104. številka. Ljubljana, petek 8. maja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 »ML, za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mcBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 golti. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štompolj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo j« v Ljubljani na celevški cesti v Tavčarjevi hiši „Ilotol Evropa". Opr avništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiš'. Zmaga španjskih republikancev pri Bilbao, kjer so te dni karlistične bojevnike za narodno tlačenje in bedarijo pošteno pretepli, razveselila je vsacega za človeško napredovanje in svobodo vnetega liberalca. Oči vsega sveta so ta teden obrnene zopet v Španijo, ker znano je in naglašali smo mi pred kratkim, da se v Španiji bije boj za važno načelo, da to upliva na vso Evropo. Tu so namreč veliko upanje zastavili tiste vrste „konservativci", kateri bi pod plaščem „vere" radi črez ves svet zopet duhovensko samogospodarstvo uveli, tudi v posvetnih rečeh Rimu in hierarhiji vso vrhovno oblast potisnili in človeštvo pod svojo peto dobili. Don Karlos je razvil v sredi krvi, ki jo preliva za svojo sebičnost, črno zastavo preteklih stoletij in vsi klerikalci, tudi naši, so mu rokoploskali menivdi, naj zmaga reakcija nad narodno svobodo najprej v španjskih hribih, potem se prostre na Francosko, Ita lijansko in kasneje pride k nam. — A nadeja so klerikalcem po vodi splavale, tepen je njih ljubljene o (ali bolje: njegova vojska, ta „božji* maziljenec se lepo zadaj drži, kjer je varno pred kroglami in pusti raji, da se neumni Baski dajejo zanj streljati in pre-badati.) Z velikim navdušenjem so republikanski vojaki marširali v mesto Bilbao, katero so Karlisti uže mnogo mesecev oblegali in čegar hrabri, republiki zvesti prebivalci so morali uže s konjskim mesom braniti se. Uže so Karlisti po svetu poročali, da so njihove po zicije nepridobljivo trdne; uže je dunajski „Vaterland kristjansko veselil se, kako bode don Karlos celo „republikansko druhal zapodil"; uže 80 reakcij«'narni listi drnzih narodov znali povedati, da bode Karlizem in njegov krvavi upor priznan kot vojujoča oblast, ter da so neki angleški denarni mogotci obljubili Karlistom potrebnega denarja posoditi, ko Bilbao osvoje. Iz tega je razvidno, kako veliko je moralo Karlistom na tem ležeče biti, da to mesto v roke dobodo. A kakor se je ta trdnjava (ki je na primer tako velika kot naša Ljubljana) uže 1. 1835 proti tadanjim karlističnim upornikom hrabro držala, tako so Bilbaoci svoje ime osvetili pred .svetom, ko so se v lakoti, sili in nadlogi držali tako dolgo, da jim je prišel na pomoč Serrano, prodre\ši karlistične obroče okolo njih. Nikakor pa nij toliko preveč na enkrat upati, da bi s to republikansko zmago bilo precej konec vsemu karlističnemu krvavemu klanju svojih lastnih bratov in požiganju ter pustošenju svoje dežele. Črna zalega absulutizma se ne da na enkrat pohoditi, nego tu in tam bode še po konci švignila, zopet razpalila se, in trebalo bode še mnogo truda, predno se Serranu ali njegovemu nasledniku pesreči notranjega sovražnika spanj nke domovine nničiti. A v ta namen prva velika zmaga pri Bilbao nikakor nij prenizko ceniti. Ta zmaga bodo republikancem dala pogum, Karlistom ga bode vzela; disciplina v vojuih vrstah republikanske armade se bede utrdila vsled skupne orožne slave, a nesreča in nevf-peh mora slabo urejene, slabo plačevane da si fanatične in fanatizirane don Karlosove prlvrženike razgloje.vati. — Naj bode iz Španije kar hoče, naj ostane republika ali konstitucijonalna monarhija, da se lo ultramontanski legitimisti, morilci vsake svobode, zatro in za vselej nemogoči store. To mora želeti vsak liberalec. