SUJDIJSKA KNJI2N CA V CELJU Izdala »Zasavski tednik, v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva ln uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje l. Trg revolucije 28 — Teletom 80-191 — Račun pri Komunalni banki vrbovii» ioo-714-i 146 — List Izhaja vsak petek. - Letne naročnina 480 din, polletna 840 din, četrtletna 120 din. mesečna 40 din. Cena izvoda v kolportaž) 10 din — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov, poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi. Iti moralo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo TEDNIK Štev. 15 TRBOVLJE, 10 aprila 1959 Cena Iv -v- « eiv \ It PROTI RAKETNIM OPORIŠČEM Na tiskovni konferenci v Držav-, m tajništvu za zunanje zadeve Pr<-’ilSlavnik tega tajništva Dra-jj “;U«ic Izjavil, da J* Jugoslavija eni1*110 Proti vzpostavitvi raket-oporišč nasploh, zlasti pa v sosednih državah. Takšni koraki Z® posebno škodljivi sedaj, ko si I? Prizadevamo za sporazumeva-3» kT1 so v nasprotju s potrebo, ”a bi dosegli ugodno vzdušje za Pogajanja. NORVEŠKA IN DANSKA NOČETA RAKET Norveški premier Gerhardsen in ™anski obrambni minister Hansen •‘a pred dnevi na neki slovesmo-=ti ponovno izjavila, da njuni dr-SY1 ,ne bosta dovolili gradnje ra-Jjetnih °lpor^ na svojem 1S|WO MLADIH GRADITELJEV Predsedniku titu hripP^alave mladinskih delovnih gr mi, l- aprila v Nišu so mladi heSateUl poslali predsedniku Titu Hk7*™o pismo. Jugoslovanski dly *ncl. ki so te dni pričeli gra-*Potai V °d,ek ceste Bratstva ln prejr0*’1, so v pismu sporočili ha . cdnlku Titu, da so ponosni lija,; akc|Jo, ki je nadaljevanje Uje ga dela naše ponosne Par-fleiiv„ leto, slavi io-letnlco svoje «ua^1 In vzbuja ponos in ob- POSTOPNA IZVEDBA NAČEL REFORME ŠOLSTVA NOVA ŠOLA 0 vseh teh problemih, ki jih prinašamo v grobih obrisih, bo te dni razpravljal svet za prosveto FLRJ in določil splošna načela, tako v pogledu vseh teh vprašanj kakor tudi glede osnov učnega načrta in progrmna za gimnazije — Vzporedno s temi" področji osnovne šole in gimnazij so pričeli delati tudi na proučevanju problematike strokovnih šol in uresničevanju njihove organizacijske in vsebinske oblike, kar predstavlja v sklopu enoletnega vprašanja našega šolstva vsekakor eno najvažnejših in najaktualnejših vprašanj Pravkar prispelo «11 OBRATNI Da «| j, **** TRBOVLJAH «• je dcIOVIli kolc^ ^ •-.-■.-»■a iamcbaira nhrafn milu TRBOVLJAH «• >“«* ” „sKcga jamskega obrata rudnika Trbovlje-Hrašti. ’ ;L.l obratni delavski svet, ki se je ta mesec že sešel na prvo zasedanje. Za predsednika obratnega delavskega sveta je bil izvoljen Franc Naglič. Na tem zasedanju je upravnik obrata Trbovlje, ing. Ivančič seznanil obratni delavski svet s proizvodnimi nalogami obrata v letošnjem letu. Končno so postavili š» štiri komisije in sklenili, da bo trboveljski jamski obrat nakopal v počastitev 40-letnice KPJ 15.000 ton premoga več. S tem bo ustvaril znatna finančna sredstva, ki bodo v korist celotnemu kolektivu rudnika. BRIGADNI VEČER V VIDMU-KRŠKEM - Mladina vidma- Krškega je pripravila brlgadni večer, ki je lepo uspel. Brigadirjem je spregovorila predsednica občinskega komiteja LMS Vldem-Krško tov. Ivica Žnidaršič, govoril pa je tudi sekretar občinskega odbora SZDL Videm-Krško tov. Slavko Sribar. NOVI UPRAVNI 0DR0R RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK Na torkovem zasedanju v predavalnici Delavskega doma je delavski svet rudnika Trbovlje-Hrastnik potrdil zaključni račun podjetja za leto 1958 in izvolil nov upravni odbor. Več o tem zasedanju bomo poročali prihodnjič TEDEN ČISTOČE V VIDMU-KRŠKEM Videmsko-krško turistično društvo se je začelo pripravljati na začetek nove turistične sezone. Da bi mesto ob Savi z okolico napravilo na vse obiskovalce kar najlepši vtis, bodo imeli v času od 10. do 16. aprila na področju vse občine drugi občinski teden čistoče. V tem času bodo poskrbeli za obnovo ali popravilo pročelij posameznih zgradb, okna in balkone bodo okrasili s cvetlicami, popravili in prepleskali bodo ograje vrtov, obnovili stare napisne table ali jih zamenjali z novimi, pospravili z dvorišč vso navlako itd. O realizaciji reforme šolstva, to je splošnega zakona o šolstvu, moremo reti, da je vprašanje osnovnih šol (obvezno osemletno šolanje) v načelu rešeno. Zvezni zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj je izdelal in natisnil monografijo »Osnovna šola«, v kateri so na preko 300 straneh obdelana vprašanja učnega načrta. programa posameznih disciplin, kakor tudi določena organizacijska ln pedagoška vprašanja. Ta monografija ni kak obvezni ali predpisani dokument, vendar bo izredno dobro služil učiteljem kot priročnik in kot podlaga za detajdnejšo razdelitev učnega plana in programa, ki jo bodo prinesle posamezne ljudske republike. To, kar je zakonsko obvezno, so osnove učnega plana in programa, ki jih je potrdil svet za prosveto FLRJ in ki rešujejo tiste principe, osnove in določena struktualna vprašanja, ki morajo biti v osnovnih šolah celotne države enotna. Nadaljnji korak so zakoni o osnovnih šolah, ki jih bodo prinesle ljudske republike. Organizirana je koordinacije, to je sodelovanje med republikami, izdelan. skupni vzorec zakona, ki ga je pregledal odbor za prosveto Zveznega Izvršnega sveta in h kateremu so Izdelali določena priporoči a, sedaj pa je treba počakati, da republike ta zakon prinesejo in izvedejo. S tem je, kar se tiče osnovnih šol, rešena tista materija, ki izhaja iz zakona in ki se nanaša na določene predpise In regu-latlve. Jasno je, da se bo prava reforma razvijala vsebinsko v samem delu učitelja, v življenju samih šol, v vsakdanjem neposrednem uresničevanju ciljev, nalog socialistične vzgoje In procesu izobrazbe. Verjetno bo še letos na podoben način rešeno tudi vprašanje gimnazij. Svet za prosveto bo moral postaviti osnove učnega načrta ln programa, VREME Nestalno s pogostnimi padavinami in močnimi ohladitvami, tako da je možen tudi sneg do nižin. V jasnih nočeh nevarnost slane. ljudske republike pa bodo morale prinesti razdeljen učni na. črt in program kakor tudi zakon o gimnaziji. Delo ob teh vprašanjih je v teku. Zvezni zavod je natisnil monografijo »Gimnazije« (v istem smislu kakor »Osnovna šola«), svet za prosveto pa proučevanje vprašanja osnove plana in programa strukture gimnazije. ?e sam splošni zakon o ol-stvu postavlja določene principe v pogledu gimnazij, hi spreminjajo dosedanji značaj teh šol. Ta načela so na primer naloga gimnazij: »da razširijo in d Inski organizaciji Ljudske tehnike in podobno; b) mesto in obliko obveznega ustvarjalnega dela učencev, katerega namen je vzgajati ga v delu, da se navadi na način dela in na odnose -roti delu. Povezovanje z določenimi proizvodnimi podjetji, kmetijskimi posestvi, plani in akcijami komune, v kater deluje šola, ln podobno; c) organizacija in struktura splošnega ln Izbirnega pouka. Učenci se more-i™ (in morajo) opredeliti v določenem razredu (verjetno od drugega razreda PIŠE: IVO FROL, pomočnfk sekretarja za prosveto ZIS paglobe znanje pri-rodnlh in družbenih ved ln splošne tehnične Izobrazbe«; v strukturi: »pouk v gimnaziji vsebuje splošni in izbirni del«; dalje: »gimnazija pripravlja učence, ki to žele, za posamezne praktične dejavnosti«. O tem se sedaj vodijo diskusije in razglabljajo glede strukture gimnazije sledeča vprašanja: a) kako, v kakšnem obsegu in na kak način zagotoviti gimnazijskim učencem, da dobe tudi sodobno tehnično izobrazbo. Ali naj se tehnično Izobraževanje uvede kot poseben predmet ali naj se poveže s praktičnim, ustvarjalnim delom učencev, ali morda s svofeedno aktivnostjo v šolskih delavnicah, mla- gimnazije dalje) za skupino predmetov, ki jim Je bližja in v kateri so bodo obširneje izobraževali, Kot osnovne skupine se predvidevajo družbene ln prLrodne vede. Učenec, ki si na primer izbe, < pri rodne vede, se bo manjšem obsegu (potek splošnega pouka) učil o predmetih, kakor so to na primer zgodovina, geografija, tuji jeziki ln podobno, v .večjem obsegu (potek izbirnega pouka) pa fiziko, matematiko, biologijo in podobno. No tam, kjer so dane možnosti, bo verjetno prišlo tudi do ožjih grupacij in variant splošnega in izbirnega pouka, a mogoče bodio v mestih, kjer je več "imnazij, posamezne gimnazije kot take predstavljale določen tip šole v smislu učnega in izobraževalnega načrta. V tem okviru se rešuje tudi vprašanje klasične gimnazije, kjer je obvezno Izbirno učenje, usmerjeno na klasične jezike in humanistične vede. To so vprašanja, ki se, kakor že rečeno, sedaj proučujejo; d) da bt gimnazija mogla piti tudi zaključna šola, da bi dala določeno znanje, ki ga je mogoče izkoristiti neposredno po končahi šoli v določenih službah (to je, da ne bo orientirana izključno na nadaljevanje šolanja na fakultetah), se uvede pouk posameznih praktičnih dejavnosti, kakor so na primer stenografija, strojepisje, knjigovodstvo in podobno, po prostovoljni izbiri učencev. V diskusiji je bilo postavljeno vprašanje, ali se ne bi mogla ta skupina predmetov vključiti v obvezni izbirni del. To pomeni, da bi se učenec za izbirni del mogel na primer odločiti za družbene ali za prirodne vede ali za praktične dejavnosti (ki bi se v tem primeru seveda razširile In povezale z določenimi učnimi področji, kakor na primer ekonomika ln drugo). NASA RAZGLEDNICE GOJENCI VOJAŠKE AKADEMIJE PRED ODHODOM NA MARS Skrb za borce V HRASTNIKU PET IN POL MILIJARDE Na prvem sestanku plenuma občinskega odbora SZDL v Hrastniku Je predsednik občinskega ljudskega odbora orisal glavne značilnosti družbenega plana okraja in občine Hrastnik. Prav tako je očrtal vse dane pogoje za izvršitev družbenega plana in se dotaknil problemov, ki jih bodo morali reševati letos občinski ljudski odbor in tudi posamezne gospodarske organizacije v kraju. Bruto proizvod v občini je znašal lansko leto 5 milijard 521 milijonov dinarjev, letos pa je preračunan na 5 milijard 598 milijonov. Za to leto predvidevajo, da bodo imela nekatera gospodarska podjetja v okviru hrastniške komune i.e-koliko manjšo, realizacijo, tako na primer radeška Papirnica za 79 milijonov, medtem ko se bo le-ta v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku dvignila za 75 milijonov din. Plenum je za predsednika občinskega odbora SZDL Hrastnik ponovno izvolil tov. Jožeta Klanjška, za sekretarja pa tovarišico Fani Vezovišek. Izvolil Je nadalje komisije, tako na primer za dotacije društvom, za družbeno upravljanje in za letovanje otrok. H. V. Pred kratkim so se v Zagorju sešli člani organizacije ZB NOV na redni letni skupščini. Obravnavali so svoje delo v preteklem obdobju ln ugotovili, da so kljub nekaterim pomanjkljivostim opravičili zaupanje večine članov v organizacijo. Odbor ZB NOV Je predvsem skušal usmeriti delovanje borcev v vse politične in družbene organizacije. Mnogi bivši borci so danes zavestni oblikovalci družbenega življenja In novih družbenih odnosov med ljudmi in skušajo s svojimi ^bogatimi izkušnjami, pridobljenimi v ljudski revoluciji ln v javnem političnem življenju, razvijati družbeni mehanizem. Vendarle stoje nekateri borci še venomer ob strani ln pod najrazličnejšimi pretvezami ne sodelujejo v političnem dogajanju občine. Občni zbor se Je odločil za pritegnitev vseh borcev v aktivno družbeno življenje in za povečano skrb pri vseh tistih borcih, ki upravičeno pričakujejo pomoč svoje organizacije ln ostalih družbenih činlteljev. V razgibani razpravi so borci prinašali številne predloge ln pobude za nadaljnjo poživitev organizacije, precej časa pa so se pomudili tudi pri problemih svojega kraja. Borcem je govoril še sekretar občinskega ko- N0VI DOL POVEZAN S TRBOVLJAMI N o v i D o 1, 7. aprila. — Rudarji rudnika Trbovlje-Hrastnik so dane? popoldne dosegli veliko delovno zmago: dogradili so zvezni rov, ki povezuje najmlajši rudniški obrat Novi Dol s Hrastnikom ln Trbovljami. Lepe delovne slovesnosti so se udeležili člani delavskega sveta, uprave in tehničnega vodstva rudnika. O pomembnosti nove jamske zveze je spregovoril glavni inženir rudnika tov. Prezelj. — Rudarjem k njihovi delovni zmagi iskreno čestitamo. miteja tov. Rudi Bregar, Irt je obrazložil članstvu najaktualnejše gospodarsko - politične naloge zagorske komune ln pozval borce, naj se 5e bolj borijo za izpolnitev vseh nalog, ki stoje pred občani. Seja ObLO Zagorje Med obsežnim dnevnim redom zadnje seje občinskega ljudskega odbora v Zagorju je bilo na vrsti tudi poročilo tajnika o delu občinske uprave v pretečenem obdobju. Poročilo, o katerem bomo še podrobneje pisali, obravnava dobre in slabe stran; delovanja občinske uprave, predvsem pa naglasa potrebo po nadaljnjem izobraževanju občinskih uslužbencev. Odborniki so se tokrat v celoti seznanili s funkcioniranjem uprave in v razpravi sprejeli tajniško poročilo. KRATKO - NEZNANO ZANIMIVO ■ Življenjski stroški s> n v zadnjih letih v Zahodni Evropi različno gibali. velja Indeks cen 100 »a leto 1063. potnim so veljali v začetku letošnjega leta Indeksi v posameznih deželah: Belgija 108, Danska 116, Francij* 124, Vell-Britanija 116, Itallj« IM. Nizozemska lls, Norveška 116, Portugalska 105, Švedska 119, Avstrija 116, Švica 108 ln Za-Nem&ljta 109. 