Leto LXVin., št. 65
Ljubljana, sreda 20. marca 193$
Cena Din L-
iznaja vsaK aac popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrat a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.-, večji Inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, ms era trn davek posebej. — > Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Rnafljeva nllea itev. 6
Telefon: 3122. 3123, 3124. 8125 in 3126
Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva Sb. — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon' st. 26. — CELJE: cellako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon at. 65: podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
Konferenca treh velesil
Kljub separatizmu Anglije si prizadeva Francija ustvariti enotno front© velesil in predlaga skupno konferenco zunanjih ministrov
Anglije, Francije in Italije
Pariz, 20. marca. r. Z naraščajočim v^emirjenjem spremljajo pariški krogi razvoj mednarodnih dogodkov v zvezi z nemško ofenzivo proti versajski mirovni pogodbi. Največjo važnost pripisujejo d-anašnji seji ministrskega sveta, ma kateri bo določeno besedilo francoske protestne note, ki bo izročena v Berlinu in dostavljena vsem francoskim zaveznikom. Laval je obvestil vse francoske poslanike v inozemstvu o stališču Francije ter predvsem naglasih
1. potrebo svečanega in energičnega protesta v Berlinu;
2. nujnost takojšnjih konzultacij v smislu sklenjenih dogovorov zaradi skupne obrambne akcije;
3. takojšnje sklicanje sveta Društva narodov k izrednemu zasedanju.
O vsem tem se vrše še vedno diplomatski razgovori med Parizom, Londonom in Rimom. Razgovori bodo končani po vsej priliki šele v dveh ali treh dnem Angleški poslanik je obvestil zunanjega ministra Lavala o vsebini angleške note, ki je bila izročena v Berlinu. Prav tako ga je obvestil o sklepu angleške vlade, da potuje angleški zunanji minister Simon v nedeljo 23. L m. v Berlin.
Mm istrski predsednik FJandin je fmel sinovi dolgo konferenco z vojnim ministrom Maurinom, nato pa sta bila oba sprejeta v daljši avdijenci pri predsedniku republike. Uradno o tom ni bilo izdano nikako poročilo. V političnih krogih so prepričani, da je bilo pri tem govora o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji in o varnostnih ukrepih Francije. »Echo de Pariš«, ki velja za organ francoske na generalnega štaba, zatrjuje, da so bile pri tej priliki dogovorjeni rudi vsi ukrepi za varnost Francije, ker razpolaga francoski generalni štab kljub vsem miroljubnim izjavam merođajnih nemških krogov s točnimi informacijami, po katerih ima N'emčija docela agresivne namene. Nemčija sicer ne namerava napasti direktno Francije, toda pripravlja akcijo spričo katere Francija ne bi mogla ostati ravnodušna.
V parlamentarnih krogih pripravlja zakonski predlog, ki bi pooblastil vlado, da more po členu 40. reknrtskega zakona pridržati v aktivni službi one obveznike, ki bi 1. aprila sicer že odslužili svoj rok. Nacionalistični narodni poslanec Franklin Bouillon je vložil interpelacijo, ki bo prišla v razpravo že v petek. V interpelaciji vprašuje vlado, kakšno stališče namerava zavzeti napram Nemčiji. Čudi se, zakaj ni takoj v soboto zastopnik vlade z letalom krenil v London, a drugi v Rim, da bi prišlo do skupne obrambne akcije. Že sedaj se maščuje, ker se to ni zgodilo.
Pariz, 20. marca. r. V zvezi z včerajšnjimi poseti diplomatov pri zunanjem ministru Lavahi ae zatrjuje v poučenih krogih, da si Laval prizadeva doseči konferenco treh velesil, ki naj bi se sestale še pred odhodom Simona v Berlinu. Ta konferenca bi razpravljala o splošnem položaja, ki je nastal zaradi postopanja Nemčije,
Anglija okleva
London, 20. marca. r. Včeraj sta poseti La zunanjega ministra Simona francoski in italijanski poslanik ter opozorila angleško vlado na to, da separatna protestna nota Anglije v Berlinu nikakor ni v skladu z duhom londonskega sporazuma. Kakor zatrjuje »Daily Te-legraph«, je Simon izjavil, da je imela angleška nota v Berlinu edini namen razjasniti položaj pred posetom angleškega zunanjega ministra. Obenem je zagotovil, da bo angleška vlada v bodoče postopala v najtesnejšem stiku s Francijo in Italijo.
Po mnenju angleških krogov pa je še veliko vprašanje, ali bo pred posetom Simona v Berlinu prišlo do konference treh velesil, kakor jo predlaga Francija. Mogoče pa je, da se bo Simon pred odhodom v Berlin ustavil v Parizu, kamor bi v tem primeru prišel tudi zastopnik italijanskega zunanjega ministra Suvicha. Odločitev o tem bo padla vsekakor na današnji seji angleške vlade.
