Številka 62 TRST, v nedeljo 3. marca 1907. Tečaj XXXII. Izhaja vsaki dan 'udi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj }'u«aniične številke se prodajajo po 3 nv£. (o stotink) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici,. Kranju, Petru. Sežani, N'hbrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovčćini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. « OGLASOV se račnnajo po vrstah (široke 73 mm, visoke mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; '.a osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov t»c 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 E, vBaka nanj jna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave E finoeti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Karočnlna znala za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece C K —, d* naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozirk. Vsi dopisi naj ee pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovfci.n pisma sc ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Tista UREDNIŠTVO: ul. GJorgio Calattl IS. O'arođnl don. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA.Lastnic konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci s lista „Edinost" v Trstu, uli ca Giorgio Galatti 5t. 13. sssss^ Poštno-hranilnični raeun st. S41<653. --- V edinosti je moč / TELEFON it». 1157. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a Okoličani! SLOVENCI I /uano Vam je, kako Vas italijanska eiina zanemarja v gospodarskem pogledu in kako Vas zatira v narodnih in kulturelnili ozirih. V obrambo Vaših pravic Vam je :al mestni statut iz leta 1850. pravico, i a si volite malo število, H zastopnikov. Se to neznatno zastopstvo Vam je hotela brezobzirna laška pohlepnost in -ospodstvaželjnost odvzeti. — Dosedaj rezpravni sloji prebivalstva so zahtevali. da se razširi volilna pravica in da ee tudi njim omogoči vstop v mestni svet, oziroma deželni zbor tržaški. Mesto iega je takozvana liberalna stranka izdelala načrt volilnega reda, ki bije v braz vsaki pravici in zahtevam sedanjih časov. Kakor resnični demokrati zahtevali smo vedno preosnovo volilne pravice na najširši podlagi. No, mesto ki-tiha so Vam hoteli dati kamen. Po--n Irii/imli nnnln^tn pričakuje od tega praktičnih posledic. H u s i j a. Rusi se umikajo is Mandžurije Brez glasila, brez dnevnika seveda ne bi mogla biti taka, nad sedanjimi strankami stoječa politična organizacija. Res se je poja-w______________ __________ vilo v Ljubljani neko novo podjetje te vrste. DrrrDnnrjAnT /d * 1 "J\ t Imenuje se ta nova politična pojava „gospo-PETROGrRAD 2. (Petr. brz. ag.) Iz ' • „^č JXftva |nh£« Zicinarja poročajo: Na caijev ukaz so se vojaki včeraj umaknili iz Zicinarja, ki so ga bili Rusi zaseli že leta 1900. Slovo posadke od kitajskega prebivalstva, od oblastnij in darska stranka* in njeno glasilo „Nova doba". Ni nam antipatično to podjetje, toda naše simpatije bi si ta stranka pridobila še le tedaj, če bi se mogla povzdigniti nad vse obstoječe frakcije. Da bi prišla stranka v ve- kitaj kih 6et je bilo prisrtao..Dne 26 a, m Itoo'-T bl morala ob- je bila skupna rev.ja ruskih m kitajskih čet, ^ „» dostojell na5in>'s prepričevalno po kitajskem ceremomjelu. Na i poslovnem beseđ žalib pJredolgoletno slabo delovanje banketu je govoril poveljnik ruske posadke ter je izrazil nado, da bodo Kitajci izpolnjevali pogoje pogodbe z isto natančnostjo, kakor so se Rusi držali obljube, da so povrnili slovenskih politikov. Ali ta obsodba bi se morala glasiti tako, da bi ne bila pobijanje bratov, ki jih moramo vedno kakor take braniti pred , •• vrv . -o i • • zi • c - svetom. Z obsodbo vred bi se moralo namreč pokrajino Kitajcem. Ruski vojaški komisarj ' , , zanustiio not raz zapusti Zičinar v prihoinjih dneh ter se poda vaDltl razdrte brate> aa zaPusnjo pot iaz v Harbin. Japonski konzul dospe v kratkem v Zicinar. Nove časnikarske is politične zmešnjave. (Dopis.) Od štajarsko-kranjakc meje 28. febr. pora in razkola, pot politične zdivjanosti in nemoral3. „Nova Doba" pa v svoji pni številki še ni izrekla tega programa. Ce bo prišla v bodočih številkah ž njim na dan, jo bomo pozdravljali z veseljem. Oe se pa ne bo držala teh naših načel, bo tudi ona le pomagala množiti kranjsko časnikarsko in politično zmešnjavo. Enako zmešnjavo kakor na Kranjskem opazujemo na časnikarskem in političnem Temu dopisu bi rajši dali naslov „Nove časnikarske in politične zdivjanosti". Će človek čita ta in drug slovenski časopis politične vsebine, mora se nevoljno izraziti, da ! polju tudi na Š^ijerskem. je pisava nekaterih ne samo zmešana, ampak V Celju se je usta-novila pod imenom čisto podivjana. Će človek sliši, kako sloven- j „Narodna stranka1' politična struja, ki je le ske politične stranke zborujejo tu in tam, se po imenu nova, ki je le prišla na dan z no-mora imenovati njih postopanje ne samo vim glasilom, ali po svojem jedru je na njej skrajno zmešano, marveč že skoro podivjano, malo novega, in kar je novega, to pomnožuje Ker se to dogaja že zdaj v začetku volilne j politično zmešnjavo. Njen program in njeno borbe, nas obhaja strah, kaj bo še-le proti nastopanje sta v bistvenih rečeh taka, kakorr koncu volitvenega časa. kolikor ga je namreč šen je bil program štajerskega Slovenstva od odmerjenega za nove volitve v državni zbor. nekdaj; le tu in tam kaže nekakšne rožičke Će pomislimo, da so bili prvotni časo- in nepremišljene izjave, kar vporablja sta-pisi ustanovljeni le za obrambo slovenske na- rejša slovenska konservativna struja v Mari-rodnosti, za vzbujanje in krepčanje narodne boru, ki sicer v svoji neprizanesljivosti včasih; zavesti in za pouk vsem slojem slovenskega (a !e včasih) po pravici in po zasluženju krca j j naroda, nas zdaj peče globoko, ko vidimo, da celjskega mladeniča. Res je Mariborčan trdo-1 služi le malo število slovenskih časopisov tej glav, res ne prizanaša Celjanu najmanjše i vzvišeni nalogi: velika večina je le v službi pregrehe : ali Celjani naj bi ga kaznovali s raznih strank, ki so navstale na Slovenskem, tem, (la se sami združijo in izdajajo naj! Smoter njih delovanja je edino vstrezanje mesto sedanjih, ondi izhajajočih listov „Celj- ski dnevnik", ki bi naj ne bil nikakor tako pisan, kakor kateri-koli ljubljanskih dnevnikov. Ce hočejo štajarski Slovenci ohraniti slogo, kar bi jim v korist ondotnega Slovenstva, privoščili iz srca, naj osnujejo celjski dnevnik po vzoru tržaških Slovencev, ki se glede na potrebno edinost med Slovenci še najbolj vedejo po svoji publicistiki in po svojih društvih. Slogo in dosledno žurnalistiko moramo štajarskim Slovencem priporočati tudi radi najnovejšega dogodka na Štajarskem. V Brežicah n. pr. je začel izhajati list „Posavska Straža"; dobro in nepristransko so bile urejene prve številke. Ali zadnja je ze krenila v stran od svoje prejšnje, hvalevredno nevtralne poti. — Narodna zavest je bila po štajarskem Posavju že lepo vzbujena; ali čim so se ti domoljubi razcepili na dve stranki, se je začel nered. Pred tednom sta namreč pod eno in isto streho v Brežicah zborovali hkrati dve slovenski „stranki", ena z imenom „narodna", druga z imenom „kmečka" stranka. AU so mar pri slednji stranki bih samo kmetje ? Kaj še ! Gospodje in kmetje in vsi narodni. Ali mar pri drugi stranki ni bilo kmetov ? Kaj še! Več kmetov, nego gospodov. Saj sta bila predsednik in podpredsednik zborovanja — kmeta ! V čim se pa razločujeta stranki ? Mari hoče biti ena ali druga „klerikalna", oziroma „liberalna" ? Kaj še! Vsaka se brani teh naslovov. Kaj pa razdružuje te stranke ? Odgovor : Nesrečen prepir po časopisih! Protiresolueijonaši (Dopis iz hrvatskih krogov) V teh predalih smo poskušali večkrat, da slovenski javnosti predočimo težnje iii smer hrvatske politike novega kurza. Seveda smo o teh prilikah morali govoriti tudi o nasprotnikih resolucije, ker je njihova politika senca, ki najbolje izraža vse konture omenjene politike novega kursa. Na tem delu nas je in nas bo vodila jedino ljubezen do resnice in domovine, in uprav zato, ker uredništvo „Edinosti" pozna naše nesebične in poštene namere, daja prostora našim razmotrivanjem. Ali danes moramo na tem mestu obžalovati, da smo vsled krive in tendencijozne informacije v „Edinosti" od 20. m. m. v članki r „Sirene z Dunaja" trdili, da neki hrvatski novinar, proti resolucij onaš, konferira s poznanim polic, politikom,o katerem je bilo v novinstvu toliko govora, ko je v Kotoru prijateljeval s Šegvićem. Med vrstami sta se razumevali imen urednika „Slavenske misli'4 in nekega tukajšnjega višega policijskega uradnika. Sedaj pa smo bili od verodostojne osebe obveščeni, da •Takičev sestanek s komisarjem Mahkovcem ni imel političnega značaja, marveč da je bil prvoimenovani pozvan na odgovor glede nekega policijskega prestopka, radi česar je moral plačati 10 kron globe. Nimamo razloga, da ne bi verovali tej trditvi osobito sedaj, ko smo umeli, da je dotični naš reporter oseben neprijatelj urednika „Slav. Misli". To izjavljamo lojalno, ker nam ne treba nemoralnih sredstev, da hi žnjimi podpirali politiko novega kurza. Potrudili smo se, da se v stvari porazgwvorimo s samim urednikom „Slav. Misli", ki nam je na dolgo tolmačil svojo protiresolucijonaško politiko s tem, ker se je ista odtujila Rusiji, oziroma Ćrnogori, pak menda tudi Srbiji. Torej on da ni za Avstrijo, ampak proti Madjarom. ki so paktirali prijateljstvo s Hrvati pod pogojem, da se ti poslednji ne razgrevajo za Rusijo. O teh =__P O D L I S T E K. Moj stari površnik. Ferdo Plemič. Dolg si bil skoro do pet. kosmat, črn in :;daj celo nov. Bil si iz solidnega blaga ' or tvoj gospodar, zato si pretrpel marsi--aj kakor on. V penzijo sem te postavil že lani in posto sem te že hotel zavreči. A ko sem te gledal tako častitljivo zaprašenega viseti na ;iu. mi je omahnila vsakikrat roka. Sklenil slednjič, da te pustim tamkaj v kotu, s • o nado, da se te usmilijo konečno molji. Hej. kje sva povsodi bila. stari moj po-: snik ! Kod sem te povsod nosil na ramah v roki širom naše domovine ! Ljubila sva svobodo oba ; uživala je sicer Io. n zato s tem globokejimi požirki. Zato bila tudi povsodi zraven, kjer je plavala j zraku boginja svobode, in bodisi sama d silniiiii skalami gorskih orjakov, bodisi v logoštevilni družbi po mestnih ulicah med -vero, preglasno množico. Bil si mi zvest do rajnosti. Parkrat sem te že kje — poza-:i ! Kaj hočeš, v gotovih trenutkih je člo-•:-k zelo pozabljiv, a vsakikrat sem te zopet našel, navadno bolj zmendranega in opra-šenega. Tako sva delila prav po prijateljsko najino srečo in smolo. Celo v notranjih lastnostih sva si bila podobna, če že ne enaka. Sovražila sva oba — vodo. Dobro se spominjam. kako si se mi vselej nagubančil, če je padel dež na-te ! In ko sem te tam zgoraj pri Savici hotel v svojem poetičnem navdušenju krstiti, si mi za kazen delal potem do Bohinjske Bistrice slabo „figuro", da so ; se škandalizovali nad tabo vsi nemški leto-viščniki od jezera do trga. Tekom časa si zgubil lase, t. j. dlake, postal si svetel in gladek kakor moja duša. In po vsem tem naj bi te zavrgel cu-njarju ? Ne, še mi je ostalo izza mojih dijaških let toliko idealizma, da sem te pustil mirno viseti. Poleg tega pa mi je dejalo še moje srce, da te čaka še posebno poslanstvo. Tek tvojega življenja, sem slutil, ni še dokončan, svečan trenutek te še čaka. In glej, slutnja me ni varala, svečani trenutek je prišel za-te. — — Pod Skednjem v Miljskem zalivu je ..penzijon" avstro - amerikanske parobrodne družbe. V tej hiši se zbirajo izseljenci iz vseh strani sveta. Večinoma so Slovani one plahe prikazni bledih lic, krepkih rok. Zanimivo jih je gledati v njihovih narodnih nošah, ki pa imajo že vseskozi novejše dodatke mednarodnih oblačil, kupljenih po poti ali tu v Trstu. Zanimivo je poslušati te razne govorice, hčere' sen križ, na prsih znak izseljencev. velika in trda. Na glavi turban, po plečih nekak kaftan. ob bedrih široke, modrobojno hlače. Noge v težkih