8 Po drugi svetovni vojni Je naroenl-la Jugoslavija mnogo denarja v Inveetl-cNe za obnovo in razširitev jadranskih Pristanišč, Danes imamo mimo nekaj »to 'banjii|, pristanišč tudi osem velikih, ki ahko sprejmejo tudi največje prekooceanske ladje. Največje pristanišče Je na •»•ki, kjer je čez 6000 metrov Izgrajene ®bale. Od tega Je 3676 m operativne oba-'6 a 40 dvigali ln vrsta drugih mehanl-alranih pristaniških objektov. V naših največjih lukah imamo osem kilometrov operativne obale. Povečanje operativne "bale na je povečalo tudi promet v prl-s anlščlh. Samo v petih velikih prlsta-n,*ilh je lani pristalo 34.626 ladij, pro-"J®* blaga pa je znašal 7,129.217 ton In ekreg 1000 potnikov. ^ Na svetu rede okoli milijardo glav ®°V4A* živine ln okoli 1,2 milijarde drob- nice. P,rl nas Je število živine manjše kot pred 26 ali 30 leti. Takrat smo Imeli skupaj 26 milijonov glav govedi, konj ln drobnice (na 14 milijonov prebivalcev), dane« pa imanr)o na 18 milijonov prebivalcev — 20 milijonov glav živine. Nazadovalo pa je število konj ln koz. W Zvezni zavod za statistiko v Beogradu bo prihodnje leto dobil »elektronski center«. Pravkar pričakujejo potrebne stroje iz New Torka. V elektronskem centru bo petnajst strojev, ki imajo Ime 705. Na prvi pogled tem strojem ne bi prisodil 1, da lahko v eni sekundi opravijo tolikšno delo. Neki stroj, ki je za laika podoben nekoliko večjemu hladilniku, lahko v eni url »prepiše« na trak 15.000 kartonov « podatki o prebivalstvu. Potem so tu »troji. Iti so univerzalni matematiki. Ti stroji seštevajo, delijo, množijo, odštevajo, korenin Uo ln opravljajo druga matematične operacije. H Letos bodo začeli s proizvodnjo v separaciji premogovnika v Brezi, katere kapaciteta bo 800.000 ton. S proizvodnjo bo začela tudi nova tovarna vezenega lesa v Sanici z letno zmogljivostjo 4.400 kvadratnih metrov vezanih plošč in 400 kvadratnih metrov furnirje letno. S poizkusnim obratovanjem bo začel tudi prvi oddelek velike ln moderne tovarne sulfaine celuloze v Banja Luki. V Zenici bo v rednem pogonu tudi tretje peč. ki bo dajala lilO.OOO ton surovega jekla na leto. 4D Zahodnonemško ministrstvo za gospodarstvo je objavilo podatke, po katerih j er zahodnonemška proizvodnja v letošnjem Januarju doživela največji padec v zadnjih sedmih letih. Proizvodnja se je zmanjšala za 6,1 odstotka. g V laboratoriju univerze v Wlscon-sinu živi že dlje časa pee, ki Ima eno srčno zaklopko narejeno lz umetne mase Zdravniki, ki proučujejo ta primer, upajo, da jim bo uspelo izdelati polagoma takšne umetne srčne zaklopke tudi za ljudi, ki jim zdaj vsak čas grozi smrt zaradi hujših ali mani nevarnih napak pri srčnih zaklopkah. | Že v lanskoletni mladinski delovni akciji na avtomobilski cesti Zagreb — Ljubljana je Tovarna motornih koles TOMOS Iz Kopra prispevala precej motornih koles, ki so služila prometnim potrebam mladinskih brigad. Nešteto mladincev In mladink se je na teh motornih kolesih naučilo ravriatl z njimi ln se set znanllo z osnovnimi pojmi la motoristike Tudi v letoSnjlh mladinskih delovnih akcijah pri gradnji avtomobilske ceste Paračin — Niš ln Negotin — Demlr Kaplja bodo nadaljevali s tem programom tehnične vzgoje mladine, obogatenim z lanskoletnimi Izkušnjami. Avto-moto zveza Jugoslavije namerava v ta namen organizirati po vseh mladinskih delovnih brigadah posebne tečaje. Ob zaključku delovne akcije pa bo tovarna Tomos najboljšemu tečajniku izročila kot prvo nagrado svoje darilo turno motorno kolo SV-175 ccm. Za drugo nagrado pa te določen popularni moped Collbrl 50 ccm g| Svojevrstni in rekordni uspeh je doseglo Tomosovo motorno kolo SG-250 ccm, last Uprave za ceste okrajnega ljudskega odbora na Reki. Vozač motornega kolesa je s svojim vozilom prevozil 100 tisoč kilometrov brez generalnega popravila. To Je brez dvoma velik in pomemben uspeh, ki ponovno potrjuje kvaliteto in vzdržljivost Tomosovih motornih koles, posebno še, če upoštevamo, da vozilo ni služilo v turistične namene, temveč Je opravljalo svoje službene poti po neugodnih cestnih terenih. Seveda gre del zasluge za ta uspeh tudi vozaču motornega kolesa, ki Je upošteval tovarniška navodila za vzdrževanje in uporabo svojega vozila. V dubrovniško pristanišče Gruž še ni pikoli prispelo toliko turističnih in izletniških ladij ter toliko turistov kot preteklo soboto. Ce ne štejemo rednih potniških ladij in tovornih ladij, je bilo tega dne zasidranih v Gružu sedem naših in tujih ladij s skupno 60.000 brt. S temi ladjami je pripotovalo v Dubrovnik 1088 tujih turistov. Z Italijansko ladjo »Vulca-nia«, ki letos prvič plove na progi New York—Trst, je prišlo 519 Angležev, Francozov In Američanov ter 19 naših rojakov, ki so pripotovali v domovino. Z romunsko in grško ladjo je pripotovalo 385 francoskih turistov, ostale turiste pa so pripeljale domače ladje »Dalmacija«, »La-stovo« in »Istra«. g V Beogradu gradijo nov hotel »Jugoslavijo«.' Hotel bo trikrat večji od »Metropola«, stal pa bo blizu obale Donave. Pred hotelom bo moderno kopališče s kabinami, stalno pristanišče ln velika terasa. V pritličju bo velika garaža za več kot 100 avtomobilov, več prostorov za parkiranje, park itd. Novi hotel bo Imel 660 sob ter se bo po svojih zmogljivostih uverščal med največje evropske hotele. Množičnost, hkrati kvaliteta | 40 LET KPJ S 40 LET KPJ • 40 LET KPJ • 40 LET KPJ • 40 LET KPJ #40 LET KPJ # 40 LET Morda bodo za uvod najzgovorneje spregovorile prav številke: v organizacijah LT ljubljanskega okraja je pred dvema letoma delovalo 8.860 ljudi, zdaj pa 13.380. Od 58 organizacij v letu 1957 pa se je število povzpelo na 91. Na lanskoletni mladinski delovni akciji na cesti Ljubljana—Zagreb je LT pripravila nad 1.200 različnih tehničnih predavanj, raznih tečajev pa se je udeležilo 3.000 mladincev. V akciji »Mesec dni tehnike V šolah« je sodelovalo 72 šol s 15.088 učenci. Po šolah je bilo na novo ustanovljenih 23 klubov mladih tehnikov z 932 novimi člani. V zadnjih dveh letih jc obiskovalo razne tečaje 2.765 ljudi. Vsaj osnovno tehnično znanje je v današnjem »vetu nuja. Tako prebivalec mesita kot vasi se srečujeta v vsakdanjem življenju s tolikimi tehničnimi opravki in problemi, da je skoraj nujno, da si pridobita vsaj osnovno znanje. Največjo pomoč v tem pa mu lahko nudi Ljudska tehnika kot množična in kvalitetna organizacija za tehnično izobrazbo. Ljudska tehnika ima še posebej pomembno vlogo pri vzgoji delavcev v industriji in kmetijstvu. Bolje bodo znali ravnati s stroji, bolj, ko bodo seznanjeni s sodobnimi tehničnimi dosežki, uspešneje bodo lahko opravljali svoje vsakodnevne dolžnosti. Na občnem zboru LT ljubljanskega okraja, kd je bil v nedeljo v Trbovljah, so ugotovili, da je bilo zadnje delovno obdobje Ljudske tehnike tega okraja najbolj plodno v vseh 11 letih obstoja. Ljudska tehnika si je utrla pot In našla svoje privržence v številnih novih krajih, o vsem tem pa priča tako povečano število članov kakor tudi osnovnih organizacij. Ljudska tehnika posveča že nekaj časa po-»ehno pozornost delu z mladino. Prizadevanja niso bila zaman, saj je opUziti poživljeno tehnično delo na večini šol. V ljubljanskem okraju deluje trenutno 72 tehniških krožkov. OO LT se je najprej lotil sistematične vzgoje učnega kadra. Pripravil je več tečajev in seminarjev, ki so se jih udeležili učitelji iz 142 šol. Okrajni odbor Ljudske tehnike je v letu 1958 do 1959 opremil 20 šolskih delavnic v skupni vrednosti 809.230 din. V minulem letu je doživela velik uspeh akcija »Mesec tehnike na šolah«. V tem času so pripravili vrsto propagandnih prireditev, organizirali pa so tudi zbiralne akcije za opremo šolskih delavnic. Posebno mesto pripada organizacijam LT v industriji. Njene naloge za napredek in povezanost tehnike z življenjem niso niti majhni niti nepomembne. Vrsta komisij pri OO si je v tej smeri zadala že vrsto nalog. Omenimo naj samo načrt elektrostrojne komisije, ki bo storila vse za ustanovitev preizkusnega centra za tehnično opremo gospodinjstva, kjer naj bi se gospodinje pred vsakim nakupom dodobra in brezplačno seznanile in preizkusile električne aparate, ki jih bodo zanimali. Nedeljski občni zbor je sklenil naj bo razen skrbi za množičnost vedno na prvem mestu tudi skrb za rastočo kvaliteto dela v organizacijah LT. Precej telaiv pa ima Ljudska tehnika na področju bivšega kočevskega okraja, ker je tedanji OO LT Kočevje slabo delal in pustil za seboj vrsto nepravilnosti in nevšečnosti. V letu 1958 se je priključilo k ljubljanskemu okraju tudi 12 organizacij Ljudske tehnike iz bivšega trboveljskega okraja. Na tem področju povzroča glavne težave pomanjkanje potrebnih finančnih sred- stev, prostorov, delavnic, orodja in tudi strokovnih kadrov. Tu obstajajo tudi občipski odbori, ki sicer še niso povsem utrjeni, vendar že odigravajo pomembno vlogo pri tehničnem izobraževanju mladine in odraslih. C-l Novo kopališče v Zagorju V občinskem družbenem načrtu za leto 1359 Je med drugim predvidena začetna gradnja novega kopalnega bazena v Potoški vasi, kraju, kjer so že igrišča in prostori športnega društva »Proletarec«, in kjer so predvideni še nekateri drugi telesno-vzgojni in športni objekti. Četudi je v družbenem načrtu rečeno, naj bi se letos delno spremenili že obstoječi načrt! za gradnjo novega olimpijskega bazena, za kar so predvidena potrebna sredstva, so volivci na zborih volivcev že tudi predlagali, naj se že letos prične s pripravljalnimi deli tako, da bi bilo novo kopališče zares dograjeno v prihodnjih dveh, treh letih. Zamisel o gradnji novega kopališča v Zagorju ni nova. Ze pred letom so občani razpravljali o potrebi takega objekta družbenega standarda, vendar zaradi pomanjkanja sredstev, predvsem pa zaradi mnogih drugih, nad vse važnih potreb, ni bilo moč uresničiti zamisli. Občinski ljudski odbor je naročil le načrte in skupno z merodajnimi činitelji nekako določil lokacijo. Seveda tudi zdaj ne bo na razpolago kdo ve koliko sredstev, toda računati je na pomoč republiških telesnovzgojnih in športnih organov, ki bodo verjetno prispevali svoj delež za izgradnjo kopališča. Resda imajo Zagorjani kopališče na Izlakah, res pa je tudi, da zaradi! oddaljenosti ln precej dragega prevoza marsikomu ni bilo mogoče več kot enkrat tedensko obiskati ta turistični kraj. Sicer pa bo treba misliti na dokončno ureditev, ki naj bi Izlakam prinesla sloves večjega turističnega središča, namenjenega širšim potrebam. Kajpak bo predvidena gradnja novega kopališča v Potoški vasi zahtevala vsestransko sodelovanje vseh Zagorjanov. Mnogo zemeljskih in drugih del bo moč opraviti s prostovoljn/im de’om, potrebna sredstva pa nameniti za tisto, kar ljudje ne bodo mogli opraviti s prostovoljnim delom. Sicer pa verjetno pomoč in sodelovanje občanov pri gradnji tako pomembnega objekta ne bo predstavljala kakih večjih težav. Ljudje se zavedajo, da ho kopališče služilo predvsem njihovim potrebam in njihovemu razvedrilu. (v) Zagorje »TROIS GARCO.NE ET UNE FILLE« — Dramska družina Svobode Kisovec je znova oživela z uprizoritvijo Rogerjeve komedije »Trije fantje in eno dekle«. V naslovnih vlogah so nastopili sami mladi igralci, ki so pokazali resnično ljubezen in interes do odrskega ustvarjanja. Delo je režiral Anton Ustar.Obetajo si tudi gostovanja v Cemše-niku, na Izlakah, v Šmartnem pri Litiji, v Hrastniku, v Preboldu pri Celju, v Laškem im na Viru prt Domžalah S starejšimi Igralci pa pripravlja tov. Ustar enodejanko »Put«, k* jo bodo uprizorili v počastitev 40-letniee KPJ. (R. P ) Načrti brež Skih gasilcev Na področju brežiške občine deluje 31 gasilskih društev. ObGZ bo tem društvom tudi v bodoče nudil vso pomoč. Več pozornosti nameravajo posveti* vključevanju In strokovni vzgoji žena. V ta namen bodo pripravili dve konferenci za vse referentke ženskih odsekov. Opravili bodo tudi ocenjevanje gasilstva In gasilskih enot, pripravili pa bodo tudi večjo prireditev s kvalitetnim in bogatim programom v počastitev 40-letnice ustanovitve KPJ in SKOJ. Najboljšim pionirjem — gasilcem, ki se bodo med seboj pomerili v Izvedbi gasilskih vaj, bodo zagotovili 14-dnevni oddih v počitniškem domu v Pacugu v Slovenskem Primorju. 16 predavanj - 4200 poslušalcev Izobraževalna komisija pri občinskem odboru SZDL v Hrastniku je skupno s pomočjo Svobod napravila lep program izobraževalnega dela. Vrsta te izobraževalne akcije so predavanja na Ljudski univerzi. V zadnjih treh mesecih so Imeli v Hrastniku 16 predavanj, ki jih je obiskalo 4.200 ljudi. S predavanji pa so tudi pričeli na Dolu pri Hrastniku. Po ustanovnem kongresu KPS leta 1937 je Komunistična partija izdala proglas »Kaj hočemo-" z 90 podpisniki. Ta proglas smo razpečali med najzanesljivejše ljudi. Prav z zanimanjem so ga čitali delavci v podjetjjih in doma. Pri razpečavanju letaka so sodelovale tudi žene. Ko se je ta proglas znašel tudi v javnem lokalu, v gostilni pri Malgaju v Gabrskem, so ga orožniki zaplenili. Pričelo se je zasliševanje na sodišču v Laškem — odvijala se je nit ljudi, ki so bili povezani z razpečavanjem letakov. Zadnja sem bila zaslišana jaz. Ko so me hoteli prisiliti, naj priznam, da sem bila med organizatorji za razpečavanje, sem jim naivno v smehu odgovorila, da sem ta letak pobrala na cesti kot reklamni letak. Za to dejanje sem bila kaznovana z 48 urami zaporne kazni, ki sem jo prestala v kleteh trboveljske občine. Leta 1939, ko je predaprilska Jugoslavija sklenila pogodbo z Nemčijo za izvoz živeža, je pri nas nastala draginja. Komunistična partija je takoj stopila v akcijo. Organizirala je protidraginjsko akcijo, v kateri sem sodelovala tudi jaz. S pokojno Tončko Čečevo sva bili v ločenih celicah" vendar sva se lahko vse pogovorili skozi steno, ki naju je ločila. V celici'je bilo ledeno mrzlo, tako da ni bilo mogoče še nadalje v takem vzdržati. Tončka Čečeva nas je vzpodbujala, naj zahtevamo zdravnika in da nam ogrejejo celice. Ker pa ni šlo zlepa, smo napovedale gladovno stavko. Dva dni nismo hotele sprejeti nobene hrane, tretji dan pa je prišel zdravnik in ugotovil, da smo vse premražene in bolne. Tako so nas preselili v šentpetrske zapore. Tu so bile celice ogrete, bile so pa vse žive uši, ki so mi prizadejale mnogo dela, saj sem jih morala obirati in pobijati noč in dan, da me niso ugonobile. Dobro se še spominjam 25. marca tistega leta, ko so po ljubljanskih ulicah demonstrirali študentje proti sklenjenemu paktu Cvetkovič-Maček z Nemčijo. Drugi dan so bile velike aretacije. Šentpetrske celice so napolnili s študenti. — Konec meseca marca so Tončko in mene ponovno preselili v zapore na sodišču, kjer nisva imeli nobenih stikov. Na cvetno ne- ŽENE - REVOLUCIONARKE Priprave za demonstracijo so terjale mnogo dela, vendar naš trud ni bil zaman, saj je akcija prav dobro uspela. Cez nekaj dni so sledile aretacije. Meseca novembra 1939 sta me prišla aretirat dva orožnika. Spotoma sta oba prijela še nekega sodelavca. Ko smo prišli na glavno cesto, sta orožnika dejala, naj greva za njima, da ne-bodo ljudje opazili, da naju peljeta na žandarmerijo. Ker sva se oba