po volitvah s svojo strupeno polemiko.
Simfonični koncert priredi orkester češke filharmonije v dvorani Trgovskega Doma v četrtek 16. t. m.
Cesar je dovolil nositi Oskarju Žarliju v Trstu viteški križec kralj, bolgarskega reda za civilne zasluge.
Trgovsko ministrstvo je potrdilo izvolitev Petra Katalinič za predsednika in dr. Edvarda Grgič za podpredsednika trgovsko-obrtne zbornice v Splitu.
Nemški učitelji na hrvaških šolah. »Obzor« poroča, da sta nastavljena dva nemška učitelja v hrvaških šolah v Novem Selu in Novi Jošavi. Kam vse vodi pangermanizem!
Agro-Merkur.
(Konec.)
Včerajšnja dopoldanska razprava.
Dr. Tekavčič, zagovornik Lenarčičev, omenja takoj v začetku, da so njegovega klienta napadli vsi, ne samo državni pravdnik in očitalo se mu je, da vse taji, da se skriva za hrbet dr. Žerjava. Že tri leta trpi ta reč in obtoženci so pretrpeli v tem času take duševne muke, da so že s tem dovoljuo kaznovani. Državni pravdnik ni delal razlike, temveč je stavil vse člane odbora na zatožno klop in tako je moral priti na zatožno klop tudi načelnik. Lenarčič ni prevzel mesto načelnika radi časti, ker te je imel dovolj, temveč od samega navdušenja za gospodarski prospeh naroda.
Sedaj, ko je prišla nesreča, so planili vsi po njem in brusijo meče, s katerimi ga hočejo razmesariti. NajmučnejŠi prizor je bil za mene ko sem videl dr. Tavčarja, da ie oblačil rdeči talar in se je ponudil celo za pričo, da na podlagi intimnih prijateljskih pogovorov dokaže, da je Lenarčič vedel za indirektno financiranje.
Lenarčič za to indirektno financiranje ni vedel in da je vedel, bi gotovo tega ne odobril. Obtožbo razumem tako, da se ga dolži, da svojih dolžnosti kot načelnik ni vestno izvrševal. To pa ne stoji, Lenarčič je delal, ampak zaupal je uradništvu, ker vsakdo ki je sam poštenjak, gleda tudi v drugih ljudeh poštenjake, pa tudi mogoče ni bilo postaviti za vsakega uradnika posebnega detektiva. S hvaležnostjo opozarjam na izjavo državnega pravdnika, da je Lenarčič takoj napovedal konkurz, ko je videl pravo stanje stvari.
To je resnično, Lenarčič je napovedal konkurz pravočasno, t. j. takoj, ko je prišel do prepričanja, da je »Agro-Merkur« pasiven.
Zagovornik še reasumlra posamezne obdolžitve. Jih pobija in zvra-ča vso krivdo na dr. Žerjava, ki se ga Je splošno smatralo za namestnika načelnika, katerega ni bilo v Ljublja-
ni, ker je živel na Vrhniki. Dr. žerjav sicer ni bil izrecno določen za namestnika, ampak bil je v resnici in vsi so ga kot takega smatrali.
Lenarčič se je zanašal na svoje sotrudnike in jim je zaupal. Dr. Žerjava je vse hvalilo, smatralo se ga je za nekakega ženija in nič čudnega ni bilo, ako mu je tudi Lenarčič popolnoma zaupal. Formalno je Lenarčič morda zakrivil kak pregrešek, ampak prave krivde na konkurzu nima. Lenarčič nobenega pogubonos-nega dejanja ni zakrivil ni'tudi vedel ni zanj, pred njim se je vse prikrivalo in treba ga je oprostiti vsake kazni.
Dr. Pirc kot Bavrov zagovornik izjavlja, da se je moralo te dni dobiti utis, da ul bilo treba pognati »Agro - Merkurja« v konkurz in »Agro-Merkurja«, ki bi bil velikanskega pomena za nas, bi se lahko rešilo, ko bi vsi merodajni krogi ne vrgli puško v koruzo ravno takrat, ko je trebalo pokazati pogum. »Agro-Merkur« ni bil pasiven in da se je delovanje nadaljevalo, bi se dala stvar čisto lepo urediti.
Noče biti preveč obširen, ampak reagirati mora na trditev dr. Tekavčiča, češ, da se je Lenarčič zanašal tudi na Bayra, ko je Bayr vendar izstopil iz načelstva veliko prej kot je prišlo do konkurza, še v času, ko je stala aktivnost »Agro-Merkurja« nad vsakim dvomom in še danes se mu zdi čudno, kako je sploh mogel biti Bayr obtožen.
Obt. Rožman nima zagovornika in se brani sam ter izjavlja, da se čuti popolnoma nedolžnega. Drugi člani načelstva se izgovarjajo eden na drugega, nobeden noče biti kriv, on pa odkrito priznava, da je odgovoren, v toliko namreč, v kolikor je bil član načelstva, četudi ie faktično ostal vedno le uslužbenec zadruge, kar se vidi že iz tega, da so mu vedno zapovedovali, kaj raj stori, kam naj gre, ker so ga pač smatrali samo za uslužbenca, ki načelstvo samo kompletira. Bil je skoraj neprestano, vsekakor pa po 15 do 20 dni na mesec, na službenih potovanjih in naravno je. da človek tako utrujen ni niti telesno niti duševno posebno zmožen za preveliko delo. ki ga je čakalo v uradu vedno kadar se je vrnil s potovanja.
Moji soobtoženci so gmotno dobro situirani, jaz sem pa že tri leta brez službe radi »Agro-Merkurja« in moral sem stradati sam, stradati je morala mola žena in moj otrok. Ob-
Razgodba.
Že pred 5. uro popoldtie je bila dvorana polna z juristi, ki so živahno razpravljali o slučaju, vse je nervozno pričakovalo razsodbe. Obtoženci so prišli vsi razun dr. Žerjava.
Točno ob 5. uri vstopi predsednik z ostalimi člani senata in razglasi ob veliki pozornosti vseh razsodbo, po kateri so obtoženci zakrivili konkurz »Agro-Merkurja« in se
obsodijo:
dr. Ž e r j a v na štiri mesece navadnega zapora,	poostrenega
vsak mesec z enim postom;
Lenarčič na štiri mesece navadnega zapora;
Rožman na štiri mesece navadnega zapora, poostrenega vsakih 14 dni z enim postom in enim trdim ležiščem;
B a y r na dva meseca navadnega zapora, poostrenega vsak mesec z enim postom:
Cohen na 5 mesecev navadnega zapora, v katero kazen se mu pa všteje sedemtedenski preiskovalni zapor;
vsi se pa obsodi J o v povračilo stroškov.
Zagovorniki priglasijo priziv, dr. Mandič in dr. Tekavčič tudi ničnostno pritožbo.
S tem je končal ta žalostni proces, ki bi nam bil lahko prihranjen, ker ravno ta proces je jasno dokazal, da bi se konkurz lahko preprečil in »Agro-Merkur« rešil. Nekateri so hoteli drugače in danes sami vidijo vse žalostne posledice svojega ravnanja. Te posledice pa čuti, žalibog, tudi vse naše narodno gospodarstvo.
Dnevni pregled.
Radi pravoslavne vere. Skoro mesec dni se že vleče v Lvovu ve-leizdajniški proces proti dvema pravoslavnima duhovnikoma, pisatelju Bendasjuku in enemu študentu. Bila je zaslišana že cela vrsta prič, toda nihče še ni ničesar povedal o veleizdaji. Kaj izpovedujejo priče? Pravzaprav ničesar. Odgovarjajo le na vprašanja državnega pravdnika, ki se celo pravdo ne zanima za dru-zega kakor za pravoslavje in za neko staro brv. Ne veleizdaja le pravoslavje je predmet lvovskega procesa. Tudi marmaroški proces so in-scenirali pijani uniatski duhovniki radi pravoslavja in v pravoslavju je tOženec Se prt tem tako rroonvri, U*n»i	tudi liuhUan&ki »siow«-
ne more naprej govoriti...
Državni pravdnik polemizira z izvajanji zagovornikov in vztraja pri obtožbi.
Dr. Mandič ponovi svojo trditev, da so obtoženci, posebno dr. žerjav, prav storili, da niso napovedali konkurza v začetku 1. 1910., ker sklepi so bili takrat že viseči. Naravnost vnebovpijoče Je kar se je danes dela, ko se Je hotelo vso krivdo zvaliti na dr. Žerjava In jaz bi izdal svojega klienta, ako ne bi odločno takoj reagiral na vse to.
In reagiral je dr. Mandič! Reagiral tako, da je vse strmelo, ker kakor udarci s kladivom so padali njegovi argumenti in res je škoda, da je nemogoče točno reproducirati ta govor in da nam niti prostor jista ne dopušča tega.
Dr. Tekavčič odgovarja dr. Mandiču in tudi dr. Sajovic je reagiral na eno njegovo trditev, potem Je bila (ob 12. uri) razprava zaključena; popoldan ob 5. uri se razglasi razsodba.
