Današnja številka velja 1‘60 ff Poštnina pavšalirana lCOK<.r ‘ JO. Vprašanjem je pn.^ :namko za odgovor. 169 št. - 4. leto Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 30 K. Letno 360 K. Inozemstvo: Mesečno 40 K. Letno 480 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Konec stavke topilniškega delavstva v Hočah. USPEH NAR. SOC. ZVEZE — OBRATNO RAVNATELJSTVO JUŽNE ŽELEZNICE Y LJUBLJANI NA1 STRANI NEMŠKIH KAPITALISTOV. Maribor, 19. julija. Danes se je končala stavka delavstva tovarne za impregnirale lesa v Hočah pri Mariboru, ki je last komanditne družbe Riitgers na Dunaju. Delo je bilo ustavljeno 6. t. m., ker ni moglo priti do sporazuma med ravnateljstvom tovarne in delavstvom, ki Je organizirano v Narodno-socijalni zvezi. Na da-nfl{n]j razpravi, ki se je vršila v Hočah pod vodstvom zastopnika poverjeništva za socijalno skrbstvo dr. Mraka v navzočnosti ravnatelja tovarne Schieberja, nadalje Zastopnika zveze industrijcev dr. Pavlina in zastopnika Nar. soc. zveze poslanca Brandnerja z deputacijo delavstva je bil dosežen sporazum, na podlagi katerega 3« zvišajo mezde dninarjem in profesijonistom za ’40 odstotkov, akordnim delavcem pa za 30 odstotkov. Nove mezde veljajo za nazaj od 15. junija naprej. Poleg lege so zaveže podjetje poravnati diferenco na zavarovalnih bolniških prispevkih ip4 novembra 11920 do [15. februarja 1921’. Uspeh, ki ga je dosegla Nar. soc. zveza j)p! energičnem naporu znaša povprečno 70 odstotkov, ako vračunamo k sedanjemu povišanju mezd povišanje, ki ga je dosegla N. S. Z. že meseca maja, ko se |a pričelo mezdno gibanje topilniškega delavstva. Nar. soc. zveza pa bi dosegla gotovo 5e večji uspeh, ker so mezde imenovanega delavstva priznano zelo nizke, ako bi obratno ravnateljstvo južne železnice, s katero inču družba Riitgers pogodbo, nej postavilo 'direktno proti interesom našega delavstva. iTo se je zgodilo na ta naSin, ’da je obratno ravnateljstvo južne železnice tovarno Riitgers proti določilom pogodbe med imenovano tvrdko in južno železnico oprostilo stojnine na železniške vozove, katera bi y,na?wla za 105 vozov (med njimi celo 25 privatnih vozov tvrdke) dnevno Ž520 'dinarjev, ali 10.080 jK. Obratno ravnateljstvo Južne železnice, ali ne Pozna vsebine pogodbe, H tudi za slučaj štrajka ne izključuje izpolnjevanje vseh tozadevnih obveznosti napram Železnici, ali pa, kar je še bolj verjetno, namenoma ""tniirim kapitalistom orožje v roke, da lažje vplivajo in pritiskajo na delavstvo. Obratno ravnateljstvo, ki je nekaj dni pred tem hotelo onemogočiti stavko s tem, da Je poslalo: svoje delavce, da izpraznijo vozove, naj bi raje, predno tako j^ttopa, primerjalo mezde svojih delavcev, čeprav niso visoke, s še mnogo nižjimi delavstva lovarne Riitgers, da bi videlo, kako krivično Je braniti nemško lčapifnHm^nn podjetje na škodo slovenskega delavstva. [Tako bi obratno ravnateljstva ).ž,i sedežem y. Ljubljani ne smelo postopati. Jo ni le antisoeijalen, marveč ipdl mtinarodeo Bg slovenske gospode na obratnem ravnateljstvu j, $ Politični sestanek Pašiča z dr. Benešem. IZPREMEMBS PRI DIPLOMATSKIH NASTAVLJENCIH. TBktigttfL, d5’. Jed, Ministrski predsednik Pažič odpotuje v Marianske ;lazn« a nedoločen čas preložil. “ '<■ -: ANGLESKO-RUSKI GOSPODARSKI STIKI. London, 18. jul, Angleška trgovinska delegacija je včeraj odpotovala na Rusko. JAPONSKA ZA RAZOROŽITEV. London, 19. jul. Japonski ministrski predsednik je izjavil časnikarjem, da je japonska vlada z velikim veseljem sprejela predlog Zedinjenih držav pri razorožitveni konfercnci. Trdna vola dežele je, pripomoči k temu, da se odstranijo vsa nesporaz-umljenja in da zavlada mir. po vsem ivetn. K stvarni politiki. d nas slovanskih narodih se večkrat trdi, da se odlikujemo v političnih bojih po silni strastnosti. Temu očitku se da seveda oporekati s tem, da pokažemo tudi v preteklosti ostalih, zapadnejših narodov dobe, ko so se tudi pri njih politične stranke klale med seboj z brezobzirnostjo in trdovratnostjo, ki daleč nadkriljuje podobne pojave v slovanskem svetu. Celo strup in bodalo sta igrala svojo vlogo. Razlika med nami slovanskimi narodi in narodi 'zapadne kulture obstoji predvsem v tem, da so si oni vspričo daljše parlamentarnopolitične tradicije pridobili še več izkušenj na polju politične taktike, ter vsled tena uvideli, da osebnostrankarska strast v političnem boju več škoduje, kot pa koristi, in to predvsem onim, ki jo uporablja. Vsled tega so se tudi v političnih borbah ša mnogo bolj umirili, kot pa mi. Izredno politično strastnost in nestrpnost opazujemo v zadnjem času zlasti pri Slovanih z mladim državnim in političnim življenjem. Med te spadamo nedvomno tudi mi Jugoslovani. Zagrizenost, s katero se pri nas borijo politične stranke druga proti drugi, dosega stopnjo, ki postaja že nevarna naravnost vsemu našemu državnemu življenju. Dosegla je sVopnjo, ki ne pozna nobenega ozira ne na primitivne pravice človeškega obstoja, ki ne re-špektira niti družabnega moralnega kodeksa, niti človeške dostojnosti. te doba narodnega predstavništva nam je to svojstvo naše politike pokazala v prav odvratni meri in veliko pripomogla k temu, da se je politično delo pri nas tako diskreditiralo. Če se v zapadnih državah politični delavci uvažujejo kot prvi delavci ljudstva, brez ozira, h kateri stranki pripadajo, se pri nas smatra vsak politik, posebno, če pripada opozicijonalnim strankam, za koristolovca in goljufa in proti njemu so dovoljena vsa sredstva: obrekovanje, očitna laž, gospodarski bojkot — vse se smatra za dovoljeno. Vemo dobro, da tu ne pomaga nobeno tarnanje, kakor tudi ne nobeno opominjanje in pridige. Sedanjemu žalostnemu stanju našega političnega življenja napravi konec lahko samo samopomoč naših širokih ljudskih mas, ki že v svojem instinktu dobro ločijo zdrav in načelen boj od nečednega osebnega boja. Oni politiki, ki so danes zastrupljeni od strankarsko-strastnega osebnega boja, se bodo pokorili moralnim zahtevam človeštva le pod pritiskom javnega mnenja širokih mas, ki jim radi njihove nelepe politične taktike že danes odrekajo v veliki meri svoje zaupanje. Naša država ne potrebuje ničesar tako nujno, kot upravnega in gospodarskega dela. V tem oziru je za Jugoslavijo naravnost življenjskega pomena, da se njeni osebnostr ankarski politiki spomnijo, da se spomnijo na dejstvo, da je osnova in predpogoj nadaljnega' zdravega razvoja naše države, da premagajo duševno krizo, ki so vanjo zašli v strankarski svoji zagrizenosti, ker sicer jih bodo ljudske mase, katerih zastopnike ovirajo pri pozitivnem, ustvarjajočem delu za njih blagor, pomedle s površja. Naj se tega pravočasno zavedo in spokorno rečejo:. Pater peccavi!i Jugoslovanska-romunska aliansa. FRANCOSKO ČASOPISJE O NAŠI POGODBI Z ROMUNIJO. SKUPEN NASTOP V SLUČAJU NAPADA S STRANI MADŽARSKE ALI BULGARIJE. Pari/i, 19. julija. (Izv.) Tukajšnji listi se obširno bavijo z rumunsko-jugoslovansko pogodbo, ki je bila pred kratkim v Beogradu podpisana in s katero se obe državi medsebojno garantirate vse koristi, ki izhajajo iz trianonske mirovne pogodbe. Tudi se je baje dosegel sporazum glede Banata, ki je tvoril dosedanjo sporno točko med obema državama, ki je pa sedaj odstranjena. Tudi v političnih zadevah hočeta obe državi skupno nastopati in to posebno v zunanji politiki glede Madžarske in Bulgarije, ter se medsebojno podpirati. V slučaju napada od strani Madžarske ali Bulgarije bi bil casus foederis, v katerem slučaju bi bil nastop obeh zavezniških držav skupen. Pariz, 19. jul. „Temps“ se bavi v svojem uvodniku z romunsko- jugoslo-vensko zavezniško pogodbo, ki je bila