232
Slovenskim posojilničarjem!
O slovenskem posojilništvu se je veliko govorilo. Ne, govorilo se še ni dovolj, le pisalo se je veliko o njem; z besedo, z živo besedo so se pa slovenski poso-jilničarje še vse premalo pred slovenskim svetom oglašali. Res sklicujejo posamezne slovenske posojilnic vsako leto svoje ude na občni zbor; toda na teh se razpravljajo le suhe gospodarske zadeve vsake posamezne posojilnice. Večje zanimivosti je vsako leto občni zbor „Zveze slovenskih posojilnic" v Celji. Toda tudi ta shod slovenskih posojil-ničarjev ni tako živahen, kakor bi bilo želeti, ker se sklicuje navadno še le po zimi. Širše važnosti bi bili lehko sčasoma tudi občni zbori „ Zveze kranjskih posojilnic" in »Gospodarske Zveze". Tudi občni zbori »Centralne posojilnice slovenske" niso bili do zdaj mnogobrojno obiskani, ker se niso vršili v večjem mestu in ob ugodnejšem času. Vse te okoliščine in to, da bi se vzbudilo pri slovenskih posojilničarji večje zanimanje za vse skupne zadeve slovenskega posojilništva, napotile je na letošnjem občnem zboru »Centralno posojilnico slovensko", da skliče leta 1898. v večje mesto še drug občni zbor, ki bi bil neka-košen splošen shod slovenskih posojilničarjev, ali »prvi veliki zbor slovenskega posojilništva".
Na tem shodu bi se v prvič v večji družbi razpravljalo o načelih in organizaciji slovenskega posojilništva, kajti marsikaj še ni jasno in dognano v zavodih našega denarnega in zadružnega gospodarstva. V pretres kaže znova vzeti Raiffeisenova in Schulze-Dellitsch-eva načela in odobriti kaže naš slovenski posojilniški sistem. Posebno temeljito bi bilo potreba pretresti načrt novega zadružnega zakona. Kazalo bi znabiti kazati na napačnosti in škodljive določbe, ki se nahajajo v pravilih nekaterih posojilnic. Govoriti bi utegnili znabiti tudi še o knjigovodstvu naših posojilnic.
Glede organizacije posameznih posojilnic in njih raz-merja do sosednih sester bi se znabiti sprožil predlog, kje kaže še posojilnice snovati in kje jih ne kaže; kjer je več posojilnic skupno v enem kraju, ali blizu skupaj v enem okraju, bi se nasvetovati utegnilo, kako bi se one združile ali približevale, oziroma svoj delokrog tako odmerile, da ne bi se spotikala ena nad delovanjem druge.   Največje   važnosti je pa dobra organizacija tistih
društev, katera so vzela v svoje varstvo posamezne slovenske posojilnice. Ta društva, ozirome zadruge so: 1. »Zveza slovenskih posojinic" (v Celji), 2. »Zveza kranjskih posojilnic", 3. »GDspodarska zveza" (obe v Ljubljani) in 4. »Centralna posojilnica slovenska" (v Krškem) Ker so pravila prvih treh društev taka, da lehko sega eno društvo v delokrog drugega, treba bi bilo o tej zadevi mirno in rodoljubno besedo spregovoriti, da se ne bi niti enemu društvu krivica godila, marveč nasvetovati, kako bi se zajamčil vsem obstanek in kako naj bi ta društva s „Centralno posojilnico" vred med seboj se podpirala, in sporazumno podpore dajala vsem slovenskim posojilnicam in zadrugam, n. pr. na ta način, da bi izdajala skupno svoj časnik, prirejala učne tečaje itd.
Na tem shodu bi se sploh nič ne podiralo, nikoga ne sumičilo, nič ne politikovalo. Shod naj bi marveč zidal in družil ter v veliki meri in z jasno ter slovesno besedo pospeševal narodno gospodarstvo po Slovenskem, kolikor se ono razodeva v slovenskih posojilnicah in drugih gospodarskih zadrugah.
Celi shod naj bi imel v resnici slovesen obraz. Na tem shodu bi se namreč tudi o tem posvetovali, kako bi slovensko posojilništvo v svoji skupnosti praznovalo letos 50letni jubilej našega presvetlega cesavja. V tej zadevi niso namreč do zdaj naše posojilnice še ničesar ukreniti mogle; nekatere so še preslabotne, druge so pa v narodne namene že veliko žrtvovale.
Podpisana »Centralna posojilnica slovenska" torej namerava resno sklicati: prvi shod slovenskih posojilničarjev, in to v belo Ljubljano prve dni meseca augusta. Predno pa stori potrebne korake v to svrho, mora vendar v smislu sklepa občnega zbora za mnenje poprašati prvič svoje zadružnice, drugič pa tudi vse ostale naše posojilnice. Naj nam one poročati blagovole: Ali žele takov shod? Ali naj se skliče v Ljubljano ? Kdaj ? S kakošnim dnevnim redom?  Koliko zastopnikov utegnejo odposlati? Itd.
V Krškem, meseca junija 1898.
Načelstvo »Centralne posojilnice slovenske*.