J iiec« nevarnost, nevarnost, da se zajezi narodno propadanje na meji in da se okrepi narodna zavest. Državni pravdnik gre tu s klerikalci roko v roki. Marmaroški in lvovski proces se vrši na željo in po apetitu klerikalcev. V kijevskem procesu judovska vera ni bila tako temeljito obravnavana, kakor se obravnava v Lvovu pravoslavna vera. Le tudi je po zakonu vsakemu državljanu zajamčena svoboda veroizpovedanja, mora vendar v Lvovu pred sodnijo vsaka priča, ki je prešla na pravoslavje na dolgo in široko razlagati povod in motive, ki so privedli k prestopu. Dalje mora vsakdo na široko razlagati zakaj je šel v Petrograd, koliko je imel denarja, kje je spal in — kaj je jedel. Ce bi kdo izpraševal avstrijske Nemce, zakaj delajo izlete v Berlin ah Draždane, bi vsakdo od njih enostavno odgovoril, da potuje tja,	?,e	f”1
ljubi; toda gorje Rusu iz Galicije, če se je peljal v Petrograd. Vse mora povedati, kar nikomur mar ne gre. Vsakega vpraša državni pravdnik,
H—TT— —	   III	 -n=^^r-	.-TJ.
Jesenice.
Dne 19. in 22. p. m. je praznovalo Gledališko društvo jubilej 500-letnlce zadnjega ustoličenja koroških vojvod na Gosposvetskem polju. Bila Je to izredna slavnost, ki je privabila v dvorano pri »Jelenu« iia Savi toliko občinstva, da so bili pri drugi predstavi razprodani vsi sedeži in vsa stojišča. Prvi predstavi je seveda škodovalo slabo vreme, snežilo je cel dan. Dvorana Je bila lepo okrašena s slovanskimi grbi in lepo draperijo okrog proscenija. Prvo točko sporeda ie tvoril prolog, ki nam opisuje težke boje koroških Slovencev za svoj narodni obstanek. Govoril ga je dobro g. Sadar, in ko je končal z besedami:
Vfitvigni se zastor, trpljenje to nam JL..	* pokaži,
potrese naj srca gledalcev, trpeče pa dviga, tolažil« se je dvignil zastor in nas preselil v slovensko, koroško vas. Na šoli smo videli napis: »Volksschule«, na gostilni »Gasthaus zur Eiche«, na drevesu pa skromni napis S. P. D. »V Celovec«. Na verandi so popivali kmetje in iz dalje se je čula pesem slovenskih fantov: »Smo fantje Slovenci itd.« Igra nam je odkrila trpljenje obmejnih bratov in nam podala Žalostno sliko obupnega, smrtnega boja. Kako nas je pretreslo, ko
smo videli slovensko deco, s fanatizi-rano od nemčurskega učitelja, ko pozdravlja tujega prišleca:	»Guten
Tagl« Tako resnično je bilo to, kot se res dogaja dandanes po Koroškem. Drugo dejanje nas vede v sredino volilnega, boja. Na eni strani Slovenci, na drugi nemškutarji. Dela se z vso silo na obeh straneh in tu si Slovenci ne puste kratiti svojih pravic, kar javno pride do boja, v katerem pade težko ranjen Ivan, ki je nekak junak drame. Kakor je bil končni prizor prvega dejanja lep in ginljiv, ter pokazal narodno požrtvovalnost borečih se Slovencev, tako iti še lepši, je bil končni efekt drugega dejanja, ker je bila v prvi vrsti, kar se igranja tiče, glavna zasluga Selanke. Tretje dejanje je razpad krivičnega blaga. Volitve so razveljavljene, izvoljeni poslanec krivični, in prej tako silni Gelb pade v roke pravici. Slovenci so pridobili še nekaj omahljivih in se sedaj združijo in ob zvokih pesmi: »Hej Slovani« pade zastor. Igra Je vzeta res iz življenja in je na odru tudi polno življenja, zato pa zahteva stvar mnogo dobrih moči. zakaj scena iz Življenja je na odru podobna lesenemu plotu, ako se igralci ne užive in podajo sliki res življenje. To je jako težko izvesti in dela skoraj povsod preglavice. Pri tej predstavi pa se nam je zdelo, da res vse živi, da so to res pravi vo-
Sd se je sešel z Bobrinskim. Sploh je Bobrinski strašilo, preko katerega ne more niti lvovski proces, kakor ni rnimo njega mogel marmaroški proces. Pri procesu je bil zaslišan tudi 621etni starec Nagornjak. Izpraševali so ga več ur in on je moral stoje izpovedovati, tako, da je bil naposled že ves izmučen. Tudi tega starca je predsednik vprašal, kaj je v Petrogradu jedel — ne vem, kako pride sodnik do tega da v jedilu priče išče indicij za krivdo obdolžencev; to je najbrže kakšna nova kri-minologična šola. In ko je priča odvrnila, da ribe, sodniku to ni bilo všeč in se je obregnil vanj rekoč:	»Saj
rib imate doma dovolj.« (Najbrže je bil v ribah indicij za krivdo ali vsaj obtoževalna okolnost je morala biti v ribah.) Iz izpovedbe te- priče tudi izhaja, da je vlada prepovedala zidati pravoslavno cerkev, zato, ker so prišli denarji iz Rusije. (V Avstriji se pa ne prepove zidati šuiferajnskih šol, četudi prihajajo marke iz Nemčije.) Cerkev so hoteli sezidati iz hrastovega lesa, in tu je morala priča pripovedovati, kje je ležal les, ali ga je dež skazil, komu in koliko je bil potem ta les prodan in kje je sedaj les — to vse seveda spada v — veleizdajniški proces.
Bolgarska — turški vazal. Praški »Čas« podaja o bolgarski sledeče interesantne podatke:	Bolgarija v
zunanji politiki nima razven Avstro-ogrske in Turčije nobene opore. Kar se Avstro-ogrske tiče, ta pri vsej dobri volji ne more Bolgariji dati druge podpore kakor moralno in to Bolgariji nič ne koristi. Podpora Turčije — kolikor se o resnični podpori lahko govori — pa pomenja popolno vazalstvo Bolgarije. In to je najža-lostnejše. Kajti Bolgarija ni zgubila le Drinopolja in najlepše dele Tra-cije, temveč ona je izgubila tudi svojo politično samostojnost. Danes mora bolgarska vlada brez ugovora izvršiti vse, kar se ji iz Carigrada naroči. Tako je morala na zahtevo turške vlade iz vasi, kjer stanujejo mohamedanski Bolgari (Pomaki) odpoklicati pravoslavno bolgarsko duhovništvo in nastaviti turške hodže. Pri volitvah je morala kandidirati mladoturške zastopnike bivše gimil-džinske republike. V bolgarskem delu Tracije še sedaj razsajajo turške čete in turška redna vojska, toda bolgarski uradi nimajo poguma, da bi proti temu nastopili. OdVisnpst bolgarske vlade Radislavove od carigrajske vlade gre tako daleč, da ofi-cieina Bolgarska ni smela praznovati obletnice padca Drinopolja. Tudi
vlameniu^tn. vlada odvisna
carigrajskih inladoturkov. Ima večino le na ta način, da se v tej večini nahajajo gimildžlnski mladoturki. Kadar se torej gospodom v Carigradu poljubi — se znajde Radoslavova vlada v manjšini. K vsem tem težavam pride še finančna nadloga. Bolgarija potrebuje za ureditev svojih financ in za pokritje državnih potreb precejšnjega kredita. Dosedaj še ni dobila posojila, in tudi ni nobenega upanja, da ga dobi, dokler ne nastane spremembd*zunanje politike Bolgarske. Bolgarska je prišla v slepo ulico in ni druzega izhodišča, kakor da se vrne k rusofilski politiki in k politiki tripelentente (Francije, Anglije in Rusije). — Le tu je rešitev.
Kaj se godi danes v Rusiji. Na to vprašanje odgovarja R. N. L. s sledečimi besedami: Vsa ona skrita silna moč, ki se nahaja v tem velikem slovanskem carstvu, se je začela razvijati. Nič več in nič manj. Ta velik razvoj je prišel v živahnejši tok po porazu z Japonci in po notranji revoluciji. Gospodarski raz-
voj začenja od Časa agrarne reformi? denarni položaj je od leta do leta po-voljnejši, tako da more Rusija brez velikih žrtev misliti na preosnovo svoje armade in jo napraviti za voj« no moč prvega reda. V Rusiji se vsako leto rodi toliko otrok, da bo po 10 letih imela Rusija toliko prebivalcev, kakor vse ostale evropske velesile skupaj. Velika svoja posojila, ki jih je Rusija dobila v Franciji, uporablja za vojno mornarico, v armade izpopolnitev, za zračno vojno brodovje, za utrdbe in za gradbo strateških železnic na svoji zapadni meji. Vojska se tako močno poveča-va> b° imeJa Rusija, če upelje zopet 41etno vojaško službo, 2 milijona aktivnih vojakov, te danes je ruska mornarica enakovredna francoski, leta 1916. bo že prekosila nemško mornarico. In tako bo takoj za Angleško. Nemci so nervozni — toda ruska diplomacija mora biti oprta na vojno moč, ki je najboljši pogoj za mir in najboljša garancija, da Rusija ne bo nič več tako presenečena kakor v vojni z Japonci. Razven teh vojnih ukrepov pa dela Rusija -tudi nekaj druzega s čemur se pripravlja na velke dogodke. Monopol žita, ureditev državnih skladišč za žito, gospodovanje nad zunanjim žitnim trgom — vse to so ukrepi, ki so napravili ravno takšen vtis, kakor povečanje armade. V zadnjem času se je tudi sklenilo, da se potegne iz inozemstva vsa zaloga ruskega zlata, ki je naložen po raznih nemških bankah. Kot vojna priprava se označuje tudi prepoved izvoza konj. — Tako izgleda rusko življenje.