zavedala, da se boriva za človečanske pravice, nisva v to privolila In sva dejala, naj le vedo ljudje, da nas preganjajo, ker se boriva za pravice vseh ljudi. Zvečer so naju odpeljali v laške zapore. Vrgli so me v smrdljivo celico brez luči. Celo noč sem prečepela v kotu, se držala za nos in usta, da sem si tako omilila vdihavanje smradu, ki se je širil po vsej celici. Drugi dhn so pripeljali v zapore še druge sodelavce, ki so sodelovali v tej akciji. Od .Trboveljčanov je bil pokojni Franc Salamon, Janez Pečnik, gj Stefi Bivic in še nekaj Hrastničanov, med njimi Helena g Borušak. Po enem tednu zapora sem bila klicana k sreskemu na-1 čelniku na zaslišanje. Nahrulil me je, da sem bila organiza-S tor te akcije. Nisem mu hotela ničesar odgovoriti, pač pa na-1 sprotno: očitala sem, kakšne smrdljive celice imajo. — Med 1 zaporniki je bilo pravo tovariško vzdušje; peli smo revolu-' | cionarne pesmi, počistili celice in ker niso imeli dovolj do-§§ kazov, so nas po desetih dneh izpustili Meseca marca 1941 so nekaj komunistov, ki so bili kapitalističnemu režimu trn v peti, zopet zaprli. Med njimi sva bili pokojna Tončka Čečeva in jaz. Iz trboveljske žandarma-rije so nas odgnali v ljubljanske zapore. Pripomniti moram, _ da smo bile žene zelo »nevarne«, saj1je imela vsaka pošali mezna kar po dva spremljevalca — žandarja. deljo pa je nastal v kaznilnici pravi polom: Nemci so bombardirali za Bežigradom! Kriminalke so kričale, paznice pa so začele odpirati celice. Namestili so nas v kletnih prostorih. — Politične pripornice smo se kar hitro spoznale, ker smo bile v civilnih oblekah. Opazila sem, da med nami ni Tončke Čečeve. Zaskrbelo me je zanjo in sem vprašala paznico, kje je. Ni bilo treba čakati dolgo ,ko je prišla vsa nasmejana, kot običajno, med nas naša Tončka. Z veseljem smo jo sprejele v našo sredino, ona pa nam je pravila, kaj vse je ta čas pripravljala za primer našega procesa. Bila sem srečna, ker sem se srečala tam s sodelavko naprednega gibanja, Marijano Draksler. Med nami so bile tudi žene z Jesenic in Kranja. — Ko smo bile tako v najresnejši debati, se je med nami pojavila paznica, ki je vsa ogorčena nad nami zakričala: »Sedaj ste se pa lahko vse pogovorile in so vsa zaslišanja in trud sodnikov zaman!« Me pa smo se ji smejale. Naši predstavniki so pri banovini intervenirali, da nas izpuste iz zapora. Do procesa ni prišlo. Nekaj dni pred okupacijo naše države smo bil\ vsi politični priporniki izpuščeni. Spomin, ki mi ne bo nikdar usahnil, je zadnje srečanje s Tončko Čečevo dne 14. februarja 1943. leta, ko sem jo obiskala v mariborski bolnišnici. Ko so jo fašisti ujeli, so jo nečloveško mučili. Vso pohabljeno so potem iz Celja odpeljali v mariborsko bolnišnico. Kljub hudim bolečinam, ki jih je trpela, je imela obraz — kot vedno — nasmejan. Njene besede so me spodbujale k vztrajnemu nadaljevanju naše borbe za dokončno iztrebljenje fašizma z naše zemlje. — Pokojna Tončka Čečeva mi bo estala kot svetel spomin na njeno veliko revolucionarno delo, kateremu je posvetila vse svoje življenje in trpljenje za boljšo bodočnost delovnega človeka. Mici Pavlič iiiiBiHimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiBiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM^^ ....... Kdaj stanovanja v Brežicah? Pred kratkim so bili v občini Brežice zbori volivcev. Dne 26. marca so se sešli volivci mesta Brežice. Dnevni red zborov volivcev je bil v glavnem sprejetje družbenega plana občine za letošnje leto, kako zgraditi v Brežicah prosvetni dom, itd. V družbenem planu so predvideni dohodki 3 milijarde 916 milijonov din. — nekaj dobro situiranih Kako uporabiti na občino od- uslužbencev in obrtnikov si je s skupščine kgpz litija Delegati 17 kmetijskih zadrug iz občin Litija, Zagorje, Trbovlje im Hrastnik so se v ponedeljek, 6. aprila, zbrali v Litiji k obračunu svojega dela. Skupščine se je udeležil tudi podpredsednik Okrajne zadružne zveze Ljubljana tovariš Sovine. Upravnik KGPZ Litija Ing. Prijatelj je v svojem poročilu dejal, da je bito po razpustitvi okraja Trbovlje v juniju 1958 treba prilagoditi tudi delovanje zadružnih organizacij na področju Zasavja. Obsežne naloge na področju kmetijstva in gozdarstva so za področje teh štirih velikih občin zahtevale ustanovitev organa, ki bo povezoval vso zadružno dejavnost. Kmetijsko gozdarska poslovna »veza v Hitiji je pričela s svojim delom šele 1. septem bza 1958. Delo Izvoljenega upravnega odbora nove zveze se Je razvijalo v organizaciji priprav za akcijo jesenske setve pšenice, v organizaciji odkupa kmetijskih pridelkov in v vsklajevanju odkupnih cen lesa. Sedem mesecev dela poslovne zveze je dalo že kar lepe rezultate. Kakor v poročilu, tako je bila tudii v razpravi močno poudarjena vloga kmetijskih zadrug v proizvodnji, ki ji je treba dati prvo mesto. Glavna skrb bo tudi v bodoče da damo poudarek kmetijstvu in kooperaciji, ki predstavlja tisto obliko, katera bo naše kmetijstvo Po najhitrejši poti pripeljala do boljše ln sodobnejše proizvodnje. Tudi Pospeševalna služba bo v glavnem usmerjena na sodelovanje, kajti dosedanje izkušnje so pokazale, da je sodobno pridelovanje z družbenimi sredstvi mogoče organizirati samo v tesni povezavi s kmetijskimi sredstvi. Sami podatki o pridelkih v naših krajih povedo, da pridelamo na hektar povprečno 25 «totov sena, poleg tega pa še 18 stotov pšenice in 156 stotov krompir Ja. Povprečna molznost naših krav je 1500 litrov. Področje dela poslovne zveze ie r*o kmetijski rajonizaciji sadjarsko-Shdnorejsko. Za uspešno živf-eceejo pa bo nujno treba po- večati krmsko bazo, kar pa je mogoče z vlaganjem družbenih sredstev ob sodelovanju kmetijskih zadrug. Kmetije v Zasavju so primerne za pridelovanje krme, kar nalaga povečanje krmske osnove in s tem tudi število živine. Tudi proizvodnja in obnova v sadjarstvu bo morala najti v bodoče več razumevanje za sodelovanje. Ker je področje poslovne zveze v Litiji v celoti zelo primemo za razvoj sad- jarstva, naj bj se kmetijska proizvodnja perspektivno preusmerila v Izrazito sadjarsko-živinorejsko področje. Prvi koraki so že storjeni. Največ je bilo v tem pogledu opravljeno na področju litijske občine, nekaj pa na območju hrastnlške občine. V zadnjih letih Je bilo na področju kmetijske zadruge Gabrovka posajeno okrog 35 ha sadovnjakov ln nasadov jagodičevja. Za letošnje leto pa je že izdelan elaborat za kom- pleksno obnovo Gabrske , re ln Laz, ki zajema skupno po- padajoči del teh dohodkov, saj je nešteto obvez, na drugi strani pa obilica potreb, je dalo precej skrbi občinskim možem — volivcem pa priložnost, da na svojih zborih izrečejo svoje mnenje o delitvi razpoložljivih sredstev. Najbolj so se volivci zanimali za sredstva v stanovanjskem skladu ln se je o tem vprašanju razvila pisana razprava. Petinosemdeset milijonov dohodkov ima stanovanj« ski sklad. Vsakdo je kajpak hotel vedeti, kam so namenjeni tl milijoni in če bo tudi on kaj deležen od te vsote. Ni šlo lahko. Vedno trša postaja lupina tega oreha, treba je razmisliti, kako to trdo lupino streti — kako najbolje uporabiti denar za koristi zgradilo lastne stanovanjske hiše z gotovino ali pa s posojili. Nekaj je takih, ki imajo v hišah SLP štirisobno stanovanje po trije ali štirje ljudje — precej pa je na drugi strani takih, kjer stanuje pet ljudi v eni sobi — in celo po dve družini. Zato ni prav nič. čudnega, če so na zboru volivcev načeli vprašanje: »Kdaj se bodo gradila stanovanja za delavce?« Ti imajo vloženih . okrog 250 prošenj pri stano- ?,tev- Zato je.blla ve&nua, v0" vanjski upravi - za graditev llvcev mnema. »nai bi se stanovanj pa tudi tokrat ni predvidenih nobenih sredstev .... dveh šol, v Mrzlavi vasi in Bojsnem. Osemnajst milijonov bodo v ta namen uporabili iz stanovanjskega fonda. Tudi okrog gradnje Prosvetnega doma v kraju je bilo precej debate. Ožji gradbeni odbor, ki razpolaga s 25 milijoni din za dograditev in izpopolnitev že dosedanjega prosvetnega doma, prinaša pred volivce v izbiro dve varianti, za kateri pa za nobeno ne zadostuje razpoložljivih sred- vršino 80 hektarov. Z obnovo skupnosti, kako ga najpravič-'sadovnjaikov so lansko spomlad neje razdeliti. Tako je tudi po pričeli tudi v kmetijski zadru. gl Šmartno, nadaljevali pa bo- ostalih občinah. Pomanjkanje stanovanj je še Precej nezadovoljstva je nastalo med volivci, ko so slišali poročilo, da se iz sredstev stanovanjskega sklada uporabi 14 milijonov din za dograditev Opekarne v Brežicah. Nezadovoljstvo nad odtujevanjem teh sredstev v druge namene so volivci potrdili z močnim aplavzom diskutan-tom, ki so odločno zahtevali, da se grade stanovanja tudi za delavce In ne samo za uslužbence, med katerimi so vodilni uslužbenci prvi.., llvcev mnenja, »naj bi se stegnili toliko, kolikor je dolga odeja«, sicer bo čez pet let še vedno v kraju namesto prosvetnega doma »kula« ali nedograjena razvalina, kakor je že deset let... Vprašanje je tudi tokrat ostalo nerešeno, vsaj za nekaj časa. Za dograditev prosvetnega eto-na je bilo že variant in n. rtov v preteklih letih več kot dovolj — delo pa je obtičalo na mrtvi točki. Upajmo, da bo tokrat z močnejšimi denarnimi sredstvi in znatno materialno pomočjo podjetij (od katerih so se nekatera že obvezala, tako n. pr. Vino Brežice za brezplačno preskrbo 100 O upora v Tibeta, ki Jfe Izbruhnil sredi marca, vemo za sedaj le toliko, kolikor so poročali Indijci in Kitajci. Njihova poročila si zelo nasprotujejo, vendar Je iz njih moč razbrati, da ne gre za krajeven spopad, marveč za široko uporniško gibanje, ki nastopa z nacionalnimi gesli. Seveda so dogodki v Tibetu notranja zadeva LR Kitajske, toda dejstvo, da Je na ozemlju socialistične dežele prišlo do oboroženega upora, ki ima nacionalni značaj, mora vznemiriti slehernega Iskrenega borca ts socializem. Ne moremo se zadovoljiti e kitajskim pojasnilom, da so upor organizirali reakcionarji, kajti nujno se postavlja vprašanje, kako je bilo mogoče, da se jim je pridruiit tako velik de! Tibetancev. do z dosaditvijo jablan (naša- ve(jno naš velik problem, zla-da v Turju) kmetijski zadrugi sti pa v Brežicah. Občina je Dol pri Hrastniku, kjer nada- ^ vojnj zgradila stanovanjski ljujejo z obnovo sadovnjakov v blok _ zase, podjetje kooperaciji. Ravno obnova sa- ..Agroservls« zase, GG za svo- dnvmjakov je bilo spričo dru- je usju£bence, tako tudi DBS; _______________________________ gjh nalog nekoliko v ozadju. bolnišnica gradi zase, zdrav- Družbeni plan občine pred- kub. metrov gramoza) le uspel (Nadaljevanje na 4. strani) stveni dom in gimnazija zase videva nadalje dograditev korak naprej v tej zadevi. Volivci pa bodo o varianti, ki bo za rešitev tega vprašanja najboljša, sklepali verjetno še ta mesec. Volivci so se ob tej priložnosti obvezali, da bodo-opravili potrebna pripravljalna dela, zemeljska dela pri Izkopih, rušenje starega obzidja Itd. To pa je vsekakor tudi nekaj — predvsem pa dobra volja, ki j® neogibna povsod, zlasti pa pri vsakem večjem skupnem delu. SPREHOD PO SVETU Dogodki v Tibetu tudi prebivalci se niso prebudili iz Medtem ko na Zahodu Izkoriščajo stoletne zaoatalostl. Tako Je životaril dogodke v Tibetu za napade na vse Tibet nekaj let med srednjeveško za- komunistično gibanje in ko se na ostalostjo in kitajsko »nevarnostjo«, Iti Vzhodu zadovoljujejo z ugotovitvijo, je obenem s kitajskim vojaštvom pro- da Je upor organizirala združena re-dlrala po novi cesti v Laso. Nekatera akcija, v Indiji nestrpno pričakujejo, poročila trde, da Je med tem časom kaj bo povedal dalaj lama, ki se Je za-večkrat prišlo do lokalnih uporov, ki tekel v nek samostan v bližini tlbetan-pa so jih kitajski vojaki kmalu žadu- ske meje. Nas pa predvsem zanimajo šili. Težko je pisati „ Tibetu ln o raz- enakovreden pančen lama. nima pa » "%\em“Pr^u ^f*1” zadovoljni'; p^ročl.omTda so upor‘or- erah' v te deželi n. »Streh! -v-eta«. posvetne oblasti. ‘. DelhiUfc Dne 23 * „N6br“ ganlzirali reakcionarji in imperialisti vzroki upora v Tibetu, kajti vsak iskren boreo za socializem se ne more merah ki Jo je narava skoro povsem ločila od Tibet Je stara država, saj so redki njenih sosedov in upravičeno velja za po^otnlk| ki so že v srednjem veku najteže dostopno in najbolj skrivnost- prodrli na »Streho sveta«, pripovedovali o skrivnostni državi za vrhovi Himalaje. Leta 1721 je Tibet postal kitajsko vazalno ozemlje, ob koncu 18. stoletja pa del Kitajske. Pozneje . „ Je dežela postajala vedno bolj samo-stojna. Dne 23 maja 1951 sta Mao C. sporočil, da so v Lasi Izbruhnili oboroženi nemiri, indijski Usti pa so pi reakcionarji Dejstvo, da Je reakciji uspelo organ i- no deželo velike azijske celine. Saj niti ne vemo, koliko prebivalcev ima. Kitajci trde, da jih Je nekaj nad milijon, na Zahodu pa pišejo, da Jih Je 4 milijone. Nihče jih ni preštel. Zive sati, da so se Tibetanci uprli zato. ker z,ratl tako Slrok uP°r na nac,t>nalnl so Kitajci nameravali odpeljati da- l«»1 k|t‘lJ|*ki pa več razmišljali o tem, kaj se dogaja v njihovi državi. osrednji vladi. Dalaj lama Je med kot trdijo v Pekingu, lokalna vlada lem prišel v Indijo In zaprosil za po- naaprotovala sleherni spremembi, pa iKIčni aall. , 25-letnica turističnega društva v Zagorju Te dni praznuje Turistično društvo v Zagorju 25-letnlco obstoj«. Jubilej Je vsekakor pomemben, s«J kaže, da $o Zagorjani že pred & leti začeli misliti na olepSanJ« svojega kraja, ki je nosil im« •Crnl revir«, pa so v njem vendar živeli ljudje, ki so želeU ds«d mu lepšo podobo. Kajpak teg* spričo tedanjih razmer niso mogli po želji Izvesti, kajti mastni profiti, za katere so se potili zagonski rudarji, niso bili namenjeni njim, pač pa so se stekali v dobro zaklenjene ln vame treeorje tujin bank. Sele po vojni Je društvo znov* zbralo v svoje vrste vse občan«* zavzete za olepševo svojega kraja. ln dosegilo nekaj lepili uspehov. s prizadevnostjo ln voljo občanov je turistično društvo V0" skrbelo za odpravo vseh tistih pomanjkljivosti ln slabosti, ki bodle v oči vsakega tujca, ki *• Je ustavil v Zagorju Ln ki so S*^ veda bolele tudi domačina. Vendarle čaka društvo-na pragu drugega četrt stoletja svojega obstoja še vrsta neodložljivih nalog-Občni zbor, ki ga pripravlja društvo, naj bo predvsem prelomn» ca za bodoče delo, namreč k«*» v bodoče zagotoviti nedeljng olepšanje kraje ln okolice, wjr kot predvideva le začrtani V"T gram, ki pa še vedno čaka na ” altza torte. ČLOVEK-ČLOVEKU Č5 ni čas čakati Stali smo v vrsti za kinematografske vstopnice. Mnogo tos je bilo, kakor je bilo nasploh vedno obilo ljudi, kadar so predvajali takšne filme. Prihajali pa so še vedno novi. Postavljali so se v rep, ki je Postajal čedalje daljši. — Dobro, prijatelj, če čakaš ti, bom Počakal tudi jaz! Zdi se mi, da 80 se tega gesla naučili vsi ®ani in neznani obrazi, ki so *e tisti čas postavljali v vrsto sa nami. In zdelo se mi je, da Je povsem odveč možakar iz administracije kinematografa, ki se je avtoritativno postavil nasproti blagajničarkinega okenca. Ne! Iz vrste sem videl njegovo zmigovanje ramen, Prepričevanje in nekoga »viš-Jesra« iz večjega podjetja, ki se Je pravkar prerinil skozi vhodna vrata. Tovarišu se je po vsem sodeč zelo mudilo. Ni imel časa čakati. In o tem je Prepričeval »avtoriteto v svetlomodri obleki«, ki pa se ni dala, »Poglejte,« je govoril že nekoliko razburjeno, »tudi vsi drugi čakajo in bržkone tudi oni nimajo časa na pretek.