Jutri dopoldne pričakujejo v spodnji zbornici veliko zunanjepolitično de-
bato, pri kateri bo moral Simon dati pojasnila o politiki vlade. »Times« piše, da Anglija ne more ugoditi želj! Francije in Italije glede skupnega koraka v Berlinu, ker je Anglija v Berlinu že izročila svoj protest in bi se mogel ponovni protest tolmačiti kot slabost. V ostalem pa pravi list, da gredo razgovori, ki se vrše med Rimom, Parizom in Londonom, v glavnem za tem, da se ustvari nova osnova za raz-| govore, ki jih bo imel Simon v Berlinu.
Konferenca v Italiji
Pariz, 20. marca. r. Sinoči se je razširila v političnih krogih verzija, da bo morda vendarle prišlo do konference velesil. Konferenca bi se vršila v Pa-
rizu ali pa v severni Italiji pred odhodom Simona v Berlin. »Oeuvre« misli, da je o tem v glavnem že dosežen sporazum. Sestanek bi se vršil že jutri.
Amerika se ne bo vmešavala
VVashington, 20. marca. AA. Predsednik Roosevelt je sklenil, naj ostanejo Zedinje-ne države napram položaju, ki je nastal v Evropi po uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji, na stališču opazovalca. Poučeni krogi trde, da sta zunanji minister Hull in izredni pooblaščenec predsednika Roosevelta Norman Daviš zastopala mnenje, naj bi Zedinjene države poslale v Berlin protestno noto. Proti temu sta bila minister vojake in minister vojne mornarice, češ, da se naj Zedinjene države ne mešajo v evropske spore. Ta predlog je prodrl, ker je bila večina ministrov zanj. Za je glasoval tudi predsednik Roosevelt.
Novi akordi iz Rima
Italijanski tisk piše v docela spravljivem tonu o Jugoslaviji — Izprememba na rimskem poslaništvu?
Francoska noU.
Francija ne
priznava enostranskega razveljavljenja prevzetih obveznosti
Pariz, 20. marca. AA. Havas poroča: Na današnji seji ministrskega sveta bodo določili končno besedilo protestne note, ki jo bo izročil francoski poslanik v Berlinu nemški vladi o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji, ki nasprostuje določbam ver-sajske mirovne pogodbe.
Politični krogi trde, da bo francoska vlada v svoji protestni noti poudarila predvsem to, da smatra sklep nemške vlade v nasprotju z načeli mednarodnega prava in da spada med ta prava tudi spoštovanje prevzetih pogodbenih obvez. To spoštovanje je elementaren pravni pojem, ki ga je mogoče menjati samo s prijateljskim sporazumom vseh podpisnikov. Ni izključeno tudi, da bo francoska nota opozorila nemško vlado tudi na to, da zaradi tega Francija pri bodočih mednarodnih
> pogajanjih ne bo mogla priznati pravnih sklepov, ki bi jih storila nemška vlada enostransko.
Laval gre v Moskvo.'
Pariz, 20. marca. AA. Na današnji seji ministrskega sveta bo zunanji minister Lami obvestil člane vlade o vabilu, ki ga je prejel od sovjetske vlade, naj obišče Moskvo. Poučeni krogi trde. da je sovjetska vlada izrazila željo, naj bi Laval obiskal Moskvo že prve dni aprila, tako da se bo tamkaj lahko sestal z angleškim ministrom Edenom. Po mnenju poučenih krogov se to po vsej priliki ne bo moglo zgoditi, ker zahteva ta uradni obisk obsežne diplomatske priprave. Teh pa ne bi mogli dokončati do začetka aprila.
Rim, 20. maca. g. Italijanski tisk se še vedno zelo izčrpno bavi z novimi odno-šaji med Italijo in Jugoslavijo. V dolgih poročilih naglašajo listi pomen, Id ga ima razvoj dogodkov ob Jadranu za pomirjen je v tem delu Evrope. Z velikim zadovoljstvom so italijanski listi zabeležili članek beograjskega »Vremena«, ki hvali udeležbo Italije v svetovni vojni in junaštvo italijanske armade. Italija je s svoje
Železniške tarifne olajšave
Beograd, 20. marca. Prometni minister je odobril načrt glede reekspedicij blaga na železnicah iz javnih skladišč. Pri reekspediciji do definitivne namembne postaje se bo voznina računala, kakor da bi bilo blago poslano od oddajne postaje neposredno do končne namembne postaje. Te ugodnosti bodo stopile v veljavo 1. junija. Pripravlja se tudi reforma tarife za žito in moko in revizija blagovnih tarif in bo o tem razpravljal tarifni odbor, ki je sklican za 26. t. m. v Ljubljano.
Skupna akcija
velesil propadla?
Anglija je napravila samostojno demaršo v Berlinu in pričela zopet svojo akcijo — Postopanje Londona je izzvalo veliko nerazpoloženje v Parizu
Plazovi skalovja v Sarajevu
Sarajevo, 19. marca. n.   Snoči ob 8. se je s hriba Trebeviča utrgala ogromna skala j in se zakotalila po pobočju navzdol. Zadela j je hišo Hasana Pori Ca in ji izpodnesla celo steno. K sreči so ljudje še pravočasno zbe- | žali. Takoj za njo so se rušili s hriba na-daljnji plazovi skal in kamenja, ki so po- I Škodovali več hiš. Oblasti so izdale stroge j varnostne odredbe in varnostni organi so blokirali ves del mesta.