Predsednikom bolgarskega sobranja je bil izvoljen vladni poslanec Vačev.
»Šuftenblatt« je zadnji čas prinašal same članke proti Jugoslovanstvu — menda je upal, da bo zato dobil podporo za svoj nadaljni obstoj. On že ve, kje.
Dobernig, katerega mati baje niti nemško ne zna, se zavzema za koroške renegate in piše v »Tages-pošti«, da smo si Slovenci koroški Jubilej izmislili in da je bilo ustoličenje le znamenje — sprave, vemo, da si Dobernig želi, da bi Slovenci ponemčevanje še dalje mirno prenašali. Pa ne bo nič!
Stiki s Hrvatsko. Stiki s Hrvati in obratno, Hrvatov z nami, so zelo pomanjkljivi, kar se mora v veliki meri pripisovati slabim prometnim zvezam. »Slov. Narod« je nekoč opravičeno ožigosal nebeško vožnjo od Zidanmosta do Zagreba. Vlaki glavne proge imajo slabe zveze z
vlaki, ki tielieio iz Zidanega mosta
v Zagreb. Človek st rie more drugače tega utemeljiti, kot da imajo tu posel umazane švabske roke. V zadnjem času se je začel potreben stik s Hrvati odločneje povdarjati, vendar živimo z ene kakor druge strani v brezdelju in čakamo. Skoro vedno se neha obzorje iz obojih strani ob mrtvi meji. Sicer nam niso dovoljene skupne organizacije a kdo naj stavi duhu meje. Zal, da kaolicija, ki nam je bila nekak vzgled vzajemnosti dveh narodov ne hodi pravo pot v preprijaznih stikih z Ogri, zato naj bo tudi njej posvečena kritika. Razlastitev in zakon o primorju (eks-propriacija Primorja) meče dokaj slabo luč na hrvatsko-srbsko koalicijo. Nasprotno pa imajo i Hrvati pravico vtikati se v naše razmere, ker jih oni, kakor mi njihove, iz daljave bolje presodijo. '	*‘r ’" r '
Dalje v prilogi.
lilci v volilni strasti in brezobzirnosti. Igralo je nad petdeset ljudi, a smelo trdimo, da je bila ta uprizoritev glede na inscenacijo m harmonijo v igranju ena najboljših, če ne najboljša predstava. M^d igralskim osobjem smo opazili nekaj novincev, ki so res vredni vse pohvale. Vidi se, da je v naši mladini se mnogo zanimanja in tudi talenta za gledališče. Samo vzgajati je treba in učiti s pravim namenom. Tudi med komparzi so bili večinoma novinci, a rešiti so svojo nalogo sijajno. Naše stare znance poznamo, omenimo le, da je bil n. pr. g. Strniša tipičen Pevec in g. Hlebajtia nad vse naraven Zaber-nik. O. Vister je imel to pot ljubimca, ki sicer ne spada v njegov delokrog, a rešil ga je dobro. Kaltcnekar je bil kot Pepe vreden sin svojega očeta. Kristo je igrala gdč. Valentiniceva s pravim čuvstvom In imela par srečnih momentov, posebno ob koncu drugega dejanja. Hilda je našla v ge. Špicerjevi vredno interpretko, ki je izvabila vlogi vse, kar je bilo mogoče. Krasen je bil nl®n vačetn in pozneje z Gelbom v ti et-Jem dejanju. G. Zlatausta je kot lia-lašč ustvarjen za take vloge. Skoda, da ga ne vidimo večkrat v kaki taki vlogi! Ozrimo se torej tudi po najnovejših močeh, ki so pristopili k našemu odru šele to sezijo: G. Dovžan je bil tako lep kaplan, da se jih vidi
malokje. Ko smo ga videli prvič v »Olimpijskih igrah« smo imeli slabe upe o njem, a razvil se je izvanredno hitro in odstranil že skoro, toda še ne popolnoma, vse znake začetnika. Pri njem se vidi, da ljubezen do stvari rodi sadove. G. Sadar je inteligenten mož in simpatična prikazen, kar mu opomore vedno do lepe igre. Z go. Sušnikovo je dobil naš oder novo moč neprecenljive vrednosti, ona je namreč ena izmed tistih redkih igralk na diletantskih odrih, ki igra tudi z obrazno mimiko, ne samo * gestami. Podala nam ie trpečo matei in ženo tako, da upamo videti še več takih partij v njenih nastopih. O. Ropreta poznamo sicer ze iz prejšnje sezije (Vinko v »Miklovi Zali«), toda letos je stopil nadarjeni mladenič med karakterne igralce in nam ustvaril že mnogo lepih tipov (n. pr. Ded Aleška v »Dolini solz«). To pot je bil dober Seljan, kmet-značaj. G. Žmitek je igral že pred leti pri nas in ko se je vrnil iz tujine, je zopet prihitel v naše Vrste ter prevzel vloge ljubimcev-junakov. Dasi je pokazal v »Angeio« tudi svojo sposobnost za karakterje, ga vidimo vendar najrajši v »njengovih« vlogah. Kakor Ivan, ki se vrne iz tujine in je »ostal naš«, tako tudi on, ki ga je igral. u. Beravs, pastir brez primere, naj b se pokazal večkrat v kaki enaki vlogi na odru. Upamo, da ga vidimo
kmalu spet. Druge vloge so bilo manjše, a vendar skrbno naštudirano in izvedene. Mladim močem pa kličemo: Le krepko naprej za prosveto in omiko!
Ro kratkem odmoru je stopil izza zastor ja Špicer in govoril epilog, pričenši z besedami: »Res temna je slika, ki jo zrlo oko... itd.« ter na* v lepih Meškovih besedah navduševal, naj podpiramo brate onostrau gora, da ne omagajo v boju za sveto narodno stvar:
»Res temni sedanji so dnevi, a solne«
žar
iz davnih dni nam svetlo tolažno žari, iz dni, ki naš slovenski knez in vladar
na Gosposvetskem slavnem polju
stoli
in sega slovenskim kmeto^1eSni*gdC
v slovenskem jeziku potrja jim stare
pravice.«
In ta žar iz davnih dni naj na* drami, in budi ter nam daje novo moč k novemu delu za stare pravice?
»Da srca potrta s pogumom nam spet okrepi, da z upanjem novim otožne duše
prekvasi,
naj slava nekdanja pred nami zdaj
oživi,
odgrnejo naj se med nami nekdanji
časi.
Priloga -Dnevu* štev. 827, dne 5. aprila 1914.
Veleizdajalske senzacije v Idriji.
V Idriji jc bilo te dni mnogo nepotrebnega razburjenja. I ri nekem dijaku so baje našli brošuro »Klic od Gospe Svete«. Bila jc seveda takoj hišna preiskava, in so odnesli vse Jirvatske in srbske knjige. Orožni-Štvo se je zelo potrudilo, da najde kaj sumljivega. Začelo se je stikati tudi drugod. Tudi detektivi so baje dospeli v Idrijo. Našli seveda niso ničesar. Pošteni Slovenci se vsled tega razburjanja niso vznemirjali.
Vrhnika. Kakor smo ze poročali, je peljal dne 31. minulega meseca neki posestnik s par konji in z vozom čez most, ki vodi čez Malo- Ljub-ljanco-pri Mirkah. Most — trhel kot vrhniški klerikalizem — se pa kar naenkrat udre in voz s konji vred izgine v več metrov globoki vodi.