čevljih, pod brado le- ene majke. V srce ti sega, ko jih vidiš hiteti v ono hišo s par cuiicami pod pazduho, jedino doto matere Evrope. Gine te pogled na one gruče, ki sede v vrtu ob hiši okoli priproste mizice, pero v roki, papir in črnilo pred sabo, pišoče slednji okorni pozdrav iz starega sveta. In tam ti stoji zopet eden in zre z armenski pop iz Male Azije", otožnim očesom, poln upa in strahu, preko „To je precej daleč. Kod ste hodili sem morske gladine. „Preko Belega„rada po železnici". Vsaka skupina ti mora pretresti srce. A »Lep ovinek. Imate znance, sorodnike v moja občutljivost je kolikortoliko že otrpnela Ameriki V" za te prizore. Kaj hočete pač ? Moja vsakda- „Nimam", nato on in je privlekel izpod nja pot me vodi mimo njih ! srajce neke dokumente na dan. Nagovoril me je v tujem jeziku. „Ne razumem !" sem mu odvrnil. „Govorite slavjanski me je vprašal. ..Da. slovensko. Potujete v Ameriko „Da". „Dolga bo vaša pot. Odpotujete sami V" „Sam", je del on otožno, „jaz sem pop. Razumete angleški ?" me je vprašal. „Ne". Francoski ?" ..Malce". „Tu berite !'4 in podal mi je na platno Zato pa postajam tem raje tam zgoraj pod košatimi drevesi vrhu škedenjskega griča, utopljen v pogled na večno morje. No, in tako sem ostal tudi pred kratkim tam zgoraj blizu cerkve ves zamišjen. Kar sem začul nekak pozdrav za seboj in prilepljen dokument z nekim voščenim peča mož čudne vnanjosti mi je ponudil s prijaz- tom. Razbral sem toliko, da sem vedel, kako nim nasinehljajem roko. se moj mož kliče, da je iz Kurdove v Kurd- Nosil je dolge črne lase in prišpičeno skem vilajetu doma, da je pop in da sm: brado, oko bodeče, a izrazujoče notranje svobodno potovati v svobodno Ameriko. Pod-trpljenje, lici koščeni, polt zarjavela, roka pisani — vragsigavedi, nazorih se daje drugače razpravljati, ker niso odjozni. A da-li se dajo tudi vspešno pobijati, to bomo videli v bodoče. Iz Makedonije. Zadnje tedne sem je opažati, da Grki v Makedoniji nekam mirujejo : zato pa se toliko živahneje gibljejo bolgarska vstaška krdela m celo napadajo posamezne manjše turške čete. Poročali smo že te dni o hudem boju, ki se je vršil dne 22. m. m. na bregovih jenidžejskega jezera v solunskem vilajetu med bolgarskimi in grškimi vstaši. Obema nasprotnikoma so prihiteli na pomoč kmetje iz bližnjih vasij. Boj je moral biti nenavadno vroč, kajti '52 Bolgarov je obležalo na bojišču, (klasom bolgarskih virov iznašajo izgube Grkov najmanje ravno toliko, le-ti pa trde, da so pali na njihovi strani samo štirje možje, več pa je bilo ranjenih. Ruski orož-niški polkovnik je odpotoval k jenidžejskem jezeru, da poizveduje o stvari. Tedenski pregled po domačem in tujem svetu. Avstro-Ogrska. Protestni s h od. Minolo nedeljo popoludne se je vršil v „Narodnem Domu" protestni shod proti krivicam volilnega reda za mestni svet in deželni zbor tržaški. Govor je imel dr. Rvbai-. Shoda se je udeležilo okolu 700 zborovalcev. Vsprejeta je bila tudi primerna resolucija. — Istega dne dopoludne je bil protestni shod v Rojanu, ki ga je sklicala jugoslovanska demokracija. Tudi na tem shodu je bila vsprejeta primerna i resolucija. Shod pri Sv. Ivauu se ni mogel ! vršiti, ker je bilo premalo zborovalcev. —, Deželni zbor t r ž a š k i je bil otvorjen ' minoli ponedeljek. Prisotnih je bilo 43 poslancev. Deželni zbor je najprej z vso na-glostjo rešil 15 točk dnevnega reda. Na to je bila prečitana spomenica socijalno demokratične stranke, ki predlaga drugi načrt volilnega reda. Posl. dr. Slavik je predlagal naj se spomenico izroči v proučevanje posebnemu odseku. Posl. Zanolla, poročevalec deželnega odbora je pobijal predlog dr. Slavika, dr. Vcnezian je pa jednostavno predlagal, naj se spomenico izroči v proučevanje deželnemu odboru. Posl. dr. Rvbai' se je izjavil proti dr. Vcnezianu. V debato so posegli še drugi poslanci. Na koncu je bil vsprejet seveda predlog dr. Veneziana. Na to je bil prečitan zakonski načrt o volilnem redu. nakar se je oglasil za besedo dr. Rybar, ki je v dolgem govoru pobijal novi načrt ter ga označil kakor skrajno krivičen izlasti za tržaško okolico. Dr. Rybaiu je odgovarjal poročevalec dr. Zanolla, ki je predlagani načrt priporočil. Potem je posl. dr. Slavik pobijal izvajanja dr. Zanolle. S tem je bila splošna debata zaključena in je imela slediti podrobna debata, a dr. Venezian je predlagal, naj se podrobna debata odloži za prihodnjo sejo. Večini deželnega zbora so vendar inponirali govori naših poslancev na prvi seji in zato so na seji minole srede sklenili, da se odloči podrobno debato o volilnem načrtu za prihodnjo sejo. Ta podrobna debata se je vršila sinoči. — Pasivno rezistenco so proglasili v nedeljo zvečer državni in južni železničarji, ki je pričela v nedeljo ob polunoči. Tekom tedna so se vršila pogajanja med uslužbenci in železniškim ministerstvom, oziroma med ravnateljstvom državne in južne železnice. Minister6tvo je vsaj deloma dovolilo povišanje plače nižim kategorijam uslužbencev. — Na ponesrečenem Lloydovem par* niku „Imper atrix", ki se je razbil blizo krečanske obali, je utonilo 40 oseb, mnogo od teh je bilo doma iz Trsta. Izgubljeno je tudi vse blago, v vrednosti 2 mil. kron, ki je bilo namenjeno za Bombaj v Vztočni Indiji. Pričelo se je pobirati milodare za rodbine ponesrečencev. — Shod zaupnikov na Kozini. V četrtek se je na Kozini vršil shod zaupnikov, da se posvetuje o organizaciji in kandidaturi za slovenski istrski okraj za prihodnje državnozborske volitve. Shoda, na katerem so bili zastopani Vrnil sem -mu list, medtem ko mi je on naštel 6—7 jezikov, ki jih on umeje in govori, in katerih jaz seveda korenito — ne znam izven „slavjanski". Slednjič je rekel še : ..Zima je tu, huda zima**. „V severni Ameriki bo še huja". Mož se je preplašil. „Še huja ?u „Da". Sledil je kratek molk. Nato mi je rekel : „Imate kakšne stare pantalone ?u rHlače sem pokazal. ..Da, zame" je poprosil. „Tu nimam niš, ker ne bivam tu, žal nji je !" sem rekel in res. mi je bilo žal. Tedaj pa sem se spomnil tebe, moj stari povišnik, tvoje ljubezni do svobode in tvojega posebnega poslanstva. Obljubil sem te armenskemu popu. In drugega dne sem te nesel v culo zavitega tja v -penzijons avstro-amerikanske paro-brodne družbe. In tedaj sva se detinitivno poslovila. Slovo je bilo kratko, niti pogledala se nisva več. In sedaj se gugaš po valovih eceana tja proti deželi svobode. Bog s tabo ! Izpolni do dobrega svoje poslanstvo. Le jedno ti še k'i'em preko morja : Ostani zvest najinemu značaju, boj se vode ko vraga — ne potopi se mi I dne 23. febr. sestali v Zadru na posvetovanje i pravijo, da je vlada storila to, ker jim j»_* navedenem dekretu, nastopno brzojavko : | nasprotna*'. ----. , - " XT~ je gornji del pa g. Slavoj Jenko posestnik in trgovec iz Podgrada. Shod je konečno proglasil kakor kandidata za prihodnje državnozborske volitve prof. M a t k a M a n đ i ć a, ki je kandidaturo vsprejel. Shod je vsprejel tudi je dosedanja Slovenci živ-hrvatskega resolucijo, ki naglaša, da lepa vzajemnost med Hrvati in ljenska potreba slovenskega in naroda in da treba to slog< skrbno negovati. — Gorica 11. huzarski polk. ki je sedaj v posadki v Subotici na Ogrskem. — Shod zaupnikov „Slovenske ljudske stranke' se je vršil v Ljubljani v četrtek. Shoda seje vdeležilo baje okofu 3000 ljudi iz vseh krajev dežele. Shod jc proglasil kandidate zav prihodnje državnozborske volitve. — V Štajerskem deželnem zboru so slovenski poslanci uložili nujni predlog, da se uvede tudi za deželni zbor splošna in ^enaka volilna pravica. — Cesar v Pragi. Sedaj je baje določeno, da poj de casar meseca aprila v Prago, kjer ostane več tednov. — listi poročajo, da se svečanosti skega zleta v Pragi vdeleži tudi kralj Edvard, ki bo ta čas bival v varib. — Ministerski svet dni bavil s predlogi posebne ministerijalne komisije glede gospodarske povzdige Dalmacije. — Pogajanja za nagodbo. V minolem tednu so se med avstrijskimi in ogrskimi ministri vršila na Dunaju pogajanja glede pogodbe med Avstrijo in Ogrsko. — Više deželno sodišče v izpustilo na svobodo vse maloruske dijake, zaprte radi znanih izgredov na lvovskem vseučilišču. Zadnjih pet dijakov so izpustili minolo nedeljo proti kavciji 30.000 kron. Lvovski maloruski imijatski metropolit grof Szeptvcki se je podal na Dunaj, da posreduje . pri cesarju, naj bi se kazenska preiskava 1 Združenih držav je sklenila da ne vsprejme proti dijakom ustavila. — Pr otesijii nobene ponudbe za gradnjo panamskega shod proti zadnjemu dekretu kongrega- kanala. obredov o glagolici so priredili v pone-j Kina. Na Kitajskem vlada huda vsi sloji, se je udeležilo okolu 200 zaupnikov. Dr. Rvbai- je predlagal, naj se ustanovita dva okrajna volilna odbora ter lokalni volilni od- Sabor kraljevine Hrvatske se z jednodušnim bori. Izvoljena sta bila za spodnji del okraia sklepom obrača do škofov Dalmacije, da naj-g. dr. Ferd. Černe. odvetnik v Kopru, za odločneje nastopijo v obrambo glagolice, kakor svetinje in pravice vsega naroda. Konference škofov so zvršile minoli četrtek. — Hrvatski sabor je nadaljeval proračunsko debato. Tekom razprav je prišlo večkrat med starčevičanci in členi koalicije do hudih spopadov. Balkan. Bolgarsko sobranje je bilo za dan 1. marca sklicano v izredno za-tudi nadalje'sedanje, da razpravlja o konverzijskem posodobi na jesen jHu. — Redno zasedanje romunske zbornice je podaljšano do 15. marca. Rusija. Državna duma bo otvor-jena dne 5. t. m. Dumo otvori podpredsednik , državnega sveta Golubev. — Atentat so ' poskušali v Petro.srradu 26. m. m. na velikega j kneza Nikolaja Nikolu j eviča. Neka oseba je I položila bombo na tračnice železniške proge, koder se je imel voziti veliki knez. Bombo s<> ' našli še pravočasno. — Ruski teroristi nameravajo z '3nem 10. marca zopet pričeti z atentati na visoke osebe.- Vseučilišče i v Kije v u je bilo zaprto, ker so imeli dijaki neki shod vkljub prepovedi profesorjev. Francija. Pogajanja, ki so se pri- ( I čela med francosko vlado in Vatikanom, v i isvrho. bi prišio na francoskem do kakega modus vivendi, so se razbila. — Pariški list „Eclair", pravi da je uložilo skoraj vseh 5500 ; duhovnikov in semeniščnikov. ki so bili meseca januarija pozvani v vojaško službo, pritožbo : pri državnem svetu Italija. Italijanski senat je L v o v u je sklican na dan 5. t. m. Anglija. A n 1 e ž k a spodnja zbornica je s 198 proti 90 glasom vsprejela resolucijo, ki zagovarja razdržavljenje anglikanske cerkve in konfiskacijo duhovskih na-darbin. Amerika. Panamski kanal. Vlada Češki vsesokol-angležki Marijinih se je te cije deljek za sabor je arebški poslal visokošolci. — Hrvatski i lakota, zato so dalmatinskim škofom, ki so se • veliki nemiri. se v raznih krajih pojavili Viharna seja tržaškega dežel zbora Posl. dr. Rybar govori slovensko. — Seja zaključena ob velikanskem razburjenju. kdor ima rezidnnco v kdor jo ima v mestu.) misli tolmačiti — dejal sedo „rezidenca". Ako vališča ali stanovanja, Sinočnja seja je pričela ob f>. uri in pol. Prisotnih je bilo 4'J poslancev. Predsedoval je deželni glavar dr. Scipio Sandrinelli, a vlado je, kakor navadno, zastopal vladni svetnik A. Lasciak. Po prečitanju in odobrenju zapisnika prejšnje seje je deželni glavar izjavil, da otvarja podrobno razpravo o načrtu volilnega reda. Posl. Zanolla je, kakor poročevalec interesi. Naj deželnega odbora v tej stvari, odgovoril na koristi!" Na razne spomenice, ki so bile glede tega načrta dostavljene deželnemu zboru. Dejal je, da deželni odbor vstraja glede določitve najnižjega cenzusa na 20 kron, glede volilcev „cit-tadinov, sestave volilnih razredov in 3-letnega bivanja, a pripravljen je spremeniti določilo okolici, a v mestu, „Ne vem kako se je govornik — be-ima imeti pomen bi-se moram protiviti temu določilu. Odločilno mora biti edino, kje ima volilec svoje gospodarsko ali poslovno I središče, ker le tam se osredotočujejo njegovi voli vsakdo tam, kjer išče svoje to je s konkretnimi slučaji dokazoval čudne posledice, do katerih bi