<-Zaman. »Višji» je izkorist i kratko vrzel na čelu vrste pri blagajniškem okencu, lepo po-sdravil in naročil: »Dve za Šestdeset, za ob osmih.« Ljudje zadaj pa so godrnjali »Sj ga videl? Le kdaj iina čas? Da se mu ljubi! Meni naj bi naročil, pa bi mu kupil karte!« Nekaj na koncu repa Pa se jih je prerinilo naprej. “Tovarišija, nazaj,« jih je rotil uslužbenec, ki je skrbel za red Pri blagajniškem okencu. »Tudi mi nimamo časa.« so ga Prepričevali in kazali za onim. Možakar je povesil ramena in Zamahnil z roko. Sam pri sebi Jim je dal morda prav. Saj res, tudi oni so bili v službi in imajo popoldne še različne ®Pravke! Začel se je direndaj. Na lepo vrsto je ostal le še spomin. »Oprosti mi!« Tonetu se je že pred leti zgodila krivica ki je ni mogel porabiti, Poslovodja v njegovem »bratu ga je namreč zatožil pri direktorju, da je len in nesposo-b*n, čeprav je bilo v resnici ravno obratno. Ozadje te laži je bila želja obratovodje, da bi se vnehli Toneta in se mu tako ma-®*vai za neko davno kritiko na •ind tkalnem sestanku. / Tone ge je na svojo željo zg-P°Wil v drugem podjetju, ker ®* je krivica preveč bolela, da-b* le naprej ostal v tovarni Ka-a*r *e je poslej srečal z obrato-V°dJo, je pogledal vstran, če. Prav bi mu bil najraje pljunil v *raz. Namesto da bi sovraštvo '**ad»lo, je še naprej tlelo in se kdaj Maj eelo razplamtelo. Nedavno, ko Je spet srečal *r**ovod jo, je ta nenadoma ob-***l, rekoč: *T°»ie, ali si še vedno hud na-Oprosti ml!« ^ Tonetu je še malo prej vre-Pravkar izrečene besede pa 80 ta razorožile. Sprejel je po-b**Pno roiko in jo- trdno stisnil. Do°,»v se Je vrnil vesel, da, ce- NAPAKE /e treba odkriti JANEZ KNEZ: RUDARJI (lesorez) Hrastniški rudarji niso sprti s točnostjo. To so znova dokazali zadnjič na letni konferenci Zveze komunistov, ko so se zbrali natanko ob določeni uri v svojem kulturnem domu na Rudniku, natančni pa so bili tudi v oceni svojega dosedanjega dela. Srečali smo se z mnogimi tovariši, ki se jih spominjamo z našega zadnjega obiska v hrastniški jami, ko so v vročini ali mrazu bili vsakdanji boj za boljšo produkcijo, v tistih dneh, ko sta na rudniku nagajala voda In bolezen; tu so bili »mladi« in izkušeni jamski »asi«, takšni kot se jih spominjamo s proizvodnega sestanka v začetku letošnjega leta, ko so odločno sklenili nakopati v jubilejnem letu Partije 5000 ton premoga več. Zadnja konferenca je bila delovni sestanek, ki mu ne moremo očitati formalnosti. Z bogatim materialom je osvetlil tako rekoč poslednji kotiček hrastniškega rudnika. Dobro in slabo. Oboje z enako zavzetostjo, zato, da bi bilo bodoče delo še uspešnejše. Pred nami je v beležnici samo nekaj odlomkov in bežnih vtisov. Hrastniški komunisti so posvetili nemajhno pozornost odnosom delovnemu kolektivu. Ugotovili so, da so dosegli le lepe uspehe, a tudi odkrito priznali, da jih čaka še vendarle veliko dela, ki pa mu bodo lahko docela kos le takrat, če bodo sami dovolj poskrbeli za svoj splošno izobraževalni in ideološki dvig. Doslej se je delo komunistov še vse prerado nehalo v strogih okvirih osnovne organizacije, čeprav bi morali biti povsod v prvih vrstah v borbi proti ostankom preteklosti, samovolji in vsem negativnim pojavom, skratka — nosilci novega. V hrastniškem rudniku je našlo zaposlitev v zadnjih letih okoli 600 ljudi iz različnih krajev; večina jih je prišla s posestev in mnogi se še dane® niso vživeli v rudnik kot čisti proletarci, ki v njem tako rekoč žive že od rojstva. Od tod tudi miselnost, da so delavci eno — in uprava drugo, vtis mezdnega delavca. Seveda zadene pri tem krivda tudi komuniste in člane delavskega sveta. »Ali ni temu še vedno tako zato, ker smo z njimi premalo delali?« so se vprašali. »In tovariši, ki so v organih upravljanja niso skrbeli za redno poročanje o svojem delu.« Nasploh je bilo, kakor so tudi pozneje ugotovili, obveščanje delovnega kolektiva črna točka v poslovanju delavskega sveta ln upravnega odbora. Kakor je čutiti izboljšanje prf pripravljanju In samem poteku sej centralnega delavskega sveta, tako bo treba poskrbeti tudi na posameznih obratih za čim tesnejše sodelovanje s celotnim kolektivom. Doslej so že dosti govorili o pripravljanju večkratnih obratnih konferenc, ki bi bile zaželene in potrebne, a jih ni bilo. Enako sodijo, da bi bilo treba še pred sprejetjem vsakega pomembnejšega sklepa DS z njim seznaniti celotni delovni kolektiv ln ga vprašati tudi za mnenje. Nekaj drobnih primerov kaže veliko vrednost in prednost takšnega načina dela. Rudarji se dobro spominjajo včasih celo živčnih razprav, ki so se sukale te dni okoli vprašanja, ali naj na trboveljsko-hrastn iškem rudniku izvolijo mimo centralnega tudi obratne delavske svete. Rudarji hrastniškega jamskega obrata so se v posebni anketi odločili, da bi bil obratni delavski svet potreben. Prvih volitev se je udeležila večina kolektiva. V obratri* delavski svet so izvolili 33 rudarjev, od teh 20 članov ZK. Vsa dosedanja zasedanja, so bila zelo dobro obiskana, razprava na njih pa po večini konstruktivna. Na sejah je opaziti pristno sproščenost, živo zanimanje za razvoj in probleme obrata, prav zato pa so bili komunisti tudi mnenja, naj bi v bodoče pravice obratnih delavskih svetov še povečali. Končno so ugotovili, da včasih pri njih nekateri sestanki niso najbolje obiskani. Vzrok slabe udeležbe pa ni brezbrižnost delavcev za različne probleme, ampak prevelika kampanj-ščfaia, ki še vedno botruje nekaterim sestankom, izmikanje pred najaktualnejšimi problemi in formalnost. Sestanki gotovo niso zato, da bi na njih nre in ure razpravljali o nekih stvareh, ki pa Jih potem v vsakdanjem življenju ne bi upoštevali. Proti takšnemu načinu dela se bodo komunisti v bodoče še bolj dosledno borili. Rudarji-komunlsti se zavedajo, da skrivanje napak in slabosti nikamor ne vodi. Treba jih je odločno odkriti In brezkompromisno odpraviti Zato smo tudi njihovo delovno konferenco zadovoljno zapuščali. —jak Za skupnosti (ljudi, ne. stanovanj/ Četudi smo v Zasavju že pred dobrim letom začeli govoriti o ustanavljanju stanovanj, sklh skupnosti, dlje od načelnih razprav nismo prišli. Teda.) smo pravzaprav samo poudarjali potrebo, da bo le treba e tem začeti, kot so začeli praktično delati že v vseh večjih slovenskih krajih. Kot ml je znano, so osnovne organizacije Socialistične zveze ponekod cedo na zborih volivcev izkoristile priliko ln volivcem pojasnile pomen- ustanavljanja stanovanjskih stoup- končno urejajo to vprašanje. Potemtakem torej ■ni moč več odlašati z nadaljnjimi, že začetimi pripravami ustanavljanja teh skupnosti, kajti zakon bo bržčas osvojil predlog, da se v doglednem času opuste dosedanje stanovanjske uprave, namesto tega pa povečajo pravice svetov. V Zagorju je pred dnevi razpravljalo'o tem vprašanju predsedstvo Socialistične zveze. Na seji so napravili konkreten načrt dela. Se boli važno pa je to, da eo postavili načelo, da bodo bodoče stanovanjske skupnosti urejale nadaljnji razvoj družbenega upravljanja na tem področju im da ne ustanavljamo skupnosti stanovanj, marveč v prvi vrsti skupnosti ljudi na določenem področju. Ravno to zadnje volivcem ni povsem razumljivo: ponekod so celo mislili, da bodo bodoče stanovanjske skupnosti predvsem Imele nalogo skrbeti za Popravljanje im vzdrževanje stanovanj ln da s tem praktično odpade delo hišnih svetov. Tako mišljenje je kajpak zmotno. Kot rečemo, bo zakon o stanovanjskih skupnostih ravno prisodil še večje pravice hišnim svetom .stanovanjska skupnost pa bo urejala vprašanje socialne zaščite stanovalcev, skrbela za varstvo družine, ln pravzaprav skrbela za gospodarski napredek določenega področja« Zagorski načrt predvideva, da se še ta mesec •kličejo zbori volivcev, ki naj razpravljajo o ustanavljanju stanovanjskih skupnosti, osvojijo alt zavrnejo predlog o ustanovitvi 4 stanovanjskih skupnosti in se seznanijo z družbenim me. hanizmom stanovanjskih skupnosti ter izvolijo iniciativne odbore, ki bodo pripravili vse potrebno za Izvolitev svetov ln njihovih pomožnih organov. Kajpak bodo govorili še p servisni službi, finansiranju skupnosti tn še drugih stvareh, ki jih določa zakon. Ker volivci verjetno ne bodo tako) razumeli pomena stanovanjskih skupnosti, bo predvsem od Iniciativnih odborov odvisno, kako bo d^lo steklo, zlasti ka-jro bodo zaživele prve skupnosti. (v) •relen. VELIKA ZEHTA — BO V NOVI STANOVANJSK SKUPNOSTI GOSPODINJO KMALU ZAMENJAL PRALNI STROJ? nostl ter govorili o tem, koliko skupnosti bi Mio treba ustanoviti v tej ali oni občini. Kasneje pa je svar obtičala. V zadnjih dneh pa smo bili priča razgibanim razpravam v zveznih organih, ki So pripravili kar pet zakonov s stanovanjskega področja, o katerih bo Zvezna ljudska skupščina predvideno sklepala še ta mesec. Objavljeni so bi 11 celo osnutki zakona stanovanjskih skupnosti, k! do- PCKMJLADNO ZAGORJE Takih pa ne! mati obilen Zadnjič Je Miha epe* obiskal svojo rojstno vas. Ko je ^vho polagala predenj na mizo krožnik s pršutom ln < L**® Pšeničnega kruha, se je pojavil na pragu Premelč, srednji rj®6,4 lz bližnje soseščine. Bilo mu Je očitno nerodno, ker je ravno med Jedjo, a se Je vseeno opogumil In stopil v » Nbrodno Je mencal na meetu In mečkal klobuk v roki. , zadrege ga Je rešil Miha, ki se Je na pol dvignil za mizo Ponudil roko prišlecu. »Dober dan, sosed Premelč,« ga Je veselo »ozdravil, »kaj bo ■•brega?« «DiM^n?etn J® 1° bodrile dobro storilo, kajti olajšano se Je na-“»•l in spregovoril: p “^Prosti, Miha, ne bi te rad užalil s svojim vprašanjem, ^j^bam te že od mladega, vem tudi, da sl komunist, in tl za-A ****■ Vel pa tudi, kako je med mano tn zetom, zato verjamem, »e boš štel v zlo mojo radovednost...« . Premelča Je teh nekaj besed pošteno utrudilo, Miha pa še a-**10 ni vedel, kaj tišči soseda. Zaradi tega mu je rekel ^budnp, ^Ktr na dan z besedo, sosed Premelč!« Sosea tja do Spanca ni več kot ena sama mesnica, Je pa res že od sile. To Je za Zg. Trbovlje, ki zadnja leta silno rastejo ln so že mesto zase, v resnici premalo, vprašam podjetje »Meso«, čemu Je bila potrebna opustitev mesnice »Pod Kleč ko«. Rezultat tega Je bil. da so morale v soboto gospodinje stati v dolgem repu pred eno samo mesnico, kjer so se drenjale In po nepotrebnem Jezile. Ali spričo goste naseljenosti tega kraja ne bi bilo pametneje, da sta odprti obe mesnici v Zg. Trbovljah? Zlasti še, ker Je vendar v Trbovljah v načrtu, da se postavijo po kolonijah razni paviljoni in se s tem zado-volje ljudje. Prav tako začuden sem bil pred dnevi v restavraciji na Vodah, ki Je največje gostišče v Trbovljah in res kar lepo urejeno. Tamkaj obedujejo vsi tujci, ki prihajajo v Trbovlje. Pa je sedel tamkaj pri sosedni mizi neki inženir iz Srbije, ki se Je po službenih opravkih mudil v kraju. Pred kosilom sl Je zaželel kozarček »klekovače« — vendar Je to veliko gostišče — nima... Namesto upravnika restavracije Je bilo mene sram, da Je nimajo vsaj eno steklenico na zalogi za tiste, ki si Jo zalele. Tudi stare slivovke restavracija ne premore, čeprav Jo Jo drugod na pretek, samo običajno »industrijsko« slivovko točijo gostom . .. V ponedeljek pa sem Jo mahnil v Litijo. Hotel sem zvedeti, kako so v nedeljo kaj »brcali«, a vraga, v Litiji ob postaji, kjer prodajajo časopise, niti »Poleta« ne dobiš! Najbrž Je Ljubljana predaleč od Litije! Bil sem zelo slabe volje In sem odpotoval domov. P e p č e. počastili pionirsko prireditev. Igra je lepo uspela in jo bodo mladi igralci zate ponovili še na odrih v okolici, da prislužijo sredstva za izlet na morje. Pionir*! nadalje živo razpravljajo o ustanovitvi svoje zadruge. Pogojev sicer na mnogo, vendar so podjetja obljubila svojo pomoč. Glavno breme bo razumlj Ivo padilo na ramena učiteljstva. Najbrž bo že v kratkem ustanovni občni zbor te zadruge najmlajših, v katerih bo sodelovala: sadjarska, vrtnar- ska, čebelarska in obrtna sekcija. Seveda pa pionirji ob tem ne bodo zanemarjali učenja na šoli, vzgajali Pa se bodo tako, da bodo znali ceniti vrednost dela in spoznali, de brez dela ni jela in da je treba s težko prislu-ženiim denarjem tudi varčevati. Neka> sredstev iona mlada zadruga že zagotovljenih. Cementarna bo mladim zadružnikom uredila toplo gredo, ti pa bodo dali delavskemu sindikatu na razpolago več sto sadik paradižnika brezplačno. ZAKLJUČNI RAČUN RUDNIKA ZAGORJE SPREJET V oresledku treh dni ge je katere sredstva je delavski svet v glavnem namenil za potrebe družbenega standarda, nadnje za organizacijo letovanj rudarjev v Grikvenici, kjer so le-ti kupili lasten počitniški dom. Na drugem zasedanju je delavski svet razpravljal o tarifnem pravilniku in ga po celodnevni razpravi sklenil razobesiti na vseh oglasnih deskah posameznih obratov. Te dni bodo že prve obratne konference, na katerih bodo rudarji govorili o pravilniku, nato pa bo o njem ponovno razpravljal delavski svet in ga potrdil