K sreči se je zlomila »štanga« in je voznik spravil konja na suho. Voz z gnojem, ki je bil na vozu, se pa se »Paca« v vodi. Ne moremo spričo takega dogodka drugače, kakor odločno in ogorčeno grajati »ljudsko delovanje« vrhniških lažipobožnja-skih občinskih »mož«, izmed katerih bb le nekaj pod 30. leto starih, ki sc najbolj ustijo. Kljub prizadevanju di m-gih Tcelo g. dr. Furlana) se ni hotel nihče pobrigat« za popravo trhlega mostu, dočini za kmečke žulje in na račun liberalnih velikih posestnikov (ne na svoje stroške) delajo cesto čez »klis«, ki bo vodila od somišljenika Oblaka do somišljenika Ogrina k Katoliškemu domu in mlekarni in k onemu somišljeniku v Verd. To so »možje« vi hniškega občinskega odbora, ki se hočejo proslaviti na vsak način. Vse občinske pota in ceste so v slabem stanju — kakor ta most, a »možje« imajo le za nove ceste misci Ui za podpore iz deželne blagajne, ni čuda, da sc potem suši. Temu jfc tudi kriva splošna vrhniška malomarnost, ker se ljudje ne brigajo dosti za svoje pravice in res je težko dobiti koga, da bi malo v prit »javnega blagra« zropotal nad »mož mi«, ki so vsled svojega »možaštva« zelo visoki. - Radovedni smo, če bodo pri prihodnjih volitvah voljeni še ti »možje«, ker je dosti drugih, ki so bolj »katoliški« in-ki niso »možje« zato. ker imajo hlače. — Če se bo delalo tako naprej, da bodo deležni deželnih podpor za hleve:	Japelj,
Stefin, Kogovšek, ki premorejo »kupa j vrednosti čez 200.000 K, potem bo najbolj klerikalen vplilec moral reči, videč tako delovanje: Konec!
Vrhnika. Srce nas boli, ko vidimo, v skoro vsaki gostilni na Vrhniki pivo nemške provenijeoce, k čemur pa niso gostilničarji nič krivi, ampak ■— kar stogoti me — Ljubljanska kreditna banka, ki je lastnica vrhniške pivovarne, ker ona dela iz šparsi-stema recepte pivarju, namesto da bi se ravnala po Prešernovem znanem izreku in pustila svobodno roko pri
™	0dto'1 taUtevrs"
; !	pokusite. Požirek
vsaj. No, brr prošim pljuvalnik. —- Ako misli kreditna banka s tem obogateti, ne verjamemo, a zasluži pa vso grajo, ker nas indirektno prisili piti nemška piva — in nimamo ; besed, katere bi smeli zapisati, da bi dali duška. Je že dobro! nma_ ,.iij rc^cx3rr7irri»rrii:"
Hudobija. Pretekli pondeljek ponoči jc doslej neznan storilec položil v. žleb kola Prašnikarjeve žage v Mekinah pri Kamniku velik kamen. Drugo jutro, ko so odprli zatvorni-co. je udarila voda na kolesa, vsled česar je padel kamen pod nje. Posledica tega je bila, da so se vse lopate pri kolesu polomile.
Še ena. Koncem preteklega meseca je bilo v Hrašah pri Postojni razbito petdeset izolatorjev na brzojavnih drogih. Storilce so prijeli. Osem majhnih dečkov.
Pri vasovanju obstreljen, metnega posestnikovega sina Antona Oblaka iz Trboj v Kranjskem okraju je neki delavcec pri vasovanju obstrelil. Oba. delavec in Oblak sta se začela najprej prepirati, na kar je delavec potegnil iz žepa samokres in izprožil strel na fante. Krogla je zadela Oblaka v levo stegno in je ostala globoko v njem. Poškodba je težka.	^	•
Razredna loterija. Včeraj so zadele: 25.000 kron št. 49.713; 10.000 kron št. 91.323; 5000 K št. 50.393 in 55.591; 2000 K št. 1776, 4926, 8953, 17.101, 24.230, 28.187, 33.996, 36.223; 87.038, 39.277, 39^07, 52.128, 52,144, ,<j*>67, 76.235, 90.398
54.823, 66.019, 6! in 95.062.
Z Gorenjskega. Vaš list povdar-ja večkrat, da je v narodno-napred-nih organizacijah mnogo konfiden-tov. To je že res, a pomagajte si. V našem kraju je človek, ki ja fa^ rovški zaupnik, ki koketira le pre-rad tudi javno s klerikalci, ki je »1 aufbursch« nemško misleče stian-ke, ki proda vso narodno zavest za par grošev, pa je voljen v vse na-rodito-napredne organizacije m to menda zato, da prenaša skrivnosti in pošte za par judeževih grošev! Če kljub poriiislekom volimo take ljudi v odbore in ni čudo tedaj, da doživimo marsikako razočaranje.
R.
Nasilen berač. Te dni je prišel
brezposelni dninar Martin Gorjanec iz Predoselj v Presko pri Medvodah in je prosjačil od hiše do hiše. Ker je bil pijan in nadležen, ni dobil skoro v nobeni hiši miloščine. To je Gorjanca tako vjezilo, da je začel razgrajati. Domačini pa so imeli kmalu tega razgrajania dovolj in so poklicali orožništvo. Predno je to prišlo, je nasilni Gorjanc podri pri neki ta-mošnji hiši, kjer mu niso dali denarja, cel plot. Z Gorjancem se bo pomenilo
okrajno sodišče.	.
Tatvina orodja. le dni je bilo ukradeno hotelirju Matiji Dolničarju
iz šent Petra na Krasu iz shrambo
za orodje več različnih stvari.
V spomin na nje naj vsak na delo j;spet gre, daruje naj domu vse misli, moči vse,
srce!«
n, „^č.nstvo je napeto poslušalo
1 Pri bSah:PrleakOVaf° žive *,ikc’
»Odgrni se zastor, začaraj duše v dni
davne,
pokaži nam čase velike in slavne...« se je zastor dvignil in pokazala se je i' čarobno lepa živa slika. Na vojvod-, »kem prestolu sedi knez držeč v eni roki velik meč, z drugo deli podložnim vitezom fevde, ki jih drži paž; ??. drugi strani stoji paž z velikim pitoni. Pred njim im tleh sedi zopet baz, držeč koroško zastavo Zbrani So vitezi, plemiči, dvorne dame 'kmetje m kmetice. Videli smo starega Korošca in brhko Ziljanko tudi rožanska zlata kapa je dobila svoje jnesto. Nad prestolom pa je stal vi-t®* s slovensko trobojnico, pred katero sta križala drugi vitez in lepa ženska meč in lavorov venec. Živo : sliko je postavil g. Sadar; on je slikar in razume stvar! Kratko, slavnost Je bila lepa in je gledališko društvo lahko ponosno na to prireditev m tudi na obisk, res, odličnega občinstva. Prvo predstavo je posetil hidi koroški poslanec g. Grafenauer. Da so pa 500letno slavlje bojkotirali Kotovi za narodno stvar tako navduši in menda izobraženi in inteligentni ljudje, se razume. Tem — te-‘otnonium paupertatisl,
na stališče stvarnega zagoVOTB, ki je obetal siguren uspeh.
— O obravnavi »Agro-Merkur«
so listi večinoma lepo in objektivno poročali. Napadov pa se ni mogel zdržati »Šuftenblatt«, ki Je posvetil procesu dolg članek in le hotel pokazati politično ozadje procesa, češ, da je bil »Agfo-Merkur« proti Nemcem itd. Za «šuftenblattom» pa je prišla »Zarja«, ki je prinesla sledeče vrste: »Dr. Žerjav in njegova Com-pagnia bella je pridigovala absolutno narodnost, iz kojo so se izcimili tudi znani nesrečni dogodki.« »Suften-dattu« ni zamere — »Zarji« pa la-iko zamerimo, da piše tako. Včeraj se ji je pridružil tudi »Slovenec«, ki je Zarjo« citiral. Hijene!
— Slovenski notarji pri lustič-nein ministru. »Slov. Narod« poroča:
V imenu slovenskih notarjev sta včeraj izročila ljubljanska notarja Ivan Plantan in Aleksander Hudovernik pravosodnemu ministru dr. Hochenburgerju obsežno spomenico, v kateri so naštete krivice, ki se gode slovenskim notarjem na jezikovnem polju. Deputacijo jo vodil ljubljanski državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar. — Justični minister je obljubil, da bo dal zadevo, glede katere se je deputaciia pritožila, natančno preiskati in dati ljubljanskemu sodišču potrebna navodila. Poslanec dr. Ravnihar se je nasproti ministru zlasti pritožil radi Elsner-jevih fermanov glede notranjega uradnega jezika ter navedel posam-ne konkretne slučaje, ki kažejo v naravnost bengalični luči Elsnerjcvo »modrost«. Minister dr. Hochenbur-ger je izrekel z ozirom na povedano svoje začudenje ter obljubil tudi v tej stvari remeduro.
— Smrtna kosa. V petek je umrla g. Elvira Vidmajer, roj. Rotter, soproga g. Vojteha Vidmajerja, zav. uradnika. Pogreb bo danes ob %5. popoludne. R. I. P-!
— Iz Most. Kakor ze večinoma znano; da se tu pri nas dela vodovod, ampak stvar je pa druga, kar še ni tako znano. Tukaj je zaposlenih 40 do 60 delavcev, katerim se godi v nebo’vpijoča krivica. Zares ubogi trpini. Pomilovanja vredno delavstvo. Ako stopiš k njemu ter ga ogovoriš, kaj in kako da se dela ter kakšen je zaslužek, ti mora, ako imaš količkaj Srca, oko porošiti; ako pogledaš delavca v obraz, bral boš raz njegovega obraza največjo Žalost in tiplje nje. Same goljufije se godljo z delavstvom. Naj nekoliko navedem. "Vsak
delavec dobi odmerjeno svoje delo
Ljubljana.