dovajala predlagana stilizacija tega paragrafa. Predlagal je, da se temu paragrafu dostavi nastopni odstavek: „Rezidenca pomeni za one, ki imajo službo, pedjetje ali poklic, kraj, v katerem se nahaja sedež službe, po- glede načina glasovanja, da namreč bi ne djetja ali izvrševanja poklica. Za ostale redno bilo obvezno glasovanje z uradno glasovnico. Poročal je zatem, da je imel deželni glavar konference z nekim členom manjšine, kateremu je predlagal dve alternativi 1. da se v okolici določi za I. razred en sam mandat, za II. razred 2, za III. razred 3 in za IV. i razred 3, — 2, da ostane vse pri starem vo- i i lilnem redu, le da se cenzus določi na 20 i j kron. A zastopnik manjšine da je odbil obe! j alternativi. ! Posl. dr. R y b a i- je z ozirom na Za- f nollovo poročilo potrdil, da je res, da so bila! j uvedena pogajanja v istem smislu, kakor je ' I povedal poročevalec. „Sicer se pa — je dejal govornik — ni s temi alternativami nika-j kor prišlo nasproti našim željam. Mi sploh' nismo bili proti razdeljenju okolice v volilne j okraje, ampak proti previsokemu cenzusu. A j še v tem oziru smo bili pripravljeni nekoliko j popustiti, a videči, da večina nikakor noče odstopiti od zahteve po skrajno pretiranem cenzusu, nismo mogli priti do sporazuma. Posl. dr. V e n e z i a n je na to predlagal, da bi se v smislu i? 1 poslovnega reda opustilo glasovanje glede onih paragrafov, ! glede katerih bi ne bilo nikakih prigovorov. Naši poslanci so se pa temu predlogu uprli. Posl. dr. Slavik se je oglasil za besedo k § 1 in je govoril približno tako-le : Sklicevaje se na razloge, ki jih je že navedel dr. Rvbai v splošni debati, ponavljam, da je število poslancev, odkazanih okolici po tem načrtu, premajhno. Okolica ima več kakor četrti del domačega prebivalstva tržaške občine in bi smela zahtevati tudi četrti del vseh poslancev. TJvaževaje naravno inferijornost okolice v gospodarskem in kul- _ turelnem oziru, ki prihaja v poštev po prin-: poslanec dr. cipu, na katerem sloni sedanji volilni načrt, zahtevamo le peti del vseh mandatov. Nikakor pa ni merodajno določilo starega statuta, bivališče, razun za častne meščane in meščane, ki volijo vedno v mestu. Posl. dr. Vcnezian je pobijal izvajanja dra Slavika. Branil je institucijo meščanov (cittadinov). „Gotovo smo mi — je dejal — na potu zavezništvu gospodov manjšine z vlado (posl. dr. Rybar : Kakšno zavezništvo ?)■" Priznal je, da lahko navstaja dvom glede besede „bivališče". (To se namreč nanaša na razliko mej okolico in mestom.) A dejal je, da ako nastane dvom, kam da spada volilec : ali v okolico, ali v mesto, se o tem odloči v vsakem posameznem slučaju. Kedor bi ne bil zadovoljen, naj bi reklamiral. Posl. dr. R y b a r je na to odgovoril: Poslanec dr. Venezian priznava, da lahko navstane dvom glede pripadnosti kacega vo-lilca: če v mesto, ali v okolico. Povsem, naravno je, da si skuša vladajoča stranka ohraniti nadvladje. Ali če se dela nov zakon in ako se vže sedaj pokazuje dvom o pomenu Na to je bil ^ 2. sprejet brez sprememb K ij 3. se jc zopet oglasil za besedo posl. d r. R v b a h Predlagal je, naj se drugi odstavek tega paragrafa spremeni v smislu, da okolica voli v dveh razredih: 1. razred naj voli H poslancev, a II. razred 3. „Ni mi bilo možno — je dejal — preskrbeti si natančnih statističnih podatkov o gospodarskih razlikah mej okolico in mestom. Davčne liste mi niso na razpolago. V poročilu drž. odbora o kreditnem zavodu pa sem čital, da je mesto leta 1904. plačalo približno K 4,000.000 najemninskega davka, a okolica približno K 200.000 istega davka in K 21 j <00 hišno razrednega davka ter K 31.000 zemljiškega davka. Z ozirom na prebivalstvo mesta — približno 110.000 — in okolice — približno 42.000 — spada v mestu na vsacega prebivalca približno 40 kron davka, torej dvakrat toliko, kolikor znaša minimum za III. razred dočim spada v okolici K 4-8 najemninskega, pol krone razrednega in pol krone zemljiškega davka. V okolici torej še-le 5 davkoplačevalcev skupaj doseže minimum. To je torej vendar velikanska razlika. Posl. Zanolla je pobijal ta izvajanja posl. dr.a Rvbara. A na to se je oglasil za besedo poslanec g. Al o j z i j G o ri u p, ki jo dejal Po jasnem izvajanju mojih kolegov i : okolice se mi zdi nepotrebno nadalje dokazovati krivičnost, ki bi se zgodila slov. okoličanom s tem volilnim redom. Nepotrebno se mi zdi tudi radi tega, ker bi bilo nevspešno delo prepričevati ljudi, ki se ne puste prepričati in ki so že prej sklenili, da se ne puste prepričati. Čudim se le dejstvu, da gospoda večine nimajo poguma odkritosrčaosti. da bi nam povedali: Kolegi Slovenci, brez-vspešno je vsako vaše dokazovanje o krivic--nosti našega načrta. Vi ste bili vedno trn v našem mesu, ste bili vedno ovira našim aspi-racijam in porabimo priliko, da ta trn izde-remo iz našega mesa. Ta odgovor bi se morda zdel brutalen, a bi bil vsaj odkritosrčen in bi ne igral žalostne vloge, ki jo je igralo oporekanje poročevalca Zanolle izvajanju naših. Mi smo tukaj, da čuvamo koristi naših volilcev, ki so nam poverili to nalogo. Vi ste nam napovedali boj do uničenja in se ne smete čuditi, če se branimo po naših močeh. Nato je bil § 3 vsprejet brez spremembe. A ko je za tem prišel na vrsto Jj 4, se je zopet oglasil za besedo poslanec dr. R v b a i. (Predlagal je, naj bi se za IV. razred določil volilni dan na nedeljo. „Ta svoj predlog — je dejal — bom kasneje motiviral. Sedaj pa moram najprej izjaviti, da z ozirom na to, da je večina brezobzirno odbila vse preminjevalne predloge in tudi zadnjega najvažnejšega za na^o okolico, in da je torej vse govorjenje v laškem jeziku brezvspešno, se hočem poslužiti slovenskega jezika v obrazloževanje svojega predloga^'. V dvorani je nato navstalo vpitje. Ko je vpitje nekoliko utihnilo, je govornik začel v slovenskem jeziku. : „Slavni zbor ! Volilna reforma....." Vsi poslanci večine so vstali na to s svojih sedežev in vpili, da ne dopuste, da bi se govorilo slovenski. Vpitje je bilo ogromno. Nekateri večine so zapustili sedeže in prihiteli v sredino dvorane. Ko je hrup nekoliko ponehal, je dr. Rybar zopet začel : „Slavni zbor ! . . Urnebesno vsklikanje ga je prekinilo. Poslanci večine so se vsi zbrali pod tribino manjšine. Eden njih je šel z dvignjenimi pestmi proti govorniku, a poslanec G o r i u p mu je zaklical: Iv. ,Doli roke I" Posl. dr. V e n e z i a n je zavpil dru. Rybaru : „Ne besede slovenski. Pojdite v vašo domovino in tam govorite slovenski !u Dr. Rvbar: „Ne pustim se strašiti! Tukaj bom govoril slovenski Na to so laški poslanci zapeli : „Va fuori d' Italia, va fuori o straniero" (Pojdi ven iz Italije, o tujec!), a poslane«-Alojzij Goriup je zapel : „Hej Slovani !1( Na ukaz predsednika je bila izpražnjena galerija. Laški poslanci so stali vsi sredi dvorane, ;t naši na svojem mestu. Počasi so laški poslanci zapustili dvorano, dočim so naši dr. Rvbar vedno stoje — ostali na svojem mestu. Vladni zastopnik je na to prišel k istem, je dolžnost deželnega našim poslancem, in ko je nekoliko časa določbe sestavi v jasni obliki, i Voril ž njimi, je šel govorit " go-deželnini kake določbe zbora, da te Protestiral je proti insinuvaciji o zavezništvu 1 glavarjem. manjšine z viado. „Če bi to zavvzništvo ob- j " Dober četrt ure pozneje so se laški postojalo — je dejal — bi nas vlada ne pu« j slanci vrnili na svoja mesta. Deželni glavar ščala brez slovenskih šol. Seveda, za gospodo |je izjavil, da ima besedo posl. dr. Mrach. iz večine, ki toliko govore o kulturi, nima to J)r. Rvbai' je protestiral, češ, da ima on be-nikakega pomena, a za nas je to največe sedo in da hoče govoriti. Na to so vsi laški važnosti. Tukaj naj pokaže vlada, ali je res poslanci zopet začeli vpiti, a posl. dr. Mracli naša zaveznica!" ;je skušal, da bi govoril. To videči je posl. Posl. dr. V e n e z i a n je skušal doka- Alojzij Goriup potegnil iz žepa zati, da je vlada res zaveznica Slovencev. : s k i r o g ter začel na istega Navedel je, da je vlada odrekla odobrenje kajti zbrani smo uprav zato, da popravimo njegove napake. Predlagam torej, da se določi čine, da je bila število vseh mandatov na 60 in da se jih pa vlada sprejme odkaže okolici 12. Ko je bil ta paragraf stavljen na glasovanje, je seveda predlog dra. Slavika padel. K § 2. se je zopet oglasil za besedo d r. Slavik. (§ 2 določa, da voli v okolici, volilnega načrta leta 1902. iz istih razlogov, ki jih je bil proti temu načrtu navedel tedanji Gregorin, in to vzlic temu, da so bili ti razlogi absurdni. Posl. dr. Slavik je odgovoril dru. Venszianu rekši: „Če mi kaj zahtevamo in nam vlada odreče, tedaj pravijo gospoda ve- 1 o v-trobiti na vso moč. Posl. G e r d o l mu je sekundiral s sireno ' (piščalko) a italijanski posl. S a m a j njima je pomagal tudi piskaje na sireno. Videči, da ni nobene pomoči proti temu, je deželni glavar ob splošnem razburjenju zaključil sejo. Prihodnja seja bi imela biti v ponedeljek zvečer. _ naša zahteva absurdna; če kako našo zahtevo, trdijo, da je vlada to storila zato, ker je naša zaveznica. Če pa oni kaj zahtevajo in jim vlada Dnevne vesti. Pisarna političnega nost" se nahaja odslej pri sv. Jakobu. društva „Edi- v drugi sobi „Čitalniceu Da bo ustreženo raznim to zahtevo sprejme, trdijo, da je vlada to sto- željam, bodo uradne ure ob delavnikih od ker je bila njih zahteva pravična, a v il. do 12. ure dopoludne, v soboto pa od h. da vlada odbije kako njih zahtevo, do S. ure zvečer. rila, slučaju, Kdor potrebuje torej kake informacije naj se obrne ob teh urah na našo pisarno. Izven uradnih ur se dobivajo informacije v kavarni „Balkan" popoludne pri uradniku. . ^ , > Zmaga Ricmanjcev«. Pod tem naslovom je mostarski list_ „Osvit;< priobčil iz Trsta nastopno vest: „Že nad tri leta traja v Ricinanjih mali vasi v Istri, boj za glago-jico. Kakor nam je danes zjutraj nam je :-t-kla oseba, poučena v krog naših kurije, skof dr. Nagi podpisal odlok, s katerim imenuje za Ricmanje, glagolj aškega duhovnika". Ker je to vest priobčilo tudi več hrvatskih listov brez razlike politične barve, beležimo jo tudi mi po dolžnosti kronista. Izjavljamo pa, da nam ni ničesar znano o 11 Sluge tujinstva. Za proslulo „Hrvatsko pravo 4 — to glasilo „čistih" črnih duš v irvatskem narodu'* — je bila demonstracija V tukajšnjem gledališču „Filodra matico" zo-pet ugodna prilika, da pljune na — Slovan-štvo. Te črne duše, ti sluge tujinstva, ne vidijo namreč v zasmehovanju črnogorske knežje rodbine — nikakega žaljenja. Klice nroti temu žaljenju oznuča kakor „prostaški krik", v gledališču navzoči velenemci so mu „uglajeno" in „ljubeznjivo" občinstvo, postopanje policije mu je nad vse hvalevredno in opereta se je — po trditvi črnih duš — izvršila v obče zadovoljstvo ! ! Izdajalec je izdajalec in ne more drugače ! V področju tržaškega inšpektorata južne železnice se je razdelilo delovanje prometnih kontrolorjev sledeče. Na Zidanem mostu se je ustanovila nova prometna ekspozitura, ki obsega progo od Brežic do Save (inkl.) Kakor prometni kontrolor pride v ta namen na Zidani most g. oiicijal Karol G r a č 11 e r, ki je bil do zdaj pri direkciji na Dunaju. , Progo Litija-St. Peter in Vrhniško železnico bo nadzoroval dosedanji prometni kontrolor g. Kari S ajo vic v Ljubljani. Proga Opatij a-Motulje-Št. Peter-Sežana bo pod adjunktom g. Iv. Flore. Prometni kontrolor g. And. Vrečko bo pa funkcijo-niral na progi Sežana-Trst ekskl. Nabrežina. Na progi Nabrežina-Krmin ostane kakor do-zdaj gospod prometni kontrolor Alfred W ii r t e n b e r g e r, ki je zelo priljubljen. Brzojavni kontrolor g. Iv. pl. C e r v a pa je prestavljen na Dunaj k direkciji, brzojavni oddelek. Na njegovo mesto pride brzojavni kontrolor g. Ig. P o t z h u b e r. P. Popravek. Včerajšnii članek „Volilno gibanje na Koroškem" se je urinila tiskovna pomota. V tretjem odstavku citirani. Slovencem sovražni vsklik nekega krščansko-socijalnega poslanca se ima glasiti: „Prej s i dam odsekati roko, nego bi pustil tiskati v strankarski (torej ne: slovenski) tiskarni slovenski oklic!" Pripominjamo še, da je ta ljubeznjivi krščansko-socijalni poslanec — duhovnik. Pasivna rezistenca prenehala. Na sinočnem shodu v „Delavskem domu" so uslužbenci državne in južne železnice sklenili prenehati s pasivno rezistenco, ker sta toliko južna, kolikor državna železnica dali uslužbencem takih koncesij na njikove spomenice, da je shod z večino [sklenil, da se jih za ^edaj vsprejme. Delegatje državnih železni-arjev so pogajanja pri železniškem minister--tTU zaključili na Dunaju že v petek in so se včeraj zjutraj povrnili v Trst. — Uslužbenci južne železnice se niso pogajali direktno s svojim ravnateljstvom, temveč je generalni nadzornik avstrijskih železnic Puscher posredoval v Trstu med njimi in ravnateljstvom, 'ogajanja so trajala od četrtka in so se zaključila sinoči ob 6. in pol uri. Obe železnici sta dah, kakor že omenjeno, koncesij. k! so, če tudi ne v dovoljni meri, vsaj v :oliko za sedaj zadovoljili uslužbence, da so o veliki večini vsprejeli sklep, glasom katerega se je o polunoči zopet pričelo normalno r. A. Mittak, ralica deila Zonta žt. 7, I. — TRST Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zistemib. Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Solimidt, bivši sodrug Dr. A. Mittaka odlikovan z ,,Grand Prixu in zlatimi kolajnami na rasta vali V Rimuj Berolinu in Saint-JLuis. ——g«—a j VAVAV< MATEJ ŽAGAR mizarska delalnica Trst, ulica (Jgo Foscolo štev. 30 Izvrši vsako mizarsko delo, popolnoma urejen spalne, zakonske in obedovalue sobe v modern' Stilu in priproste, po načrtu, kakor tudi kaltlnj pohištvo. — Ima vedno pripravljeno pohištvo Prejema naročbe vsakovrstn. mizarskega de i in popravljanje pohižtva. Delo fino in solidno. Ceno zmerno ZALOGA POHIŠTVA TOVARN vGorici-Solkan xm ruski kaviar ruski Čaj, Grške oljke, Kove ruske sardine ter raznih delikates, vdobi se najbolje in ceneje pr Franu Vertovec TRST, ulica Oaserma štev. 14. (voga! iiiico Molin piccolo) Trst VW DEIRETTORM (ROSflRIO) n C« h,,,- PALAČAPtftREMZI POBRUZNIt6:OlPlJET, REKA m^okN I^I Emilio Ul Delavnica godbenih instrumentov Trsi, Oša ds!!s 33sshe?*&2 s!ev. 30 FILIJALKA: VIA Di CAVANA 3. „Proseško-Kontoveljska pos. in hranilnica" regiđtrovana zadruga z neoinsjeno zavezo - na PROŠEKU v pritličju restavracije STAREC - Sprejema hranilne "-loge od vsakega, tudi ča ni član ter jih ohrestnje po Vlo ^ Tudi vloge po K 1 na teden vaprejema tako, da se dobi po 2G0 tednih 300 K; daje posojila na razne obroke, na vknjižbe in proti mesečnim plačilom po 2 K od 100 K. tako, da se posojilo z obresti vred v 5 letih izplača V istem uradu je tudi glavni zastop „Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani" za Primorako, ki sprejema zavarovanja proti nezgodam za Življenje, proti požarnim škodam. Plača se za vlakih 1000 K 80 vin. na leto. — Vsa nadaljna pojasnila za posojilo in zavarovanje dobiva se vsak dan od 9. ure zjutraj do 1. popoludne v uradu. _ 4 u iiiD u um u j Popravlja po zmernih cenah. Alesandro Rizzo Tret — ulica Riborgo St. 27 — Trat Zaloga vsakovrstnih klobukov in kap notranji! in zunanji! tovarn, l Zalup slaniBito? Zmerne cene. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani D»"aiskacestai9(iEvening Journal c, ki izhaja dnevno v New-Yorku, plačuje na leto glavnemu uredniku r>0.000 dolarjev. Ta srečni časnikar se imenuje Artur Bribane. Poleg stalne plače dobiva na leto tudi še 25.000 dolarjev tantieme. Tunel skozi Montblank. Javili smo že, da se francoska in švicarska vlada pogajati, kako bi se Simplonski tunel spojil s Francosko, dotično s Parizom. V to svrho hočejo prevrtati Montblank. Kakor poročajo sedaj iz Ženeve, so preddela za tunel že gotova. Studije in načrte za ta tune.l je po nalogu francoske vlade izdelal inženir Jaquier. Tunel bo po tem načrtu a 00 milijonov frankov. Vlečke v Pragi prepovedane. Mestni svet praški je sklenil, da po vsej Pragi prepove nositi vlečke. Taka prepoved l»i bila zelo umestna tudi u Trstu. Bolgarska vojska Po bolgarskem proračunu za tekoče leto bo imela bolgarska vojska 28 aktivnih generalov, 611 štabnih častnikov, 2310 častnikov, 182 zdravnikov, 832 sanitetnih pomočnikov, 290 uradnikov, 4247 podčastnikov in 51386 mož. Od teh jih je v vojaških šolah 224, pri infanteriji 31758, pri kavaleriji 5360, pri artileriji 8522, pri inženirski četi 4364, pri sanitetnih oddelkih 110, v sodnijskih uradih 100 in v pomorski četi 948 mož. Kitajski pekel. Gotova domnevanja o spodnjem svetu in o življenju po smrti se nahajajo v vseh verah in mitologijah ki jih je izmislila fantazija kakega ljudstva. Toda le redko kedaj obstoja tako veliko soglasje med opisovanjem pekla v srednjem veku in kitajskimi nazori o spodnjem svetu. Kes čudno je, da se v kitajski umetnosti in slovstvu nahajajo skoraj enaki prizori in položaji, kakor jih predstavlja slavni italijanski pesnik Dante v svoji „Božanski komediji". Neki angleški list meni celo, da je veliki pesnik nekako poznal to budistično naziranja pekla, kar daje vplivalo na njegov ;.Pekel". Seveda je taka zveza nekako neverjetna. Poseben, uprav kitajski element je izlasti prevladanje jurističnih posebnosti, ki na-pravlja iz kitajskega pekla veliko fantastično sodišče, v katerem se prisojajo bar-barične kazni in čudnovite izkušnje. Skozi vrata s pretečim napisom, ki jih straži čuvaj z živalsko glavo, pridejo mrtvi v peklenski prostor. V ta prostor ustopijo v svoji pozeniski obleki,« obremenjeni s svojimi grehi, ki jih očitno kažejo. Morilec n. pr. nosi v pokoro svojo lastno glavo v roki. Mrtveci pridejo potem k bregu reke, ob kateri sedi stara žena, ki odjemlje no-vodošlecem obleko ter jo obeša na drevo, ki se nahaja za njenim hrbtom. Grozno jo je gledati z njenimi očmi, ki so velika kakor goreča kolesa. Žena pokaže pogubljenim pota, na katerih imajo trpeti določeno jim kazen, toda ona jim obtežuje to trudapolno potovanje, ker jim pripravlja razne ovire, vodi jih po krivih potih ter tako brezkončno podaljšuje njihove muke. Vroč in mrzel pekel sta eden nad drugim, ki pričneta 11.900 milj pod zemeljskem površjem ter se raztezata 40.000 milj notri v sredino zemlje. Vsak pekel ima štiri vrata in štiri predpekle. Največa tema vlada v teh groznih razsežnih puščavah, ki jo dele samo goreči zidovi, ki se raztezajo ob vsakem peklu. In v vsakem teh oddelkov se kaznujejo gotovi grehi z določenimi kaznimi, po zistemu, ki je še bolj kompliciran in obsežen, kakor skolastiene distinkcije, v katere je razdeljen v posamične peklenske kroge in oddelke Dantejev pekel. Nad vse mere iznajdljiva je kitajska fantazija v slikanju najraznovrstnejih kazni in muk. Telesa mnogih grešnikov neprestano razmesarjajo tigri, toda njihova telesa se vedno zopet zraščajo ter so vnovič izpostavljena divjim živalim. Druga telesa prebadajo neprestano ostre pušice, drugi se zopet neprestano pečejo v rudeče razbeljenih kotlih. Ves pekel je razdeljen v deset kraljestev, v vsakem teh se kaznuje po en glavni greh. V enem teh kraljestev se trpinčijo n. pr. vsi državljani, ki niso vršili svojih dolžnosti nasproti državi, slabi davkoplačevalci, goljufi, kvaritelji živil. V drugem kraljestvu so taki, ki so se pregrešili proti pijeteti in spoštovanju, tako važnim dolžnostim na Kitajskem. Tukaj vlečejo grešnike skozi velike mlake krvi, oziroma jih potapljajo v gnojnice: druge zopet tarejo v možnarjih v prah, zopet druge obešajo na železne kljuke Eu oddelek te ogromne kaznilnice je namenjen onim, ki so opravljali službo božjo, ne da bi se bili prej umili, ki so čitali prepovedane knjige, oziroma zaničevali svete knjige, ki so nepotrebno uporabljali riž, ta božji dar, sploh tukaj so taki, ki so se pregrešili proti zapovedim bogočastja. Taki zločinci se stiskajo med dve gredi ter se potem v sredi prepilijo. Zdravniki, ki so prirejali zdravila iz človeških kosti, se počasi pečejo v olju. Oskrunjevalce grobov pomečejo v ognjenike. Sodeč po velikem številu grehov, ki se kaznujejo s težkimi kaznimi, težko uide kak Kitajec temu peklu. Kaznovani bodo že tisti, ki so kakikrat mrmrali radi slabega vremena, ženske, ki so stavile sušiti perilo na streho, oziroma bolj skrbe za svoje perilo nego li za duhove svojih umrlih in njihov blagor. K sreči jc pa sredstev dovolj, da se človek že na tem svetu odkupi od teh groznih muk po smrti, oziroma da jih olajša. Spravo za neko vrsto grehov n. pr. se zadobi že s tem. da se odkupi ujete tiče ter jih potem spusti na svobodo. Druge pregreške se popravi s tem, da se ubogim daruje krste, da si zaniorejo prirediti pošten pogreb. Kdor torej po storjenih grehih stori takoj primerno pokoro, ta je gotov, da ubeži groznim mukam in trpljenju strašnega kitajskega pekla. V grškem patrijarhatu v Carigradu razpravljajo sedaj o prevredbi subvencij, ki jih patrijarhat dobiva od raznih držav. Grška vlada daja patrijarhatu letno subvencijo 2500 turških funtov, čeravno bi morala glasom neke pogodbe sklenjene leta 1879 dajati na leto 5000 turških funtov, to je 100.000 drahm (drahma = 96 stot.). Govori se, da hoče patrijarhat storiti pri grški vladi shodile korake, da bo dobival na leto celo svoto 5000 turških funtov, da se bo zamogel v bodoče eventuelno odreči podporam, ki mu jih dajata ruska in srbska vlada. Rusija daja patrijarhu na leto 1000 funtov, Srbija pa 12.000 frankov. Ruska vlada ni sicer iz gotovih vzrokov že štiri leta izplačala patrijarhatu subven-' cije. Tudi srbska vlada je par leti ustavila svoj prispevek, ker ni hotel patrijarhat priznati srbske kapele v Perlepu, ki je bila zgradjena na povelje generalnega nadzornike Hilmi paše. Turška vlada daje patrijarhu na leto 750 turških funtov. Le 250 tur. funtov, ki jih patrijarhat dobiva od cesarske civilne liste, se izplačujejo redno. Vsled teh neprilik se nahaja sedaj patrijarhat v težavnem položaju ter mora najemati posojila, da pokriva tekoče potrebščine. Volk v vojašnici. „Hrvatskih Branik" poroča skoraj neverojetno vest: A' petek popoludne se je priklatil v domobransko vojašnico neprijeten gos t-volk. Ker niso bile puške nabite, pričakali so gosta* s kolmi ter ga ubili. Koliko časopisov imamo Slovenci. Slovenci imamo razmeroma jako veliko število časopisov. Kakor je razvidno iz uradnega seznamke časopisov, izhaja letos 68 slovenskih časopisov in sicer 20 političnih, 12 leposlovnih in znanstvenih in 36 strokovnih listov. Cehi imajo 1058,! avstrijski Poljaki 344, Hrvati 54, Srbi 291 in Slovaki 17 časopisov. 70 let učitelj Pač redko starost je doživel učitelj Rusi v Švici. Star je 101 leto in je 70 let izvrševal svoj lepi in težavni poklic. Srbi- v Carigradu. Srbi imajo v Carigradu prečejšnjo naselbino, katera izdaja lasten, po večkrat na tedeD izhajajoč časnik „Carigradski Glasnik". Ta časnik, izkaja že 17 let. V Carigradu izide tudi vsako leto poseben srbski koledar „Golub", katerega prištevajo k najodličnejim srbskim koledarjem. V mlinsko kolo zamotala. Mlinar Glinčar v Gorenji Avstriji je šel gledat, ali sta njegova hlapca vže očistila mlinsko kolo od ledu. Ko je prišel tjakaj, je ugledal oba hlapca mrtva v vodi. Mlinsko kolo jih je stlačilo- pijanost ni več Vzorec tega čudežnega izdelka „COZA" se pošlje brezplačno More se dati v kavi, t mleku, v pivu, t vinu ali v jedilih ne da bi pivec to zapazil. FraSek „COZA" učinkuje čudovito, tako, da se pivcu pristudi alkohol iu vse alkoholne in moćne pijače. Ta prašek dtluje ta.ko tnirno in gotovo, da mu ga smejo dati žena, sestra ali hči dotićnika, ne da bi on z>pazil, kaj je resničuo prozvročilo njegovo ozdravljenje. Praiek „COZA" je prinesel mir v tisočtre družine. je reSil ogrom-io oseb sramote in ponižanja, da, iz takih cseb Je celo napravil čvnte, močac ln v^cega dela zmožne ljudi. Ta praiek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj ca praro pot sreče ter je podaljšal za niDogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje U čudodelni prašek, poS.je vsem onim, ki zahtevajo, knjigo s pojasnili in en vzorec. Dopisuje se * italijanskem jeziku. Zajamčeno je, da je praSek popolnoma neškodljiv. COZA ISTITUTE London 271 (Anglija) pozor starisi! s šolskim letom I907|8 Podatki pod naslovom „KONVIKT'4 poste-restante v Ljubljani. KKWHX«KKKWM«KKWK London 271 (Anglija) pisma je d jati znamko 25, na dop'snice za 10 stot. VELIKA ZALOGA apnenega karbida sodčaki od lOO kg kron 30; 50 kg kron 31 ; zrnato kron 32 za IOO kg. Čiste teže, ambalaža zastonj Za Istro, Goriško franko na ladj'oali postajo naroČDita PAOLO PATRIZI, Trst ulica San Lazzaro štev. g. Zaloga Gramofonov znamenitih in navadnih SPECliALITETO plošč in drugimi potrebnimi predmeti. Ploide GOLUMBIA FAVORITE GRAMOFON ODEON FONOTIPIA po konkurenčnih cenah G. SJssss & Camp. Piazza S. Giacomo štev. 2, I. nad. (Corao) ropravlje. po najnižih oenah. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Kaucich Nasledniki Lalgl Rlccl-ja Trst - ulica Malcanton št 10 - Trst Za zimsko letno dobo vdobi se po najnižjih cenah : Blago gladko za gospe ... od nv6. 60 napre „ ribeiin „ „....,, Fuštanjl žametasti p.ovl vzoroi „ „ s križnirr. tkanjem n. „ „ „ navadni novi vzorol . „ „ mešani „ „ ... „ VELIK AN TKA ZALOGA maj, juogovic, volnenih rat, Sanelnih šalov, xcccc; volnenih in svilenih prevez. cccssss Trgovina z manufakturnim blagom Eossit & Kaucich Nasledniki Lulgl Rlccl-ja Trst - ulica Malcanton St. 1 O - Trst 00 20 28 30 22 3{&ov dobro kapljico: namizno vino iz najboljih dalmatinskih kleti; vino istrsko, desertno vino iz leta 1897; šumeči refošk. zadarski maraskiii, luk-sardo itd. — tropinovec, pristno (rije iz oljk, likvorjev iu špirita, naj se obrne na ZalODO, ulica FarnetO 3 JPropsd Mmato" 11 Via Farneto štev. 3 Zalosa ovsa in Baje Prodaja tudi koruzno perje za postelje. M- ud. ZEBQUENIK ulica im ta Palestrina 2 (opl nI. Cofoneo) Tapecirska delalnica IVAN KRSTK1K CAZORZI TBST ulica Dom. Kossetti št. 1 (vogal ulice Stadion) Izvršuje vsako tapecirarsko delo z največo hitrostjo, eleganco in po zmernih cenah. Specijalitete: okrašenja sob, stanovanj in hotelov Vsakovrstne dekoracije. Prodaja mrežic 1fšT PO 18 no^č. ZALOGA predmetov 2a Auerjevo razsvetljavo, piodajalniea porcelana in stekleniue. Trg1, Fonterosso št. 7 G. WEISŠŠ optik iz Bavarske TRST — CORSO ŠTEV. 704-I. — TRST. Velika zaloga barometrov in termometrov. Specijaliteta očal za obvarovanje vida. — Velika zaloga umetnih človeških oči — Cene zmerne, Samo izvrstni predmeti. jp-- -9 ^rtorizovana mehanična delalnica O k.mceeijonirana od c. k. nameatniSiva v Trotu za inštalacije plina, vodovodov in tovarna aparatov za acetiHi plin zapri»eženega izve-.Ien^a JOSIPA JliSOH TRST. ulica Acquedotto 22 — Tel. 1448 Izvršila je nad 15O inštalacij. ZOBOZDRAVNIK Univ. M Dr. Mso Brlllant v TRSTU ulic* 8' Antonlo it. 9, IX. nadatr. IzrrSuje zadelauje z emajlero, porcelanom ■rebrom iu zlatom. Izdelajo posamezne umetne zobore kakor tudi celo zoborje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol. Prvo tržaško pogrebno društvo M' Telefon štev. 1402. V nočnem času 1403. Via Vincenzo Beliini 13 (nasproti sv. Antona novega) Zaloga ulica S. Francesco d'flssisi št. 62 Bogato preskrbljena z vsemi pogrebnimi potrebščinami, da more zadostovati vsakej zahtevi. Zaloga vencev y velikej izberi. — V boljo priročnost slavnega občinstva daje se pojasnila tudi v ulici Torrente št. 33. (Ponte della Fabbra) v prodajalnici mrtvaških predmetov „Concordia". Nadejaje se za obilen obisk beleži se udani G. LAVRENCICH. ena Posestvo, valjični mlin __ __ — Gdhaianiein prihajanje vlakov vodna moč v ljubljanski okolici poi ure J od železniške postaje JCova »loga krompirja injl*50^^^1^ Državne železnice Veljaven od 1. oktobra 1906 naprc-J Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst-Rovinj—Pula (Dunaj) : 30 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 7 20 0 Herpelje - Divača—Dunaj. 8-50 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 4.— 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). 7-10 B Herpelje—Divača—Dunaj. I Kanfanar—Rovinj : 6*50, ()~20, 3, 8-15) kislega zeljarepa prodaj rrali „kok" po nizkih cenah (. »b nedeljah in praznikih Herpelje—Divača._ 226 BorSt—Draga-- 6-IO 3-io 6-Ts Trs — 6-~ ri 5 9'— ,2-5) 3'L' 4-35 7-45 Trst—Buje—Poreč. 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 0 Koper in medpostaje (le do Buj) Gorica— Jesenice— Celovec— Beljak— Monakovo. 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdovščina : 9 57) B Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9'57) Jesenice— Beljak—Celovec—Praga. 0 OpčiEe—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo. 0 Opčine- Gorica (in medpostaje) (Prvačina— Ajdovščina : 3-22") Jesenice—Celovec. B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga 0 do Gorice in medpostaje. 0 Opčine Gorica (Prvačina—Ajdovščina: Jescnicc—Beljak— Monakovo. Ol nedeljah in praznikih : t'« 0 do Gorice (Prva č na—Ajdovščina : OI HOD iz Gorice v Ajdovščino: 9'15, 2-jj, 9-g*. se proda iz proste roke. Posestvo je posebno pripravno za živinorejo radi velikih gospodarskih poslopij in dobrih pašnikov. Bližina mesta jamči za prodajo vseh gospodaigkih pridelkov, j )O(£QOOOOO0OOOOOOC Vec pove TOMAŽ JEŽEK, posestn. I . 1 v Spodnjih Gameljnah nad Ljubljano.) Jrrej, IiegO KUpite Uiktor Sanković, Trst ~ ulloa del Oeisi Stav. 7. 1 Kupuje repo, grah in kromoir. Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, nule oglas in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejem rInseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost" Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni itd. v Trstu Ima UMtui^uh svoj ambulatorij mm t ulici S. Nicolo st. 9 uničevanje podgan, miši in mrčesov. Gotovo pokončanje stenic z lastnimi diaiiifekcžjskiim aparati Pohvale parobrodnih društev, zavodov, hotelo/, gostilnic, tovarn in privatnikov so na razpolago klijentov. oeoBi Mehanična delalnica za popravljanje strojev, kotlov, seealk! vsakega zistema, motorjev na plin In, bencin, lltografičnih in tiskarskih stro- ; iev, poljedelskih strojev vsake vr'te i td Pojdite vsi v trgovino z obuvalom GIACOMO GIACOZ b^S,^0 j Piazza Rosario št. 5 utirati enkn st- Petra) ______________Zaloga obuval izdelanih v lastni delalnici, za b j otroke, ženske in moške. Sprejema naročbe pa kJelO Pična Železnica« meri po takih cenah, da se ne boji tekmnovanjo i>I>H0D izTKSTA : 6.02'*, 7.20^,8, 8.42,9.07", 9.5b 10.44, 11'3°» I2-2°' i^'S2** J-32* '.26, 2.12* 2.28% 1,44» 3-O8"» 3-32*% 3-5<>*. 5 <>7: 5.56, 628* 6.44, 7.32, 8.20, 9.07.956**, 11.20 ODHOD iz ortlS : 5.30, 6.26, 6.51", Ć.56, 7.36 8.19, 9.^7» 9-50"*» 9.56, 10.44. 1JI-47j 12.20, 12.44*, 1.08, 1.32*, 1-44**. 1-49» 2.04*1 2.2o\ 2 14, 3,08*, 3.56, 4-26**, 4-32, 5-07,5-31* i 5.59", 04, f .44. 7.32, 8.07**, 8.12, 9.07,10.39**, 1 10.44. i -iP č Prva in eflina tržaška tovarna štreal za škropljenje trt Enrico Waldbrunner klepar Srst9 sv. Jrtarija JVIagdalena Spodnja šf. 508, Trst Nova štrcaljka z nahrbtnikom. Moja šticaljka je vsa iz debelega valjanega bakra ; škropi nepretrgoma, jo je lahko čistiti in razložiti. Sesalka je v zahrbtniku, in je z istim združena s štirimi vijački, ki se jih lahko odvija ; vsled česar jo je možno odstraniti in jo zamore vsakdo razložiti ter nadomestiti nove komade. Na ta način jo jc možno rabiti mnogo lt;t ne da bi jo bilo treba popravljati, kar je treba to storiti drugimi sesaljkami ki so bolj komplicirane. Štrcaljka ima phač s štirimi curki, ki se jih lahko menja z ozirom na vrsto trt.-- = Priporočam zato najiopleje. naj se vsaki vinogradnik služi z mojo štrcaljko, ki je v istini dobro ustrojena in tudi izvrstna. AKo se jemMe ? pošte7 trdna MstruKciia ia ?se prednosti, vinn lep tudi nisfco ceno, iia gotovo prednost pred ?saKo drago štrcaljko. * eamo ob ne leijah in praznikih ter ob lepem vremenu. ** Do kolodvora državne ielczniee ozir. odhod z i«t« postaje. 3frsncesco £ueagn» via dci Bacchi št. 17, mezzanin. Izdeluje obuvala točno po meri in tudi za bolne noge. P" Mlekarna „Patria" ft £I# #ft __Večerni krojaški tečaj za MT Kaib.^jsa rekiama za trgovce i ^tStia^"^ Obrtnike, rokoaelce m zasebnike sploh; p0slene je odprt na krojaški šoU — Trst SO „MALI OGLASI" V „Edinosti" -^g! „lica San Lazzaro Ster. 7, I. nadstropje. TRST — Passo S. Giovanni 2 Proda e mleko prve ^rste Kuhano in surovo mravno maslo, sveža jajca, specijaliteta čajno maslo Prodaja na debelo in na drobno. Dostavlja tudi na dom. — — Pošilja gostilnam in kavarnam Ces. in kr. priv. vstrijski kreditni zavofi za trgovino in obrt •oinoma vplačana glavnica: 100 milijonov K Reserve 42 milijonov K. TRŽAŠKA FILIJALKA j se bavi • :emi bančnimi operacijami, z računi na bančen žiro in s tekočimi računi. - vflNILNE ULOŽNE KNJIŽICE o \t "jO in reumi davek na breme zavoda 1 ohrana in uprava vrednot. Zavarovanje vretoM papirjev proti izgubam na žrebanju. jpo-prodaja vrednot, diviz in denarja. V prostorih zavoda se izplačujejo na -glea Menjiene vrednote anske banke (Banea d' Italia) in sicilijanske banke (Banoo di Sieilia) Q i/1 orlic na Lat V3eh vrst črne in OK!dUlbbO KU£ barvane, vseh vrst: rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bokskaib). Voščila naj bolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje dežele izvršuje točno in hitro GiacoBS9 FštEGNAN di S. Trst, ul. Caserma 11 [poleg kavarne Sociale] patentirane lšsf?ie£ Jas! solidne, lahke, neobhodne potrebne za vsako cbitelj, prodajalnico, pisarno itd. itd. Peči Sinidor uporabne za ognjišča na plin. Kuhanje perfektno nenadkriljivo. Izključno v zalegi biciklov IMcea^đ^ B^^ziiijTrst via Ca^sa di Risparmio štev. 6. Večkratno odlikovana prva in edina Livarna zvohg v v TRSTU /va artistična vlivanja iomeo Fratelli Rauber fer.- i\ . - £apagna Trg della Valle in sv. Ivan (Vrdela) TELEFON številka 1673 Prvi glaviii fcouccsUoElranl zšyo4 za čiščenje 3« S2I« ?kladišče ustrojenih kož, kofe za čevljarje in sedlarje, astna tovarna ustrojenih gornjih kož (tomaje). —-Izvršuje naročbe za vse kraje v pokrajini ■..-"-j*.-- . i-'-.Mf- Krojačnica ožegtav Trst, Corso 11, II. d. Zadnji uzorci. Zmerne cene. Največa hitrost. JOSIP PEGAN - Trst Dglje, Drva, oglje za peč prvs vrste. Zmerne cene Islla UeISa via S. Sebastiano 1, H. nad. PISARNA 1 uredovanje nepremičnin, posojil, ■- —~ zakupnin, zamen z^SSEZ in srloli trgovskih poslov. :je ure r<: TO. tlo 1. pop. in od 4 do 6. popol. V prodajalnici manufakturuega blaga LG.('ol()mbajii ulica Vincenzo Bellini št. 18 ju zimska doba kmalu končana, proda se cela zaloga blaga in fuštanja po nizkih cenah. Specijaliteta : bluze in obleke za gospe. P^ima lavansie^aa - - - -• » meccanica Triastina Prva mu mehanična pralnica ulica Belvedere št. 35 prevzema, počenši s I. avgustom domače perilo vsake vrste tudi samo za pranje. Najnižje cene, enake onim tukajšnjih peric. Najtočneja postrežba popolnoma lepo belo perilo, oprano brez škodljivih snovij, za kar se jamč Naročba po telefonu. — Telefon 1661 — ^IVS i Podjetnik OTTO H O FER Trst - ulica Fontanone št. 11 - Trst Obrniti se je tndi na mirodilnico NflGELSMIDT, ulica Sebastiano ----— TELEFON št, 915 —— Podruž. BRNO (Moravska) Chechnsrgasss 3 A Vs:iko, kako no ki l<