ter predložil v odobritev občinski komisiji. (v) KROG SE JE ZAPRL Sestavek o koncu žalostnih razmer v KZ Izlake je med našimi brado! naletel na odobravanje. Naš sodelavec je v razgovoru s kmetovalo! in zadružniki ponovno slišal pripombe, da pa trgovina z lesom še vedno n! urejena, da je predvsem odkup lesa še vedaio nepravilen, kar povzroča KZ Izflake precej težav. Zato smo se odločili ponovno pregledata, nepravilnosti pri odkupu lesa, o čemer bomo obširtieje poročali v eni izmed prihodnjih številk. Prav tako danes popravljamo odstavek. šču. Predvsem pa je velika gospodinjska pomočnica pri ' ' ” —' ----’— župniku, ki pa je oskrbnik cerkvene zemlje in ne njen lastnik. Prizadeti vaščani Pripomba uredništva: gornji dopis bi morali priobčiti že v prejšnji številki, žal p^ nam to zaradi pomanjkanja prostora ni bilo mogoče. Preprečili eksplozijo bencina Bilo je pred nekaj tedni. Prt avtoprevozniku Medvešku v Sopotl je izbruhnil požar. Gasilci radeške Papirnice so med prvimi prihiteli na pomoč ln preprečili še večjo katastrofo — eksplozijo okoli tisoč litrov bencina, v bližini katerega je že gorelo. Pred upepelitvijo so rešili še vodni mlin in nekaj raznovrstnega orodja. Tudi pri požaru v svibenjskem župnišču so pravočasno prihiteli na pomoč, vendar pa zaradi izredne naglega izbruha požara in pomanjkanja vode niso mogli ničesar več rešiti. Prostovoljna gasilska četa Papirnice, ki šteje vsega skupaj 59 članov, je imela pred kratkim redni občni zbor. Bila je ustanovljena že 1908. leta. Začela je pravzaprav praznih rok, potem pa je leto za letom nakupovala orodje in opremo in ima danes popolno gasilsko opravo za 25 mož, prevozno motorno brizgalno z zmogljivostjo 2.500 litrov vode v minuti in manjšo prenosno motorko z zmogljivostjo 200 litrov vode v minuti. V minulem poslovnem letu so imelj gasilci iz Papirnice precej vaj z orodjem in so se udeležili meddruštvenega tekmovanja gasilskih društev papirne industrije Slovenije v Vevčah. Razveseljivo, je da so gasilci vključili v svoje vrste tudi pionirje. I Letos bodo gasilci priredili gasilski teden, člane pa razdelili v dve desetini, ki bosta medsebojno tekmovali v izvajanju gasilskih vaj. Vse člane kolektiva bodo naučili ravnati s vsemi gasilskimi napravami v tovarniških prostorih, še tesneje bodo sodelovali s sosednjimi gasilskimi društvi itd. mlaka s vedi vasi pomembna, če bi kdaj v vasi izbruhnil požar, ker je v mlaki dovolj vode in je lahko dosegljiva. Ta za vaščane tako važna mlaka pa je postala zadnje čase predmet spora med farovško kuharico in vaškimi prebivalci. Pred približno štirinajstimi dnevi je ta kuharica nenadoma pričela s pokopališkega smetišča voziti v mlako vence in druge smeti, ko smo jo opozorili, naj nam nikar ne uniči vode, se za naš opomin ni zmenila, ampak je še bolj hitela voziti smeti in zasipavati mlako. Nobena lepa beseda ni pomagala. Kuharica je dejala, da stoji' mlaka na cerkveni zemlji in da sme početi, kar hoče — Artičani pa da imajo tako in tako vodovod. Res je, da je jeseni stekla voda po ceveh skozi Artiče, za kar smo hvaležni občinskemu LO Brežice in Tovarni celuloze in roto papirja iz Vidma-Krškega, od koder smo dobili sredstva, da smo lahko opravili to tako potrebno delo. Vaški vodnjak je vir za napajanje vodovoda, ni pa dovolj vode, da bi jo lahko vsestransko uporabljali. Zato smo še vedno uporabljali farovško pilako, ki je sedaj neuporabna. Vprašujemo se sedaj, kaj bo, če po naključju izbruhne v vasi požar? Kaj bo takrat rekla farovška kuharica? Sedaj smo vsaj spoznali pravo bistvo tercijalke, ki s svojo nagajivostjo dela skupnosti škodo in jezo. — Ko smo polagali vodovod, smo ga gradili z družbenimi sredstvi — tudi župnišča nismo izločili iz vodovodne skupnosti, ampak smo pravzaprav pred prag napeljali vodovodne cevi. Kakor hitro pa je stekla ta voda, nam hoče vzeti mlako, ker je sama kuharica — ali kdorkoli je že povzročitelj tega spora — več ne potrebuje. To vprašanje smo obravnavali na seji odbora SZDL in ugotovili, da je podobno farovško »dobrotljivost- izkusil že tovariš Karel Haler, ki stanuje v organistov! hiši. Zraven te hiše so bili leseni svinjaki, ki jih je imenovani to- y:*a delavski svet rudnika Zagorje v katerem je -govor o odkupu sešel kar dvakrat. Na prvem zasedanju je razpravljal im,, sklepal o zaključnem računu podjetja, na drugem obravnaval novolzdelani tarifni pravilnik. Kot znano, je rudnik Zagorja lani dobro in skrbno gospodaril, saj je leto 1958 zaključil celo z delno prekoračitvijo proizvodnega načrta. Ta uspeh je bil dosežen z Izboljšano organizacijo dela. Izkoriščanjema* vseh notranjih rezerv in predvsem s pridnostjo skoro vsega kolektiva. , Razprava o letnem poslovnem uspehu podjetja sicer ni razkrila vsega storjenega dela rudarjev, vendarle je bilo iz pisanih poročil videti, da je kolektiv vkljub težavam dosegel predvideno proizvodnjo.' — Organ delavskega samoupravljanja je nadalje razpravljal o razdelitvi sklada skupne uporabe, ki znaša nekaj nad 50 milijonov din, lesa s strani rudnika Zagorje. Rudnik Zagorje ni direktno plačeval lesa proizvajalcem, pač pa so bile odkrite nekatere druge nepravilnosti v odkupu lesa med rudnikom in KZ Izlake, ki so zdaj razčiščene. Uredništvo CATESKE TOPLICE PROIZVODNIM NALOGAM PRVO MESTO (Nadaljevanje z 2. strani) Letošnji sadjarski plan predvideva v litijski poslovni zvezi 114 hektarov, in sicer 78 hektarov jablan, 9 hektarov hrušk, 8' hektarov češpelj, 9 hektarov višenj, hektar orehov 8 hektarov ribezi)a in 3 hektare jagod. Poslovna zveza v LitiV -a posveča tudi vso pozornost mehanizaciji kmetijstva. Tako je poskrbela kredit 44 milijonov dinarjev za nakup 12 traktorjev. Te so dobile kmetijska zadruga Kresnice, Sava, Šmartno, Velika Kostrevnica, Zgornja Jablanca, Gabrovka, Izlake, Dol pri Hrastniku, Radeče, posestvo Grmeče in kmetijska zadruga Mlinše. KOOPERACIJA IN SODELOVANJE KMETIJSKIH ZADRUG Področje KGPZ Litija zavzema 24.016 skupne kmetijske površine Prva naloga poslovne zveze ta ko) njeni ustanovitvi je bila brga-mtmolja proizvodnje Intenzivnih 4gt pšenic* v sodelovanju * KZ, ln sicer na površini 610 ha. To površino predstavlja približno 36 zemljišč s pšenico. Smisel akcije Je bil zamenjava slabih vrst pšenice z rodovitnimi sortami ob upoštevanju vseh sodobnih agrotehničnih ukrepov, da na istih zemljiščih in celo manjših dosežemo večji pridelek. Način proizvodnje v sodelovanju z zadrugo oz. kooperacijo bo tudi v prihodnje osnovna oblika dela za napredek kmetijstva. Čeravno Je bila poslovna zveza ustanovljena Sele lani 1. septembra, se je vendar takoj Lotila kooperacije. Pri Jesenski setvi so se pokazale nekatere pomanjkljivosti, vendar imamo KZ, ki so predvideni plan dosegle ali celo presegle, tako na primer Šmartno pri Litiji, Dole pri Litiji, Trbovlje. Dol pri Hrastniku, Litija ln Radeče. Za letošnje leto predvideni plan kooperacije 400 ha travnikov, 80 ha koruze ln 300 ha krompirja pa po dosedanjih podatkih ne bo v celoti dosežen. Delo KGPZ Litije se pa razvija tudi na področju gozdarstva, saj, zajema področje zveze skupno 33.723 ha gozdov. Na podijočju gozdarskih del Je bila uspešno opravljena obnova gozdov, kjer so posadili 5.860 sadik raznih vrst. Na področju zveze pa Je premalo drevesnic za gozdne sadike. zato so te naročili Iz Mengša oz. iz Ponovlč, Gozdarska služba Ima največje težave s številnimi nedovoljenimi poseki v gozdovih. Lam Je bilo na področju zveze 65 takih primerov. Poslovna zveza v Litiji se razen navedenih dejavnosti ukvarja tudi s trgovino, to Je z odkupom lesa in kmetijskih gsidelkov. Odkupil« je 21.000 kub. metrov lesne gmote ln 500.000 kg oglja. S prodajo kmetijskih pridelkov Je zveza pričela šele lani 1. oktobra. V tem času Je odkupila 250.000 kg Jedilnega krompirja, 60.000 kg Jabolk. 350 prašičev. 30 glav pitane živine za Izvoz ter manjše množine zelja ln fižola. Zveza Je nadalje posredo- 1 PIRAN IN CENENO va(a svojim Menicam, kmetijskim zadrugam nakup semen in umetnih gnojil, raznega gradbenega materiala m drugo v skupni vrednosti 60,357.000 din. Sama razstava na skupščini Je ugotovila, da se kmetijske zadruge glede prodaje kmetijskih pridelkov, poslužujejo še vse premalo pomoči poslovne zveze. Ne gre tu za obvezno prodajo kmetijskih pridelkov preko zveze, temveč za koordinacijo dela v prizadevanju, da se Izboljša in na novo organizira trg s kmetijskimi pridelki, predvsem na področju Zasavja. — Brez sodelovanja lin pomoči članic tudi poslovne zveza ne bo mogla izboljšati sedanjega stanja in doseči zaželenih uspehov. V razpravi so zlasti poudarili potrebo sodelovanja ln, kakor smo že rekli, treba je dati prvo mesto proizvodnim nalogam. Po Izvolitvi novega upravnega odbora so sprejeli še načrt za bodoče delo. DOMAČE MILO TONČKOVA MALICA Šolski zvonec Je zazvonil. Razgrete glave so se olajšano dvignile iznad zvezkov. Se preden je tovarišica odredila odmor, se je Francelj nagnil k Janezu ln mu zašepetal: — Za malico bova trla orehe; čudoviti so In prilegajo se k svežemu kruhu! Janez Je mlasknll z jezikom in mu pomenljivo pomežiknil. Vsi v učilnici so razvijali v papir zavite malice, iz nahrbtnikov so priromala rdeča jabolka in druge dobrote, ki so jih skrbne mamice dale svojim otrokom. Le Tonček je nekam počasi tipal po notranjosti nahrbtnika. Njegov sosed ga je nekaj časa opazoval, radoveden, kaj neki Ima Tonček za malico, ko tako skrivnostno vrta v nahrbtnike. Toda ta mu je obrnil hrbet. Se ga je opazoval, kaj neki išče, ko pa iti nič videl, se je naveličal in zdirjal na hodnik. Zdaj, ko se Je odkrižal vsiljivca, je Toiy ček pogumneje segel v nahrbtnik in privlekel na dan na pol razvit papir. Pri tem se je nerodno zadel ob klop in vsebina se je skotalila po tleh. — Krompir... glejte, Tonček Ima krompir... Kot bi trenil, so se otroci zgrnili okrog presenečenega Tončka. Vsi so silili vanj, on pa jih je samo gledal, v zadregi, kaj naj reče.. Nekdo je potipal krompir in vzkliknil; . — Saj je že mrzel! Tonček se je razjezil; — Pusti, tak pusti na miru! Saj vidiš, da je samo krompir. Naglo se je sklonil In zmašil malico pod klop. Vendar se otroci niso razšli. Na vseh obrazih je bilo samo eno vprašanje: Zakaj je Tonček prinesel za malico ravno krom- pir? Nekdo se je pokorajžil In vprašal Tončka, kako to, da njegova mati že zjutraj kuha krompir? Tonček ni hotel odgovoriti, šele na prigovarjanje vsdh je v zadregi izjecljal, da mati ni imela kruha... Otroški obrazi so se začudili: — Da ni imela kruha? Vsi imajo kruh, da bi ga pri Tončkovih ne imeli. Smešno, zares smešno! — Nič smešno — je počasi odvrnil Tonček. — Naš ata je že šest mesecev upokojen. Sc zdaj mu niso poslali ■ pokojnine. Včeraj je mami zmanjkalo moke. Ce bi imela denar, bi jo kupila in spekla kruh! Tisti hip je vnovič pozvonil šolski zvonec. Resnih obrazov so se otroci razšli po klopeh. Nova šolska ura se je že zdavnaj pričela, otroci pa so se še vedno obračali k Tončku. Pod klopjo pa je še venomer bila njegova malica — krompir. Ko so na zadnji skupščini podružnice socialnega zavarovanja govorili o tem tovarišu, so poudarili, da so mu že dvakrat dali podporo: prvič pri občinskem sindikalnem svetu, drugič v občinskem ljudskem odboru. V nedogled seveda ni moč dajati podpor, kajti mož je bil invalidsko upokojen zaradi bolezni In skupnost ne bi smela dopuščati, da družina ostane brez vsakršnih sredstev za preživljanje. Ko pa je človek slišal kasneje, da ta upokojenec silno rad pogleda v kozarec, se Je nujno moral vprašati: kako bo, ko bo prejel pokojnino? AH bo Imela družina za vsakdanje življenje? F.vo področje, na katerem bi Imel svet za varstvo družine obilo dela. Ze zaradi Tončka... (v) 8TNS NEDELJA PRVA ZMAGA RUDAR . »JESENICE« 6:0 (5:0) Končno smo le dočakali zmago Rudarja ln dve dragoceni točki »ta pod streho. Ce napišemo dra-S°cenl točki, nasiuno to predvsem toradii precej uspešne Igre v spomladanskem startu jeseniških nogometašev. saj je Braniku botrovala sreča, da je z Gorenjske lah-odnesel obe točki, Izolanj pa *° celo razočarani brez Ktoke potovali domov. In če upoštevamo »e slab Rudarjev začetek, pa še slabše nadaljevanje, ki je kazalo , ,na slabo formo in dalo morda tudi neke slutnje o krizi — pred-Rudarjevih napadalcev — »aj so le-ti v treh tekmah zabili samo dva gola, moramo reči, da je nedeljski usipeh zelo razvese-tjiv. Predvsem je pomembno, dej-"vo- da so domači tokrat zaigrali Povsem drugače kot v prejšnjih pecanjih. Lahko trdimo, da bi •etiko v obeh minulih tekmah v "lastniku in v Ljubljani s takšno teto dosegli dosti več. Upajmo, da ta doslej edina zmaga v spomla-oor.skem delu prvenstva sloven-conske lige ne bo »uspavala« naših nogometašev ln telimo, da “t bila nedeljska tekma nekakšna Pfoiomnlca med neuspehi in uspe-“j; Le to bi naše revirske zastopnike vodilo do srečnejšega konca. «i še vse zamujeno ... ut še nekaj o igri obeh nasprotnikov . Rudar je nastopil v malce »premenjeni postavi: Ahlin n, traven, Lenič, Lamovšek, Sori, , retar i, Perc, Maik, Knavs. Mre-II in Kastelic. Že takoj v za-r6tku so Rudarjeve! nevarno napadli, podoba pa se Je nato ponavljala vse do konca tekme. S ™tro in požrtvovalno igro so po-v$em razorožili Jeseničane. Vra- MtVI PORAZ BREŽIC V nedeljo so v prvenstvenem “Ccanju gostovali v Brežicah noseme tači Rudarja iz Velenja in ™agali s 3:1 (2:1). Hudarinova če-J? i* kot celota zaigrala dobro, ostro3 28 nogomet pre- , ,y,. zmagovitem moštvu so bili £8j“°ljši Hudarin, Blaj to Zagorc. t,yetičajii So bili enakovreden na-Protnik, imeli so pa Izredno smo-v7j?red vrati gostov, saj je šlo po "U K) zrelih situacij za dosego Sr,3' Na igro je vplival močan Pni r’ ki je bil ugoden za goste. oieg vetra Je pomagal Velenj-■ an,om izredno slabi sodnik Zorko - melja, ki je Brežicam dosodil enajstmetrovko, ki je ni Mo, za vim pa oškodoval domačine, Ste-gledalci so upravičeno kriti-7*rali sodnika, ki z letošnjim so-*tJJpok1 jP°ln^UJe norme za »Ckinl- ičeno se sprašujemo, kje CNro brl soctolki. oziroma zakaj brl«,„vsal enkrat ne odredi za Br™T14ke tekme dobrega vodflo no-g°toetne tekme. <«, tfelea za Rudarja sta bila Blaj > in Žižek (1). Pri domačih so odlikovali Suljaigič. Sliskovlč m Žana. ek tar to obramba sta se kot vedno zelo potrudili, da ne bi prišlo do gola. Zelo dobro je opravila svojo nalogo tudi kriiska vrsta. V napadu pa smo opazili neko spremembo. Vodja napadalne petorke je smiselno gradil to vodil igro ter so tako hitri to požrtvovalni napadalci ustvarili vrsto zelo nevarnih napadov. Goli so padali takole: Že v peti minuti Je Knavs lepo podal prostemu Maku. ki je prisebno plasiral žogo v mrežo. Napadi so se nadaljevali, in tako je Kastelic v 9 minuti povišal na 2:0. Že dve minuti kasneje pa Je isti igralec ponovno našel žogi pot v mrežo. Rudarjevci so še vedno pritiskali na Jeseniška vrata toda spremljala jih Je smola; žoga se Je odbila od prečke, odletela mimo gola, nekajkrat pa Jo Je dobro ulovil tudi vratar, v 18. minuti Je Knavs z volejem moč- no streljal, branilec Je zamen interveniral. 