— Aprilov a številka »Bodeče
Neže«. Današnja »Bodeča Neža« je namenjena aprilu. Oblečena jev epo zeleno pomladansko obleko. Na prv strani vidimo nevihte, ki gredo v ten nestalnih časih preko naših poljan, na zadnji strani je dober časovni dovtip. »Prijatelj slov. mladine« je v pravi obleki in deželne naklade se kažejo v pravi sliki. Kupite! Citajte.
— Za en kulturni škandal je z včerajšnjim dnem ljubljansko občinstvo bogatejše. Gledališko osobje je priredilo benefično predstavo in hotelo igrati »Legijonarje«, naročilo godbo — občinstva pa ni bilo. Predstava je morala biti odpovedana. Res sramota v vseh ozirih za ljubljansko občinstvo. Gugalnice v Tivoliju se neprenehoma gibljejo -- gledališka predstava v dobrodelne namene pa mora biti odpovedana. S tem svojim obnašanjem ljubljansko občinstvo direktno podpira tiste či-nitelje, ki hočejo enkrat za vselej naprtiti metropoli (!) Slovenije to sramoto, da ji preprečijo gledališče. Res sramota. — Danes zvečer bodo še enkrat poskusili.
— čuden orizor se je nudil včeraj na ljubljanskih ulicah. V mesto je korakalo vojaštvo našega domačega 17. pešpolka. Pred vojaštvom je korakal oddelek nemških dijakov njim na čelu pa je jahal na konju baje šain sin deželnega predsednika barona Schwarza. Ljudje so začudeno gledali, ker nihče si tega nc zna razlagati.
— K včerajšnji obsodbi. Našemu poročilu o razpravi v zadevi »Agfo-Merkurja« moramo spopolniti v toliko, da je bil tudi Lenarčič obsojen razim na štiri mesece navadnega za ppra tudi na en post vsak mesec, Lohen je bil pa obsojen na 5 mesecev strogega, ne navadnega zapora. V ‘rf1.1 Haljam je napravil glas o obsodbi najslabsi vtisk in splošna sodba je, ta sodba ni končana, to pa za-to, ker je sodnija najvažnejše dokaze odbila. Edino g. Lenarčič bo morda sedaj uvidel, da je njegova taktika zvračati vse na druge, zgrešena in da bi bilo bolje, da se je postavil
dolžini 5 m ter v širjavi 80 cm in v globočino 1.60 m to more izkopati. Kar znaša to 6 kubik. metrov, dobi pa plačano samo za 5 kub. metrov. Dalje, ko mu odmeri prostor, mu pa še po 30 do 35 cm ali več odmeri, tako da lahko rečeni, da vsak delavec pri vsakem takem oddelku skoro 2 kub. metra zastonj naredi. Tako ker ima, kakor sem že omenil, zaposlenih tisti podjetnik okroglo do 60 delavcev, mu dnevno zastonj skupno naredijo 100 kub. metrov. Cesta je zelo trda, tako, da izstradani delavci delajo od ranega jutra, ko solnce gor gre pa do temne noči, ter napravijo komaj par metrov ter ima od metra plačano samo 90 vin. (reci devetdeset vinarjev). Kje ste možje krščanski, kje si župan Oražem; ki pravite, da ste edino vi, ki se za delavstvo potegujete? Zares lep napredek! Lepo zastopate delavski stan. Ali je delavec žival. Ali nima tudi dušo kakor vi? Ali so to mogoče vaši voli, da jih v tako težko delo vpregate s tako majhno plačo. Ali so to mogoče vaši arniki, .da jih samo ob volilnih časih poveličujte in potem, ko minejo volitve, jm pa zopet odvedete v sužnost. Vam m li znano, da mora delavec tudi jesti, in da mora vsako stvarco drago plačati? Oče Oražem, kje ste? Zakaj tlačite delavstvo v sužnjiško prešo? Ako imate količkaj srca do svojega bližnjega, kakor je učil Kristus, mora se Vam srce omehčati, in napravili bodete korak, da se ne bo z delavstvom godila taka goljufija. Saj nismo v Sibiriji. Vaša naloga je kot
Žlinnil ril ra	nllČilll
župan, da se v svoji občini zavzamete za vse podložnike. Sicer ako se ne potegnete za delavstvo, Vam za sedaj tudi ne bodemo tako zamerili, ker se nam tudi Vi usmilite, ker ste kot skrben oče svoji družini, in ker bo kmalu prišel čas, ko bodete morali za novega državljana skrbeti. Ako naše delavstvo tujci odirajo, dajte vsaj Vi zanje skrbeti.
— Selo. Prizadeti posestniki na Selu naj si dobro zapomnijo, da sc je vršila komisija glede regulačnega načrta na licu mesta dne 31. marca 1914. Od prizadetih posestnikov na Selu ob stari občinski poti je zahteval g. Oražem, da se cesta razširi na osem metrov. Slavna komisija pa tega ni mogla g. Oražmu odobriti. Parkrat je ponovil ali zanum. Komisija mu zavrne, češ kako da more
žaKfffVati od pošČštfiikOV svet, ko je vendar njih last, ne pa občine. Ko smo pa prišli do moje ograje je rekel g. Oražem:	»Ta	tudi ni postavil
ograje po načrtu.« Ko sem to slišal, stopim bližje in vprašam gospoda kdo. da ni postavil ograje po načrtu.
Na to pravi g. Oražem: ali ste se prišli zopet kregat. Rekel sem, gospod Oražem, pojdite sem, jaz Vam bom takoj pokazal, da stoji moja ograja natančno po načrtu, kakor se mi je odkazalo. Tega pa g. Oražem ni hotel slišati. Ko sem zaprosil za ogled glede betonske ograje, sem predložil prošnjo v občinski pisarni.
To si vedno lahko vzamete na vpogled. V prošnji sem navedel, da nameravam napraviti betonsko ograjo samo ob zgornjem delu hiše. To se mi je tudi pri ogledu dovolilo. Torej čemu toliko besedi, ki so brez podlage. Sedaj Vam pa hočem ob krat-tem poročati, kako da sem iskal pravice. Pred dvema leti sem dobil odlok od županstva Moste, da moram ograjo odstraniti za pol metra. Temu odloku sem se uprl, in sem se pritožil na deželni odbor. Deželni odbor pa na gerentov odlok mojo pritožbo razveljavil iz teh razlogov. Ker ste ograjo samolastno postavili na občinsko cesto za pol metra, se geren-tov odlok postavno utemelji in vaša pritožba razveljavi. Pritožil sem se dalje na c. kr. upravno sodišče. Občina Moste je stavila drugi predlog, ki se glasi približno tako:	prejšnji
lastnik hiše je postavil ograjo za pol metra na občinsko cesto pred kakimi šestimi leti. Take izmišljotine županstva Moste so bile brez podlage. Tega mnenja je bilo tudi c. kr. upravno sodišče. Zato je razveljavilo odlok dež. odbora, kakor tudi odlok županstva Moste. Stvar pa še ni bila v redu, zahtevalo se je obravnave na licu mesta dne 29ega marca 1913. Jaz sem navedel priče, ki so bile zaslišane. Priče so dobro poznale ograjo poprej, nego jo je po znal župan Oražem. Zato so tudi lahko izpovedale, da nisem jaz postavil ograje na občinsko cesto, kakor tudi moj prednik ne, ker še danes stojijo stari koli na enakem mestu. Napravil sc je protokol, na istem tudi načrt in napovedbe zaslišanih prič, tako da je bilo vse v redu. Vso to stvar je vzel zopet v pretres deželni odbor. Kaj se je potem zgodilo? Deželni odbor mi dopošlje prepis dotičnega protokola, ki se glasi: Na licu mesta dne 29. marca 1913 je bilo konstatirano brez ugovora strank, da ograja stoji za pol meTr^ na občinski cesti. Sedaj se pa človek nagle!! S teli razlogov se mi je zopet pritožbo razveljavilo, ki ne odgovarja resnici proti originalnemu protokolu. Seveda sem moral nadalje iskati pravice. Napravil sem pritožbo zopet na e. kr. upravno sodišče, priložil sem tudi dotični prepis, ki sem ga dobil od dež. odbora. Stvar je pa pri c. kr. upravnem sodišču že kakih sedem mesecev. Jaz sem tega mnenja: Ako bi poslal deželni odbor originalni protokol na c. kr. upravno sodišče, bi bila stvar že zdavnaj, rešena. — Fran Hamberger.