podpisana V Belgradu 7. junija in v kateri si obe državi medsebojno jamčita za vse koristi, ki sta jih dosegli z mirovnima pogodbama v Trianonu in Neulllyju, List opozarja na to, da spravlja ta pogodba s sveta vprašanje Banata,, ki je tvorilo doslej sporno . točko med Romunijo in Jugoslavijo Na političnem polju se obvezujeta obe vladi, da bosta sporazumno po stopali v vprašanju zunanje politike zlasti glede njunih odnošajev naprarn/ Madžarski in Bulgariji in da ne skic neta nobene zveze z kakršnokoli tretje državo, ne da bi prej druga drugo obvestili. Pogodba predvideva nadalje, da se smatra napad s strani Madžarske ali Bolgarije za „casus foederis''. ,„Tcmps“ izraža svoje zadovoljstvo, da se je sklenila ta pogodba, ki bo prispevala k vzdrževanju miru v Evropi. VIVIANI O SVETOVNI RAZOROŽITVI. Pariz, 19. jul. Razorožitvena kr misija zveze narodov je praktičr. dokončala svoja dela. Predsedn-Viviani je z ozirom na to izjavil, rise je v kratkem času mnogo storil.. Omenil je, da je konferenca pripr ■ vila vse potrebno za bodočnost, tem, da je določila red zamotanih i: kočljivih vprašanj, ki se morajo prt učiti. Kar se tiče vprašanja, ali bi bil. bolje, da bi se spričo iniciative pred-, sednlka Hardinga ne lotili nobeneg:;i dela, je to stvar javnosti in dobr volje. Sestanek razorožitvene komi sije je bil sklenjen že vlani mesecn septembra, sklican pa ni bil, da sc omogoči našim prijateljem v Ameriki, snustiti se v tekmovanje glede vpra Šanja razorožitve. Končno je Viviani izrazil prepričanje, da se ni doslej zgodilo še nič, kar bi moglo vzbujati nezaupanje. Vsa stremljenja teže za istim idealom, ža mirom. __________ Borzna poročila. Zagreb: Efekti: Jadranska banka 1850— 1900, Jugoslovanska banka 635—638, Ljubljanska kreditu* banka 805—815. Slovenska eskoniptna banka 595—625, Praštedionn 5150 05175, Riječka pučka banka 410—430, Banka za trgovino, obrt in industrijo 240— Kreditna banka 200, Polionrivr?!• : 1 > !5—96, Banka za trgovino 248—250, N?..Tulil banka 0—255. Zagreb: Devize: Dunaj i .'lin izplačilo 206.50—207, j'-.'" 5.75, Budimpešta 49.50—31. Bur.v:. >t;» 211 227, Italija izplačilo 718—719, <\x <’■ r‘- .m izplačilo 573—0. Ne\v York kabei 16!'»— 1. Pariz izplačilo 1236-1240,. Prict W 50 -205.75, Švica izplačilo 2600—2* :0 Voi:;ic: Ameriški dolarji 156^-156.50. avstj ijv;v m-■■ 'ie 20—21, carski rublji 0—29, čo;Iv.-.mv\ ■ " krone 215-216, funti 545—0, napcleen ,:»ri —521, marke 212—212.50, leji 0—230, ' rt T08—714. Beograd: Valute: delam 38.03—3v7. ; UcvJzc: London 142.50—143, Pariz 305 -30?. '/leneva 647.50—652.50, Solim 210—-220, Prn:;n ‘ 1.50—51.75, Dunaj 4.95—5.05, Berlin 5!.W--52, Milan 180—182. Dunaj: Valute: Dolarji S29—833. nuirkt 1073—1079, funti 2965—2985, franc, franki 6430—6474, lire 3665—3685, dinarji tisočaki 2030—2050, stotaki 2010- 2050, poljske mark« 4.50—42.50, švic. franki 13600—13650, čcJke krone 1062 in pol —1072, madžarske krone 253—256, levi 7—7.20. , Curih: Devize:. Berlin 780, New Yorh 609, London 2184. Pariz 4705, Milan 2;00 Praga 775. Budimpešto ISO, Zagreb 375, Varšava 0.33, Dunaj 0.80, Bukarešta 8-53. a v-sirijske krone 0.80. Stran 2. V... ■ ........ Se že oglašajo. Italijanski nacijonalizem je ob-h - ja! po svetovni vojni prave orgije, ki se se danes izživljajo v fašizmu. Italija je dosegla pri mirovnih pogajanjih več kakor ji gre po naravnem narodnem pravu. Njeno ekspanzivno stremljenje je zlasti podpiral italijanski značaj obmorskih mest ob jadranski obali s svojo slovansko okolico. Tako nam je prinesla rapallska pogodba ob vzhodnem Jadranu italijanske točke Trst, Pulj, Reka in Zader. Vse antantne države vodijo '■'oožno kolonijalno politiko, ki se "ri svojem gospodarskem in civiliza-: .'.ničnem delu opira na mestne cen-"e kot naravna izhodišča za prodi-ranjs v notranjost kolonijalnih pokrajin. To načelo antante se je popolnoma ’:rilo z zahtevami Italije, ki jc tem lažje dosegla svoj cilj. Toda naziranjc, ki sc je morda obneslo v Madagskarju, Tunisu ali notranji Afriki, ne, more obveljati pri našem zdravem narodu z lastnim kulturnim življenjem. Tukaj ,, se bo ost obrnila. Zdrav okoliški jugoslovanski rod bo preplavil umirajočo kulturo italijanskih oziroma poitalijančenih mest ter jo zadušil. To jp naravni in zakoniti tok, ki ga more kaka sila ovirati, nikdar pa ne ustaviti. Zader je že pričel tožiti o svoji osamljenosti. Zaderski zastopnik v italijanskem parlamentu je dr. Na-tale Krckich, ki je opisal sotrudniku lista »Corrlerc della Puglie« žalostno i:i op&sno situacijo zader-skega mesta, ki potrebuje nujne pomoči, da ne umrje od gladu. Ekonomska ureditev je potrebna za življenje. Rešitve čaka valutno vprašanje. Bodočnost mest ni odvisna samo od vezi z Italijo, ampak še veliko bolj od — zaledja. Italijanska vlada je garantirala posebni carinski režim s svobodno zono, ki ga še danes ni. Potrebna je železniška zvčza Zader—Knin, ki jo je projektirala še Avstrija. Velika napaka je, v Rapallu ni bila sklenjena trgovska pogodba z državo SHS. (Krekichu ni dosti, da nam je Rapallo ugrabil GOO.OOO vojakov, rad bi menda še, da postane Jugoslavija italijanska kolonija po vzorcu kake afriške pokrajine!) Zadnji gospodarski razgovori v Belgradu so končali brez rezultata. Krivi so oni jugoslovanski elementi, ki delajo na to, da zadušijo naše mesto. lato je treba držati zasedeno ozemlje tretjo zono v Dalmaciji. V vprašanju ribištva in ko-botaže Italija ne sme popustiti. Zahtevamo garancij, da se ustanovijo šole za italijanske manjšine v Šibeniku, Splitu, Korčuli, Hvaru, Starem gradu in Dubrovniku. Kakor je raz-videti iz izjav gospoda Krekicha, /je pričelo nekdaj navdušenim Italija-našem, postajati vroče. Za turobnim zaderskim glasom pride Trst, Reka, Pulj. Narava sama bo tekom časa izbrisaja črne točke na vzhodni jadranski obali. ■timih « mmDmmmmmmmmammmmmammmmmmmmmmmtmmmmmm Demokratska stranka v krizi. (Konec.)! Simpatična poteza demokratske stranke — morda edina — je, da, se je s vso svojo silo vrgla v aktivno politiko ter se ni zadovoljila s politiko rekriminacij, , blasfemije ali kolikor mogoče velike pritajenosti, kakor so 'to storile in še danes delajo gotove naše politične stranke. Toda ravno radi tega ker je demokratska stranka s svojim početkom najaktivnejše politike vrgla vse na tehtnico, je morala ona dobro vedeti, da stavi vse na eno kocko za slučaj, Se ne ostane dosledna svojim temeljnim idejam, svojemu programu. Kako 1)0 branila demokratska stranka narodno edinstvo — o katerem je govor v proglasu — ko je vendar uzakonila trojstvo naroda in to hoče da ureja s trojstvom interesa, trojstvom mentaliteta? Kako naj demokratska stranka ustvarja Jugoslovanstvo, ko je nekoliko trenutkov pred glasovanjem za ustavo, obenem z radikali, objela v bratskem /. igrljaju turške bege in odbila od wbc zemljoradnika Jugoslovane? S kakim obrazom naj stopi demokratska stranka sploh pred našega ze-mljodelea, ko je obenem z radikalci izdala njegove vitalne (živijenske) interese, brigajoč sc za obstanek onih, ki so naš narod, našo bedno 'rajo izkoriščali stoletja? Kako politično moralo izkazuje sploh demokratska stranica, ki po svojem negativnem delovanju v pravcu Jugoslovanstva ni izvedla naše najvažnejše /: socijalnc reforme — agrarne reforme — stremi sedaj za približanjem zemijoradnikom, k njimi, ki jih je včeraj še odbila, ker so ji begi bili bolj prikladni za njen račun? Široki modni sloii. ki snrcgledavajo. no- silci naše današnje svobode (brez njih bi bili že davno vsi v zaporih! Op. uredn.) — bodo odgovorili na ta vprašanja. »Za ustvaritev te ustave, so poslanci demokratske stranke bili