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Navzočnih je 38 udov od »©O, med njimi tudi deželni glavar vitez Kaltenegger. Prvosednik baron Wurzbach pozdravlja skupščino in konstatira napredek kmetijstva in živinoreje na Kranjskem s pomočjo velikih subvencij kmetijskega ministerstva. Med dru gim konstatira ustanovljenje „čebelarskega društva" in vinske šole na Slapu, kakor tudi ustanovljenje kmetijske Šole, ki se ima v kratkem izvršiti. Letina je bila lansko leto slaba in tudi letošnje leto so se nam nadeje zelo zmanjšale. Dalje konstatira, da je letos veliko kmetov pogorelo, in mnogo jih nij bilo zavarovanih; torej prosi ude kmetijske družbe, naj delajo na to, da se bodo kmetje zavarovali. Potem priporoča nemški „land-vvirtsebaftliclien Kalender," češ, da ne bo imela Blaznikova tiskarna izgube. Končno prebere adreso, ki jo je centralni odbor poslal cesarja o priliki petindvajsetletnice, ter zakliče cesarju trikrat: slava! Dr. Blei vvei.H poroča o delovanji centralnega odbora, katero poročilo pak se ne bere, ker je imajo družbeniki v rokah. Schollmaver v pemski nemščini poroča o dunajski razstavi, kamor ga je kmetijska družba na svoje stroške dvakrat poslala. On prosi, da bi udje dela ne podvrgli „einer beBondern Kritik." Prvosednik Wurz-bacb mu naredi nekoliko komplimentov. Tajniški adjunkt gospod Brus poroča o društvenem računu za leto 1873 in o proračunu za leto 1874. Dohodki za leto 1873 so 7758 gl. 19 kr. stroški 6400 gl. 9 kr., ostane tedaj v blagajnici 1358 gl. 10 kr. V proračunu za leto 1874 znašajo dohodki 5105 gl, 37 kr., stroški pak 4872 gld. 86Va kr., torej ostane v blagajnici 232 gl. 507» kr. Skupno premoženje kmetijske družbe znaša 35.789 gl. 76 kr. Dr. Bleivveis vpraša, zakaj so stroški za kovaško šolo tako visoko, i 1162 gl. 33 kr. zaračunjeni, ko vendar nobeden učitelj plače ne dobiva. Gospod Brus pravi, da razen gospoda Skalcta, ki ima 315 gld. nij ni eden učitelj plačan, in da ta denar je samo posojilo kmetijski družbi. Schollmaver predlaga, da se ministerstvo naprosi za primerno subvencijo za to šolo, kar Bleiweis podpira, ker pravi, da bi bilo potem mogoče, nekaterim revnim kmetskim fantom štipendije dati, in je še eno leto v živiuozdravstvu bolje pod-učevati, da bi svojo nalogo kot okrajni živinski zdravniki bolje izpolnovali, kateri bodo, kakor so užo zdaj na Štajerskem, tudi na Kranjskem upeljali se. Ta Schollniaverjev predlog se je sprejel. Gospod Schollmayer poroča, kako naj bi se v prihodnjič letni doneski društvenikov na korist družbe obračali. Pred štirimi leti se je namreč dovolilo, da poddružnice kmetijske družbe pel denarja iz doneskov udov za-se porabijo, pol pa kmetski družbi pošljejo. Nekateri predstojniki poddružnice so odraj-tovali redno denar, in tudi marljivo delali, drugi pa ne. Zdaj začne Schollmaver čez nekatere načelnike hudo zabavljati; ponosno reče : „Mi žrtvujemo svoj čas in delamo zastonj, če načelniki poddružnfc nočejo delati, naj pa odstopijo." Končno predlaga, naj se sklene, da morajo poddružnice kmetijske družbe vsako leto račun položiti, kako so z denarji gospodarile. Prvosednik baron Wurz-bacb pravi, da je g. .Schollmaver vendar to stvar malo preveč črno barval, ter konstatira, da nekateri načelniki vendar prav pridno v korist družbe delajo. Gosta podpira Schollniaverjev predlog. Bleiweis izgovarja Scholl-niaverja, da je govoril ne proti načelnikom filijal, ki so navzočni, nego le bolj „znm fenster hinaus". Končuo se Schollmayerjev predlog sptejme. Kmetijska poddružnica v Postojni se v dopisu pritožuje čez veliko cenitev tamošnjih zemljišč. Dr. Costa predlaga, da se ta pritožba izroči kranjski deželni vladi. Poddružnica v Vipavi predlaga, da se ob času zorenja grozdja na tavi postavno potrjena straža. Kihard Dolence, ravnatelj vinorejske šole na Slapu utemeljuje ta predlog in popisuje velike tatvine grozdja in sadja. Dr. Costa pravi, da je uže 1. 