—- Iz Sela. Pri komisiji dne 31. marca je slišala neka oseba, da se je g. Oražem izrazil, da on težko vozi do svoje hiše. Gospod Oražem, saj imate vendar zgoraj lep vhod. Ako ga želite pa še spodaj, pa lahko svojo ograjo nekoliko odstranite. Kako pa mi pridemo do tega, da bi se moralo več posestnikov tri metre umakniti z ograjami in to v korist eni sami osebi. Vse, kar je prav.
— Iz Ježice. Odkar nam je naš župnik S. Zupan zbral čisto katoliško slovensko, ljudsko stranko po imenu, a ne po namenu, imamo v naši občini čim dalje večje prepire in vedno več sovraštva. Stranka kot talca obstoja iz samih spreobrnjenih Pavlov, koritarjev, kimovcev, spokornikov in diplomiranih hinavcev. Kdor jih pozna, vsak sc jim mora smejati. Pustili bi jim pa to angelj-sko veselje, ako bi ne bi bili pri tem Vsi davkoplačevalci občine Ježica prizadeti. Padec Antona Vilfana z županskega stola in vedno hujši pritisk od farovža po pristaših omenjene stranke, oziroma občinskega odbora nam je najboljši dokaz, kako se je delalo v občini Ježica. Biti liberalec zato. da mu kot gostilničarju ljubljančani polnijo žepe, biti klerikalec zato, da dobi kot »žegnau« mož vse mogoče časti v občini kot župan. Biti predsednik krajnega šolskega sveta, blagajnik gas. društva, cestni odbornik itd. (in še tukaj poleg časti profit), znajo iskati samo politični kameleoni. Za časa njegovega županstva ni občina v drugem ničesar napredovala, ražun občinskih doklad, ki se vsako leto zvišujejo. Kar se je naredilo pri občini, se je na pritisk drugih naredilo. Imamo
dokaze za razne pojedine in gostč* vanja na kožo davkoplačevalcev na Ježici itd. Mašni plašči in cerkvene svetilke ne izpremene pregovora: da en krivičen vinar devetindevetdeset pravičnih sne. Z občinsko doklado smo letos priromali na 35 %. Vzroki povišanja in mnenja prizade-, tih so različna. Nekateri trde, da se bode s pomočjo povišanja doklade šola razširila. Mnenje mnogih staršev, ki morajo svoje otroke drugam v šolo pošiljati, je pa — naj se še ta’ šola zapre. Ako je nadučitelj Perko za šolski pouk bolan — a za privatno službo ne — ako ima dovoli časa za sprehod popoldan, bi tudi kliko nekaj časa žrtvoval za nadaljnc zobrazbo šolske mladine. Pa, kaj šemo zahtevati od spokornikov,, kateri so od farovške milosti odvisni. Drugi zopet trdijo, da so doklade za razne »likofe« in pojedine, tretji pravijo, da so doklade za prepotrebno čukulado itd. Vse to občutimo vsi in bomo čim dalje bolj občutili — zato bomo vse natanko obelodanili, posebno oiie, ki so dolžni skrbeti za blagor občine, pa služijo le sebi ali drugim. Sc še vidiuMn — Romarski vlak na Trsat. Sent-peterski župnik Petrič priredi 26. t. m. poseben romarski vlak. na Trsat. Ta vlak bode odhajal nekako okrog polnoči iz Ljubljane in prišel bode nekako ob istem času nazaj. Tukaj lahko vsakdo vidi, da ta vlak' ni namenjen v pobožnost, ampak za zabavo in dobiček. Ako bi bilo klerikalcem, oziroma Petriču, za resnično pobožnost, bi se odredila vožnja iz Ljubljane krog 5. ure zjutraj, ljudstvo bi bilo potem lahko že. ob 9. uri pri maši na Trsatu. Nazaj bi pa lahko vlak odhajal krog 5. ure popoldan z Reke in prišel krog 9. ure zvečer v Ljubljano. Torej tudi časa več kot dovolj, za Reko in nje okolico. Ampak Petriču je dobro znano, da vožnja po dnevi ni tako privlačna, kakor ponoči. Zatorej je sklenil, da ostanejo romarji, kar dve celi noči zunaj. Kar bode imelo potem, posebno privlačno silo in donašalo tudi lep dobiček. Če to ni nekaka kupčija s človeškim rnesom, potem ne vemo kaj more še biti. Pošteni stariši gotovo ne bodo poslali svojih hčera, na to Zabavo.
— Slovensko gledališče. Danes popoldne ob treh se vpr.izori zadnjič v tej sezoni sijajna burka »Nevždra-mljivl Izidor«. Igra je polna komičnih zapletljajev in situačne komike, tei> je dosegla vsakokrat velik uspeh. Naslovno vlogo igra g. Povhe, večje vloge pa igrajo ga. Bukškova, gdč. Gjorgjevičeva, g. Skrbinšek, g. Grom in g. Sest. Opozarjamo na to burko tudi pred vsem goste iz dežele — hočejo prebiti enkrat veselo popoldne, kajti »Neozdrainljivi Izidor« je brez dvoma najboljša burka letošnje sezije. Zvečer se ponove »Legijonar-ji«. Obe nedeljski predstavi se vršita pri znatno znižanih cenah. — Ker se vrše predstave v korist našemu dramatičnemu osobju, kateremu se imamo zahvaliti za letošnje večere v gledališču, opozarjamo posebej ljubljansko občinstvo, naj obišče te predstave v polnem številu in nai pokaže slov. igralcem z razprodanim gledališčem svoje simpatije. —-V torek zadnja predst. »Perjanica«, — Odborova seja »Matice Slovenske« bo v ponedeljek, dne šestega aprila ob štiri uri zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo predseduištva. 2. Potrditev zadnjega zapisnika. 3. Po-
ročilo o letošnji glavni skupščini. 4 Volitev predsedništva, ostalih funkcionarjev in volitev v odseke. 5. Podelitev častne nagrade za 1. 1913. 6. Novo imenovanje tajnika. 7. Slučajnosti.
— Vstopnice za Matične koncerte »Oljki« se od danes naprej dobivajo v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici po cenah: 6, 5, 4, 3 in 2 K; stojišča po 1 K 40 v.
— Orkester »Sokola I.« ponovno opozarja in vabi na koncert, katerega priredi danes (nedelja) 5. t. m. v restavraciji hotela »Tivoli«. Koncert traja od 4. popoldne do 7. zvečer, nato pa se vrši od 8. do 12. ponoči v, dvorani ples. Ker so na programu lepi, izbrani komadi in vstopnina jako nizka, namreč 50 vin. za osebo, zato se nadejamo da nas počasti slavno občinstvo z številnim obiskom. Posebno pa apeliramo na sokolske kroge da pokažejo z obilnim posetom, simpatije Še edinemu slovenskemu orkestru v Ljubljani Na zdar!
— Narodno-socijalna Zveza v Ljubljani, Zavedajoč se svoje dolžnosti skrbeti za izobrazbo svojih članov ustanovila si je na podlagi svojih pravil društveno knjižnico, katera se otvori danes ob 10. uri dopoldne in bo odprta vsako nedeljo od 10. do 12, ure dop. Vabimo vse člane, da si že danes ogledajo knjižnico, ki obsega lepo število knjig literarne vrednosti.
ter da si knjige pridno izposojujejo. Seveda še naša knjižnica daleko ne zadošča duševnim potrebam narodnega delavstva. Obračamo se torej do naših rodoljubov z vljudno prošnjo. da nam z ozirom na kulturni pomen naše knjižnice podarijo kar največ knjig, ki sc morda brez koristi prašijo po predalih. Naznanijo nam naj naslov, da pride knjižničar sam po knjige.
— »Slovan«, XII. — 3.: Alkohol: Pavel Golia. — Primicija v Slovenskih Goricah: Alojz Kraigher
— Tožba devojke: Fedja Dimitrijev.
— Slika z Adrije: Ignacij Gruden.
— Grobovi: Ivan Cankar. — V spominsko knjigo: Pavel Golia. — Ren-dez-vous: Fedja Dmitrijev. — Nove sinerl: Albin Ogris. — Francosko ilirska loža, itd.: Dr. F. Kidrič. — Povabljen nepoklicanec: Prostolav Kretanov. — Listek. — Med zapiski bi se z isto pravico, kakor se omenja Matosa, lahko govorilo in povedalo nekaj o jubileju čeških pesnikov Ma-charja in Sove! To konštatiramo brez očitanj. — List priporočamo in pričakujemo kmalu 4. številke.