primorani in so tudi znali z moško odločnostjo žrtvovati, kar se je * žrtvovati moralo, samo da se zagotovi, kar je glavno in najglavnejše (v slovenskem tekstu: Poslanci Demokratske štranke v ustavotvorni skupščini so vedeli, da se brez žrtev ne more ustvariti ničesar velikega in trajnega in da morajo biti žrtve tim večje, kolikor manjša je moč, s katero smo stopili v boj. Op. uredn.) — se glasi v proglasu. In ravno ta kardinalna trditev ne drži. Edina žrtev, ki bi jo morala demokratska stranka doprinesti, je bila: ostati verna svojim načelom, svojemu Jugoslovanstvu, svojim naprednim so-cijalnim principom, — pa če bi morala tudi iz vlade. Brez dvoma je dobro, da imamo ustavo, »da smo prišli pod streho«, a nikakor ni dobro, da smo dobili ustavo, vsled katere je v državni stavbi ostala duš-ljiva atmosfera, v kateri ni dovolj čistega ozračja, da bi se mogel spontano razvijati in napredovati oboljeni narodni organizem, organizem, ki ni hereditarno (dedno) op-težen, temveč ga je šele nedavno okužil nizki in ogabni plemenski šovinizem. In na tein okuženju, ki je težko, nosi veliko krivde, da ne rečemo največje, demokratska stranka, ker ga je z opustitvijo Jugoslovanstva ojačila In razširila. Tega menda ni bilo treba žrtvovati. In če bi se ta stranka s svojo dušo res nagibala k kmetu, kateremu se hoče sedaj post festum približati — ne bi stala danes v intimnih kupčijskih zvezah z muslimanskimi begi, temveč v bratskem objemu s svaritelji in branitelji današnjega narodnega edinstva in edinstvene države. Če ne bi bilo tega najtežjega greha, ne bi danes v naši mladi državi doživeli monstruma: da pobirajo žetev oni, ki so jo brali že stoletja z poljan, ki so gnojena z krvjo in znojem naše raje. Mar se je moralo tudi to žrtvovati?! Bližnja bodočnost bo odgovorila na to vprašanje. Ako gledamo na vse to, to kratko zgodovino naše sedanje demokracije, ne moremo prikriti našega začudenja, kaj da je sploh privedlo glavni odbor demokratske stranke, da izda proglas na narod? Ali ta glavni odbor mar res misli, da za-more narodu sugerirati opravičenost svoje dosedanje politike? Ali ne ve mar ta glavni odbor, da obstoji javno mišljenje, ki s paznim očesom zasleduje delovanje političnih strank vseh nijans in ki ne potrebuje njegove sugestije. Vse to ta glavni odbor dobro ve ali ravno tako dobro ve, da more pred svoje vernike ali druge nepoučene mirno priti s svojim Jaausovim licem, i to danes z ono polovico — s katero misli še naprej držati na uzdi svoje dosedanje pristaše, one z zavezanimi očmi. S svojim drugim licem pa sije demokratski Januš tudi. nadalje še na svoje verne v radikalno-begovskem bloku. V tej svoji zmožnosti menda tudi vidi glavni odbor demokratske stranke svojo »politično zrelost in svojo moralno silo«! Če je tako, potem temu Janušu verujemo. Nasi konzulati v tujini. »Jugoslavija« z dne 14. t. m. je priobčila po »Jugosl. Lloydu« članek, ki je vreden, da bi mu sledili še drugi, kajti resnica je mnogo hujša od vseh pritožb, ki so doslej prodrle v našo javnost. Resnica je pač ta, da se smatra vsa konzularna služba po svetu, vsa poslanska in diplomatska zastopstva za prlviligij nekolikih beo-gradskih rodbin. Ne vpraša se po sposobnostih dovolj je, da je sin, brat ali daljši sorodnik tega ali onega mogotca, pa dobi mesto konzula ali poslanika ali ■»upravnika poslova«. In ko je sinekura oddana, sedi moži-ček trdno- na svojem mestu in vrši posle po svoje, kakor njemu kaže. Zato pa so taka zastopstva naše države v tujini na najslabšem glasu. — Kdor ne zna, kako je treba »raditi«, da pride do svojega cilja, je velik revež. »Zlat ključ odpira vsaka vrata«, pravijo, ali še prav posebe velja to za naše razmere. Kaj vse govore po svetu o naših zastopstvih!, Zal, da ne brez povoda. Piscu teh vrstic ni znano, kaj je pisala »Epoha«. Ali ako se je povrgel celo beogradski list do tako hudih obdolžitev, 'kakor čitam v »Jugoslaviji«, mora stvar že hudo smrdeti celo v Beogradu. — Za nas je zanimivo in obenem žaljivo dejstvo, da je dejal namestnik zunanjega ministra Spalajkovič ob neki priliki: »Za diplomatsko in konzularno službo morejo biti imenovani edino-le Su-madijci.« — Od tod vse zlo! Kdor ne trobi v isti rog, ne more biti ne konzul, ne poslanik, ne »upravnik poslova«. Poglejte na Dnuaj! »Epoha« je napadla generalnega (!) konzula Mi-šetiča! Ali ta gospod ni generalni konzul, kajti ta je bivši dvomi svetnik v bosenskem oddelku finančnega ministrstva — Cerovič. — Mišetič je le načelnik oddelka za potne liste in to je danes p,osel, ki mora narediti nervoznega in splošno obsovraže-nega tudi najpoštenejšega uradnika. Direktive in vsak hip menjajoče se naredbe glede potnih dovoljenj so take, da igramo nasroti celemu svetu najžalostnejšo vlogo. Največ trpe naši državljani, a tujci kričč ter nas psujejo po vsem svetu, nič manj v antantnih državah. — Najzanimivejše je dejstvo, da imajo n. pr, češkoslovaški državljani pri nas večje pravice in ugodnosti, nego domačini. Čehoslovaki n. pr. dobe brez obotavljanja vizum za potovanje tja in nazaj — Jugoslovani pa le za enkratno potovanje iz države ali v državo. Za vrnitev je treba zopet novega dovoljenja. Ako hoče Jugoslovan n .pr. v Avstriji dobiti dovoljenje za potovanje v Prago, mora dobiti dovoljenje iz Beograda. Dunajski konzulat mu ne more dati potnega lista po svojem lastnem spoznanju. — Ako'gre Jugoslovan n. pr. na Dunaj, mora dobiti tam pri konzulatu novo dovoljenje, da se sme vrniti domov. Kdor nima seboj posebej svoje slike, mora na Dunaju iti k fotografu in preskrbeti si sliko, ki obogati naš dunajski policijski arhiv. — Neka begunka je dobila dovoljenje, da je šla po svoje blago v Gornjo Avstrijo. Od tam je morala iti na Dunaj k našemu konzulatu, da dobi novo dovoljenje za potovanje v Maribor. Ker je prišla v soboto je izvedela šele v ponedeljek, da si mora preskrbeti novo sliko. Tako je odpotovala z Dunaja šele v sredo! Koliko solza, koliko stroškov! Pa kako se je v tej ženi utrdila ljubezen do osvobojene domovine! — Neka Dunajčanka ima sestro, poročeno v Mariboru! Čez en mesec je čakala, predno je došlo dovoljenje iz Beograda in še to po posebnem posredovanju in po dvakratnih stroških! Kako drugače dela Čehoslovaška! Ako hočeš potovati n. pr. v Karlove Vare ali v katerokoli kopelj na Slovaškem, dobiš potni vizum tam, kjer kupiš vozni listek. Brez zamude, brez nastavljanja, brez jeze in žalosti! Ako pa potuje Jugoslovan iz države po poslih, porabi več časa za milostno pridobitev vizuma, nego ga je rabil za vse svoje posle skupaj} In koliko stroškov! Glavni konzul na Dunaju pa je oktobrist Cerovič, t. j. veledržavo-tvornlk, ki je pokazal svoje Srbijan-stvo šele konec oktobra 1918 — par-don, šele v novembru, ko je bila stvar že gotova in se ni bilo več bati, da ostane avstro-ogrska monarhija, katere veren sluga je bil Cerovič. Treba je pripomniti, da je postal ta mož dvorni svetnik šele med vojno. Ves čas se ni pokazal v srbski cerkveni občini, v njegovem uradu se ni smelo slovenski ali hrvatski govoriti. Se po razsulu je dolgo časa obdržal v svojem uradu celo vrsto Nemcev; še danes je tam več Nemcev v službi. Ta mož je naš generalni konzul na Dunaju; on je tisti, ki dela tudi na poslaništvu lepo in grdo vreme. On je doslej intrigiral še proti vsakemu poslaniku ali »upravniku« in sicer samo zato, ker je na to mesto od prvega početka reflektiral. Gospodje Defranceschi, Pogačnik, Mihajlovič, Jankovič, Fotič in drugi bi znali mnogo tega povedati." Dr. Cerovič in znani dr. Krantz sta velika prijatelja. Na Dunaju je veliko preveč skušnjav za dr. Ceroviča in govorice trde, da