1860 pi i-šla pod c. kr. namestnikom Chorinskim vino gradna postava, v kateri je govorjenje o zapriseženih vinskih stražnikih, kakor tudi o tem, kdo ima določiti, kedaj se začno trgatev. Končno stavi predlog, naj se deželni odbor naprosi, da gleda na to da se strogo izvršuje vinogradna postava od 1. 1860. Prvosednik baron Wurzbach pravi, kakošno škodo tatovi delajo kmetovalcem po njivah, seno-žetih in v gozdih. Tatovi žito porežejo, travo pokose, krompir in repo izkopljejo, gozde posekajo in posestnik ne more storiti proti tatovom ničesa, ker so prvič predaleč narazen raztreseni, dragic pa se poljski tat v najmanj slučajih tako kaznuje, kakor bi bilo potrebno. Tako plačujejo kmetovalci mesto odpravljene desetine dvojno desetino. Postav imamo toliko, da bi jih kamela ne mogla nesti, ali vse drugo pak je, kako se te postave izvršujejo. Kes je, da imajo policijsko postavo župani izvrševati, ali tega ne morejo, ker ne jim na Življenji in blagu škoduje. Vlada nam je zopet v pretres izročila postavo o poljskem varstvu, ali če bodo župani to postavo izpeljavati imeli, bode ravno tako, kakor zdaj, torej je naloga vlade, da se bode proti poljskim tatovom ostrejše postopalo, da se se bolj ne širi kmetski proletarijat. Tudi naj bi vlada gledala na to, da bi cigani, ta kuga, ne hodili zmeraj v dežel. C. kr. medicinalni svetnik gosp. Dular potrdi žalostno poročilo predsednikovo, na kar se dr. Costov predlog sprejme. Častne diplome so dobili posebno zasluženi sadjerejci in murborcjci: Anton Zarnik v Krtini, Iv. Vodnik v Zaborštu, Aut. Ilovnik v Zaborštu, Tom. Šuštar v Vinodolu, Fr. Sckonbrunn v Metliki, Fr. Gospodaric v Vinici, Fr. Kenda v SsmiČi, Jan. FrjančiČ na Slapu, Ant. Uršič v Dobradu, A. Jan v Vi-selniči, Ant. Ozimek na Dobrovi, Val. Kalčič v Perniku. — V centralni odbor se vidijo gg.: Fr. Vičel, Peter Kozler, Jož. Zelnik, Peter Lasnik, Kari Seituer, Andi*. Brus, Sal-zer, Fr. X. Sovau, dr. Poklukar. —o— Politični razgled. \<>lr«.tiijc «1 <'>.<*!«' V Ljubljani 7. maja. fVo.i/>o.%k<šn se situvacija še zdaj kljubu tolikim intrigam nij ščistila. Ministerski svet je, kakor Brogliejev „Fran-cais" pripoveduje, sklenil, da se posvetovanje o konstitucijonalnih postavah nikakor ne odloži. Tudi se neposredno po otvor jen ji zbornice prinese v komoro zakonska osnova glede ustanovljenja druge komore. Bonapar-tisti bodo glasovali proti konstitucijonalnim postavam, in število onih, ki s Thiersom Btoje na čeln razpuščenja, znaša uže 320. Prebivalci Španjstcega mesta Bilbao so zdravi, akoravno so tako pomanjkanje trpeli, da zadnji Čas nijso imeli drugega jesti, kakor konjsko meso, čebuljo in pa zelišča. O daljnih vojnih operacijah se ne čuje drugega, kakor da je Topete prišel tudi v Bilbao. Serrano se ne povrne prej v Madrid, da bodo Karlisti do dobrega potolčeni, nego ostane na Čeln armade. Voditelji različnih strank so se odločili za presijo na vlado, naj se ta bojuje tako dolgo proti Karlistom, dokler jih je kaj. — Don Karlos je Šel uže iz Duranga; več njegovih vojakov je zbežalo na Francosko zemljo, kjer jih bodo internirali — menda. V nnglcJkkvšn parlamentu je lord Russell interpeliral Derbva o stanji Evrope in o namenih Angleške, ter kazal osobito na Moltkejev sabljarski govor. On ve, da hote Nemci pridobljeno zemljo obdržati, pa tudi ve, da jo Francozi hote nazaj dobiti. Zato pa vpraša vlado, ali misli ona mir vzdržati ali