4:0. Tik pred koncem prvega polčasa pa Je Knavs preigral obrambo in dosegel peti gol. V drugem delu igre so imeli gostje menda samo dvakrat priložnost. da rešijo svojo čast z edinim golom, toda Ahlin ln Sorn sta jim tudi to možnost preprečila. Absolutna premoč domačih Je dajala videz, da je Rudar za razred boljše moštvo, toda izmed neštetih možnih situacij je v tem delu Izkoristil samo eno. V 71. minuti je Mrežar II prodrl skozi obrambo in dosegel končni rezultat. V tem času so imeli Rudarjevci v svojo korist 7 kotov, izkoristili niso 14 skoraj idealnih pozicij za gol ln zastrel j ali enajstmetrovko. Poglavje zase Je bil sodnik Janežič, ki Je slabo vodil igro, medtem ko se je mejni sodnik Benčina s svojimi odločitvami samo osmešil. Lahko rečemo, da je zadovoljil samo drugi mejni sodnik Butkovec. Črna nedelja za Bratstvo ŠAH V TRBOVLJAH RUDAR B : BRATSTVO 2:0 (1:0) V predtekmi je rezervno moštvo Rudarja s hitro in požrtvovalno igro premagalo rutinirane Hrastničane. Mladi igralci so z lepo in učinkovito igro navdušili gledalce, MLADINCI; RUDAR II : RUDAR 8:0 (4:0) (Hrastnik) PLODNO DELO AMD BREŽICE Pred dnevi Je upravni odbor AMD Brežice na svoji seji razpravljal o uspehih četrtega šoferskega tečaja za letošnje leto, ki se je končal z izpiti pred nedavnim. Izpite Je opravilo 70*/» tečajnikov avto šole AMD Brežice, in sicer za voznike amaterje A in B kategorije. Prve dni tega meseca se Je pričel prvi tečaj avto šole za voznike amaterje in bo trajal tri mesece. Pouk bo v večernih urah, da ga bodo lahko obiskovali vsi, ki so zaposleni preko celega dneva. Predvidena so predavanja o mo. toroenanstvu, o elektrotehniki, o cestno - prometnih predpisih in praktične vožnje za motorno kolo in avtomobil. Tudi na Bizeljskem je AMD Brežice organiziralo šotorski tečaj za voznike A in B kategorije. Tečaj Je na Bizeljskem, kjer je že urejena učilnica, predavatelji pa bodo prihajali tjakaj iz Brežic. Društvo bo Bizeljčanom razen predavateljev nudilo tudi motorna vozila za praktične vožnje. Prav tako bo avto-moto društvo praktično izurilo ln pripravilo za izpite skupino pripadnikov JLA iz Cerkelj ob Krki. ki se že teoretično uče v tej' stroki. PROLETAREC ZMAGAL V ŠOŠTANJU Moštvo zagorskega Proletarca, ki se Je prejšnjo nedeljo z zmago nad Bratstvom povzpelo ne vrh lestvice. Je to prednost z zmago preteklo nedeljo še bolj povečalo. Zmaga 2:0 proti Šoštanju ne njegovem terenu je uspeh za Proletarca, ki igra od nedelje do ne-nelje boljše. Precej greje Je bilo na seji glede zlorabljanja društvenih motornih vozil v druge namene, kot za to, za kar so določena. Treba pa Je pomisliti, da mora društvo nositi stroške za obrabo strojev to vzdrževanje. Zato bo upravni odbor AMD v kratkem izdelal pravilnik o uporabi društvenih motornih vozil. O plodnem delu tega društva bi lahko še marsikaj napisali, omenimo naj le še, da ie-to pomaga mladim, obmejnim AMD v LR Hr-vatski, s katerimi Je stalno povezano. M. D. Mladinci iz Hrastnika niso bili dorasli drugi ekipi trboveljskega Rudarja to tako ta ni imela težkega dela. Gole so dosegli: Irt 4, Beširovič 2 ter Kisovec in Pajer po enega. KOŠARKA RUDARJEVA REVANŠA V povratnem srečanju na betonskem igrišču Rudarja v Trbovljah so domači premagali enega izmed najboljših košarkaških moštev v Sloveniji — »Maribor«. Rezultat: 54:45 (20:22). V prvem delu res ni kazalo najbolje. saj napadi Trboveljčanov niso uspeli, medtem ko so gostje z učinkovito igro pod košem prišli v vodstvo in ga tudi obdržali. Bistveno drugače je bilo v drugem polčasu, ko je Rudarjeva pe-torka uspela izenačiti in celo pridobiti nekaj prednosti. To pa je nekoliko zmedlo Mariborčane, domači pa so razliko še povečali. Obe moštvi sta pokazali hitro in lepo igro to so ljubitelji košarke prišli na svoj račun. Zmaga domačih je popolnoma zaslužena. Za Rudarja je dosegel največ košev Virt 17 in pa Jelen 14, pri gostih pa je bil najboljši V četrtek, 2. aprila, so člana šahovske sekcije trboveljskega Rudarja odigrali svoj mesečni brzo-tumlr za prvlnstvo posameznikov. Tekmovanja se je tokrat udeležilo 12 šahistov. Zmagal je zasluženo Hinko Jazbec st., ki Je v dveh partijah remiziral, ostale pa dobil. Drugo mesto je zasedel Ovnič, tretje pa sta si razdelila mlada šahista Borštnik in Šuštar. Dobro je zaigral Franc Gosak. Končni vrstni red: Hinko Jazbec st. 10 točk; Vili Ovnič B točk; Viktor Borštnik in Franc Šuštar po S točk; Tone Drobež 6,5 točke-Franc Gosak 5,5 točke; Dolfe Kokalj in Emil Kmet po 5 točk, katerim slede ostali. (n) VABILO DRUŠTVO UPOKOJENCEV — PODRUŽNICA TRBOVL-LJE — SKLICUJE ZA TOREK, 14. APRILA T. L., OB POL 9. URI DOPOLDNE REDNI LETNI OBČNI ZBOR Z OBIČAJNIM DNEVNIM REDOM V KINO DVORANI DELAVSKEGA DOMA V TRBOVLJAH. VABIMO VSE ČLANE, DA SE OBČNEGA ZBORA ZANESLJIVO UDELEŽE. ODBOR MIMOGREDE 6 £°ro*iia poslušajte vsak dan ob 17al 8o°- 10-00. 13.00, IS DO j,,. In 1830 v radijskem dnevni-va I« ob 22.00. »Naš jedilnik« -J™ delavnik ob 6.40. »Kmetijske OrtWete* vsak delavnik ob 12.15. . nuajo »Naši poslušalci čestitajo k Pozdravljajo« ob torkih, četrt-n in sobotah ob 14.30, ob ne-»h^K P® o» 12.00 in 14.16. Oddajo sterDro iutoo> dragi poslušalci« (pe. u~‘ glasbeni spored) pa vsak. de-*avMk od 5.00 do 7.00. ■ nedelja, 12. aprila Vedri zvoki, 8.00 Mladinska TrS,, a l8ra — Pino Vatovec: d,‘jetJi udarec, 9.16 Zabavne melo-J® in popevke, 10.00 Se pomnite, •uveriši. .., io.3o Operna m-atlne-anlanH'3® Za našo vas, 15.25 Igrajo lsaet!®6 delavske pihalne godbe, nPojeta Anica Zubovlč in Ivo oto ’ w o# Pol ure z zabavnimi LirStri Radia Beograd. Zagreb in J uoij ang f v nerodnem to- L 20.00 Revija zabavne glasbe, “v Melodije za ves. PONEDELJEK, 13. aprila San?0 Popevke se vrstijo, 9.00 Pl-tfal zvoki z Dravskega polja, 9.20 žen6, Id narodne pesmi poje v?s*i zbor »France Prešeren« iz hJMa p. v. Petra Liparja, 11.05 G*nO«ka šola za srednjo stopnjo; uT, "hi duh, 12.00 Srbske pesmi ln „ “L 18 26 Pojo Jugoslovanski pev-Jj. zabavne glasbe. 18.30 Majhni ^ “avni ansambli vam igrajo, 14.05 poljska šola za višjo stopnjo: »govor. i7.is srečno vožnjo (So-ni,uJem na pot), 18.30 Športni ted-*» 30.45 Kulturna tribuna. torek, 14. aprila etw5n0peme arije pojo solisti za-Opere, 9.00 Iz filmov ln lla** , lh revij. 10.30 Poje Ljub-komorni zbor p. v. Milke lili« ,meta, 10.45 Za dom to tene. ki . ^ta Vaški kvintet, 12.00 Zvo-tw,a Havajev. 13.55 Pisan venček ‘tonih, 14.16 Zanimivosti iz znate-“ > tehnike. 15.40 Humoreska 5?? J*dna - Somerset Maugham: avti« ln kobilice. SREDA, 15. aprila p1?? 5°Je Invalidski pevski zbor kovni Radovana Gobca, 0.00 Jezd-Kku!* Pogovori (ponovitev), 9.46 be 1010 -- mlade 'IdblteHe glas- goslovanske partizanske pesmi ne narodno motiviko, 18.46 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. ČETRTEK, 16. aprila 9.00 Venček narodnih. U.00 Tenorske in sopranske arije, 11.30 Oddaja za cicibane, 12.00 Igra trio orglic Andreja Blumauerje, 12.25 Vedre melodije to popevke, 13.65 Koroške narodne pesmi poje Masi koška, 15.40 Na platnu smo viri bonski komorni zbor p. v, Rajka deli. 17.16 Pesem, melodija ln ritem, 18x15 »Takšni so padli za našo svobodo . ..«, 18.45 Radijska univerza — Dr. Metod Mikuž: Borba KPJ za enotnost ljudskih množic, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 17. aprila 8.40 Zvoki za zabavo in razvedrilo, 11.00 Za dom ln žene. 11.30 Melodije a la cente, 12.25 Poje ženski zbor učiteljišča v Ljubljani p. v. Pavleta Kalana, 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Marjan Marinc: Tinček trti njegovo orodje, 18.00 Družinski pogovori, 20.f5 Tedenski zunanje - politični pregled. SOBOTA, M. aprila 8.05 »Mladina poje«, 8.30 Od valčka do foxtrota. 1040 Pevol z Gorenjske, 11.46 Pionirski tednik, 12.25 Ciganski napevi, 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorje, 15.40 S knjižnega trga, 1746 Pred praznikom prt amaterskih zborih in godbah — IH Zbor ln godba 1« Hrastnika, 18.00 Jezikovni pogovori, 20.00 Pokaži, kaj znaš (Posnetki javne oddaje v Trbovljah), 22.15 Oddaja za naše izseljence. »DNEVI NAŠE SREČE« na Izlakah Skraja, ob ustanovitvi mladinskega gledališča pri »Svo« bodi« Zagorje, je kazalo, da bo zamisel padla v vodo, kajti obiskovanje gledaliških vaj ni bilo ravno najboljše. Navsezadnje pa je ob podpori starejše Igralske skupine mladina le začela resneje delati. Uspeh njenega prizadevanja je bila premiera odrskega dela »Dnevj naše sreče«, ki so jo morali uprizoriti na Izlakah, kajti dvorano TVD »Partizana«, kot znano, prenavljajo oziroma čistijo za slovesno akademijo v počastitev 40 — letnice KPJ in ustanovnega kongresa ZKS na Čebinah. To, da so se morali mladinci predstaviti najprej Izlačanom, jih ni kdo ve kaj motilo, kajti zagorski gledališčniki so st pri tamkajšnji publiki že priljubili, saj jih vedno znova presenetijo. Obiskovalci so toplo sprejeli nastop mladih in se prisrčno nasmejali domislicam v posameznih dejanjih te igre. S tem delom se bodo mladi umetniki predstavili 25. aprila še v Zagorju, medtem ko bo starejša igralska družina čas do obnovitve domače dvorane izkoristila za gostovanja širom po Sloveniji. Zagorska »Svoboda« v letošnji sezoni pripravlja občinstvu troje premier. Več spričo težav ni šlo. Vendarle troje premier v nekaj mesecih pove, de so ee Igralci pošteno potili, saj v zadnjih letih niso zmogli niti toliko, (▼) LITIJA Tisti, ki ima stalen kontakt i kmečkim prebivalstvom litijske občine, čuje večkrat pritožbe: zdaj je postala litijska komuna veliko območje, ki sega po širini okrog 50 km, Ljudje prihajajo po raznih opravkih v središče občine domala vsak dan. Ob takem obisku sl žele kupiti to ati ono stvar, ki Jo potrebujejo za lastno uporabo ati za gospodinjstvo. Pa je v Litiji zmeraj ne dobe. Zato morajo po take predmete v Ljubljano ali drugam, kar Jim vzame čas to porabijo denar tudi za vožnjo. Prav te dneve ml Je tarnal okoliški kmet: »Kad bi kupti obleke za družino, pa Je v Litiji ne dobim, ker imajo v »Preskrbi« premalo konfekcijske izbire.« Prav zaradi tega smo se obrnili na direktorja litijske »Preskrbe« tov. Toneta Rapla, ki nam je odgovoril: »Naša »Preskrba« ima vrsto težav. Predvsem zaradi nezadostnih skladišč ln lokalov. Nujno je potrebno, da dobimo tudi poseben lokal za konfekcijo, ker ima sedanja trgovina »Manica«, v poslopju restavracije Pošta, kjer prodajamo metrsko tekstilno blago, premajhne prostore. litija napreduje iz dneva v dan in bi bilo treba ustanoviti tudi posebno trgovino za galanterijske predmete, pa tudi za usnje in čevljarske potrebščine. Med najbolj nujnimi trgovinami pa je trgovina z zelenjavo. V Litiji je mnogo družin, ki nimajo lastnih vrtov ati pa ne pridelajo toliko zelenjave, da bi jim bila na razpolago za vse leto. O potrebi zelenjadne trgovine so govorili v Litiji že na več množičnih zborovanjih. Kakor čuje-mo, je zdaj ustanovitev take trgovine že pred - vrati.« S tem vprašanjem smo načeli razgovor o dejavnosti trgovin v litijski komuni. Prihodnjič bomo poročali o denarnem prometu naše trgovske mreže, kar bo zanimalo vse naše potrošnike. V NEKAJ VRSTAH Hitri helikopterji Prvo letalo z navpičnim vzletom, 48-sedežni britanski »Roto-dyne«. je doseglo pri daljšem poletu hitrost 307,22 km na uro in s tem preseglo dosedanji hitrostni rekord teh vret letal za 46 km na 1)10. Slab zrak In bolezni Zdravstvena služba v ZDA Je izdala brošuro, v kateri je rečeno, da zrak, ki se v njem nabirajo razne snovi, med drugim dim ln saje, povzroča določene oblike raka in tudi nekatere srčne bolezni. Tatovi odpeljali blagajno Rim — Neznani tatovi se niso zadovoljili samo s krajo denarja, marveč so odnesli tudi blagajno, težko 3 stote, v kateri Je bilo 2 in pol milijona Ur. Blagajno so odpeljali z malim kamionom. Tatovi so odnesti tudi za 200 tisoč tir kolkov. Do tatvine je prišlo med 18. in 20. uro v nedeljo. Krajo so odkrili šele pozno zvečer. Zelo moderno Preden so v Los Angelesu v ZDA odprli razstavo modernih stik. so morali odstraniti sliko, ki ji je umetnik dal naslov »Narava«. Ugotovili so namreč, da je sliko pravzaprav izdelalo 18 živih deževnikov, ki Jih je slikar namočil v različne barve ln Jih potem položil na platno. Iznajdljivost nese Mladoporočenci iz Lin dana v Zahodni Nemčiji morejo namesto spominske fotografije naročiti na matičnem uradu magnetofonski posnetek svojega poročnega obreda. Nad to zamislijo so mladoporočenci navdušeni. PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 13. ŠTEVILKE Rešitev nagradnega magičnega kvadrata iz predzadnje številke našega tednika se glasi (vodoravno in navpično); 1. KUM, 2. URA, 3. MAK. Žreb je tokrat prisodil nagrado za rešitev uganke Rozaliji MARTINČIČ, učenki 3. razreda osnovne šole Jagnjenica, pošta Radeče pri Zidanem mostu, Zebnik 33. Knjižno darilo ji bomo poslali po pošti. Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za pošto ln pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJ^ Besede (vodoravno ln navpično): 1. ga nabirajo čebele; 2. število; 3. nasprotne od noči. Rešitev nam pošljite do nedelje, 19. aprila opoldne. Za nagrado imajo pripravljeno 1 lepo knjižno nagrado (podelili jo bomo po odločitvi žreba). • Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega Imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, Kjer sta doma. Vsem pionirjem lepe pozdrave! UREpNlSTVO NE SEDEM, AMPAK OSEM'KNJIG zanimivega branja bo prejel vsak, ki se vpiše v članstvo Prešernove družbe ln plača 600 din članarine. bO I. MAJA je še čas, da se vpišete v članstvo Prešernove družbe. Da omogočimo vpis čimvečjemn številu novih članov, smo letošnji čas vpisovanja Izjemoma podaljšali za 1 mesec. MILIJON DINARJEV . pa so vredni dobitki, ki bodo izžrebani med člani Prešernovo družbe. ZATO POHITITE z vpisom v članstvo Prešernove družbe! Člane vpisujejo poverjeniki,' ki so skoraj v vsaki sindikalni podružnici, v šoli, ali pa se vpišite v bližnji knjigarni ali pa pri upravi v Ljubljani, Erjavčeva cesta 14a (telefon 21-048). PREŠERNOV.* DRUŽBA OD PETKA DO PETKA ČESTITAMO! Pred kratkim je priljubljeni trboveljski zdravnik, ki ga poznajo tudi številni delovni ljudje po Zasavju — dr. Marijan Kržišnik opravil specialistični izpit' iz kirurgije pri prof. dr. Lavriču. — Iskreno čestitamo! BREŽICE ROJSTVA: Zofija Verstovšek, Videm-Krško, Starovaška 10. hčerko; Ana Bizjak, Mali Trn 14, sina; Ivka Borošak, Klanjec, Augusti, čičeva 5, sina; Marija Divjak, Zur-kov dol 27, sina; Veronika Pre-skar, Podgorje 10, hčerko; Marija Zagmestar, Gorica 32, sina; Rozalija Pšeničnik, Veliki Obrež 11, sina; Pavla Barbič, Gorica 15, hčerko; Katica Brlek, Prigorje, Zaprešič, mrtvorojenčka; Mira Antonič, Skmik 39, hčerko; Marija Trampuš, Brezovica 56, dvojčka (oba fanta); Jožefa Prah. Kontno 16, hčerko; Danica Pavlovič, Klanjec, hčerko; Ivana Kodrič, Pristava 14, sina; Ana Petrič, Leskovec 5, hčerko; Ana Lapuh, Zg. Obrež 16, hčerko; Elizabeta Žnidaršič, Presladol 30, mrtvorojeno hčerko; Terezija Omerzu, Brežina 26, hčerko; Marija Skvarč, Gor. Skopice 25, hčerko; Jagica Sever, Rozga 32, hčerko; Frančiška Sintič, Prošnja vas 8, sina; Stanislava Fabijan, Šmarje 52, sina; Danica Guček, Brežice, hčerko; Ana Knezič, Kraj Gornji 71, hčerko; Elizabeta Strgar, Volčje 6. sina; Jožefa Aleksič, Brežice, hčerko; Marija Okrošek, Pečice 29, sina; Rozalija Stopar, Vrbje 5, sina; Danica Savnik, Brežina 4, hčerko; Ljubica Herceg, Pristava 22, sina; Terezija Bučar. Senuče 7, sina; Justina Pavlovič, Brežice, hčerko; Ivana Povh, Obrežje 31, hčerko; Ivana Mihelin, Brezovica 39, sina; Marija Grlovlč, Brestanica 79, sina; Nada Veljovič. Videm-Krško, hčerko; Angela Medvešek, Koprivnica 15, sina; Pavlina Kink, Kostanj k, hčerko. Frančiška Šoto, Senovo 125, hčerko; Ljudmila Špan, Podgorje 11, sina; Ivanka Ivanšek, Arnovo selo 7, sina; Brigita Prevejšek, Gor. Lepa vas 8. sina; Marija Kolar, Kraljevec 14, hčerko: Josipa Bračun. Lenišče 52, hčerko; Marija Slakonja, Šentjanž 9-a, hčerko; Jožefa Baškovič. Krška vas 96, sina; Milena Lepej, Brežice, hčerko; Marija Pregel. Folšca 14, sina; Hermina Bizjak, Osredek 5, sina; Kristina Kozole. Sremič 52, hčerko; Hermina Saban, Klanjec LRH, sina; Matilda Černelič, Osredek 17, sina; Marija Verstovšek, Bojsno 49. hčerko; Ana Franko, Crešnjice 69, sina; Bariča Smeguc, Rozga 20, LRH, hčerko; Terezija Sitnlik. Brežice, sina; Neža Judež, Krško, hčerko; Ane Omerza, Velika vas 16, hčerko. POROKE: Mane Rajačič, oficir JLA, Brežice — Cesta prvih borcev 39 in Antonija Terčič, učiteljica iz Pi7ec. Daniel Peterkovič, delavec, Libna 1 ln Marija Vodi-Sek, poljedelka 29. Krsto Dimitroveki, oficir JLA, Videm-Krško' in Darinka Dušič, frizerske pomočnica, Zadovlnek 20. SMRTI: Ana Vlmpoljšek, roj. Molan, lena železničarja iz Gor. Lenarta 37, stara 28 let; Marija Fabinc, kmetovalka," Kajuhova i, stara 81 let; Neža Strojnik, družinska upokojenka, Brežice, stara 79 let; Marija Vugec, gospodinja iz Dubrave 38, stara 45 let. Ana Stotič, roj. ZuHč, gospodinja. stara 32 let iz Ošterca 26. Rojstva HRASTNIK; Ivana Ptici, Dol pri Hrastniku 140, hčerko; Gabrijela Cemic, Hrastnik 78, sina. SEVNICA: V marcu je bilo rojenih 5 otrok (3 dečki in 2 deklici). Poroke HRASTNIK: Franc Kovač, mizarski pomočnik, Ljubljana, Bazoviška 1 ,in Ivane Senegačnik, delavka. Studence 31; Slavko Sto-šitiki, ključavničar, Trbovlje, Vo-denska 27 in Marija Tavčar, delavka, Hrastnik 70; Peter Radako-' vič, rudar, Hrastnik 346 ln Magdalena Novak, delavke, Podkraj 70; Ludvik Lipovšek, organ LM, Hrastnik 154 to Ana Matek, delavka, Bralca 58; Viljem Flisar, rudar. Bralca '58 to Marije Matek, delavka, Bralca 58; Alojz Knez, steklar, Ljubljana, Kotnikova 16 in Ana Križaj, delavka, Hrastnik 100; Janez Skok, rudar, Praprotno 13 in Marija Koželj, delavka, Prapretno 13; Alojz Planinc, kotorski pomočnik, Dol pri Hrastniku 75 in Elizabeta Golouh, delavka, Dol pri Hrastniku; Ljudevit Učesanek. steklar, Hrastnik 74 in Pavla Ferk, delavka, Podkraj 23; Josip Naglav, sobostikar in • pleskar, Trbovlje, Savinjska 24 in Marija Mihevc, kmjlgovodkin j a, Hrastnik 330. SEVNICA: Silvester Klobučar, zidar iz Trbvolje to Frančiška Mi-slaj, poljedelka iz Rogačic pri Studencu; Leopold Simšek, zidar iz Zurkovega dola 15 ift Jožeta Gradič, gospodinjska pomočnica iz Velikega Sirj a. Smrti HRASTNIK; Mihael Virant, star 64 let, Hrastnik 301; Jožef Razpotnik, star 85 let. Dol prj Hrastniku lai; Ferdinand Stepišnik, star 66 let, Hrastnik 5; Vincenc Zore, star 47 let, Hrastnik 124; Ana Vrb-nik, starr rt let, Hrastnik 293; Milenko Petrič, star 25 dni, Hrastnik 59. SEVNICA: Franc Štancer, upokojenec, star 75 let. Prašna loka 8; Marija Seničar, žena rudarja, stara 83 let, Drožanje 20; Jožef Jaz-binšek, prevžitkar, star 85 let, Ledina 60; Alojz Debeljak, poljedelec, star 65 let, Šmarje 58. KINEMATOGRAFI Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 10. — 13. aprila amer. barvni cinem. fldm »Preko mnogih rek«; 14. — 16. aprila nemški film »Neuresničene sanje«; 17. — 20. aprila jug. barv. ktoemaskopsiki film »Nevihta«. Kino »Svoboda — Trbovlje II«: 10. — 13. aprila amer. barvni film »Dfubili«; 14. — 16. aprila barvni kinemaškiopeki tlim »Sakramenska trklja«; 17. - 20. aprila češki barvni film »Ljubezenska zgodba«. Kino »Svoboda — Zasavje« v Trbovljah: 11. — 13. aprila amer. film »Držite lopova«; 18. — 19. aprila slov. film »Dobro morje«. Predstave: v soboto ln nedeljo ob ODKUPUJEMO STARO SREBRO (KOVANCI) PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH. ZLATARSTVO Trbovlje 17. in 19.15 uri, ponedeljek samo ob l8. in za mladino v nedeljo ob 16. uri. Kino »Triglav« Zagorje: 1L — 13. aprila amer. barvni vistavi-ston film »Gora«; 14. in 15. aprila jug. film . Črni biseri«; 16. m 17« aprila amei film »Drand Hate« z Greto Garbo. Kino »Svoboda — Kisovec« v Zagorju; U. in 12. aprila amer. barv. kavbojski film »Maščevalec iz Dallasa«; 15. ln 16. aprila amer. psih. drama »Upornik«; 17. in 10. aprila amer. barv. film »Destree«. MALI OGLASI POSODIM 50.000 DIN tistemu, ki mi nudi dvosobno stanovanje (ga tudi do smrti kupim). Marija Zemljič, gostilna pri Gradu — Brežice. UGODNO PRODAM lepo, skoraj novo kuhinjsko pohištvo. J. Z., Trbovlje. Keršičev hrib 21. Piše: B. BRUS Riše: R. DOLANC MFi£h6nna Straussa" 16.40 Iz krvi Ce • ■ • (Tone Čufar), 1735 Ju- ZAHVALE hvala vsem, ki ste spre-tla.‘ 1X8 zadnjo pot našo dobro, ° mamico, ženo in hčerko BERTO BUSIC, * roj. gtlpdč •tikovi1,0, s« zahvaljujemo zdravilc« V,ln Strežnemu osebju bol-®*lje K K0 H lajšali trpljenje, na-tiett, tn,em sorodnikom, prljate-411; to - ,nancem. kil-so se potru-da i. brtšli od blizu in od daleč, ysetn ‘Ukažejo poaledmlo čast, la, uaruvalcem vencev in cvetki godbi In vsem. ki «-*»luj ,sl,VOVal' z nemi. mož. z otroci, starši ln Kje bomo našli partizane? Hiteli smo proti slapu. Upal sem, da bomo kmalu srečali kakšnega partizana. Nisem se motil. Tišino gozda je presekal odločen klic: »»Stoj, kdo je?« — »Beograd!« — sem se spomnil gesla — »Svoboden!« je bil odgovor. Po glasu sem Rudija. Ogledoval Je mamico In očeta. Predstavil sem ju. Takoj ee je nasmehnil in pokimal v pozdrav. Potem sem mu pripovedoval o dogodkih v vasi. »Politično — to mora čuti komandant.« — »V trgu je tudi Luka. Prijatelji'bodo povedali, kaj dela tukaj.« »Luka?« je vprašal očka. »Tega poznam. Prav on me je dal zapreti. — Pred vojno je bil konjski mešetar in zato pozna precej ljudi. Mnogo hudega Je napravil. V zaporu me je pretepal in hotel izvedeti, kaj vem o partizanih.« Ustavila nas je straža Geslo — in že smo bili sredi med taborom. Partizani so me veselo pozdravljali. Tudi Stari je prišel in mi stisnil roko. »Glej ga, in puško še vedno nosiš! Rudi nam je povedal, da sl odšel v dolino. Veliko novega?« »Seveda!« sem pričel. »Mladinci so mi pomagali osvoboditi očeta. Nemci so v trgu. Pognali smo v zrak skladišče z municijo in tako bodo morali nekaj časa čepeti v dolini.« Komandant se je zamislili »Res sem radoveden, kaj iščejo? In tako močni da so?« Najgloblji rudnik na svetu Rudnik zlata Kolar, v Indiji štejejo za najgloblji rudnik na svetu. Rudarji tega rudnika se spuščajo vsak dan nad 3000 m v notranjost zemlje. Tu je zelo visoka temperatura, a pritisk sten tolikšen, da je že močno nevaren človeškemu zdravju, toda niti to ne moti rudarjev, da ne bi vsako leto šli še za sedem, osem metrov globlje v zemljo. Naprave tega rudnika so na velikih poljanah Južne Indije, trinajst stopinj severno od Ekvatorja, a pod zemljo so nameščene galerije, prepletene s predori, dolgimi nad 1000 kilometrov. V rudniku se rudarji srečujejo s problemi, o katerih včasih sploh niso ničesar vedeli. Cim globlje gre človek v zemljo, tem večja je temperatura sten, ki se na vsake tri metre poveča za eno stopinjo Farenheitov. Na dnu rudnika je temperatura približno 150 Farenheitov, in to je nemara najvišja temperatura, ki je doslej znana v medicini. V teh predorih je pritisk na izkopanih krajih tako močan, da povzroča najhujše razpokline sten, ki je bilo sploh kdaj opaženo. Rudarji tega rudnika pravijo, da 3000 m globoko dobivajo občutek, da se stene pod močnim pritiskom spreminjajo v nekakšno plastično gmoto. V 83 letih, odkar so rudnik odprli, so pridobili iz njega 958 ton zlata, znano pa je, da so začeli tod pridobivati zlato ljudje mnogo prej, seveda z zelo primitivnimi pripomočki. Zlato je v žilah kremenčevih sten, ki gredo na sever in jug. Seveda gre izkopavanje po strogo določenih načrtih rudarskih inženirjev, kajti le-ti morajo vsak sloj posebej kontrolirati. Vodstvo rudnika pa je že zdavnaj storilo vse za varnost rudarjev. Najvažnejša preventivna mera za preprečitev škode ob drobljenju sten, je ta, da vlagajo v luknje, iz katerih so pridobili zlato, velike granitne bloke. Granitni bloki se izdelujejo za vsak primer posebej in spuščajo z vozički na odrejeno mesto. Vsak mesec spuste v rudnik 5000 ton teh blokov. To seveda zelo podražuje stro- ške proizvodnje, in je že zdaj 85 % vseh izkopov zamašeno z granitnimi mi bloki. Druga preventivna mera (zaradi eksplozij v rudniku) je podpiranje galerij ,in to vertikalno in horizontalno, z jeklenim oporjem. Rekli smo že, da v globini 30()0 in več metrov ne bi bilo moč vzdržati silne vročine. Zato so namestili v globino dve zelo močni črpalki in dva aklimatizerja za zrak, ki urejata toploto, zdaj pa so predvideli namestitev še sodobnejših naprav za ohlajevanje, kt jih bodo prvič v zgodovini rudarjenja montirali tako globoko pod zemljo. Prav tako je seveda nemogoče, da bi pri tako visoki temperaturi lahko delali z orodjem golih rok. Orodje se namreč tako ogreje, da ga morajo ovijati s tkanino. Posebno so izpostavljeni vročini kompresorji in druga kovinska oprema. Voda je tako topla, da je ne morejo piti, zato dobivajo rudarji od zunaj nenehno svežo vodo, ki pa jo morajo spiti tisti trenutek, ko jo prinesejo. Vodo uživajo s precejšnjim dodatkom soli, da bi preprečili kvarne posledice znojenja. Drugače se rudarji kar hitro privadijo delu v jami. Že po nekaj tednih dela 300 m globoko se znojnice na koži privadijo taki visoki temperaturi. V rudnik se spuščajo rudarji s specialnim dvigalom do 2000 metrov globine. Ostali del poti pa morajo iti peš. Dve jekleni vrvi, katerih vsaka tehta po dvajset ton, potegne dvigalo, ki je iz duraluminija, v katerega grč lahko v en mah 50 ljudi in pet ton rude. Strokovnjaki sodijo, da bo moč v rudniku Kolar kopati še 500 m globlje v zemljo. Za to so dani trije osnovni pogoji, ki omogočajo dosego te globine? pritisk sten, zračenje in plastičnost spodnjih skladov. Uspehi, doseženi v rudniku Kolar, so dosežki najmodernejše tehnike in metod rudarjenja. Vsak mesec dobijo iz tega rudnika 600 kilogramov zlata. Zdaj pa prihajajo rudarski inženirji že na področja, kjer se neha njihovo znanje, zato br dobila besedo znanost. ŽIVALI- MOJSTRI Prve praživalice, ki so se prebudile v življenje pred mnogimi milijoni let, so bile enocelična bitja — glivice in cepljivke. Četudi različne po velikosti in barvi, jim je narava že ob rojstvu zagotovila posebne pravice. Obdarila jih je z izrednimi sposobnostmi. Na ta način so se varneje razvijale ter se varovale pred sovražniki. Te sposobnosti so si nekatere ži^feli ohranile do današnjih dni. In te živali so v svoji -obrti« pravi mojstri. MOJSTRI ELEKTRIČARJI Nekatere živali je narava opremila z električnimi baterijami, ko človek o elektriki če sanjal ni. »Električarji« so znani zlasti med ribami. Zelo močno »elektrarno« imajo skat, afriški som in neke vrste jegulja. Električne ribe žrtev najprej omamijo z električnim tokom, potem pa se spravijo nanjo. Zaradi močnega električnega toka je zelo nevarna neka jegulja, ki živi ob obali Južne Amerike. Nevama je zlasti kopalcem, ki jih s svojim dotikom lahko popolnoma ohromi. MOJSTRI TEHNIKI Spretni tehniki med živalmi eo čebele, mravlje in polži. Čebele si mojstrsko zgrade še-sterokotne »sobice«, mravlje in polžki pa si spretno napravijo most čez vodo, ki bi je sicer ne mogli preplavati. Kri-loprst je potomec zmajem podobnih kuščarjev. Ta s posebnima letalnima mrenama neslišno drsi z veliko lahkoto po zraku. Taki kuščarji žive na Scfnd-ekem otočju, Močno razraščenih prsnih plavuti se za letanje poslužujejo tudi nekatere ribe. — Med sesalci je spreten letalec in padalec veverici podoben asapon. Po drevju pleza jn se zvija kakor kača, kot padalec pa še posluži kožnih gubic na zadnjih nogah, ki jih po