je mož postal že zelo bogat. Bodi kakorkoli, mož ni pripomogel našemu zastopstvu na Dunaju do ugleda, a v jugoslovanskih krogih dunajskih velja za našo — nesrečo. Tako so stvari in ne drugače! bil g. Plut njih neizprosen nasprotnik. Pa iz Savla je postal Paul. Danes zoblje iz liberalnih jaslij ter opravlja najnižji in najgrši posel za nje: blati njihove politične nasprotnike. Pri tem mu pa pomagajo nekateri bivši uredniki »Jugoslavije«, ki so iz samega nadstrankarstva presedlali k »Jutru«. V svojem fanatizmu kar tekmujejo med seboj, kateri bo bolj udrihal po NSS in po g. Pesku in kateri bo zlil večjo golido gnojnice nanj, da bi se bolj prikupil svojim novim gospodarjem ter dokazal svojo verno »strankarsko prepričanje «k zveličavni petični JDS. »Jutro« hoče biti dostojen list ter se ogiblje kolikor le more napadov, odklada pa vse take reči v »Pondeljek«. Za pisavo »Pondeljka« je odgovorno uredništvo »Jutra kulturne Italije le postu tu kakor ovčica, ko s« Je šlo za {1‘*jff7wie.rC8 ta zarudeval sramote nad treba! P^osnl smo, da nam tega ni f?r,48,06 Prijateljske zveze, Kakor fr™*,," J1® kost, so se vrgli častiti gospodje na r d l nar- socijallste In posebej še Par tednov so gonili lajno o ir«u? *• Peska ta nar. socUallstov s klerl-SuT’ P « 0 »Wmljhrem soglasju »Jugosla-j«* “ »Slovenca« ta ko so to kost do °oon Vsestransko oglodali, so —. hvala — lstaknlll noVo. Včerajšnje >Jutro« 10 »vladale prav tesne prlja-teusltd mm med — čujte, čujtej — komu-25L*? »«. spcOaHstl is da se je vveleka-Dnalht z. Pesek« revanžlral komunistom ?.ajo» d* 90 ga follB za Župana s tem, da ^ l^pM ttskarni* komunističen list >D«kx ta da Jim le dal na razpolago celo ,v»0 razlirjevalno službo »Jugoslavlj©« t. J. da razprodajale! ta kolporterli, ki prodajajo ta ivslrjajo «Jugoslavijo«, razširjajo ta prodajajo tudi list »Delo«. To Je res nečuvena protldritavnost ta treba bo postopati po *Ob-znanl« ne le proti »JugoslavIJI« temveč tudi Proti »Jutra«, kajti Isti razprodajajo! in kolporter#, ki razširjajo in prodajajo »Jugoslavijo« a »Delo«, razširjajo ta prodajajo tndi Dokaz« imamo! — Prej so bile Prijateljske zveze med nar. so-ctjallatl ta klerikalci, sedaj jih so odkrili med nar. jocflallsti ta komunisti. Da, ta preklicani kmalu «« mn posreči, da bodo za-Prav tesne prijateljske zveze med okratl In cuiukafri BobtaJa nam piše letoviščar, da oblasti najbrž de vedo, da ondotne rsovine ne poznajo počitka, temuč so od- od ranega Jutra pozno » npč. Ubogi uslužbenci so pravi sužnji. AH ne veljajo zakoni ta naredbe povsod? , - "j*?*5* “ lovu. Zadnjo nedeljo »e » Orocuplja smrtno ponesrečil na fcvu Pnlkarskl vajenec RudoH Gale iz Rožne do-. Nabasana puika se ma je v grmovju zapletla, a ko Jo Je potegnil, se Ja sprožila t#r mu Je krogfla razparala drobovje ter, odtrgala roka Izdihnil Je po kratki mukL Imenovanje v carinski službi. Za fc-•MKtorJa carin Je lmenovan glavni revizor a^Konrad SnUd, Mfom Žnidaršič pa za sta-M Rakeku Je bne-??•* Jos. Jaklič za upravnika prvega raz- Sta,« ta&s a in Al. Hrovat za carinike IV raz-H« lesenicah sp imenovani: Ant. Ste- 1 ** % Pintar za revizorja IV, razreda* r- « tavalldeu V poHtlko zakona izdeljuje Invalidih. ministrstvu za socl-posebna komisija bivib ® tavalldlli. Invalidi bodo do- čakan hrT?0?.0 po procentih nesposobnosti, ca vso kraljevino. uredba. « v-T" ■»-—m>ww. * » poltaa hranni?10 8e ustanovi v. Beogradu STCelo državfl «0 kateri hraallnloa. Podpisana fe et. —- Pod aU samomor na železnlžlfl ned el Is ki sm0 PrlneaU vest tteaaaMM PO'™*!1 Pfl Medvodah tet; ga strahovito razme-čenec 2?a}ano' d* J« wl ponesre- *« Pr, Mojster Juž. žeL v. Ljubljani Sv5 y SS *»tflienlk NSS. Ker Je momor StS*? 1r(KU>tasklh razmeraB, Je sp-pripetila Sključen, temveč se je vdovo ta ed£.T^ Pokojnik zapušča mlado — VoJzUbSS? Blag mu spomini se ni priglasilo i‘“ii.91®s<*n uradnih obiay občini Drlvenlk s‘ „ ,nJ. 19,rkveIl,ca K vojnih obvezancev Orisan« pa B - Vlom na službi Priklatil na Bistrico pri 29. m. m, se le Potepač Andrej Trpine, dn ‘ .pe£u ,znan. Bledu. Postopal je po vasi b?J* °Ia.da RrI 2- tm. Isti dan pa so ga v tamnll« vldell, pri sebi pa je Imel 'velik z^lnF°v H1 odšel so zvedeli, da je bilo vlomljeno 5°vanje Franceta Zupančiča. Tat ]e T 2 zlata prstana, zlato uro z dvojnim pokrn v°m, z zlato verižico, nekaj moške obleke ?n kron* tW eno rtaho. Skoda znaša čez 4000 o žeUe Prekmurcev. Predvčeraj v I?r|0bču *Slov. Narod« dopis Iz Prekmurja Katerem se Prekmurci upravičeno pritožu-vi2n J s’ablh prometnih zvez z ostalo Slo-"ar Povzroča draginjo in druge ne-Srčna želja Prekmurcev je, da bi se vendar enkrat upostavila avtomobilna ■veza po Prekmurju. — Na to poročamo, da ba »Promet« vložila že pred 2 leti »njo za koncesijo za avtomobilno zvezo 10 Prekmurju, da p« ta prošnja ie danes. leži na poverjeništvu za trgovino in obrt v Ljubljani — nerešena. Letošnje leto spomladi je družba »Promet« v zvezi z Jugosl. kreditnim za,vodom, ki ima v Prekmurju 2 podružnic ter mu je tudi mnogo ležeče na tem, da se zboljšajo prometne zveze v Prekmurju, zopet vložila prošnjo za konccsiio za avto-mobilne zveze. Na zagotovilo poverjenika g. dr. Marna, da se bo koncesija takoj izdala, je nabavil »Promet« avtobus ter vse oripra-vil za avtomobilno zvezo po Prekmurju. V dneh 1., 2. in 3. tm. so se vrSile že poskušnje vožnje iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo, Cankovo in Hodoš, katere so se udeležbe vse kompetentne oblasti: zastopniki voja- štva, politične oblasti, sodnije, policije, državni inžener gradbenega vodstva itd. Vožnje so izpadle v popolno zadovoljstvo vseh, vsi posebno pa ljudstvo so bili zelo veseli ter zahtevali, da se naj takoj začne z rednimi vožnjami. Brez koncesije si pa »Promet« ne upa začeti redne vožnje. V Murski Soboti je autobus, zaloga bencina in šofer, koncesije pa še ni. Kako dolgo še ne? Ali bo zopet dve leti trajalo?! — Neznana slaboumna mati. Meseca aprila so pripeljali v deželno bolnico pribliz no 30 let staro slaboumno in gluhonemi-žensko, ki je kmalu nato porodila otrok;; Neznana slaboumna mati je sedaj v norišnic1 na Studencu. Ker identitete še do sedaj niso mogli dognati, niti ni izključen kak zločin posilstva se oblastva opozarjajo na ta slučaj v svrho eventuelne poizvedbe o neznanki. — Strela zanetila požar. V soboto je udarila strela v hlev Janeza Goleša. Hlev Je bil naenkrat ves v ognju. Pogorel je hlev, svinjaki in maroi. Živino in 10 letnega fanta, ki je spal ua hlevu so jedva rešili. Škodo cenijo čez 80.000 kron. — Bratomor. V Mengšu je ustrelil dne 10. t m. ob 9. zvečer Mihael Friškovec svojega brata Franceta. Zadel ga je y srce, brat je obležal na mestu mrtev. — Utonil je pri kopanju v Savi zadnjo nedeljo v Medvodah Fr. Sušnik. — Znana oseba, ki je v nedeljo pri kopanju v Lazah vzela palico z belo kljuko se naproša, da jo odda v trgovini Trebar* Ljubljana. = Ravnatelj ljubljanske policije Je od-Sel na 5 tedenski dopust. Nadomestuje ga nadsvetnlk Keršovan. = Zagoneten napad. V soboto med 15. in četrt na 17. uro je bil napaden na cesti v Mestni log Ivan Kozjek iz Loga pri Vrhniki. Dobil je dva udarca s ključem po glavL Napadalec je pobegnil. Ker napad še ni popolnoma pojasnjen, bomo poročali obširneje, ko se zadeva ugotovi. = Resen opomin »Splošni prometni banki«. V Javnost prihajajo vesti, da namerava tukajšnja »Splošna prometna banka« nastaviti za podravnatelja nemškoavstrljskega državljana iz Gradca g. Turbo, ki ni niti zmožen slovenskega Jezika. Upravni svet »S. pr. b.