ne, ker je dosta krepka, da splošni mir vzdrži. Derby odgovarja, da je po sedanjih prikaznih dosta uzroka, da se skrbi, toda kakor vse kaže, se mir še ne bode tako naglo kalil, da pa Angleška poskusi vsako sredstvo, ako bi se to zgodilo, to je v njenem lastnem interesu. Xr*n.iki listi popisujejo pompozni sprejem ruskega carja v Berlinu. Car stvori vse, da ostentativno vrne sočutja berlinskega kraljevega gradu. Obiskal je vse imenitne može, in politični resultat tega bode najbrže olajšanje trgovinskega prometa med Nemčijo in Rusijo. Dopisi. Iz Gorice 5. maja. [Izvirni dopis.] (Mestne volitve; — kmetijska šola; — vreme.) Denes sta privolitvi L volilnega razreda z ogromno večino zmagala liberalna kandidata Zajec in dr. Jona. Vladna kandidata sta ujela po kakih oO glasov, klerikalna pa samo 3 (!). No glejte, letos so pokazali goriški mestjani svoj pravi obraz; — da bi se izvoljenci le zares pravične in zmerne svobodnjake izkazali in da hi z njihovo zmago nehale vse homatije, katero so dozdaj značaj goriškega mesta posebno v očeh tujcev tako hudo kazile! Dežela je zopet kupila za našo kmetijsko šolo lepo posestvo pol ure od Gorice na vipavski cesti za 14.000 gld. Vlada je dovolila v ta namen podporo v znesku 7400 gld. — Posestvo obstoji iz zemljišč različnega obdelovanja. Zdaj je šola v tem oziru obilo preskrbljena in nadejati se je, da bodo učitelji vse svoje moči v to uporabili, da bodo tolike žrtve tudi primeren sad obrodile. Namesto gosp. Franja Zepiča, kateri se je premestil na šneberško gospodarsko šolo, dobili smo za asistenta gospoda Kuralt a in namesto asistenta na italijanskem oddelku g. Vogriča pa bode imenovan v kratkem praktični pomožni učitelj za oba oddelka. Toliko jo menda uže previdel naš deželni odbor, da za srednjo teoretično šolo je naša dežela premajhena in da je more najbolje kasniti praktična šola, na kateri se bodo iz rejali razumni pospodarji za naše domače kmetije in ne samo učeni oskrbniki za tuje graščine. Sedanji vodja kmetijske šole gosp. Angelo Mona je nekda jako razumen in praktičen mož, v kmetijstvu izvrstnjak in ne leta po zraku, kakor njegov puhloglavi prednik dr. Oklseu. Vreme je Še vedno mrzlo in mokro; naši posestniki pobešajo vsakdan bolj glavice — ker jim nada po bogati jeseni čedalje bolje upada. Iz \ov<'s« incatffc 6. maja. [Izv. dop.J Majnik se nam je letos pokazal v prav neprijaznem obličji. Sredi aprila smo imeli prav milo, gorko pomladansko vreme; vse je ozelenelo in cvesti jelo, sadno drevje nam je v krasnem cvetji obilo sadja obetalo. A zadnji dnevi nestanovitnega aprila so nam kaj slabo vreme prinesli; in v noči od zadnjega aprila na 1. majnika je tudi po Dolenjskem slana veliko škode učinila. Vlani je toča po vinogradih vse pokončala, zaradi tega bi sicer i letos ne bilo dosti vina, a še to, kar bi bilo, pomorila je slana. Sicer je mraz močno prijel drevje, katero se je ravno odevitalo, da tudi sadja ne bodemo dosti imeli. Loto za letom nam njima na-dejo na dober pridelek jemlje. Ali se še poljščina dobro ne obnese, baš bo dolenjskemu kmetu obupati. Vreme je Se sedaj bolje jesensko, nego pomladno. Nebo je vedno sč sivimi oblaki prepreženo. Te dni je po hribih celo sneg padel; včeraj popo-ludne se je mej dežjem tudi solica silila. Ako bi še zelenja ne bilo, morala bi nas misel obhajati, da je še daleč zlatega majnika zorni obraz. Gotovo je pa vsega tega „novoerski liberalizem" kriv, to se ve! Življenje narodno je po vskrsu bslje mirno in tiho. Tem živahneje pa je bilo v postu. Čitalnica je napravila več večerov kratke igre s petjem. Ako pomislimo, da niti svoje dvorane nema in je tor?j v prav neugodnem stanji, pač moramo priznati, da po moči