  • ~aročbe po najnižjih conah. Trgovina z urami Antonio Bucker Trst. ulica Barriera vecchia 19. Velika izbora zlatih in srbrnih žepnih ur za moSke in ženske. Sobne zidne ure [ptnUolej, bu-diinice a gld. 1*50 in več z Jamstvom za dve leti. IzvrSuje poprave z največo natančnostjo/ Cene po dogovoru. v\\V FOTOGRAFIČNI ATELJE Giorgio Fadovan Trst, Via della Madonnina 31 Zaloga fotografičnih predmetov. SPECIJALITETA KODAK itd- Fotografira se ob vsakem vremenu. M. BEUSINI i RST ulica Ponterosso štev. 6 BOGATA ZALOGA uištštttGstnfh predmetov. Škatijke barv za darove. Kdor hoče hitro in dobro orodati hiše, posestva, dvorce, stavbišča, naj izvoli to prijaviti TEUESSTE &FFICZ via San Giovanni 18 (Telef. 14-73) vsprejema tudi zakupe, uprave in vknjižbe. : : : : „Tržaška posojilnica in hranilnica" registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza della Caserma št. 2, I. n. — TRST — Y lastni hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4°|o -»K Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po oll2°lo: na menjice po 6°/0, na zastave po 5V20/o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. 3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. Poštno - hranilnični račun 816 004 >WmA JL*sc^. mizarski mojster Tr3t. ulica Giulia štev. 10, Trat izvršuje usakoi/rstna mizarska dela. -ebno pa se priporoča slovenskim ?umnim, posojilnim in drugim za-• po deželi za nove stavbe- ¥iitorio - - ---IHorp^rgo VERA je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. 'Dobi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. Stekleniea 3"— K v odlikovani lekarni PRENDINI ■if»w mrur rwsmn »rjrjii Poiilj&tv« po poštnem povzetju. wrc^-$\vxvw«flES3 pro9ajalmca Papirja TRST, Via della Borsa št. 2. DROBNA^iuE. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu Via S. Francesco d' Assisi št. 2,1, n. kjer je bila prej „Tržaška posojilnica in hranilnica". — Telefon štev. 16-04 Poštno liranllnieni račun 71679. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član. in je obrestuje po 41 O 2 O Sprejema tudi vloge po i K na teden tako da se po 260 tednih dobi K 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se biobrestovanje pretrgalo. daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži so po K 20 in po K 2. NafaJjM pojasEila se dajejo r uram med uradnimi nrainl. tt so: od dslaisuil od 9. da 12. dopol. in od 3. da 5. popol. Trgcvsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. OOOOOOO O ©O OOOO ^eglio ttenturini Trst, ulica Farneto št. 26 Sdina delavnica umetnih okvirjev, izdelanih na roko. POSEBNOST: Plastične slike v barrah. — ZALOGA pozlaćenih rjavih in trnih palic za okvirje. PoTeCaaje fotograSj eraisoa ia 1 bamli mit male loiograSje FOTOSMALTI reprodukcija fotografij na porcelan za mrtvaške spomenike. Začudenje vzbuja! Mesto K IS le K Krasna Gloria remontoirska Brebrna ura, s 3 močnimi pokrovci in z odskočnim pokrovccm, bogato gravirana, točno ideča, 3-Ietno jamstvo polilja po povzetju z a samo K 7 Tovarna ur L KO^IG Dunaj, VI., Westbahnstr. št. 36/317. Veliki parni zavod za pranje in likanje na lesk perila, ki ee tudi popravlja. FANNI SAMOKEZ Trst; nI. Romagna 4, I. nad. Vsprejema vsakovrstno delo po najnižjih cenah. Perilo odnaša in prinaša gC a* dom brezplačno. V nadeji, da me počastite b svojo naro-a'oqbČ leiim m udana F. SAMOKEZ. --vvMki*' - f ■ TVRDKA €milio Segre je otvorila novo zalogo koroškega lesa v ulici Antonio Caccia št. 17 (ex Androna del Moro) KONKUBEHCNE CENE, I jose| Oppenhdm £rst, ulica Barriera vscchia 35 (nova palaca). kronorneter in urar Najbolja in najceneja razprodaja žepnih ur za navadno rabo kakor tudi kronometov, kronografov, ur repetirk. — Ur na nihala v modernem sloju, ki bijejo, cerkvene ure, budilke itd. = Popravlja dobro in ceno. ===== Naročbe iz teželg se izvrše s \>m pasto. Daniel Krcmscr kavarna FABRIS od 3. do i. uri kupujem in prodajam zsmljišca, posestva, siaAišča, dvorce, hiše v mestu in okolici, zamenjavam iste; preskrbujem posojila na vknjižbe. Ta konferenc a je dala inicijativo raznim ga ne bo vedel nikdar dati čitatelj. Junak oblastim, da so se začele tudi bolj zanimati | pogine, brez lastne in brez tuje krivde, pogine ; ' zanemarjeno naloeo. Ali " nesreče, ki jo mhce prav kapirati ne more, /a to, pri nas iako zanemarjeno nalogo. _ ,„• samo oblastim, ampak s'ploh vsem ilove-i pogme tako, da se z.vi koljubnim ljudem. V sled teea ie sklical g. sodni svet. Paulin, . ----. V Koninu vse javne .akterje m „druge izobra-j1 r a g,k a ko „ ca duši ne smili. In to poslednje je, kar je edino tragično na vsej stvari; žalibog prihaja ta tragika prepozno : Novoporočeuci!!! namesto da bi bila tragika njegovega življenja in konca. Cankar nima do svojih junakov nobene pietete in njegova največja zabava je : | jih javno blamirati. To se mu je z Martinom Kačurjem tudi izborno posrečilo; namesto velikega, nam je napravil majhnega, namesto da bi ga občudovali, ga moramo zaničevati in namesto pomilovati ga — bi ga najrajši! pretepli, zato ker je taka šleva. In če hoče ta človek zvaliti krivdo svojega sfušanega življenja na svojo ženo, tedaj ima vse preje nego prav. A čisto prav ima o n a, ko | mu vrže britko resnic® v obraz : „Ves greh na Tvojo glavo ! kaj si mi dal, od začetkaj do nocoj ? Trpljenje, trpljenje, trpljenje brez | konca ! Če nisem bila za-te, čemu si me pa vzel? Če sem bila dekla — kaj ti je Bog dal zato pravico, da me ubijaš, tako počasi, ko3 za kosom ? Da me uklepaš v ječo, kakor j sem prejokala v ječi deset let, preden me Bog sam ni rešil ? — Vlačuga ! Prav si rekel! kaj sem bila tebi kdaj kaj drugega? Kaj sem ti bila kdaj žena, da bi me bil vesel in da bi mi pokazal ljubezen : Glejte, to je moja žena ? — Po noči si me imel rad; ko je dan zazoril me nisi več poznal. . . Vlačuga! Prav ! Storila sem po tvoji volji!" Mi pa na koncu knjige ne vemo dnizega, nego da se vprašujemo : Čemu je bilo treba Martinu Ka-čurju biti opisanemu ? Pisatelj sam se zaveda proti koncu povesti, da bo njegov Kačur ven-dar-le nekoliko prehudo kompromitiran, in iz-kuša ga opravičevati, utemeljiti nekoliko njegovo nesrečo. Prepozno. To je zamudil v sredi povesti, v Blatnem dolu ; tam leži krivda, ako je je sploh kaj. No, Martin Kačur ni vse v tej knjigi; v njej je še mnogo, mnogo drugega, kar zasluži priznanje in občudovanje. In gotovo je, da bi morali, ako bi hoteli povedati vse, kar je tu notri lepega, dragocenega, imenitnega in velikega, napisati dolge kolone. Ali Martin Kačur je glavna oseba in o njem je bilo treba reči glavno besedo. Ali kako naj ocenimo celotno delo na kratko in pregnantno ? Mislimo, najbolje tako-le : Cankar je bil tukaj kipar, ki je šel postavit velikemu možu velik spomenik. In delo je postalo krasen umotvor, toda čuden ob enem: krasen je park, ki ga je nasadil okrog in okrog, krasna vsa dekoracija spomenika, stranske figure, reliefi etc. etc., a zgoraj na mogočnem, čudovitem pjedestalu — namesto veličastnega lika junakovega — čepi majčkena, klavrna karikatura. Zakaj Cankar je veliki mojster malega — pa majhen mojster velikega. Hudomušna kronika. Trde korake batalijonov doslej politično brezpravnih, ki jih splošna volilna pravica zove v prvič na politično pozorišče, je že čuti od vseh strani države. Volilno gibanje se je vzvalovilo na vseh koncih in krajih. In ker se možje, ki bodo imeli v bodoče nositi delo in odgovornost za osodo naroda, tikajo naše kože, posvečam tudi jaz vso pozornost svojo vprašanju kandidatur v naši Sloveniji in izlasti v nje središču. Kajti tam delajo v prvi vrsti slovensko lepo in slabo vreme. Sedanje volilno gibanje na Kranjskem nosi na sebi isti glavni znak, ki ga ima tamkaj politično življenje sploh že nekaj let sem: liberalci ne morejo z mesta s. svojo ljubljansko kandidaturo, I klerikalci pa hite in dokazujejo zopet,! da so oni tisti, ki zgodaj vstajajo, uvažujoči! rek : zgodnja ura zlata ura ! Ali: kakor se J ne čudim liberalcem na njihovi tradicijonalni j počasnosti (ta jim je menda že v krvi), tako j ne zavidam klerikalcev to pot na njihovi naglici s postavljanjem kandidatov. Slovenci smo sicer res — da se pridružim tudi iaz stari pesmi-žalostinki — siromašen narod, in to ne le po svojem narodnem kapitalu, ampak tudi na — politični zrelosti : ali vzlic vsej tej revščini menim jaz, da slovenski narod ni še toliko zagrešil, da bi zaslužil — take kandidate, kakor jih je S. L. S. dekre-tirala narodu našemu na Kranjskem! Xa Kranjskem je menda glavno, da SO in ne : kaki so kandidatje. Ako bi ne bilo tako, kako bi bilo moglo volilno valovje zanesti neke politično neresne ljudij med — resne kandidate ! Saj pravim : stranka je bog ! In za takoimenovano — disciplino so ravno taki ^f ljudje najbolji! To pa prihaja od tega,' ako par — diktatorjev, kar se tiče naviha- tt} nosti, za deset zvonikov sv. Štefana na Dunaju nadkriljuje vso strankino maso, ki nič ne misli, a se temveč — pokori ! Jaz govorim kar naravnost in se ne bojim prav nič i zamere niti pri kranjskih bogovih : slabo bo furala ladija naše vseskupne slovanske politike, i če bodo na nje krmilu stali ljudje, ki bodo izvoljeni edino zato, ker znajo — ubogati! Ne zavidam torej ne liberalcev, ne klerikalcev na Kranjskem in tudi ne — naroda slovenskega. Tudi gospoda bivšega in bodočega /.ene osebe na posvetovanje v Komen z namenom. da bi s«- tudi tukaj ustanovil nekak -irotiuski svet. Temu pozivu se je odzvalo nad uglednih oseb iz vsega okraja. G. sodni svetnik R. Paulin je otvoril posvetovanje z lepim govorom, v katerem je razpravljal o jako kričečih razmerah, ki vladajo v našem okraju v tem oziru. Razložil je uvodoma smoter, ki naj bi ga imel sirotinski svet. Isti bi imel varovati vse interese mladoletnih otrok in s tem koristiti ne samo mladoletnim, ampak narodu in sploh človeški družbi. Potem je navel par kričečih slučajev, s katerimi je označil žalostno stanje sirot. Menil je, da je sodnija res že obvezana, da mora skrbeti za mladoletne otroke, toda sodnija ne more biti v vsaki vasi in tudi sodnik ne more Bog ve koliko storiti za stotero in stotero revnih otrok, posebno, ako je preobložen še z drugim delom. V očigled temu obrnil se je torej govornik do navzočih, da priskočijo oni na pomoč sodniji ter pobijal vse možne predsodke, ki bi mogli navstati. Naglašal je. kako nekateri ljudje kljub temu, da vidijo marsikje žalostne razmere v družinah (n. pr.. da je oče pijanec, ali da ne skrbi dovolj za svoje otroke in jih ne vzgaja, kakor bi moral), nočejo opozoriti tozadevne oblasti o teh razmerah, boječi se sitnosti in sovraštva. Toda. to je premalenkostno. da bi se razumen človek radi tega odtezal taki sveti dolžnosti. Govornik je prosil navzoče, naj se vsakdo otrese dosedanje apatije v tem oziru in naj deluje kolikor možno v tem smislu. Slednjič je pozval govornik navzoče, naj se izrečejo, da-li ne bi bilo umestno, da se tudi tu ustanovi sirotinski svet. Pritrdili so jednoglasno. V svrho, da se spravi taka akcija v tek, ustanovil se je začasen odbor z nalogo, da sestavi dotična pravila in že drugod obstoječa navodila prilagodi našim razmeram. Odboru predseduje g. sodni svetnik R. Paulin, a odborniki so gg.: Oblak, kurat v Gorjanskem ; Laurenčič, kapelan u Komnu ; župana Volčič iz Komna in Dugulin iz škrbine ; notar dr. Igo Kotnik in Macarol, nad-učitelj v Gorjanskem. Želimo, da bi se temu odboru posrečilo spraviti to akcijo čim preje v tek, ter da se nemudoma ustanovi sirotinski svet, ki stori lahko mnogo dobrega, na čemer mu bo hvaležna marsikaka sirota. Upamo, da bo naše časopisje podpiralo to akcijo v vsakem oziru. d. Organizacija narodno-napredne stranke na Goriškem. Na shodu zaupnikov se je sklenilo, da se ustanovijo po vseh občinah krajevni odbori na sedežih sodnij pa okrajni odbori nar.