— Resničen naraven čudež. V četrtek Je imela naša redakcija posebne vrste obisk. G. A. E. Delaunfi je nam pripeljal svojo družbo, ki se bo te dni kazala v Ljubljani: dve deklici z zraščenimi glavami in malo 'Asro. Deklici sta stari 27 mesecev, popolnoma pravilno razviti, toda glavi Imata zraščeni skupaj na temenu tako, da so noge ene in druge obrnjene v popolnoma nasprotno smer In da bi, če bi eno postavil na noge, druga ostala navpično z glavo na glavi prve. Drugače sta otroka popolnoma zdrava in tudi duševno primerno razvita ter nikakor ne napravljata neprijetnega vtisa, dasi seveda vzbujata globoko sočutje. Deklici ležita v dolgi košari. Glavi prehajata druga v drugo od temena do zatilnika. Odspredaj in odzadaj sta lobanji druga na drugo preraščeni (iiberschachtelt); zelo vidne so krvne žile. Berolinski profesorji so na
?odlagi rontgenizacije dognali, da lo-i. oziroma pokriva možgane obeh črepinja tako, da je operacija izključena, ne da bi se tvegalo življenje vsaj ene ali obeh dvojčic. Zrast je tako popolnoma, da se da pravzaprav o eni sami črepinji govoriti. Možgani obeh deklic pa so popolnoma samostojno razviti, tako da lahko ena dvojčica spi, medtem ko druga bdi. Tudi značaja obeh deklic sta popolnoma različna: ena Je resue, za mišljene nravi, druga pa vesela in živahna. Seda) že začenjata nekoliko govoriti in ni izključeno, da ne bi sčasoma morebiti začeli tudi hoditi, in sicer na ta način, da bosta s svojima telesoma tvorili narobe obrnjeno črko U, oziroma podobo podolga-ste podkve. Pripominjamo še, da so starši dvojčice popolnoma normalni; oče spremlja hčerki po svetu in tudi njuna teta, ki Ju oskrbuje. Videti Je, da se vse stori za čim večjo dobrobit In udobnost dvojčic. — Poleg dvojčic Stoli smo videli še drugo Čudo: najmanjše sedaj živeče človeško bitje — prltlikavsko Asro. Asra Je stara 16 let, Je 63 cm visoka in tehta 7 kg. Njen oče je pritlikavec, mati Aztekinja, to Je potomka rase, M Je v pradobi v Evropi živela, a Je izmrla, oziroma popolnoma degenerirala. Asri manjkajo mali možgani in Je zato nema, druge zmožnosti so pa naravno razvite 1 Malo bitje je silno vesele in šaljive nravi, vedno se smeje in neprestano živahno giblje, prav kakor vrtavka. Dvojčici In Asra sta razstavljeni v posebno zgrajenem Indijskem templju v Latter-manovem drevoredu od danes do Vključno Velikonočnega pondeljka. Občinstvu priporočamo, da si ta naravno-zanimivi pojav ogleda.
— Prijazen gost. Te dni je prišel brezposelni delavec Peter Zdešar iz Brezovice v neko gostilno na Zaloški cesti in Je zahteval pečenke. Ko so mu jo prinesli in ko jo je pojedel, si Je Zdešar naročil še eno porcijo, pri kateri je pojedel nič manj kot šest kruhov. Ker Je pri tem tudi navdušeno pil in ker je hotel še naprej jesti, se je zazdelo to gostilničarju sumljivo in zahteval je, da Zdešar plača račun. Ta pa ni niti slišati hotel o kakem računu, ker je imel namen pobrisati jo. Ko so poklicali stražnika in je ta prisilil Zdešarja, da plača, kar je pojedel in popil, je hotel grdoba pobegniti, kar pa se mu ni posrečilo. Dognalo se je ttidl, da ni imel pri sebi niti vinarja pač pa so našli pri njem dva kosa kruha, ki ga je ukradel gostilničarju, ko je šel ta po stražnika. Z Zdešarjem bo imelo opravka okrajno sodišče.
— Umrli so v Ljubljani. Antonija Zvonar, premogarjeva žena, 33 let. — Franc Dolar, železniški de-ttavec v pokoju, 60 let. — Vinko Božič, sin poštnega sluge, 9 mesecev.
Alfred Smid, strojnikov sin, 8 mesecev, — Neža Matko, zasebnica, 74 let. — Helena Cedilnik, bajtarjeva fena, 68 let. — Angela Jagodic, posestnikova hči. 2 leti.
— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v februarju 1913 zastavljenih dragocenosti) (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v mesecu aprilu 1913 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev in koles itd.) v četrtek dne 9. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica 2.
— Kdor plača lahko zahteva, in zahteva kupovalec gotovo samo tako blago, ki inu ugaja. Gospodinjam ugaja med vsenii kavnimi pridatki najbolj Kolinska kavna primes, ki jo zato tudi zahtevajo pri trgovcih. Napravi jim naiboljšo kavo. zato jo imajo najraje.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca marca 1914: 1658 strank je uložilo K 700.718.96. 1511 strank je dvignilo K 754.779.44. Stanje ulog K 43,655.507.93. Število ulo-žnih knjižic 30.091. V I. četrtletju 1914 se je hipotečnih in občinskih posojil izplačalo K 203.153.47, vrnilo K 427.201.66. Stanje posojil K 34 mili-509.176.09.
— Girardi v Ljubljani. V torek 7. in sredo 8. igral bode v operetnem filmu »milijonski stric« znani najboljši dunajski komik Aleksander Girardi v 50 ulogah, v kinematografu »Ideal«. Za ta film spisal je dunajski kapelnik in komponist Robert Stolz posebno godbo katero bode igral orkester tukajšne vojaške godbe pešpolka št. 27. — Nudi se nam torej umetniški večer prve vrste in ker je zanimanje Jako veliko, priporoča se zagotoviti sl sedeže v naprej, ker se lahko pripeti, da zadnji dan ne dobite več prostora. Predstave se vršijo ob 5., 7. in 9. in trajajo po 2 uri. — Danes in jutri še drama »Hudičev delež« z Valdemar Psilaudrom.
Od vellkono&ne nedeljo 12. do 17. aprila — 6 dni!
Modra miška!
Z Magdo Lessingi
Največja ia a&JkrašnejSa Učinkovita veseloigra te sezijet Neprestan bučen smehl
Klnematograi Ideal.
Trst.
To je pogodu našim sosedom Lahom. Petkov »Piccolo« prinaša »brzojavko« z Dunaja, ki se glasi tako-le: »V aprilski Številki revije »Nord und Slid« je priobčil grof Vol-tolini neki članek o Jugoslovanskem problemu ln med drugim pravi tudi, da se goji med Slovenci. Hrvati in Srbi v Avstro-Ogrski ideja za Veliko Srbijo in da se razvija iredentizem vedno bolj in to vsled nacionalnih bojev, ki se vrše med njimi (Jugoslovani) in Nemci, Italijani in Madžari. Ta iredentizem preti nevarnost naši državi. Članek tudi pravi, da je tudi nespametno misliti na trializem, to Je, da bi avstrijska vlada zgrešila, ko bi hotela zadovoljiti Jugoslovane s tem, da bi ustvarila Jugoslavijo, ki bi imela svoj parlament, kakor ga ima Ogrska; Jugoslavija, ki bi obstojala iz Kranjske (Koroške in Štajerske ne?!). Primorske, Dalmacije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, bi se ne vzdržala. (Zakaj ne?) Clankar priporoča avstrijski vladi naj se posluži italijanskega elementa proti Jugoslovanom; potrebno pa bi bilo zato tudi podpirati In odpomoči Italijanom in n. pr. tudi s tem, da se jim d& univerzo v Trstu.« — Tako torej! Tisti »učenjak« se torej boji za avstrijsko državo. Boji se iredentizma, ki se širi med Jugoslovani. Če se ganejo Jugoslovani, zatirani skoz in skoz, in zahtevajo mrvico pravice, so že nevarni? Molčali naj bi. da bi jih zadušili Nemci, Lahi in Madžari? Se preveč patrijotični so bili Slovani in so še vedno. Morda bi bilo boljše zanje, ko bi bili malo hladnejši. Ce Je pa res, da se širi med Slovani iredentizem. potem so krive temu le krivice, ki Jih čutijo Slovani — zakaj oni se v Avstriji le branijo proti krivicam: nikjer niso v ofenzivi. Pravica naj pride na dan — in vsa nezadovoljstva se poležejo. Lahi pa naj tudi malo potrpijo!
Ponesrečen poskus vloma. Te dni so obiskali vlomilci urade »Splošnega zavoda za pokojnine uradnikov«, ki se nahajajo v ulici della Caserma 4, II. V hišo so prišli s ponarejenimi ključi, ravnotako se jim je posrečilo odpreti tudi vežna vrata, ki vodijo v urade omenjenega zavoda. Ker pa se nahajajo uradi v več sobah, je bilo treba vlomiti par vrat, predno so mogli priti vlomilci do sobe. kjer se je nahajala blagajna z 8700 K. Tatovi so napravili na zunanji steni blagajne veliko luknjo;
stena notranjega predalčka pa je bila nedotaknjena. Tatovi so jo odkurili, predno so utegnili vlomiti predalček z 8700 K. Odšli so tedaj praznih rok, čeprav so imeli silno mnogo dela predno so prišli do blagajne. Najbrže so se ustrašili, da jih utegne kdo zasačiti, ali pa se jim je pokvarilo vlo-milno orodje. — Naslednji dan so našli uradniki odprta vsa vrata uradov, ključavnice so bile vse polomljene. Na tleh je ležalo vse polno vlomil-tiega orodja. Razume se, da so našli prevrtano tudi blagajno, a v njej je le ležalo še vedno vseh 8700 K, ki so bile zaprte v notranjem predalčku. — Tatovi so imeli načrt vseh sob in vedeli so tudi, kako je urejena blagajna in kje leži denar.