zadači svojej zadostuje. Obžalovati je sicer, da ne šteje v primeri z množino prebivalstva veliko več Članov, a upajmo, da se bode potem, ko bo stal „Narodni dom" na ugodneje obrnolo. Želeti je res srčno, da bi stal kmalu dodelan dom gojenju domoljubja in narodne zavesti na Dolenjskem, kar je tako živa potreba. Zatorej položite, blagi rodoljubi slovenski, ki še nijste, po moči darove na Žrtvenik premilej domovini! Saj je „zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača" in pa: „bis dat, qui cito dat". Bataillon 19. lovcev je šel od nas v Celje; v nedeljo je prišel 7. — Denes zjutraj so našli za vojašnico vojaka mrtvega; sinoči se je neki prifiedši pijan v vojašnico skozi okno spel ter doli padel in mrtev obležal. Pričelo ae je denes novačenje. Kmetski fantje z velikimi „pušelci" za klobuki veseli po mestu vriskajo, da človeka kar uho boli. Iz < VIJ it 4. maja. flzv. dop.] (Maj-ni ko v izlet slov. celjskih dijakov), ki je bil 2. t. m. v Voj nik vršil se je v najlepšem redu in na občo zadovoljnost vseh udeleževalcev. Zarad svojega zanimivega programa in lepega izvrševanja posameznih točk je vreden, da se zapiše v anale tukajšnjih slovenskih dijakov. Najvažnejša točka programova bila je ona, ki je zadevala ve-črno veselico. Ta zavzima dve glediščni igri: „Filozof" in „Uskok", — izmed katerih poslednja po pomoti nij na programih natis-nena. — Obe ste se izvrstno predstavljali od dotičnih gg. igralcev in gospodičin igralk. Vzlasti gre vsa pohvala gospodičnama Lj. K. in I. P., ki ste svoji nalogi vrlo in na občo zadovoljnost rešili, in, akoravno prvikrat na odru, igrali kakor izšolani igralki. Slava njima! — Izvrstno je predstavljal g. I. F. viteza Želeviča v igri „Uskok." Itak vrlo so rešili svoje naloge g. H., K., R. in A. B. — Duet na citre glasil se je tako ubrano, da je bilo veselje poslušati. Gospoda igralca pokazala sta se s tem kot prava umetnika. — Lepo in krepko je donelo tudi petje iz mladih grl dijaško-pevskega zbora. — Pri izvršitvi vsake programove točke so mnogoštevilni poslušalci, med katerimi gre v/lasti fast.no omenjati dveh gg. profesorjev in drugih gospe in gospodičin, svojo zado-voljnost s krepkim ploskanjem izrazovali. — Končno se je radovala mladina pri plesu. Želeti bi bilo, da bi takov izlet posnemo-vanje našel po drugih slovenskih gimnazijah j kajti nij ga pripravnejšega dne za glediščne predstave na deželi, katere so silno velike važnosti za vzbujanje našega naroda, kakor je vesel pomladnji dan. Sicer gre celjskim dijakom vsa hvala, da enake predstave v bližnjih trgih večkrat osnujejo, kakor so na pr. letos uže trikrat v Gornjemgradu Btorili, in kar Se ob velikih počitnicah čcstokrat na večih krajih storiti nameravajo. Iz V na ii*l4<>fi?»ft 5. maja. [Izvirni dopis.] Po naključbi prišla je dopisniku teh vrstic ena številka (ne vem uže katera) „fa-rovškega lista" v roke, v kateri je klerikalni dopisnik Vransko čitalnico obsodil ali vsaj jej zažugal — propad, — ker so vsi duhovniki izstopili iz tega društva. Da slovenski svet zve, da nij tako, nego da naša čitalnica stoji na trdnih in ne na „bromovih nogah" priobčujem sledeče: Po porofilu g. tajnikovem pri občnem zboru čitalniškem 26. dec. 1873 je razvidno, da ima Vrauska Čitalnica skupnega premoženja (ki obstoji vcČjidel v mobilarih in muzika-ličnih inštrumentih) 591 gl. 20 kr. — 3. maja t. 1. bila je odborova seja. Obravnavalo se je: 1. Račun od 10. dec. 1873 do 27. aprila 1874. 2. Posvetovanje za glediščni oder, 3. Kateri časniki se imajo za drugo polletje 1874 naročiti. 4. Volitev posebnega odseka delavnosti za pospeševanje naše čitalnice. 