-napredne stranke. V zmislu teh sklep«v osnuli so se že v mnogih krajih taki odbori, drugi se še ustanove, tako, da bode do volitev strankina organizacija dovršena. ^^^^^ lfesti iz Koroške. Brnca. Kakor po vrsti v vseh važnejših slovenskih postojankah, je zborovala ..Siid-mark"4 tudi pri nas v gostilni trdega ..Win-tlischgermana" Hasslerja. Predaval je, kakor povsodi. potovalni učitelj Hover. Privandra-nec Holbling je predsedoval. Hover se je pritoževal. da se iz Kranjske hujskajoče agitira v slovenskih krajih, da je to nevarno za mir. ki da vlada med Slovenci in Nemci, in je rekel, da ima ..Sudmarka" samo namen, zabraniti kaljenje miru, kar doseza s poučavanjem ljudstva. Seveda je povdarjal tudi potrebo nemškega jezika. Obljubil je tudi, da bo ..Siidmarka" podpirala v občini ustanovljeno zadrugo za osuševanje zemljišč. No — tako delajo -Nemci. In mi revčki, slovenski fantje in dekleta, se trudimo sami, prirejamo igre. a n i m a m o nikogar, da bi nam kaj predaval ali nam prirejal shode. Prej nas je podpiral vsaj eden. a še tega so Nemci poslali v pregnanstvo ob Adriji. ..Siidmarka" ima mnogo podkupljenih s svojimi groši! Kdaj pa bodo mislili Slovenci na društvo, ki bo varovalo posestno stanje, kupovalo posestva in podpiralo tam, kjer je potreba ? Seveda. za nas Slovence je še čas, več nego i z g i n i t i tako ne moremo ! v Vesti iz Štajerske. Povečanje slovenske posesti v Celju. Slovenec g. Diehl je kupil v Celju gostilno rStadt Graz" za 95.000 kron. Sokol v Žalcu razvije 2. rožnika t. 1. slovesno svoj prapor. Na to prireditev, ki bo spojena z veliko ljudsko veselico, se že danes opozarja slavna društva in jih prosi, naj se na to redko slavnost blagohotno ozirajo. Književnost in umetnost. ..Martin Kačur**, življenjepis idealista. Spisal Ivan Cankar. (Anton Knezove državnega poslanca Povšeta ni zavidati, da ne zabite, da v prodajalniei O ■ "v Simic Ivan Alla eitta di Trieste .GOLDON1" — ul. Giosub Carducci št. 40 nasproti gledališču se dobivajo v veliki izberi od gld. 7.50 naprej moške črne in barvane obleke ' *~ " J*-1- -' • ' Serravallo-vo železnato za bolehne otroke in vino rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec In ojači^je organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov slučajih, kadar je treba se po bolezni Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in 2 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = TRST s v vseh ojaeiti. nad 5000 I Apnenice v Podgorju (v Istri) proizvajajo apno najboljše vrste. V apnenicah je vedno pripravljena in ae lahko vaak čas kupi in dvigne vsaka množina apna. — To apno prodaja tudi Carlo peteani, Crst — Via delle ^?cque št. 10 _- TELEFON it. 20. - Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih ploščah in vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za koze, mast za orožje, voščilo za čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. Z vsemi udobnostmi opremljena stanovanja pisarniške ter Tovarna, slaščičarna Vinko in tovarna Motov iHerk prostore daje v najem s 24. avgustom * Tržaška posojilnica in hranilnica«. Pojasnila pri upravitelju hiše, Piazza Ca-serma št. 2 od 9.—12 nedelj in TR8T — ulica Acqueclotto št, 15 — TRS (via-a-vis Kavarne Centralt) Podružnica ulloa Sliraniar 3t. 13 V*aki dau 3-krat svež kruh. Moka vsake vraten Izvrstni b:- lzvzem.si ter od o. praznikov. o. najboljših mlinov po uajugodneji ceni. skoti, toliko navadni, kolikor tudi finejšr, speeijalitei i bi.;kotov za čaj in druge potrebe. Pošiljam na deže. s poštnim povzetjem od 2 klg naprej. Razpolagam tudi z veliko izbero najrinejšib bonbonov in coko.ac< napolnjene z najfinejšimi likeri. Specijaliteta krui iz krompirja. Vsakovrstni likerji in čokolade; bom TRST, ul. Nicolo Macchiavelli 19, Telef. 1874 in zastoj Informacijska pisarna. = Preskrbuje nakup in prodajo raznovrstnega blaga po najugodnejših pogojih. Zaloga raznovrstnega blaga : patentirana ognjišča, Ciri!-F»1eto-dijevo ličilo, pražke gnjaii, surovo maslo, med itd. itd. /A * M v? A X 9 m knjižnice XIII. zvezek. Izdala „Slovenska Matica" v Ljubljani). Kdor čita ta naslov — najnovejše Cankarjeve povesti in kdor pozna Cankarja — in pozna ga zadostno vsak bo imel take — da govorim po socijalistično sodruge! Zato se ponosno vzravnavam po konci,' ker morem reči, da je naš centralni volilni si bo glede njenega junaka takoj na jasnem, odbor za Trst in Istro vsakakj srečneje načel v tem namreč pred vsem, da mora vzeti ne- hleb — volilne kampanje. Poleg kakega Go- srečen konec. Zakaj ? — Na to važno vpra- stinčarja menda lahko s ponosom gledamo na Janje pa ne da odgovora ne pisatelj niti si svojega Alatka M a n d i ć a, ki dobi — a TOVARNA POHiŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. i o ravno, kar sem hotel posebno naglasiti sebe vrednih sodrugGv iz Trst in Istri, '.kur čujem, bo v Istri, kandidiral tudi dr. v ■ t k o L a g i n ja. Kranjski liberalci mu ne druzega očitati, nego daje klerikalec, če si ogledavam na eni strani malo a lar veliko prikazen Laginje, a na drugi i i na pritlikavo prikazen — pravimo to lV ne poznam njihove telesne viso-— nekaterih kandidatov ki jih je po-..Slor. ljudska stranka" na Kranjskem. ; i Se-Ie, kolika razlika more biti med kle-rm in klerikalcem, taka, kakor je n. pr. kakim Povšetom iu kakim drugim kranj-kandidatom. Prvi je nesel kaj seboj na t svoje političke karijere, drugi ubira pot ivnega zbora brez vsega nepotrebnega v glavi. >aj pravim! Volilno gibanje se je vzva-in valovje razinetuje po svoji površini m tja kaj čudne — kandidature. Tudi .jgovili ob sinjem morju Adrijanskem — navdušeni entuzijasti o raznih naših iitvah uaj mi ne štejejo v /lo tega ma-uzmanja iz zaklada njihove bujne iogije —, v bližnji nam. trak uljasto najjužniji pokrajini, v Dalmaciji — se i volilno valovje in je vrglo iz sebe kan-uo .... dr a. T r e s i o a. Sicer pa tolažilen miroven znak: dve sovražni si - ili se bližata jedna drugi! Tu Tresič. Dunaj! Če bo Tresić izvoljen, se približa : u. dočiiti se Dunaj ravnokar bliža — Dalji ji', in pravijo da celo z — milijoni. Samo vem še. ali pridejo ti milijoni radi Dal-: .(jev. aH radi dalmatinske vode. ki je za-^ospodom na Dunaju v grlo teči iz —-i. ja kurza. Sicer pa je vzlic vsej napetosti i*i al tudi do sedaj marsikateri duševni --.k ined Dunajem in drom. Tresićem. Ce na t . ta politik in — pesnik proglaša nas tržaške v ace kakor na pol mrtve, je to za ljudi unaju v toliko zadovoljstvo, da mu morda škodijo niti izvestne relacije z Ricciotti .m: jaldijem.... Drugače pa je bil minoli teden srečen ra. Tresića. Dobil je imenitno pričo za . trditev, da smo tržaški Slovenci prav . s pol mrtvi. Čitajte le v „Edinosti" go-dra. Rvbaia v deželnem zboru o volilni . aii! Tam stoji črno na belem, da smo ki Slovenci poluživljenja. Dr. Rvbar sicer k 1 tega. ali podtaknila sta mu to grdo lo nemarni stavec in nemarni korektor. Kvb.u je rekel namreč polni življenja, čudne špase uganja včasih nenamero-. humor v stavčevi omari v tiskarni rKdi-iu prihaja včasih na pomoč celo visoki u:: lomaciji dra. Tresića! Na tem pa naj se ta gospod lepo zahvali ... .uskim signorom, ki so izdelali načrt za o\i> volilno reformo za mesto tržaško, ilazvoj stvari ima vendar svojo logiko: če dr. Presit proglaša tržaške Slovence za polu-rt ve. je več nego logično, da jim načrt tržaških signorov ne misli dati nikakih man-.tt Mertveci ne potrebujejo zastopnikov v tržaškem mestnem svetu. Sicer pa ni se pritisnjen pečat pod trža-- k volilno reformo, ali za naše zastopnike, :: za sedaj še imamo, so priše hude ure ;.! težo velike naloge. V vročem boju, ki se ? ?; nričel v našem deželnem zboru ravno ob uri. ko pišem to-le kroniko, da imata prav ne . Tresi<\ ne slavna tržaška camorra in da trditev, da smo mi na pol mrtvi, le ne--ran.:ia šala nesramnega — škrata v stavčevi . i v tiskarni ,.Edinost". Hudomušnež. Zakaj priobčujemo na tem mestu, določenem domačim stvarem, te podatke o reklami. oziroma o poznavanju vrednosti reklame v Ameriki ? Zato. da bi naš slovenski trgovski svet to čital iu crpil pouka. Kajti nepobitno dejstvo je, da vsaj 80% našega trgovskega sveta ne zna ceniti vrednosti reklame. Seveda ne mislimo tu na gigantske, vratolomne in fantastične svote, ki jih izdajajo v Ameriki za reklamo. Tam onkraj Oceana je pač vse v velikanskih dimenzijah — tako tudi reklama. V nas je pa vse v inalih razmerah. Ali v nas trgovski svet ne poslužuje reklame niti v razmerju z našimi razmerami. Posebno pa ne znajo naši ceniti vrednosti vstrajne reklame. Vzemimo slučaj, da je naš trgovec potrošil kako kronico za en oglas. Kakor hitro pa mu že naslednjega due vsled tega oglasa ne lete skupaj odjemalci od vseh strani, se že jezi in je uverjen, da reklama nič ne pomaga. 3Ii pa pravimo : če ne bi Amerikani in Zidje križem sveta vedeli, da reklama veliko pomaga, gotovo ne bi trosili tako velikih svot zanjo. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu svečanu 1907. je 17(5 strank vložilo K 39502 72, 113 strank vzdignilo K 29703.10, 5 strankam izphčalo se je hipt. posojil K 8000.—. Stanje hranilnih vlog kron 1,446.G80*86, stanje hipotečnih posojil kron 1.103.552*96. Denarni promet K 151.785.99, Loterijske številke izžrebane dne 2. marca t. 1. : Trst 14 (56 7 46 36. Line 33 2 62 42 30. Civilna in vojaška krojacmca Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh pred-===== metov spadajočih v krojaško obrt. = Odlikovan dne 5. aprila 1 906 na XXVII. mednarodni raiatavl v Parnu a ča3tno diplomo, Častnim križcem in zlato kolafao i a na II. mednarodai razstavi v Brujcelles u z nijvečo odliko „G RAN D PRIXa diplomo. Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z od'ićnim spoštovanjem w AVGUST STULAH Trst — ulica Caserma štev. 4 — Trst Delavnica se nahaja v isti ulici š!: 6, I. nacist. G-ianoni Giovanni komisijonar in zastopnik ulica CHIOZZA 45 Izključno zastopstvo z zalogo na debelo in drobno svetiljk G-raetzin - laicht D. R. P. 126-135 (Mannesman) Beložarna Inč, takozvani električni plin, 100 sveč svetlobe, pribrani se 40°/„ na plinu, pribrani se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin po tovarniških cenah. — Zaloga popirja, apaniranega stekla in umetnega publjača, macole iz jekla za kamnoseke. Velecenjena gospoda Godina! Ko sem bil pred dvemi leti v Trstu, trpel sem zelo na protinu in revmatizmu. Dober prijatelj mi je svetoval, da pijem tekočino GODINA. Vspeh je bil čudodelen, ker po vporabi 6 steklenic so zginile bolečine popolnoma in niso se več pojavile. Čutim se srečnega, da se Vama najiskre-; neje zahvaljujem in da ta vspeh naznanim' javnosti. Milan. 29. janija 1906. Xajudaneji Mo. G. Cimini. MALI OGLASE. Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga stoječa pod. pokroviteljstvom slob. in kralj, mesta Zagreb sprejemIje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, eeno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila. podružnica zavarovalne zadruge „Croaiia" - Crst --CORSO štev. 1---- Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. ..Trgovsko izobraž. društvo**, priredi ...:. s due 3. marca t. 1.. v društveni dvo- :. ulica S. Francesco d" Assisi št. 2. veliki i venček. — Plesalo se bo cvetlični v;:, k v ž tirih delih. Sviral bo civilen crke- * r. Zanimiv boj z vijalicaini. Začetek točno >b uri zvečer. Gospodarstvo. V rednost reklame. V „Trščanskem iu" čitamo: Kakor beleži neki amerikanski statistik, izdaja se v „Severnih držaji. amerikanskih* za reklamo na leto pol - .tiue milijona dolarjev, ali okroglo, 2 milijardi in pol kron. To je po priliki svota ki n izdajajo Rusija. Nemčija, Francija in A" -tro-Ogrska za svoje — vojske. Kakor a statistika Kaikine iu Holden so izdatki reklamo v letu 1905 dospeli celo do blizu ■ '.■Iv.*1 milijarde dolarjev, ali približno 5 mili-ar.l kron. Razvoj reklame gre v.sporedno z razvo-trgovine. Pred državljansko vojno v -V. riki smatralo se je za nekaj neverjetnega, •..i ;e tovarna Ferbank A: C. plačala za en mski oglas 3000 dolarjev ali 15.000 ... Danes pa je taka cena povsem navadna ' »a. Ista tvrdka sedaj redno trosi okolo -tO dolarjev, ali 3,750.000 kron na leto ivklamo. Neka tovarna mila je pred 30 stavila med svoje letne izdatke kakih JU dolarjev, ali pa 150.000 kron za "cli^e in reklame, danes pa troši v to • viio 1000 dolarjev, ali 5000 kron. — skladišča v New-Yorku izdajajo na po >tiri milijone dolarjev ali dvajset mi-jV kron za oglase in reklame po novinah. v 1 .icagu razpošiljajo velike trgovske tvrdke j- * varne reklame po pošti v obliki katalo-: . Neka velika trgovina v Chicagu razširja -vetu kataloge, ki imajo po 1200 strani, predale na vsaki. Samo poštnina za Mianje takega kataloga zahteva fanta-. svoto «.40.000 dolarjev, ali 3,200.000 ^ron". Mali oglasi računajo Be po 3 Btot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. - Plača se takoj. ------- Oit#iim (Slovenka) se priporoča cenjenim go-OiVIIJd. gpem v Trstu in okolici, cene zmerne. Via Remota 5, I. n. pri P a c b o r._ |/:0|n 7ni;c rePa 9 Kranjske, je v vseh let ■VIOlU &CIJC nib dobah v zalogi J o s i p a D o 1 č i Č, ulica Sorgente 7, telefon 1465. (227 255 Pridno polteno dekle grt. Sta-84 let stara z 1000 kron prisluženega želi se omožiti a poltenim človekom tudi z udovcem 35—50 let starim, da ima državno ali stalno službo. Resne ponudbena „Poštena Z. M." poste restante, glavna pošta, Trat 253 Išče oseba na stanovanje in hrano. Ulica w Solitario 16, vrata 21. 