« opozarjamo na te Vesti in upamo, da ne odgovarjajo resnici. V resnici namreč ne vemo, kako da pridejo naSl bančni uradniki, med katerimi je dovolj zmožnih in agilnih ljudi do tega, da bi Jim vsako boljše mesto pred nosom odjedll tujci, medtem ko naj bi domačini ostali svoje živi ljenje le delavna para. Skrajni čas je, da se preneha s to prakso pri naših javnih in zasebnih podjetjih in posvečali bomo vsem takim nepotrebnim lmportom svojo največjo pažnjo. = Kolera v Zgornji 'Šiški. Dodatno k tozadevni včerajšnji notici poročamo sledeče podrobnosti. Prvi nenadni in težki pojavi obolenja osobito padanje v nezavest in bruhanje so dovedli do prvega sklepa o koleri nostras. Obolele 44 letno Marijo Čebulj, soprogo žel. čuvaja In njene hčerke 19 letno Marijo, 15 letno Milo In 6 letno Rosiko so odpeljali z rešilnim vozom v, separatni oddelek deželne bolnice In uvedli strogo zdravniško preiskavo. Tekom včerajšnjega dopoldneva so dognali, da so oboleli -Imenovani na akutni dlzenterlji ali griži. > Ta bolezen se do sedaj v mestu In okolici ni pojavila že od lanske; pomladi. Vsekakor jo povzroča ali vsaj pospešuje nezrelo sadje In slabe pOmladanslce novine, predvsem pa zanlkrnost ln nesnaga. Rodbina Cebuljeva bo y kratkem okrevala. Podoben drug slučaj se do sedaj še ni pojavil. — Huda gospodinja je vsekakor posestnica v Mostah M. rodom iz Škofje Loke. Zena je nahrulila dne 23. maja pri vodnjaku na lastnem dvorišču stanovalko V, češ da se tam ne sme prati. Nastal je pretep, pri katerem je gospodinja svojo nasprotnico pošteno obdelavala. V. je pobrala nekaj peska in ga vrgla v hudo gospodinjo. To pa Je M. Z, tako razljutilo, da je vrgla svojo nasprotnico po tleh ln jo tako na-tolkla, da so se vsi navzoči zgražali nad tako surovostjo, Na podlagi zdravniškega spričevala ln priznanja tepeža je obsodilo sodišče hudo gospodinjo v 100 kron kazni ali 48 ur zapora in v povrnitev 198 kron zax?i£ravalka In 500 kron za bolečine. Glede večjih zahtev pa se zavrne tožnica na pot dvllne pravde. M. Z. je prijavila .vzklic, češ da niao bile Vse priče zaslišane, zastopnik drfcvnega pravdnika pa radi prenizke , =7 Ne pridržujte najdenih predmetov,, Obtoženka Katarina K. Je našla torbo Inka-santa Jos. Ravnikarja. Ker se ji je zdela torbica^ brez vsake vrednosti, se ni brigala Zanjo ta Jo pustila doma ležati ter tudi ni o tem nikomur povedala. Slučajno se je našel in pglasll lastnik torbice in obtoženka se Je, dasl morda ni Imela nobenega na* mena Izvršiti kako goljufijo ln tudi ni torbice nikomur zakrivala — morala kljub temu obsoditi. Obsojena Je bila na 12 ur zapora. V svrho pojasnjenja oprostilnih okol-ščin, ki govore obtoženki v prid, Je prijavila Katarina Kj vzklic ln takoj navedla svoja dokazila ln priče. = Odmev zidarske stavke. Za časa zJ-darlske stavke v Ljubljani je prišlo na dvorišče Kranjske stavbne družbe J delavcev, ki,so pozvali svoje tovariše, da naj takoj puste delo in se pridružijo stavki. Kot največji hujskač je bil označen takrat delavec Stefan Kravora, doma iz Čezsoče'* Včerajšnja obravnava tega ni mogla dognati in se je Izkazalo po pričevanju, da Je' bil omenjeni kolovodja in govornik neki štajerc, ki je odšel sedaj v bosanske šume* Stefan Kravora je bil oproščen. = Gospodu dr. Leopoldu Ješetu čestitajo tem potom k imenovanju primarjem očesnesa oddelka dež. bolnice v Ljubljani vs sedaj nahajajoči se bolniki tega od-i, , a, ter se zajedno najiskrenejše zahvaljujejo za njegovo uprav očetovsko skijt* In zdravljenje, = Poziv slovenskim vpod. unici/likom Jutri v sredo prideta v Ljubljano kot odposlanca hrvatske organizacije vpodablja-jočili umetnikov gg. Babič in Tljakovič, slavno znana hrvatska umetnika. Prihajata v zelo važnih zadevali ter bodeta o njih konferirala s slovanskimi delegati. Zvečer jima prirede ljubljanski umetniki (slikarji, kiparji in arhitekti) večerjo (hotel Union »v rožcalu) ob pol 20 uri. Vabijo se tem potom vsi kolegi, da se je udeleže, da tako počastimo hrvatska gosta. Prijave do srede opoldne na naslov: prof. S. Santel, Levstikova ulica 2/1. =» Šiška — najnovejše letovišče. K tej naši včerajšnji notici se nam poroča, da .je hudobno izmišljena. Res pa je, da kalijo v Knezovi ulici ponočnjaki nočni mir in je bil g. svetnik p»|*Hien jih opomniti, kako se naj obnašajo. — Ukradena drva v invalidskem domu. Pred okrajnim sodiščem sta se včeraj zagovarjali dve gospe, ki sta bili obtoženi, da sta si prilastili drva, ki so bila last invalidskega doma. Upravnik invalidskega doma pravi, da je res zmanjkalo z dvtfrišča 2 kubična metra drv, toda o tatvini sami ne ve ničesar in ne more z ozirom na obtoženki ničesar navesti. Današnji obtoženki pa sta se zagovarjali, da so eni res prinesli kako poleno z invalidskega dvo-i išča, vsa drva 'pa da je ona takoj nazaj poslala. Pri drugi pa se je izkazalo, da so il res pripeljali zadostno lastnih drv. So-lišče se po dovršenem dokazovanju ni ::iogio uveriti o krivdi in je obe obtoženki popolnoma oprostilo. Upraviteljstvo inva-lidslcega doma se obsodi na povračilo 200 kron, za drva pa se nakaže na civilno pravno pot. = Male tatvine. V noči 10. do 11. julija je izginil iz lesnega skladišča trgovca Franca Šuštarja na Dolenjski cesti zadnji del voza s kolesmi. Škoda 400 kron. — Zidarju Ivanu Šušteršiču je ukradel neznan tat 14. t. m. dop. na stavbišču v Pražakovi ulici niklasto uro s tako verižico, vredno 400 kron. — K že objavljeni tatvini v Škofeljci nam poročajo, da je izvršil tatvino bržkotne neki približno 25 letni mladenič, ki je v grosupeljski ln> šmarski občini razprodal ukradene predmete in odšel baje proti Ljubljani. Med drugim je zamenjal 3 ukradene rjuhe za črne usnjate dokolenice in siv šivan klobuk. Ostale predmete so našli po raznih hišah, = Koncert v hotelu »Tivoli« od nedelje 17. t. m. naprej vsak večer od 18. do 23. ure. Vstopnina prosta. Se priporočaš Vekoslav Dolničar, Huda vročina vlada minule dni tudi pri nas. Savinjska kopališča so polna kopajočega mestnega in okoliškega prebivalstva. Voda ima od 18 do 20 stopinj, in je kopanje v Savinji izredno prijetno. O vprašanju rekonstrukcije celjske plinarne, katera je sedaj mesečno za okrog 20.000 K pasivna, na podlagi načrta, ki ga je izdelal rud. svetink g. Baebler, razpravlja te dni zadevni pododsek obč. odbora in pride v prvi seji plenarnih sej v razpravo, ker je rešitev vprašanja z ozirom na mestne ii-nance nujna. PoročH se je v Celju notarski uradnik g. Franc Židan iz Brežic z gdč. Fanči Močnik. Na celjski trg donašajo okoličani v precejšnjih množinah raznih pridelkov. V obili meri je na razpolago novega krompirja po 4 K kg, zgodnji fižol, grah, kumare, razne vrste solat, buče ter mnogo tudi zgodnjega sadja. Cene raznim pridelkom, razen sadja, niso previsoke. Koroško. Napad na slovenskega poslanca. Ko sc je slovenski poslanec župnik V. Poljanec vračal od seje deželnega zbora na kolodvor, ga je napadlo kakih 10 bivših »volks-verovcev«. ki so sledili župniku v voz, ga opljuvali, zmerjali in pretepali. Poklicani orožnik ni hotel posredovati, češ, da se gre I le za žalitev. Zaradi dogodka je bila podana interpelacija, ki so jo podpisali tudi soc. demokratje In kršč. socljalistl. Pošteni Hemci se sramujejo, toda takih je le malo. Vsekakor so »kulturni« Nemci prekosili laške fašiste, ker dosedaj se je celo v neciviliziranih državah spoštovala poslančeva Imuniteta. Maribor. Novoustanovljeno društvo. Deželna vlada Je potrdila pravila novoustanovljenega zdravniškega društva za mariborski okoliš. O priliki ustanovitve izvoljeni odbor se je konstituiral ^sledeče: predsednik dr. Rihard Bergman (Žalec), podpredsednik dr. Fran Jankovič, tajnik dr. Janko Dernovšek, blagajnik dr. Vilko Marin, knjižničar docent dr. Ivan Matko, odborniki dr. Robič, dr. Švab (Celje) dr. Joško Tavčar (Središče). Državna cesta Št. IlJ.