potrebi razpne kakor pada- lec. Četudi se spušča na drzne polete, nikoli ne pade na zemljo. MOJSTRI KEMIKI Nekatere živali imajo v svojih žlezah prave kemične laboratorije. Kadar so v nevarnosti, izločajo iz teh »laboratorijev* strupene kemične snovi, da z njimi oslepe sovražnika. Morski zajček brizga proti sovražniku jedko rdečilo, sipa zabriše sled za seboj z oblakom temnorjave barve. Nekateri morski polžki imajo v slinovkah žvepleno kislino, Aljo pa razkrajajo svoj »vsakdanji kruh« — apnenaste lupine raznih školjk. Te lastnosti imajo tudi nekatere rastline. Naša žužkojeda rastlina je znana rosika. Na okrogli listnati ploskvi ima rdaŠkaste dlačice z lepljivo glavico na vrhu. Glaviee se na soncu lesketajo kakor rosne kapljice. Ko žuželka naleti nanje, se prilepi, dlačice rastline pa izločajo prebavni sok, M žuželke raztaplja. Raztopljene snovi žuželke list post**. Ko je žuželka prebavljena, se dlačice spet poravnajo, pripravljene na novo žrtev. MOJSTRI VOJAKI Med živalimi so tudi vojaki, ki se s posebnim orožjem ali orodjem branijo, a tudi napadajo. Najbolj silovit vojak je riba mečarica. Zelo je požrešna, razdražljiva in maščevalna ter pravi strah ribičev. Le-ti vedo povedati o tej ribi grozljive zgodbe. Nekemu ribiču v južnoameriškem morju je ta riba z mečem prebodla roko, drugemu nogo, tretjemu barko skozi debel pločevinast oklep. Prav tako ni prijetno srečanje s pilonoscem iz rodu morskih somov, še manj s pilarjem iz rodu skatov. Obema moli iz glave močna, ostri žagi podobna kost, ki vzbuja med ribiči in plavalci pravi strah . B. B. DRŽAVNI FAKTOR Do sedaj je bila francoska igralka Brigltte Bardot Igralka in njeno delo ni bilo povezano z državnimi posli. Odslej ne bo več tako. Sama je izjavila, da je — državno važna! Na vprašanje, če se bo omožila, je odgovorila: »Za sedaj je zakon zame nemogoč. Nočem reči, da spm postala važna oseba, a važna za svojo državo, ker — zahvaljujoč svojim filmom — pripomorem, da Francija pride do tujih deviz, vsaj toliko, kot to dela velika tovarna avtomobilov (Renault). Po poroki B. B. to ne bi bilo več mogoče, kot je sedaj, in bi bila Francija tedaj oškodovana. To je smisel. Zal ima Francija samo eno Brigitte Bardot, pa so skrbi finančnega ministra Pinaya še dalje aktualne ... IDEJA POSTNEGA MINISTRA »Tu centrala, interurbanska služba, govori Gladys Brown, stara 22 let, mera prsi 95, mera čez pas 22, mera bokov 95.« To je opis karikature v »Daily Heraldu«, ki se norčuje iz poštnega ministra Ernesta Marplesa, ki je dal z okrožnico podrobna navodila telefonistkam central, kako naj se vedejo, če jih kličejo telefonske stranke. 46.000 angleških telefonistk morajo med drugim vsakokrat pozdraviti stranko, če jih kliče. Toda zgodile so se tudi neprijetnosti. Na pozdrav telefonistke: »Dobro jutro. Sir!« so mnogi odgovorili: »Oprostite, zmotil sem se v številki.« Toda Marples je trdovraten. In celo temu pravi, da so to — revolucionarne mere. Ne čudimo se: Angleži imajo svoje pojme o — revoluciji. Elektrifikacija v Švici Najbolj elektrificirana gospodinjstva imajo Švicarke. Vsako gospodinjstvo porabi na leto 2.740 kilovatnih ur, na drugem mestu pa je Britanija z 1.612 kilovatnimi urami na gospodinjstvo letno. Izmed vseh švicarskih gospodinjstev jih ima 61 odstotkov električne grelce. 53 odstotkov jih kuha na elektriko, 17 odstotkov gospodinjstev pa premore električne hladilnike. NEVIHTA V NEVIHTI V angleškem kopališkem mestu Bl&ckpoolu Je morala potujoča igralska družina prenehati s predstavo, ker ji Je neurje odtrgalo platneno streho. Na sporedu je bila Shakespearova Igra »Nevihta«, TUDI »CITI« MORAMO PRIZNATI DOBRO MERO MOJSTRSTVA MED ŽIVALMI Znate jesti? Tedniki, zlasti ameriški, pogosto pišejo o nevarnostih, ki jih prinašata preobilna hrana in pijača. Nekateri časnikarji celo trde, da je »kuhinja ena izmed največ jih nevarnosti zahodnih dežel«. Čeprav se zdi to pretirano, je res, da zavzema med desetimi poglavitnimi povzročitelji smrti neposredno ali posredno mesto debelost, ki preveč obremenjuje organizem in ga navsezadnje lahko uniči. IZ FILMSKEGA ALBUMA — BETTE DAVIS Ta nevarnost, ki grozi prebivalstvu razvitih" dežel, je eden izmed paradoksov v sodobnem svetu, kjer ima polovica prebivalstva premalo hrane. Medtem ko je n. pr. v ZDA ali v Franciji preveč debelih ljudi, imajo v zaostalih državah mnogi težave s kronično nedohranjenostjo, katere posledice so zmanjšana delovna sposobnost, bolezni in celo tudi smrt v mladih letih. Ameriški zdravniki so ugotovili, da groze četrtini njihovih pacientov hude bolezni, ker so telesno pretežki. Preobilna hrana pa seveda ni edini vzrok za slabo zdravstveno stanje te vrste ljudi, saj je treba upoštevati še vpliv alkohola, tobaka, nervozo današnjega časa in pomankljivo gibanje ljudi, ki ne delajo telesno. V zahodnih državah se mestno prebivalstvo čedalje manj giblje, saj bi bilo pogosto bolje, če bi ljudje hodili peš, namesto da se vozijo. Ta pojav je posledica mehanizacije življenja in čedalje večjega udobja doma, zato posvečajo ameriški in francoski zdravniki posebno skrb zdravi prehrani. Čedalje bolj priporočajo ljudem, naj se tehtajo v rednih časovnih presledkih, pri tem pa naj upoštevajo naslednje: Nihče naj ne pretirava pri uživanju hrane, ki vsebuje proteine. Semkaj sodijo jajca, ribe, meso in podobno. Povrtnina in solate imajo v sebi rudninske snovi in vitamine, ki so organizmu nujno potrebni. Žitna hrana, predvsem kruh. ima veliko hranilno vrednost, zato jo je tudi treba uživati zmerno. Zdravniki sploh priporočajo zmernost. Škatla čokoladnih bonbonov lahko bolj škodi kot najbolj obilno kosilo. Ameriški nacionalni svet za varnost v prometu opominja avtomobiliste, naj pred vožnjo ne uživajo preveč hrane, ki vsebuje škrolh. ker taka hrana zbuja v človeku občutek, da se je prenajedel, ter zmanjšuje živahnost duha in telesnih gibov. To pa je lahko zelo nevarno, če tak človek sedi za -volanom. Strokovnjaki grajajo šoferje, ki spotoma pijejo šumeča, peneča se in sladka okrepčila, ker snovi v njih stopnjujejo nervoznost. Težavno je določiti splošna pravila za zdravo prehrano, vendar jih sodobni zdravniki sestavljajo in pri tem zavračajo mnoge reči, ki so imele doslej veliko veljavo. Že od nekdaj vemo, da je treba vsako hrano dobro prežvečiti. Najnovejše preiskave pa kažejo, da to pravilo velja le za zelenjavo ln sadje, ne pa tudi za proteinska živila. Medtem ko n. pr. bolje prebavimo dobro prežvečen kruh, ker se prebava prične že v ustih s slino, bomo na primer pečenko bolje prebavili, če jo požiramo v koščkih — pravijo modemi zdravniki. To svojo trditev podpirajo s primeri iz živalskega sveta. Pes ali lev pogoltne kose mesa, krava pa počasi grize travo jn jo prežvekuje. Zdravniki priporočajo čimmanj živil, ki vsebujejo 'škrob, nekaj več pa proteinske hrane. Opominjajo na važnost vitaminov in rudnin ter odsvetujejo preobilne obroke. Tako pravijo: »Kdor hoče ostati mlad in ne bi pri 45 letih rad tožil o utrujenosti srca in zoženih žilah, naj dobro pa* zi na prehrano. Pomisli naj, da komaj desetina teže nad normalo skrajša povprečno življenjsko dobo za pet let.« ____________________\_________- ROMAN V NADALJEVANJIH MED DVEMA ŽENAMA O »Ne zamerite, Norbert,« ga je prosila, on pa se je nekako prisiljeno smehljal, s čimer je hotel pokazati, da ga odklonitev njegovega povabila prav nič ne boli. »Pa kdaj drugič, Kristina...« Ko sta prfSla na prostorno dvorišče, sta" začutila, da je bil zrak neznosen in dušlji^. Tam od daleč nekje sta slišala zamolklo grmenje. Vse je kazalo, da se pripravlja na nevihto. »Na svidenje, jutri zjutraj!« ji je zaklical Norbert v slovo in ji stisnil roko. Ko je Kristina že izginila za bližnjim ovinkom, je Norbert še vedno stal na mestu. »Dekle se je torej zmenilo s svojo prijateljico. Ne utegne torej, da z menoj proslavi nocojšnjo zmago.« »Potem pač ne,« je rekel sam pri sebi kljubovalno In sklenil, da bo v kakem lokalu spil stekenico sekta. Ko je Kristina merila neštete stopnice v hiši, kjer je stanovala, je bila res že zelo trudna. V njeni sobici jo je že čakala prijateljica, študentka Merle Reidh. »Tvoj .visoki' predstojnik te je končno le spustil domov?« jo je prijateljica vprašala nekako porogljivo, ko je Kristina sedla na stol in globoko vzdihnila. »Sicer ne poznam tega visokega gospoda., a zdi se ml, da mora biti neznosen človek. Ce samo pomislim, kolikokrat moraš garati preko svojega službenega časa ...« Na Kristininem obrazu se je pojavil svojevrsten nasmešek. »Ni tiran, Merle, kakor mislil — nasprotno zelo prijeten človek je...« Živahna črnolasa Merle pa je začudeno zmajevala z glavo: »Od kdaj pa navdušuješ aa svojega predstojnica, Kristina?« jo je kar naravnost vprašala. »Nima imisla, da se dekleta našega stanu sploh ukvarjajo s takimi visokimi goepodi. Seveda žele kaj od nas... na zakon pa sploh ne •telijo...« »Na zakon?...« je ponovila Kristina. »Saj se ne nameravam poročiti z njim, Merle...« »Kaj pa torej hočeš?« je hotela vedeti prijateljica, ki je sedela na mizi, se zibala in bingljala z nogami. »Ce te ne bi tako dobro ponala, bi dejala, da ... se ukvarjaš z nemoralnimi mislimi...« »No — veš kaj, Merle, to je pa res že od silel — Ali tl skuham kavo?« jo je vprašala. _ »Se me hočeš že znebiti ?« je spet začela Merle. Ni bila užaljena ter je Kristino poredno sunila. »Bodi brez skrbi, deklica, kmalu bom zginila! Prišla sem pravzaprav, da si od tetife izposodim nekaj strokovnih knjig. Saj veš, da se pripravljam na izpit, ne morem pa večno čepeti v univerzitetni knjižnici. Zoprno je, če človek ne more delati, kakor bi sam • hotel... če nimaš denarja, da si sam kupiš drage nove knjige.« Pa ne mislite, da je bilo res tako hudo. Merle ni bila med tistimi, ki svoje vsakdanje težave in skrbi vzamejo silno za resne. Že se je spet smejala in na licih so se ji delale jamice. Da, tudi Merle je imela svoj življenjski cilj. Hotela je diplomirati in postati samostojna. To pa je ni odvračalo, da ne bi- bila vesela. Prav dobre volje je nekaj knjig,’ ki jih ji je dala Kristina, vtaknila pod pazduho in se prešerno plslovila od nje. Kristina je sedaj ostala sama. Ko so na stopnicah že utihnili ropotajoči koraki prijateljice, je Kristina začela pripravljat kavč za posteljo. Nocoj ji je bilo potrebno globoko spanje, zato je Kristina — kar drugače ni nikoli storila — tokrat vzela tri uspavalne tablete. In tako ni slišala, ko je njena gospodinja ob treh ponoči bobnala po vratih njene sobe in jo klicala po imenu: »Gospodična Kristina — gospodična Kristina!« Gospodinja je sklonila glavo, da bi pokukala skozi ključavnico v sobo, toha v njej je bila tema in ni nič videla. »Kaže, ca je ni doma,« je rekla gospodinja proti nekemu moškemu, ki se je pojavil ob tej nenavadni uri, da bi Kristino zbudil iz spanja. »Ne vem, kje je gospodična Meerwald. Mislil sem, da jo bom našel doma.« Norbert je imel silno prepaden obraz in potne kapljice so mu tekle po licih. Pred četrt ure ga je nočni čuvaj Herman Koldewey na stanovanju klical po telefonu. Nekaj nenavadnega da je opazil v laboratoriju, neki svetlobni žarek kakor od kakšne zastrte žepne baterije — in ko je šel preko dvorišča in pritisnil na laboratorijskih vratih na kljuko, so bila vrata — odklenjena ... Norbert je seveda takoj prihitel. Sedel je na kolo In z naj večjo brzino divjal po ulicah. Ni dosti manjkalo. Samo pisemskega ovitka z dokumenti ni bilo nikjer! Tisto, za kar se je tako dolgo trudil in garal — je izginilo... Miznica je bila vlomljena! Sedaj je bil tu in Je hotel Kristini povedati, kaj se je zgodilo ln da se o stvari z njo pogovori. Dekleta pa ni bilo tu! Razočaran je Norbert odšel na ulico. Dež je monotono udarjal po pločniku. Norbert je bil do kože moker, kajti v naglici, s katero je odhitel od doma, je pozabil ogrniti si dežni plašč. Toda to pravzaprav sedaj ni bilo važno. Slo je za nekaj drugega: Kristine ni našel doma! Rekla mu je, da jo bo na domu obiskala njena prijateljica — tu torej ni bilo nekaj v redu. Ona je odšla, bila je nekje drugje... Vse njene besede so bile prazefl izgovor in nič drugega! Dekle, ki ob treh ponoči ni doma... Kje je torej? Pri kakem moškem! — se je glasil odgovor. Kristina je bila sama n* svetu, ni imela več staršev, in kolikor mu je bilo znano, tudi ne sorodnikov. In vendar ni bila ponoči ob treh v svojem stanovanju... Lasi so se mu lepili po čelu, ko je truden, kakor kak star mož, sedel na kolo in se odpeljal. Se tisto noč je telefoniral dogodek kriminalni policiji in uradniku opisoval važnost svojega Izuma. »Storili bomo vse, kar je mogoče, gospod doktor,« mu je zagotavljal kriminalni uradnik. Prepričan je bil, da se bo stvar kmalu pojasnila. Po vsem, kar mu je kemik povedal, je to tatvino lahko izvršil samo človek, ki so mu razmere v laboratoriju natanko poznane. Krog osumljencev je bil razmeroma ozek, ln ni vrag, da se stvar n® bi pojasnila že v nekaj dneh. Ko je Kristina drugo jutro prestopila prag laboratorija in ni naši® tamkaj Norberta samega, je smrtno pobledela. Zraven njega je stal nek* tuji moški z ostrim, nepredirnim obrazom, ki ji ga je Norbert predstavil kot kriminalnega komisarja. Norbert jo je danes tako čudno gledal. Kaj je z njim? Nekaj je sedal stalo med njima, a Kristina ni imela pojma, da jo sumniči. »Listine... listine so ponoči Izginile... Nekdo jih je ukradel.-' Koldewey je to po naključju opazil in me takoj po telefonu obvestil. • * »Gospodična Meerhald, kaj mi lahko poveste stvarnega o tej zadevi?" je uradnik vprašal in mladi dami ostro gledal v obraz. Njena zmed** nost in očiten strah sta ga osupnila. Toda Kristina se je presenetljivo hitro spet zbrala. Ko ga je pogl®-dala, so bile njene oči mirne. Nemo je zmajala z glavo. »Vlom je lahko napravil samo človek, ki se tu dobro spozna,« je ul®* tovil kriminalni uradnik. »Razen naju ni nihče vedel, da so dokumenti shranjeni v mlznici • • * je bruhnilo iz Norberta. K^m,lnuainl uradnik je večkrat pogledal zdaj njega zdaj njo. »Mi lahko odgovorite... kje ste bili nocoj?« je spet začel uradnik segel po svoji beležnici. »Bila sem doma in spala sem.« (Dalje prihodnjič)