256 nnli«» natilioH kateri bi ob enem bil godec uober čevljar na Pihaia: dobi lahkoto dober zaslužek. Obvestila daje „Glasbeno društvo — Sokol1- v Buzetu (Istra) 252 fle*l#actrnn popolnoma nepokvarjen, avtomat UrKCollUlI z 8 valarji po 8 muzikalnih komadov. Vložek 10 vin. Ima na prodaj Hotel Ličen v Rihenberku. 221 m:Xa dvorce, zemljišča kupujem v meBtu ali okoli Ibt/ lici. Ponudbe pri blagajni kavarne „Časa Rossa • od 1. do 2. are popoludne. 1902 If ■■iiiliom na obroke v bližini mesta mali dvorec IVKipUJcIll (vilo) ali hišico (2. 3, 4 sobe,kuhinjo) vrt, vodo. Posredovalci so izključeni. Ponudbe pod N i k i t a na rInseratni oddelek Edinosti". 1903 Slavoj Skerlj, krojač Št t Veliko noč svojo moderno urejeno krojačnico. Najmodernejši dunajski vzorci. Nizke cene, solidno delo. Svoji k svojim ! Piazza Barriera 3, I. 204 FQp|||fO prodaja kuhinj sto opravo: omare, . ObuIVd mize "itd. iz prve roke. Trst, ulica Ferriera št. 25. Uormnn'i najznamenitejše tvrdke, primeren narmuillj za v kako cerkev, z 16 registri z jako močnimi in ne žnimi glasovi,krasno izdelan, se proda po nizki ceui. Naslov se poizve pri organistu v Barkovljah. Uinnfnp v lePem položaju, proda se takoj. Več VlIlllLUU ge poizve pri blagajni kavarne „Časa Rossa" od 1. do 2. popoludne. 1904 Rabljene znamke žini, kupujem ali pro- i dsjam. Ponudbe pod „Rabljene znamke" na 1 „Inseratni oddelek Edinosti"._1906 j Radi odpotovanja Več se izve pri blagajni kavarne „Časa Rossa" od 1. do 2. ure popoludae. 1901 j I/aa tienP najboljših cepljenih hrušek, ¥ CO lldUu jabolk in čreSenj odda po ! nizki ceni takoj „Vinarsko aadjarsko društvo" v Rihenberku (postaja državne železnice)._H4 U o ni* čki>rlh'(ulica Raffineria St 3). Tovarna nclir« onrilla Bladčič, konfetur in kanditov. Zmerne cene. Požiljatve na deželo. 361 Prva slovenska zaloga ;"abTn"': ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije St. 18 (za deželnim sodiščem). Cene ®brez konkurence. — Bvoji k svojim I_ Pnhictvn 8vetl° ali temno, se prodaja; po-rUllldIVU polne sobe in posamezni komad. Izbera stolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Farneto 12 (nasproti Okr. boln. blag.] A. G u 11 i c h, Male in velike parcele „snfS s hišami ob cesti v bližini mesta so na prodaj po-ugodnih cenah. Naslov pove ,.,Inseratni oddelek Edinosti". 14 Hiša na prodaj v Dekanih štev. 3, z 4 m m prostori in dvoriščem na lepem prostoru. Cene po dogovoru, tudi na obroke. ZglaBiti se je pri Josipu Gregorič, trgovina via Barriera št. 4, v Trstu. 212 ¥ Roi o ni i '-če poštena slovenska družina !jCi"lll mjilo stanovanje z vrtom. Ponudbe pod „Tri osebe" ua „Iaseratni oddelek Edinosti". 1817 FILIP IVANISEVIC zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omiiu v ulici Valdirivo *t. 17 (Tolefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,Ali*Adritt* ulica Nuova it. 11 in „Ai fratell dalmati,, ulici-Zudccche št. 8. v katerih toči svoja vina I. vrsto xxxxxxxxxxxxxxxx Foilplsaii priporoča st. oMinstni stoki zalogo dalmatinskega vina nahajajočo se v ulici Torre bianca šf. 45 in gostilne ul. Romagna St. 4 in ni. Giulia št. 71 v katerih toči dalmatinska vina najbolje vrste jtate Dvornik trgovec z vinom. fiOBlSU LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr v lastni hlii. išče se cvtličar-in vrtnarskega posla. Vstop 1. aprila. Naslov pove ..Inseratni oddelek Edinosti239 Išče se pridna dekla QtirirlpQotlptni £08P°d' lePe zunanjosti, O III IUC3CUOUII močan, zdrav, izučen m j inteligenten, z letnim dohodkom 3600 kroa, želi se poročiti z simpatično gospodičao, ali udovo, dobro gospodinjo, izučeno, z premoženjem 10.000 kron. Ponudb? s sliko sub „Premoženje 10.000" poste! ! restante, Trst 1. 1905 j za zgradbo ene vile, ali male hiše,! kupujem. Prednost imajo okraji:j Kiarbola (spodnja), ulice S. Vito, Massimiliana, Pro-, montorio, S. Mšchele Moatecuco in b.ižnji kaaji. — j , Pismene ponudbe pod „Zemljišče S00Q" na Inseratni oddelek Edinosti". 1987 I QtanfV'£Sniei 2 aIŽ 3 Bobe' sobico' kuhinjo Olciliu V Cilje in vodo, ako možno plin) iščem v bližini Piazza Caserma. Ponudbe pod ..Tri osebe" ua „lEeeratni oddelek Edinosti". 1928 izkušenega pisarja, Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako . Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/»°/o Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojilo: na vknjižbe po % % na varščino ali zastavo in na menice po 6% Glavni deleži koncem leta 5 7*— Stanje 31. dec. 1904 (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 113.382. — Hranilne vloge 1,554.089 13. — Posojila 1,570.810.39, Vrednost hiš 110.675.— (v resnici so vredne več). — Rezervni za i o g 75.10101. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon štev. 79. Marija Fonn - Trst "t.T Pop"vVtova"a kap. Postreže tudi vsa parobrodarska društva. Veliko skladišče trdih in slamnatih klobukov. Velika izbera zimskih kap. Cene, da se ni bati nikake konkurence. Zemljišče črialo stanovanje primerno za tri oaebe, z vrtom, v bližini me- j -»ta, i=čem. Pogodba tudi za več let. — Ponudbe po-..Spartak" na -Inseratni oddelek Edinosti". 1987 Mehanična delalnica Alarik Lantschner zapriseženi cenitelj TRST — ulica Geppa štev. 12 Ekskluzivno zastopništvo in zaloga svetovnoznane tovarne koles (bicikljev in motociklet) .Styria' tvr-lše Jo oh. Puoh & Co. Gradca,kakor tudi tu-____________ _____ veliko zalogo pritiklin. Zaloga in vpeijava električnih zvoncev sprejEe Moišno si todi popravo v Svoji siroKi. in l»iu»c 0 priliki velikonočnih praznikov se vdobi v trgovini z obuvalom L. CHIANDUSSI ni, S. (riacofflo 3, m početra niče ii Riborp. VELIKA IZBERA raznovrstnih moških ženskih in otročjih obuval |. Obuvala iz platna. Cene, da se ni bati konkurence. ^rj Kdor hoće kupiti za 6 vi-^ narjev zavitek naj zahteva edino-le W0F* 01W* CIGARETNI PRPIR " O ^^ETTESOR/f^ peposE Cipos: PH7ftRI Podpisani si usoja naznanit1 rvi-Un. slavnemu občinstvu v mestu iu na deželi, da .je odprl novo filijalko jtsivin v ulici Giulia štev. 7 opremljeno vse i. a novo, s svežini b hi goni; sladkor, kava, testenine, sveče, olje in drugo. Postrežba točna. Govori se slovensko, italijansko in i rmško. — Nadejajoč se obilnega obiska tilježi se udani JOSIP GREGORIĆ Zaloga olja, kisa in mila, TRST ulica Barriera vecchia 4 CORDIAL ZABAGLIONE odobrena od oblastni). Narejen iz belega vina in rumenjakov jajc, iz-vretno sredstvo za ojačenje želodca sa rekonvale tcente in vse osebe, ki trpe na slabem želodcu. Prirej« VITTORIO PIDUTTI TRST, ulfca Sette Fontano štev. 1 Na prodaj v prodajalnicah tekočin, žganj arij ah ————— kavarnah itd. itd. ■■ Em. Gius. Vaccari avtorizovani inštalator za elekt. razsvetljavo Prevzema vsako napeljavo za vodo in plin popravlja kopelji, klozete, pipe in peči. PreBareja sTetiijke, namešča clekt zrončte iti. PRODAJA MREŽIC L KAKOVOSTI In drugih postranskih predmetov. —■ Canpo B^tvedere štev. 2 — C. VECCHIET ir zlatar -mm TRST - Corso štev. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. MT Caae smerno, umi ^OTTOMAN Točne ure prodaja Smilio pller najuglednejša in najstarejša pr dajalnica ur v TRSTU via Ponterosso, ogel Nuova VELIKA IZBEKA verižic, zlatih in srebrnih ur, kakor tudi stenskih ur vsake vrste UstaiOTM leto prhali; ImO. Trst — Austro - Američana — Nev-Tork = Anonimno parobrodno društvo. Edino domače društvo za promet blaga in potnikov med Trstom in Wew-Yorkom ter med Odlikovana tovarna glasovirjev E. Warbinek Trst, Piazza Carlo Goldoui 12 (vogel Corso - Via Nuova) Specijaliteta pianinov, glasovirjev svetovnih tvrdk Steinwey in Jons v fiew~Yorku, Schweighofer itd. €lekt. pianini, orkestrom, harmoniji Isposojuje. — Menjnje. — Daje na obroke. Popravlja. — A kor dira po zmernih cenah. Alojz Jasbitz stavbeni mizar Trst, ulica della Rotonda štev. 4 IZDELOVALNICA umetninskega pohištva (mebjev) fino delanega in navadnega. --Sprejema naročila po nzorcil*. __ Cene zmerne. FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TRST, ulica deli' Acquedotto Št. 25 ABloriiovana elektrctehnlčna Mainica s pridelano mehanično delalnico Sprejema Tpeljaro električne rajsTetiJave, zvonce t, telefonoT, atrelovodoT, kakor tudi rnehinlfina dela, ki «o ▼ sTeri z elektrotehniko, kakor poprave dinamičnih motorjer in preosnove eretiljk kakorinoga al bodi aiatema. Cene Jako zmerne in Izvršitev popolna. 2 najmodernejimi parniki, ki so večini delom zgradjeni navlašč 9V za prevažanje izseljencev. V Trstu dobivajo potniki pred odhodom parnikov lirano in stanovanje v novo-zgrajenem hotelu: „PENSI ON-AUSTRO-AMERIČANA". Iz TRSTA odhajajo parniki vsakih 8 oni. — Brzi in elegantni novi parnlk w—m ERNT «■ odpotuje v NEW - YORK dne 9. marca 1907. Cene jako nizke. — Za natančneja navodila treba se je obrniti na upravo društva: Trst, nI* Jftolin piccolo 2 Potopili atelje D. Peteiier ulica Torrente št. 20 je toliko ća=a dobro poznan svojim čialamu tUhiiu in prigodnim odjemalcem radi svojega nataafnega in umetnega izrrlevaaja, naznanja, zni.Lt z d*uv4-njim nem zdatuo tarifne cene »vojih del in sicer bo izdeloTal: 6 fotografij v vizitnem formatu za samo 3 K. Vzlic temu hoče pa itakor doslej izvrševati naročena mu dela natančno in »eano ▼ umetniškem 'B ZMERNE. r&r^r-.G: tapeGirar VBprejema vsakovrstno dekoracijsko delo in popravljanja. Cene nizke, delo izborno in točno. ulica Jficolc ffacchiavel!i 22, ogei via poste. S o > o 6C O n «4 O v« a ■—i •c o »4 Pl 'vfnvAom^e} \u os tp ouao ISHOO '1 rzaf|iq -tuo3jsiqo iora[iqo z 0[i;su.^0cl o.v;sLiioqo 'ao[s oiia^is oq vS up 'ipuu \ 'ofjsojcim aT op so v joj ofpo^rea z 9ao}oSzj ss 'o^9iqo vz jJ.oui od vjjpojeiz 9s ofumzfaid*; •a>j3jqo 8>;soui ez e6Bjq e6o|B2 — '8rjB}j!U3i|9Lii ui 90ba0)] bz — ajpoiu uj eueuiru — 8){9|qo suaujeij '.Dfiuzap |>jSU9z uj |>|so^ -ujbao^ q|Ajd i>?nqopj i>js"o^ •aoA-ejap -bz b^s-ia ^uqesod »SNOIAIHOO" ofBJS ui p*Biq -BJaqzi B>fi|aA — *a>isOLu ^z fteujpejd |J§njp iu^sjao>|bsa ui eoiAoSou '9D|u;"bjao 'i^iu^bjao 4au"BAj-eq ur e|eq (i>|iUAO[a^ 'joiciop Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo sir?! za otroke in odrasčene. Venci >d porcelana in biserov vezaniii z ru deno žico, cd umetnih cvetlic s tr ko vi in napisi. Slite na porcelanasta pioSčaH za spomenik Najnižje konkurenčne cone. I •3)|33g U! 35JSOU! EZ 3[d{qO IjiUafjAOlOfiZ! 9fBOUB»a8JJQliBBOA & £| '^S 3J.U8JJ01 BOljn ouiaoSj; a ISA 9S l l23M° 01190 11 i OJqOp 33 333O0J.J jIOU3AO{g "^■rTiR_„-BE.1. t urar Ji'iiT - u2-, Jt-'oatc nuova g piiporoča velik' izbor ur: 9me(j \ Schaffhause, Longiiies, Tavanas itd. . aakor tutii zlaie, sre&rne in kovinsko j l^f;V? tro za gospe, -zbor ar ar. birmo. { Tgnr^ Sprejema popravljanja co nizkih conah. | a— Velika, Eiloga istrijanskegu in dalmatinskega vic«; belega in črnega iz najboljih kleti, maršala I. vrste na debelo in drobno Pošilja ua dom brezplačno v^ako količino, izven Trsta franko postaja Trst po konkurenčnih cenah. Ul. Giov. Boccacolo 11 FRATEIfLI de GIOIA, Trst ----KUPUJE IN PRODAJA---- - - VREDNOSTNE PAPIRJE - - i (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, £ PRIJORITETE, DELNICE. SREČKE itd, itd. - - VALiUTE IN DEVIZE PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE 4 IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH Laatno poslopje. Via della Oassa di Risparmio štev, 5 ESKOMPT MENICIN INKflSO. BORZNA NAROČIL R SAFE — DEPOSITS -----PROMESE K VSEM ŽREBANJEM----- -----ZAVAROVANJE SREČK. ----- m- MENJALNICAH H - - VLOGE NA KNJIŽICE - - - - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN - -VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA STAVBNI KREDITI. KREDITI PROTI ---DOKUMENTOM VKRCANJA. - - - VAVAV i Oi Uradne ure: 9.—12., 2-30—5-30. — Brzojavi: 5J A D R A N S KA"Trst _ Telefon: 1463 in 1793, v^vv^t^v^^