Velikanske tatvine v prosti luki. Poročali smo že o velikih ln organiziranih tatvinah, ki so se vršile v prosti luki že nekaj let sem in kar na debelo. Poleg glavnega osumljenca, skladiščarja Jakoba Pontella, je bilo aretiranih doslej še osem drugih oseb, ki so na sumu, da so sodelovali pri tatvinah. Vsi aretiranci se nahajajo v preiskovalnem zaporu. Preiskave nadaljujejo neprestano.
Na cesti je umrl v četrtek okrog poldneva sobni slikar Ivan Vincetič, star 42 let in stanujoč v ulici Olmo št. 14. — Revež je padel na ulici na tla in je pričel bruhati kri. — V nekolikih minutah je izdihnil.
Ribe tonlnF. Včeraj in predvčerajšnjem je bilo na ribjem trgu velika množina tovin; prodajalo se jih je kilogram po približno K 1:60.
Angleži v naši deželi. V petek je prišlo v Trst s parnikom »Ivernia« kakih 250 Angležev, ki potujejo po svetu, da si ogledajo zanimivosti dežel. Angleži so namenjeni obiskat tudi Kranjsko ter si ogledati predvsem podzemske jame v Postojni, Škocjanu in Divači.
Mučeništvo slovenskega gledališča.
Včeraj popoldne ob 5. je sklicala gledališka komisija anketo v mestno posvetovalnico, da se reši vprašanje slov. gledališča v Ljubljani. Na povabilo so se odzvali povabljeni v obilem številu. Poleg obč. svetnikov in zastopnikov se je posvetovanja udeležil tudi župan dr. Iv. Tavčar. Selo je otvoril g. Etbin Kristan kot predsednik komisije. Podal Je kratek preeted poloiala, v katerem se nahaja gledališko vprašanje
Telefonska poročila
EPIROTI POBITI.
Drač, 4. aprila. Uradno se poroča, da so bili Eplrotl po daljšem boju slednjič popolnoma poraženi. Albanska žandarmerija je v odločilni bitki zmagala. Korlca je v rokah albanske žandarmerije.
SPLOŠNA MOBILIZACIJA V ALBANIJI.
Rim, 4. aprila. »Agenzla Stefani« poroča iz Drača: Ministrski svet je v daljšem posvetovanju sklenil, da se odredi splošna mobilizacija po celi Albaniji.
AKCIJE NOVEGA KNEZA.
Drač, 4. aprila. Kralj se hoče postaviti na čeio albanske vojske, ki pojde nad Epirote.
Drač, 4. aprila. Albanski knez se je odločil sprejeti 10 milijonov, ki jih da Avstro-Ogrska in Italija pa 75-milljonsko posojilo.
ALBANIJA IN EPIROTI.
Pariz, 4. aprila. Francoska vlada izda noto kot odgovor na poslednjo noto grške vlade. V noti se predlaga, da se priporna Epirotoin vse
2*2?/ vefskem oz,ru ,n poleg te-ArgirokStS PiUStI poprava meJe P**
no kaknr n ,Z- vse note |e razvid-dfl s£? frLr. yU° diP'°ma‘ičnl krogi,
stalfšče da if3 T,ada postav|ia na stališče, da je epirotsko vprašanje
interno albansko vprašanje. Dale £ ne bodo nikake mednarodne garancije za izpolnitev epirotsklh zahtev.
ITALIJA POŠLJE ODDELEK VOJAKOV V ALBANIJO.
Rim, 4. aprila. Italija odpošlje v Albanijo večji oddelek lovcev na ra«p0,?K° mednarodni komisiji, da lažje izvrši svojo nalogo.
FBAJV MALIS,
dAplonairan. Icroj a<5.
Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst
Podružnica: Nabrežina 99.
Kam daste brusiti? ■ K brusača
I. Kraigherja
ZE-ijiaToljana,
Židovska ulica. Prvi umetni in fini brusaš z električnim obratom. — Trgovina z jeklenimi predmeti.
in je prečital »opravičilo« vis. dež, odbora, s katerim vis. dež. odbor naznanja, »da ni v stanu udeležiti se tega posvetovanja.
G. Kristan je na to pojasnil, da Je vsa metna subvencija za ieto 1914. izčrpana, da je sezone konec in da je za prih. sezono gledališče nemogoče, ako se sedal takoj ničesar ne ukrene. Ker pa dež. odbor odreka sodelovanje, ne ve, kje bi bila rešitev. — Na to je g. Pustoslemšek po-vdarjal, koliko le mesto storilo za gledališče — dežela pa nič — oziroma je še ovirala. Tu sta dva faktorja, ki bi morala skupaj delati. Ako en faktor odreče je nemogoče iti naprej in naj se glMaliifie pustl^ dokler ne pridejo boljši časi. G. Stefe svetuje na to, naj bi se poiskal tretji faktor med obema ~- ki bi vžival na obeh straneh zaupanje — to bi bil g.
Borštnik.	.	,	, ,
G Kristan pojasni, da tudi to ni rešilna pot,‘ ker pod takimi pogoji se ne more sklepati nikakih pogodb. Profesor Reisner pojasni položaj s
stališča igralcev, sigurati sezona	^	b“
povedati, da se igr« *
Ako se ne da za-
nejo za angažma.
Tudi on je mnenja,
naj se za čas'opus« gledališče da se naj se za cus s|ovetiska Ljubljana
pokaže ah < venskega gledališča.
J? man dr Ivan Tavčar pojasni na to vprašani® s svojega stališča kot žSran p£ra za 1914 le izčrpana. Mesto nemore leto* dati ni« vinar. in Tudi v bodoče U- 1915) bi moglo mesto podpirati gledališče le tako, da da ilovico podpore mesto, polovico dežela. Opojna na zasedanje deželnega zbora, Ki tj to vpra-
Ša“leG.r Kristan pojasni, da se je komisija že obrnila na1 d®!'®jniA.zbor’ glavar pa uloge msprej^ Ako se
deželni odbor drzi ako kot■ dosedaj ni moiiToče ničesar dcl&ti in je prop&d sovS* gledališča v Ljubljani nSiben G Kristan razvija na to leoe Sisli kako gledališče služi de-
deželi. — Prof. Ilešič pt a\ 1, naj se gledališka komisija P^d®’ morebiti se bo potem deželni odbor spomnil svoje kulturne dolžnosti. Mesto je storilo vse, kar ]e mog o — sedaj naj stori še dežela. G. Ldleg e mnenja, naj se počaka zasedanja dež. zbora. — G. Kristan na to zaključi anketo. Gledališka komisija je torej storila svojo dolžnost, ako dež. odbor ostane na svojem stahsču, je slovensko gledališče ubito.
Mesto vsacega posebnega obvostila
Vojteh Vidmajer, zav. uradnik, naznanja v svojem in v Imenu svojih dveh sinov Ljubomila in Danimira, svojim dragim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njegova preljubljena žena, mati, sestra in teta, gospa
Elvira Vidmajer, roj. Rotter
po dolgi in zelo mučni bolezni v petek ob polu 11. uri ponoči, previdena s sv. zakramenti v najlepši dobi preminula.
Pogreb predrage rajnice se vrši v nedeljo, dne 5. t. m. ob */«5. popoludne iz hiše žalosti Čopova ulica št. 21 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerlfvi sv. Petra. Predraga rajnica se priporoča v pobožno molitev in blag spomin.
V LJUBLJANI, dne 4. aprila 1914.
Prvi slov. pogrebni zavod Josip Turk
«v>\»
Ml>UV
-±=/r
ZA NOT
LJUBLJANA • ko
PRIMARIJ-HU«
UUCA-4
Pisemski papir.
Velikonočne in najnovejše
umetniške
razglednice
priporoča
Marija Tičar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26 in Resljeva cesta št. 7,
IfeuEedL tiLoTDxlaacx aacaj"kolone je
S „Puch“ vozno kolo Ig
model 1914,
ki »o vsled lahkega teka In trpežnostl povsod najbolj priljubljena
klavno zastopstvo in zaloga
t/^xT \TiXET specialna trgovina šivalnih llliN • V UIV^	strojev	in	koles
po-^fici. vilica. št. *7. — aLj-u.Toljaja.a..
Uia-toldaiia-
Nh zahtevanje pošljemo vzorce l
v-
i
i
!
1
T
fc
Ign.	Žargi	„P
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 5.
Največja izbera za šivilje in krojače, zadnje novosti taznega lišpa kot: čipk, riša, ostankov, vezenin (šlingerije), najmodernejše svile, dalje največja izbira kravat, srajc, ovratnikov, nogavic, rokavic, predpasnikov, modercev itd. itd.
Ub zahtevanje pošljemo vzorce 1