-Mari]a Snež ua Goraji Cmurek. Včeraj so si zastopniki vlade ogledali teren za nameravano državno cesto Št. Ilj-Marlja Snež na Gornji Cmurek. Podrobni načrti za zgradbo ceste so že izdelani. Imenovanje. Policijski pristav Blaž Skok je na svojem dosedanjem službenem mestu pri policijskem koinisarjatu v Mariboru Imenovan ravnateljem pomožnih uradov v 8. činovnem razredu. Povratek naših vojnih vjetaikov Iz Ru-slie. V Mariboru se pričakuje transport 138 naših vojnih vjetnikov, ki se vračajo iz Rusije, Celje. Redni letni občni zbor dramatičnega društva v Celju se je vršil v soboto zvečer Ob primerni udeležbi ga je vodil in otvoril predsednik g. Z. Prekoršek. Iz njegovega poročila posnemam, da je dram. društvo v Celju vkljub velikim oviram in zaprekam, ki so bile predvsem finančnega značaja v lepi meri vršilo svojo dolžnost. Priredilo je 36 dobro uspelih predstav, večino seveda' lažje vsebine, iz vzroka, da bi se gledališka blagajna vsaj kolikortoliko napolnila. Ker pa je za bodočo sezono obljubljena in zagotovljena državna podpora enstotisoč K, da se bo po zagotovilu g. podžupana Žabkarja tudi mestna občina zavzela za mestno gledišče, obstoja upravičeno upanje, da bo dramatično društvo v prihodnji sezoni vršilo svojo kulturno nalogo še v. izdatno večji meri kot doslej. Iz poročiJ tajnika, blagajnika, garderoberja in arhivarja je razvidno, da si je društvo od prevrata sem že znatno opomoglo, predvsem v arhivu, in da bo na začrtani poti dosegalo vedno večje uspehe, posebno še, ko odpade težka skrb za finance. Pri volitvah v novi odbor je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik gd. Iv. Prekoršek. V odbor pa so bili izvoljeni z večino glasov gg. Perc, Plahuta, Meglič, Hubert, Pfeifer, Mravljak, Gruden in ga. dr. Kalanova. Dasl je obstojala protilista, upam, da v Interesu velikih nalog jn ciljev, ki jim društvo služi, ne bo prišlo do nespOrazum-ljenja, ki bi bilo v kvar ne poedincem, ampak le dobri stvari ter sem prepričan, da bo društvo tudi v bodoči sezoni delalo s toliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo, kakor že od prevrata sem. Mnenja pa sem, da bo vendar treba dram. društvu misliti na to, da se ustvari v Celju stalno gledišče s poklicnimi Igralci V statusu državnih pokrajinskih gledališč, ker bo isto šele' takrat moglo vsestransko ustrezati velikim kultur-hlm potrebam prijaznega celjskega mesta, Jel se bo brez dvoma še lepo razvijalo in bo —1 nekaj v političnem, še bolj' pa v gospodarskem oziru kmalu zavzemalo Važno in odlično mesto v naži ožji domovini. Nadebudna mladina. Po našem mestu je zelo razvito beračenje nele odraslih beračev, ampak tudi sebi pripuščena mladina Je grdo podvržena tej razvadi. Sedem- do osemletni paglavci te nadlegujejo z beračenjem, kjer, le morejo. Pa to ni dovolj, če ne naberačljo dovolj, pa poskušajo tudi s tatvino po trgovinah. V, soboto popoldne Je policija prijela na Kralja Petra cesti dva taka znana pa« glavca, ki sta kradla v neki trgovini. Tako zanemarjeno mladino, bi bilo treba spravtti v poboljševalnlce pod nadzorstvo, drugače bodo Iz takih paglavcev zrasti! pravi ta* tinski in delomržnl nepridipravi 55 nadlego človeštvu In sebi v pogubo. Izlet na Mozirsko planino prirede' 3nč 23. julija celjski odsek Sav. podr. SPD. Kolesarsko dirko priredi v nedeljo 24. tega meseca »Klub slovenskih leolesarjev« ,y Celju iz Celja v St. Peter v, Savinjski dolini Odhod ob 8. url zjutraj od hotela »Pri kroni«, start x Št. Petru na voglu pri Cvenklju, _ Primorje. Kje naj študirajo dijaki iz Primorske? Na to gotovo sila važno vprašanje odgovarja v uvodniku »Edinosti« poslanec Ščck. Po njegovem mnenju bi morali brez izjeme vsi srednješolci študirati na zasedenem ozemlju. V prvi vrsti na Idrijski realki, če pa to ni mogoče pa v goriških ln tržaških laških gimnazijah, nikakor pa ne v Jugoslaviji. Žalostna izkušnja namreč uči, da ostane od dijakov, ki študirajo v Jugoslaviji ogromna večina v Jugoslaviji, da je s tem ogrožen obstoj slovenske inteligence v Primorja — Visokošolci pa naj par semestrov na vsak način študirajo v Italiji, da spoznajo njeno zgodovino, kulturo in življenje. Priporočati pa je tudi, da študirajo v Nemčij, ker so nemške univerze priznano boljše od italijanskih. Naš človek pa mora stremeti za tem, da je v vsakem pogledu boljši od Italijana, ker le tako bo mogel zadostiti vsem svojim dolžnostim. — Strinjamo se popolnoma z mnenjem poslanca Ščeka in žeiimo, da se bodo po njem ravnala tudi naša oblastva. MI moramo ohraniti naš živelj v Primorju in mu moramo dati inteligenco, in če to ni mogoče brez trdih odredb, tedaj se tudi teli ne smemo ustrašiti. Prvo je naroden interes ln šele pozno potem osebni interesi. Požrtvovalnost Tržačanov. Narodna slavnost pri Sv. Ivanu, ki Je bila dne 3. Julija so ni obnesla le v moralnem ampak tudi v gmotnem oziru. Slavnost je dala 10.810 Ur in po 6dbitku vseh stroškov znaša čisti dobiček 8.302 lir. Tako je storil Trst svojo dolžnost in doprinesel zopet znaten dar na oltar istrskih žrtev. Storite tudi VI isto, ker; enaka le Vaša dolžnost. čez 100.000 Ur je že nabrala »Edinost« za istrske žrtve, kakor to naznanja izkaz »Edinosti« od 17. tm. Dosedaj je bilo namreč nabranih 106.718.15 lir. Okljufutanl fašisti. Sijajno uspelo narodno veselico pri Sv. Ivanu so hoteli ,pozno v. večer motit fašisti. S samokresi v rokah so se navalili na veselico in prvemu, ki je prišel njim nasproti so zaklicali roke kvišku! In res je dotični dvignil roko, toda čisto v, drugem namenu, kakor pa so to pričakovali fašisti. Ker silovit »klof« in skorajšnja aretacija jih je poučila, da so naleteli na nepra« vega. Bil je to službujoči policijski komisar, ki je tako spoznal, kaka zalega so ti fašisti. Iz Voloske poročajo: Vlada je po dolgem odlašanju odobrila pravila »Zenskega Udruženja«. Na 7. t m. je bil glavni občni zbor, na katerem se je konstituiralo »Udru-ženje«. Sokolstvo. Povodom zleta G. S. Ž. v Kranju 24. t. m. vozili bodo naslednji vlaki. Iz Ljubljane drž. kol. ob 8. uri, povratek iz Kranja ob 22.50. Proti Jesenicam iz Kranja ob 21.20, proti Tržiču ob 22.20. Šport in turistika. Mednarodna kolesarska dirka Dunaj—. Gradec in nazaj. — Uspeh Jugoslovanov. To dirko je priredil najmočneiši avstrijski kolesarski klub »Sturmvogel« in povabil k udeležbi srednjeevropske države. Dirke so se udeležili trije Jugoslovani in sicer naša priznana dirkača člana' Ilirije Albin Šiško-vič in Josip Šolar ter Josip Pavlija od zagrebškega »Sokola«. — Proga dirke je bila jako težka in znaša 386.4 km. Vsled velikih dciektov je Izstopilo skoro 10 dirkačev med temi je bil tudi Solar in sicer na povratku iz Gradca. Šiškovič in Pavlija pa sta bila skozi med prvimi. Na Semeringu pa je imel Šiškovič večji defekt, ki je zadržal oba Jugoslovana toliko, da sta jih prehitela dva Nemca iz Dunaja. Kljub temu je bil Pavlija tretji in Šiškovič četrti, kar moramo beležiti z ozirom na težko dirko, nepoznanja ceste in ostrih tekmecev, kot Jako. lep uspeh. Športni ribolov v Bohinju. Generalni komlsarljat za tujski promet v Sloveniji javlja, da dobivajo športniki dovoljenje za ribji lov y Bohinjskem jezeru in v drugih državnih' Vodah v Bohinju pri gozdarskem oskrbniku inž. Božiču v Bohinjski Bistrici in pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani. Natančnejša pojasnila daje Tourist-Office Ljubljana, Dunajska cesta 18. Gledališče in glasba. Seguidille. Pesnitev, Otona Zupančiča, za tenor in klavir uglasbil Janko Ravnik. Izdala in založila Glasbena Matica v Ljubljani. Predležeči