5. Nasvet za urejenjo bralne sobe. 6. Posamezni nasveti in načrt veselic za drngo polletje. Iz poročila g. tajnika se je zvedelo, da ima čitalnica od udov za letos 101 gld. 54 kr. še sprejeti- Dobila pa je uže 103 gl. — ostanek se bo ob kratkem izterjal. Dolga pa naša čitalnica nema nobenega. — To sporočilo naj bo našemu dopisatelju „farov-škega lista" dokaz, da Vranska Čitalnica Živi in bode živela tudi brez pomoči duhovnikov. Ko bi se omenjeni gospodje toliko trudili za narodno reč, kolikor si prizadevajo jej škodovati, gotovo bi bila narodnost v savinski dolini na višji stopinji, nego sedaj. Potem pa se še k narodnjakom prištevajo !! lx Ptuj U 5. maja. [Izv. dop.] (Naše društvensko življenje. — Ptujska posojilnica. — Letina.) Kako navdušeno smo pozdravljali vsi rodoljubi ustanovljenje narodnih čitalnic po Slovenskem,-vsi smo mislili, da smo si s tem postavili stebrni kamen, na katerega bode lehko boljšo narodno bodočnost staviti, videli smo v čitalnicah sredotočje vsega narodnega življenja, pa glej ! komaj je nekaj malih let preteklo, uže čitalnice zopet povsod umirajo in hirajo ! Res je sicer, da se je tudi čas močno spremenil. Ko smo Čitalnice ustanovljali, bilo je nam pred vsem potreba, narodno zavest kolikor tolikor iz dolgo trajnega spanja vzbuditi, morali smo še le svetu pokaziti, da Slovenci, leta osem in štirdesetega od grofa Stadion-a nnajdeni" narod, kakor so porogljivo Nemci rekali, res še žive, da se svoje narodnosti zavedajo, da, ka hočejo tudi živeti kot narod in da nikakor na to ne mislijo, da bi se k drugim uže izumrlim narodom v grob vlegli. A zdaj je čisto drugače. Zdaj svet uže ve, da še živimo, na vseh krajeh, kjer Slovenci prebivajo, začelo se je narodno-politično gibanje, in to tudi, skoraj bi rekel, absorbira vso našo moč. Če je temu tudi tako v drugih krajeb, to so tu pri nas vendar, nekaj druge okoliščine. V Ptnji se še denes tako živo potreba slovenskega narodnega društva čuti, kakor drugod pred desetimi leti. Pri nas imamo vsaj nekaj mestjanov, ki bi se radi zabavali po domače, in ki tudi zarad tega radi v čitalnico hodijo. Če pa kljubu temu naša čitalnica vendar-le tudi peša, temu nij na apatiji soudov nego na vodstvu ležeče. Mi uže dolgo nijsmn imeli nobene znanstvene besede, deklamacije, petja, predavanja; to je pri nas kaj nenavadnega in vendar se ne more vsak uk zmirom razveseljevati nad enakolični sami tomboli. Zdajšnii odbor, ki ima v svoji večini za narodno stvar sicer zaslužne može, naj v kratkem občni zbor razpiše, da so odbor dopolni z izobraženimi in delajočimi členi. Če Čitalnični odbor posebnemu pododboru nalogo naloži, za društvene veselice s posebnim obzirom na znanstveno predavanje, deklamacije petje itd. skrbeti, in če ta pododbor svojo nalogo natanko izpolni, bodo se čitalične sobane zopet polnile in tudi marsikaterega novega uda bode čitalnica imela vpisati. Čitalnica je pri nas še popolnem zdravo društvo, ki bi lehko med vsemi društvi v mestu naj bolj cvelo. V ptujski čitalnici so se zbirali vsi Slovenci brez razločka političnega mišljenja in tako je tudi socijalno prav. Čitalnica nij kraj za politiziranje, nego za poduk in zabavo. Za gotovo se pa tudi nadejamo, da se hode mir med čitalničnimi udi ohranil in lehko je to doseči, če vsaka stranka drugi nekaj zaprineso in se to, kar se v Čitalnici godi, na veliki zvon ne obeša. Ptujska čitalnica! na noge tedaj, otresi prah od sebe in oživi zopet k pomlajenemu življenju! Kako mi v našem kraji tukaj zavidamo Ljutomerčane, ki uže več nego poldrugo leto imajo svojo posojilnico, mi v Ptnji pa še ne. Zares žalostno je to. Če kdo naše razmere pozna, izprevidi, da bi ustanovljenje narodne posojilnice v Ptnji, kaj lehka stvar bila, samo treba je, se resno dela