solospevi za tenor in klavir tvorijo ciklus sedmih pesmih, ki se sme izvajati le kot celota, brez odmorov med posameznim! deli. Posamezne skladbe m celota so enotno motivično zgrajen umotvor, čigar izvajanju bi bili kos le nas! najboljši tenoristi, katerih ni niti toliko kot je prstov na eni roki. Rijavec bi jim pripomogel do prave veljave. Samoobseb! se razuma, da je Ravnikov klavirski part blesteč in harmonično zelo zanimiv. — Priporočamo vsem ljubiteljem modernih solospevov Seguidille v nakup (dobiva se pri Glasbeni Matici) in študij, solistom pa v izvajanje. Brez truda in poglobitve seveda ne bo šlo! — A. F. Pokrajina. Shod NSS na Bledu, ki se je vršil pre teklo nedeljo, je pokazal, da ie Bled narod*, no-socialističen in da pridobiva NSS stalno več pristašev. Govorila sta o ustavi tov. posl. Brandner in tov. Fakin, ki je razložil tudi vprašanje potrditve ljubljanskega župana in razkrinkal nesramne demokratske laži o zvezah NSS s klerikalci in komunisti. Za svoja izvajanja sta oba govornika žela hrupno odobravanje. — Po shodu se je vršila ljudska veselica Izobraževalnega društva »Bratstvo«, na kateri se je ob zvokih tamburaškega zbora razvila živahna zabava, ki je trajala pozno v noč. Proda se: UPRAVA GRAŠČINE ODDA Uprava graščino planina v Sevnici odda ponud benim potom 300 m8 bukovega lesu na panju, uporabnega za železniške prago in kurjavo. Natančna pojasnila so dobo pri gospodarskem uradu na Planini pri Sevnici kjer so tudi graščinski uslužbcncl vedno na razpolago, da re-fiektantom los pokažejo. Isto odda uprava 20 vagonov pararolno rezanih smerokovih ln jelkovih desk 13 m/m, 20 m/m, 25 ra/m in SO ro/m debilne 4 m širine in 8 do 16 om Širine. Los se lahko ogleda na parni žagi graščine Planina v Sevnici kamor naj se tudi tozadevne oferte do 8. avgusta t I. do 10 ure dopoldne predloži. i 12831 HIŠA S STAROZNANO GOSTILNO ter gospodarskim poslopjem, nasproti župne cerkve V Šenčurju pri Kranju v. najboljšem stanju. Na željo tudi z zemljiščem. Poizve So pri gospodu Ivan Grazerju. Vinska trgovina, Kranj. US68 GOŽE, JERMENE, BICE In tržaško blčevnike nudi Osvald Dobelc Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 1268 POSESTVA dn 100 oralov, hotel velik promet, trgovska hlla v Mariboru, vilo, hiše, gostilno prod* pisarna Zagorski, Maribor, Bavarska ulica 8. 1228 VELIKA ZALOGA: dvokolesa, otroški vozičld, Šivalni la rasni stroji, pnevmatika in vsakovrstni doli F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejme se v polno popravo, za, emajliranje z ognjem in poniklanje.- dvokolesa, otroški vozički, šivalni ln rasa! stroji is deli. Mehanična delavnica. Karlovška cesta 4, 1232 POSESTVO blizo postajo Stara Cerkev obstojema It hiša gospodarsko poslopje, živino In vso h gospodarstvu spadajoče orodjk, zaradi odhoda. Poja-« snila dajo Franc Gode v Koblerjih štev. 28, p,. Stara Cerkev pri Kočevju. 1188 POSESTVO 8 oralov t njivami, travniki in gozdonf za sekati se cedo proda zraven 4 glave živine. Konrad Perhtohl—Gregec, Sv, Lovrenc— Dravograd. , j VEČJO MNOŽINO LIKERJA IN VERMUTHA po najnižji ceni. Poizve! se Ivan Šušterlič, Logatec. OTROŠKI VOZIČEK' in moško kolo se ceno proda. Ogleda Sel lahko vsaki dan med 12—15 uro y Wolfovi ulici 4 II. nadstr. SADNO VINO približno 20 hi, 1 po 20 K, transport po fepf cesti. Dopisi na I. Sušnik, anončna ekspedi* cija Maribor, Slovenska ul. 15. . Kupi se: DIMNIK. Kompletni šeloznt ploščevinastl dimnik, tud* rabljen, toda v dobrem stanju 13 —16 m dolgi 60—70 cm premera. Nadalje na angleški škri- • poo (Flaschenzug) za 2'/, — 3 tone dvigljivostl. Ponudbo pošlljite pod šUro: »Cimnlk« ali »škri-poo« na upravo lista. 125ff Službe: DVA SAMOSTOJNA URARSKA POMOČISTIKA in evega vajenca sprejme urar F. čuden, Prešernova ulica št. 1. 127® SPREJME SE hlapec h konjom, ki bi opravljal delo v prostem času. Oženjeni imajo prednost. Pod „prosto stanovanje" na upravo t. 1. do 20. t. m. 1277 Razno: TRGOVEC z večjim premoženjem (sodnijsko ločen) so žoll seznaniti z istotako ženo ali vdovo, katera ima svvjo obrt. Ponudbe pod dobra bodočnost no upravo »Jugoslavije« v Mariboru. Diskrecija zajamčena, 1272’ PRIPOROČA SE atelje za črkosl ikar s t vo Filip Pristou, Ljuc ljana, Aleksandrova cesta 1. Hotel Malič. 1223 VEČ KROJAŠKIH POMOČNIKOV se sprejme za malo delo. Hrana In stanovanje v hiši, stalno delo ter dobra plača. Josip Ceh, krojaštvo Lukovk p. Trebnje, DVA TRGOVSKA POMOČNIKA manufakturista, debra prodajalca, se pod zelo ugodnimi pogoji takoj sprejmeta. Ponudbe na Franc Mastek, Maribor. MESEČNA SOBA S PROSTIM VHODOM in elektr. lučjo se takoj odda samskemu solidnemu gospodu. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod »Mirno.<. POZOR! Vsled rodbinskih razmer v lepem kraju v Savinjski dolini idealno posestvo z vsem inventarjem, živino itd. Obstoji iz prijazne zidane hiše, sušilnice za hmelj ln vsemi ko spodarskimi poslopji. Rodovitne njive, travniki,-sadni vrt ca vagon sadja, vinska trta, gozd v najlepšem stanju in okrog doma. Le resni kupci naj vpraSalo za naslov v upravi tega lista. Michel Zčvaco: »NOSTRADAMUS," »Marija,« je povzel Franc. »Sklenila sva vas rešiti muk in grmade. Ako hočete, lehko še danes zapustite ta kraj . . .« Počasi je dvignila Marjja svoje bridko obličje. Brata sta se zdrznila. »Recite le besedo,« je zahropel Henri, »in vaša beda se izpremeni v sijaj. Samo eden izmed naju bo stopil nato pred vas. Zakaj sklenila sva razsoditi z orožjem, in le zma-galec bo imel potem pravico skrbeti za vašo srečo.« »Odgovorite, Marija!« je Škrtnil Franc z zobmi. Ječati in iečarica. Zločinska brata sta Čakala odgovora. Namestu tega pa se je mahoma razlegel po celici presunljiv, bolesten vzkrik. Trepetaje sta brata izbuljila oči in odskočila. Kdo je zakričal?, Marija 1 A zakaj? Mari se boji?, Tedaj se jima hoče vendar že Vdati?.l »Stražniki!« je viknil Franc v tej nadi, »odvedite jetnico v mučilnico!« Nov krik se je izvil Mariji; nato je umolknila. Vrata temnice so se odprla na stežaj; v bledi luči ječar-jeve leščerbe je zagledala Marija štiri može, ki so čakali. Motrila jih je z nekakšno grozo; slutnja ji je pravila, da vidi krvnika in njegove pomagače. Zgrudila se je na kolena. »Vdala se bo!« je zamrmral Henri sam pri sebi. »Najina je!« je zahropel Franc. »Odvedite jetnico!« sta kriknila princa oba namah. Krvnik je pristopil; pomagači so mu sledili. Sklonili so se h klečeči siroti. Ta trenutek pa se je zvrnila nesrečnica vznak po blatnih tleh in se zvila v silnem krču; več presunljivih jekov je planilo po vrsti iž njenih ust Takoj nato je umolknila in ležala nekaj časa kakor mrtva; strašna tihota je zavladala v teh peklenskih globinah. A ne za dolgo; zdajci se je začul v tem molčanju glas, šibak in nerazločen kakor jedva prižgana lučka . . . prvi krik bitja, ki se je porajalo na svet . . , ječanje Nostradamovega sinu! . . . Franc in Henri sta odskočila, bleda kakor zid; lasje so se jima ježili na glavi. »Čarovnica je povila!« je zasopel Henri. »Satanovega sinu!« so zamrmrali pomagači v bogaboječi grozi. »Ali je ne bi kazalo vendar odvesti v mučilnico?« je zamrmral krvnik, vzravnavš! glavo. »Pustito jo! Pustite jo!« je zastokal Franc, šklepetaje z zobmi. »Pusti jo! Nikarite!