poprijeti. Nek naroden Ptujčan mi je pravil, da ima pravila uže gotova v omari ležati, zakaj jih ne spravi na dan? zakaj se ne skliče kak občni zbor, da se po novej postavi posojilnica takoj tudi ustanovi ? Na delo, gospodje, na delo! Poglejte malo, kako naš kmet, posebno IlaloŽan, težko kak krajcar dobi, kako visoke obresti mora ptujskim oderuhom plačevati, da mu kaj posodijo, koliko mora za „dobroto" dati! — pomagajte najprej kmetu rešiti ga materijalnoga propada in naša reč si velikansko opomore. Mraz zadnjih dni meseca aprila je škodoval tukajšnjim vinskim goricam precej zelo, vendar ne toliko, kakor ljudje vpijejo. Če se veliko računi, to je četrti del pozeblo, kar pa glede na lepe in mnogobrojne mladike nij ravno veliko, in če ne bode do branja kakšne nove nesreče, še lahko zmirom dobro letino imamo. Sadnim drevesom mraz nič nij škodoval. Domače stvari. — (Podporno društvo za bolne in onemogle delavce) v Ljubljani, ima 10. maja ob 2. uri popoludne občni zbor v Virantovej gostilnici na št. Jakobskem trgu. — (Društvo poštarjev za Kranjsko in Primorsko) ima svoj letošnji občni zbor v Kopru 23. maja. Predsednik gosp. Dragan iz Weiscnfelsa prosi odbornike naj bodo uže 22. v Kopru. Na dnevnem redu jo 13. tofek, ki zadevajo interese poštarBkcga poslovanja in stanu. — (Iz Mozirja) se nam piše: Vreme imamo v savinski dolini tako slabo, ko v drugih deželah Avstrijo. Slana je nekaj po-smodila, vendar se nadejamo, da se bode v teku leta vse popravilo. Naši vrli „flosarji", ki so tudi letos do Kalafata prodrli, se zopet povračajo domov s cvenkom v žepih. Pisma dohajajoča nam iz G.iri.škcga romajo na Ogersko; tako n. pr. Re je prigodilo, da so nekatera pisma prišla v Pressburg, akopram je bil napis prav razločno pisan: rMozirje Pra8sberg, (Steicrmark)." Kje napaka tiči? — (Iz Krške vasi pri Brežicah) so nam piše: Zvečer ob 10. uri dne 2. maj-nika nastal je pri mojih bližnjih dveh sosedih najbrže po nomarnosti prebivalcev ali kakega neprijatelja iz sosedske ogenj, ki je mahoma dve hiši vpepelil, in bi tudi gotovo še naših stanovanj se bil lotil, ako bi ne bili iz sosednjega preko Savo ležečega mesta Brežice prišli mestjani se svojo brizgal-nico, ki so nas iz največje nevarnosti rešili. Posebno pohvalo zasluži tukaj vodja brežke c. kr. žandarmerijsko postajo, ki je tudi s 3 vrstniki prišel pomagat in okolo stoječe radovedneže priganjal k delu. — Pri tej priliki pa tudi naš občinski zastop opozorn jem, da v kratkem sklene naročiti si lastno briz-galnico, brez katere utegne pri novi nesreči ogenj celo vas pokončat' in nam vsem be-raško palico v roke Btisniti. Tedaj presrčna zahvala hrežkim gospođom braniteljem in našim občanom pozor! Miha Kodrič, posestnik. — (Iz WelB8dnfelaa) na Gorenjskem se nam piše: 4. maja je padci kletni deček črez most v jezerni potok in je utonil. To je uže drug tak slučaj na tem mostu, pa še zmirom sc gospodska ne pobrine, da bi se ročaji napravili. C. kr. okrajno glavarstvo tudi pri nas nič ne stori za občni blagor. — (Klerikalni naši listi) napadajo osobe, ker stvarnih argumentov nemajo. Tako sta se fajmoštru Tavčarju iz Rake na ljubo farovški list in „Novice" surovo zakadila v osobo poštenega gosp. stotnika pl. Pilpaba, kateri niti naš dopisnik nij. Naj bi rajši privatno Življenje fajmoštra Tavčarja male pregledala in svojemu celibatarskemu občinstvu v zabavo posvetila. Tu je velika zaloga ! JPoaBt&iao. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Bevalesciere in Barry V BjihtttfontM. Vsem trpečim po izvrBtni Revalesciere du Barrv, katera broz porabe leka in brez strofikov sledeče bo- lezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na Eljuč ah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v me-urji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, naprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, na\al krvi, finim nje \ ušesih, medlico in bljevanje krvi tudi ob času unsečosti, scalno silo, DtOJPOet. sušenje, re\mati/eni , ]>r<>tin, bledico. — I/.pisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lekom kljubovala: Sprleevale It. 71.070. Na I>unuji 13. aprila 1873. Sedem mesecev jo sedaj, ko sem bil v najo-bupnojšem položaji. Hit sem bolan na prsili in živcih, tako da sem od dneva do dneva. \ idno gineval in vsled tega dalj rasa nijsem mogel se učiti. Slišal sera 0 Vašcj činhnitcj Kevalesciero , rabil sem jo in V*M morem zagotoviti, da so čutim po enomesečnem vži-vanji Vaše tečne in žlahtne Ucv alcscicre popolnem zdravega In okrcp<'ancga, tako da limn in, ne da bi se tresel, pisati. Napoten sem tedaj, \sein bolnim to razinerno jako dober kup in okusno zdravilo kot najbolji lek priporočati in ostajem Vaš odani (iabriel Tcsclmer, slušatelj javnega višjega trgo\ inskega učihšča. Spričevalo št. 7.'U'd»S. Mltrovico, 30 aprila 1873. Hvala ItVIttneJ moki je moja sestra, ki je na nervoznem glavobola in nespečnosti trpela, po porabi 3 funtov na potu k holjšaiiju. Ob enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt Kevalesciere navadno sorte, poleg razločnega poduka za rabo to moke pri otrocih 8 tednov starih pošljete. 8 spoštovanjem Nikolaj Gh Kostic. Spričevalo št. 73.704. 1'filep, pošta llolcšan na Moravskera 7. maja 1873. Ker mi je od Vas že davno prejeta ltevale-Bciere du I$arry pošla inje za mojo želodčno slabost in neprebavljivost dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od prave Kevalesciere 2 funta na povzetje kakor hitro je mogoče pošljete. Spoštljivo udani Jožef K o h a c ž e k, gozdar. Teonejii kot meso, prihrani lievalesciere pn Odrafčonih m pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plekastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 fhnt 2 gold. fiO kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fantov 10 gold., 19 fuutov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Rovalesciore-Biscuiten v pušicah A 2 gold. 50 kr. ia 4 gold. 50 kr, — Kevalesciere-Chocolatee v prahu in v ploščicah zu 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 ta« 2 gold. 60 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta-10 gold., za 288 tas 20 jfold.. — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barry * Comp. na Dn vi • h r, v dlrttdel bratje Oberanzmeyr, v lu»--uUn Diechtl A Frank, v Celovel H. Birn ia e bor, v IiOiUl L u dvig Mili I ur, v Maribora r\ S. o letni k 4 M. Morič, v Meraaa J. B S t o c k h a u s e n, kakor v vseh mestih pri dobrih le-larjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du -1 j o narodne banke Kre-iitne akcijo .... London ....... Napol......... C. k. cekini...... Srebro........ 69 glil. 74 . . 105 976 215 lil 8 lt 6 10 15 25 75 9G lf. vino Sv i XX xc XX 8 X\ 8 xc XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX ^ XX Misli IO v njej, s um, da vcdei so vedro teh tudi Tlllil. meša s čisto ac prebrno v škaf, ter so ji prilijo 3—4 z metljico to VBe dobro premeša, ter so Stroški za čišćenje znašajo pri vsakem vedru 2 do 3 kr. Da so postavim deset veder vina sčisti, so porabi, kakor jc močno: pri prav močnem vinu (n. pr. Ijutomeiskcm, riti rslcrgeiskcui itd.) . 6 lotov pri močnem vinu i n. pr. pri našem bizeljskem ali metliškem ali ptujskem) 5'/j „ pri srednjo močnem vinu ....... . . 6'/4 n pri slabem vinu ........... 5 Ako so imajo nova vina čistiti, vzame so lehko pol lota več, pa pri čiščenje trpi 2—3 dni dalje. Ha v od i