« je ponovil Henri, tresoč se po vsem telesu. In zbežala sta oba, tiščeč se za ušesa, da ne bi slišala tega otroškega joka, ki je postajal čedalje glasnejši — joka, ki je tirjal tudi zase pravico do življenja! Krvnik je skomignil z rameni in odšel; pomočniki so izginili za njim. Ječar pa je stopil v celico ter posvetil s svojo leščerbo na ta bedni kup človeškega mesa, v katerem sta se borila smrt ln življenje . . . Surovi mož je prebledel. Zamislil se Je, čuteč z globokim strmenjem, da utriplje v njegovih prsih človeško čuvstvo. In mahoma se mu je zasvetila solza v očeh, ki niso nikoli pla-kale. Vzravnal se je in stekel po stopnicah, godrnjaje sočutno klet- vice . . . Cez pet minut se je vrnil v družbi mlade ženske navadnega lica in trdih potez; pogled njenih oči je pričal, da so vajene gledati trpljenje. Bila je njegova žena. Otrokovo ječanje je postajalo šibkejše; obraz njegove matere je bil bled kakor obraz mrliča. Spogledala sta se, ma-jaje z glavo. »Kaj meniš, Gilles,« je vprašala ona, »ali bi prišla v pekel, če bi mu postregla?« »Kdo ve če ne, Margota. Še bolj gotovo pa je, da spode mene iz službe.« »Mogoče, Gilles. A’ revišče hoče živeti! . . .« »In ta nesrečnica noče umreti!« je zagodrnjal ječar, Margota se je prekrižala, po-mrmrala molitvico, pokleknila ter jela pomagati materi tn otroku . . . Ječar Gilles je osuplo gledal in molčal. Otrok Je kričal; mati se je zdela nema. Ko je bilo opravljeno, se je paznik pridušil ln dejal: »Morda bova zato pogubljena in še spodena v nameček!« Margota je držala malčka v naročju. Dvignila je glavo k možu, rekoč: »Teci po mleka! . . .« »2e grem!« je odgovoril ječar in odhitel. Tisti hip je Marija odprla oči. Njen prvi pogled je padel na otroka, ki je brcal v ječarkinem naročju. Vzhičen smehljaj je zasijal na njenem ubogem, izmučenem obrazu. Rahlo je iztegnila roke. Margota je prav tako rahlo položila otroka vanje, in nesrečnica je pritisnila drobno bitje z neskončno nežnostjo na svoje prsi. Ko se je vrnil Gilles v temnico, je videl, da plaka Margota na vse oči, jetnica Marija p? se Smehlja v rajski sreči! . . . Četrto poglavje. Razbojnik. 1. Dete raste. Minilo je še nekaj časa, gotovo dva ali trije meseci. Otrok Marije in Nostradama je rasel v temni globini tempelskih ječ. Izvršitev Marijine osodbe je bila odgodena. Dasi ni bilo dvoma, da je čarovnica spočela to dete s hudobcem, so vendar sodniki sklenili počakati, zakaj mali ni kazal nikakih znamenj svojega peklenskega izvira. Dalje prihodnjič. Pozori Reklamna ponudbaI Samo 20 dni veljavna! Kw (jočem opustiti svojo zalogo ur, pošiljam v roku 20 dni vsakomur, Id posije ta iz časnika Izrezan oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s triletnno pismeno garancijo, za reklamo, ceno 40 namesto 85 dinarjev franko proti prajinll vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopoilje takoj priporočeno. Po povzetju se pošlje le proti ari 10 din. Skladišče ur 6JUR0 POLLAK, Zagreb, Tkalčlčeva 27. [opera ■nn Državni premogovnik v Velenju je začel s strojnim izdelovanjem prvovrstne zidne opeke ter nudi Isto v vsaki količini po najnižjih cenah. Naročila naj se pošljejo direktno na ,Državni premogokopnik vOelenje'. Pran Uher Marta Ohrova roj. Veinerova MSHUTELM išče lesna industrijska družba „SAVA“ v Ljubljani. Zahteva se strokovno in komercijelno izobrazbo v lesni stroki in znanje italijanskega jezika. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevkov do 5. avgusta na Aloma Company d. z o. z, Ljubljana, Kongresni trg 3. POTNIK m Zateč poročena Praha Ljubljana Sev. 792, Razpis. Okrajni zastop v Mariboru razpisuje gradbo okrajne ceste MaIna--VeUca (odčina Ploderšnica) v dolžini 3-3 km. uradba se mora izvršiti točno po načrtih, ki so interesentom med 8. ln 12. uro dopoldan v uradnih prostorih okrajnega zastopa Koroška cesta 26 na vpogled. Tam so razvidni natančnejši predpisi glede izvršitve gradbe in kakovosti materijala, po katerih naj ge točno Sestavi cela ponudba. V obče so obvezni za deloprejemnika vsi splošni in posamezni pdgoji za oddajo javnih del. Ponudbe je vložiti zapečateno najpozneje do K septembra 1921. Priložiti jim je potrdilo o plačani S’*/« varščini cele ponudene svote. Varščina naj bodo vložne* knjižiqe kakega domačega denarnega zavoda. Z delom naj se prične takoj, dovršiti ga je do 31. decembra 1922, Okrajni zastop Maribor, dne 15. julija 1921. Vladni komisar 1 Dr. Leskovar. manufakturne stroke, kateri poseti trgovce v mestih in na deželi v Jugoslaviji se išče v svrho prodaje jako lukrativnega predmeta neke jugoslovanske tovarne. Ponndbe pod „TOVARNA“ na uprarništvo tega lista. Iščemo nefiolilio strokovnjakov železninske stroke i z uradno prakso za Zagreb.1 Dopisi na upravo lista pod b. 807|V. Jhilligrafit" siva barva proti rji beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah „Promet“ tehn. industr. podjetje, Ljubljana. Promet tehn. in industrijsko podjetje dr. z o. z. v Ljubljani, Gradišče štev. 9. jako poceni zaradi premenjene dispozicije PRODAM 1 In pol uro od Maribora tik farne cerkve gostilno, mesarijo, trafiko in posestvo radi preselitve. Vpraša se v Trubarjevi ulici 79, V Mariboru. Franc Bar zaloga pisalnih strojev Ljubljana Cankarjevo nabrežje štev. 5 Ima sedaj telefonsko itevilko 407. Apretura , , Lak . .. , Vaselina . . , Krema (terp.) . Voščilo . . . Plavilo . . . za usnje za usnje za'usnje za čevlje za parketa za perilo proda 1 električni motor 17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown - Boweri z reostatem in drugimi pripadki. I električni motor II P. S., 300 Volt, ca 1200 obratov, kompleten. Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost. I \Z aUat* tvornica kemičnih .žveoer izdeikov == Tacen pri Ljubljani (Slovenija). Novo! Novol Moji zapiski z Dunaja Spisali Emil Stefanovič Novo! Cena Z1/, din. Novol Vsak trgovec naj zahteva novi cenik od svetovno znane tvrdke M. SAMIDA, Maribor, Slomškov trg 3. katera je v možnosti pošiljati vsakovrtno blago na debelo in po najnižjih cenah kakor: prvovrsten, spodnještajerski, primeren zg industrije in za domačo porabo dobavlja na va-Igone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako PREM Koloinaz, trivrstni, od 9 do 14 K za kg. voščilo za čevlje, v vseh možinah, vsakovrstne suhe barve, olje za stroje, čevljarske smole, strešne lepenke, pravi Asphalt, poper celi ali mleti, vsakovrstne svinčnike, Nadalje; mast za čevlje v vseh množinah, najfinejši Alabaster Gips, olje za šivalne stroje, kovaško smolo, kremo najfinejšo za čevlje, cimet! celi in mleti, pisalni papir, peresa itd. Plavilo Ultramarin v steklenicah, krogljicah, papirju in prašku. Cigaretne stročnice Ambor, Altesse in Riz, Aka. Abadie itd. Cigaretni papir, Golub, Altesse, Tabu itd. Razpošilja se po celem kraljestvu po pošti In železnici. ZAHTEVAJTE CENIK. množino. Ponudbe pod „Premog“ na upravništvo Jista. E^]D[Z^=3ES=Sa POZORI SLOVENCU POZORI Kupujte, Čitajte, razširjajte stvarni In zanimivi tednik „AVT0N0MIST“ Zahtevajte, da se Vam pošlje list na ogled. Naročnina znaša letno K 120'--, 'polletno K 60'— mesečno K OPRftVNIŠTVO, Ljubljana. Breg Kapital: 20,000.000 kron. Slovenska eskomptna banka Rezerve okrog 6,000.000 kron. lntBFesaa SbupHOSt S Hrualsko eskomptno banko in Srbsko banko B Zagrebli. Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1. gagr Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Denarne vloge. Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. Eskompt menic, terjatev, faktur. Akreditivi. Borza. S •ir § Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA Prešernova ulica Št. 50, v lastnem poslopju. LJUBLJANA Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA. — Telefon 3t. 4o in 457. . « Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi' in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits i. t. d. ^ -= - i ‘gfigf ■A Odgovorni urednik: Dominik Čebin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«, ' Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.