Pariz, 20. marca. r. Politični krogi ne prikrivajo globokega razočaranja zaradi stališča angleške vlade glede okolnosti, da je Nemčija odpovedala peti del versaj-ske pogodbe. Tisk, ki je blizu vlade, upa, da je angleška vlada samo začasno odstopila od načela, ki ga vsebuje londonska izjava z dne 3. februarja, in sicer v glavnem zaradi tega, ker je narastel pritisk delavske stranke na angleško javno mnenje. Skupna akcija, ki jo je Pariz v soboto predlagal v Rimu in Londonu proti nemškim kršitvam, se smatra od včeraj kot ponesrečena. Opozicijonalni tisk govori že o tem, da se je Anglija vrnila
v svojo prejšnjo politiko izolacije. Kakor piše »Echo de Pariš«, je baje zunanji minister Laval v nedeljo obvestil angleškega odpravnika poslov, da v novih okoliščinah angleški zunanji minister Simon v Berlinu ne bo mogel nastopiti kot zastopnik Francije in baje še pristavil, da bi imel rajši, če bi bila Nemčija vztrajala v svoji protizakonitosti, kot pa če bi pristopila k fiktivnemu varnostnemu siste- j mu. »Petit Parisien« pričakuje z goto- 1 vostjo, da angleška misija v Berlinu ne bo imela uspeha in bosta takoj nato zaključeni vzhodna in podunavska pogodba brez Nemčije.
Nemčija prezira
Neurath izjavlja, da s volji — Na razgovore
London, 20. marca. AA. Reuter poroča iz Berlina, da je nemški zunanji man iste r Neurath sprejel berlinskega dopisnika Reuterja in mu izjavil, da je Nemčija sklenila opremiti se z orožjem, potrebnim za njeno obrambo, ker je priila do prepričanja, da nt upanja v splošno razorožitev. Nemčija je sklenila novo oboroževanje, je dodal minister, ker druge države še niso izpolnile svoje obveznosti glede razorožitve. Zato je absolutno potrebno, da se zavzame jasno stališče in Nemčija je to storila.
Na dopisnikovo vprašanje, zakaj je Nemčija ponovno uvedla splošno vojaške obveznost, je nemški minister odgovoril, da se je pokazala nujna potreba, kakor naglasa tudi novi vojaški zakon, da mora vsak zdrav Nemec vršiti svojo dolžnost do domovine in biti pripravljen, kadar ga
vse proteste
: bo Nemčija oborožila po svoji s Simonom ne polaga važnosti
i pokliče.
Na vprašanje, ali včerajšnja britanska ! nota utegne imeti kaj vpliva na potova nje sira Simona, je Neurath odgovoril, da ne. Dodal je še, da se bo tak obisk britanskih držav vršil v prijateljskem ozračju. Razgovori sicer ne bodo tako lahki, toda lahki tudi že doslej niso bili. Zdaj smo vsaj toliko na boljšem, da je položaj razčiščen. Govorili bomo, je rekel v. Neurath, o realnih stvareh. Zdaj. ko je Nemčija dosegla enakopravnost in po kance-larjevi izjavi, da se nemška vojaška sila nikoli ne bo porabila za kakšen napad, mora zavladati splošno zaupanje v varnost in se mora omogočiti med državami vzajemen sporazum. Na koncu je Neurath dejal, da je prepričan kakor vsak pameten človek, da bi nova vojna pomenila konec Evrope.
Abesinija zahteva
intervencijo DN
ženeva, 20. marca. AA. Tajništvo Društva narodov Je razglasilo, da je dobilo noto abesinske vlade, v kateri se Abesinija sklicuje na čl. 15 pakta Društva narodov in zahteva, da vzame v razpravo i talija n-sko-abesinski spor.
Bela kuga v Avstriji
Dunaj, 20. marca. b. Po uradni statisti- j ki je v teku zadnjih dveh let opažati ve- j liko nazadovanje rojstev. Nazadovanje ni » samo v mestih, marveč prav tako občutno , tudi na deželi in znaša 25 do 50 odstotkov. Vladnim krogom   zadaje   ta pojav velike skrbi   in so skušali skupno s cerkvenimi j krogi  izvesti    velikopotezno akcijo proti beli kugi. Pri tej akciji sodelujejo najvišji cerkveni krogi in vse oblasti.
Dr. Rintelen prepeljan v zapor
Dunaj, 20. marca. AA. Sodni zdravnik je ugotovil, da je dr. Rintelen po svojem zdravstvenem stanju sposoben zdržati prevoz iz državne bolnice, zato so ga včeraj prepeljali v zapor, da prestane svojo dosmrtno ječo. Kazen bo prestajal v nekem kazenskem zavodu na deželi.
Prometne razmere v Rusiji
Berlin, 20. marca. AA. DNB poroča iz Moskve, da je bilo po uradni statistiki leta 1934 v Sovjetski Rusiji skupaj okoli 6200 večjih ali manjših železniških nesreč. Pri teh nesrečah se je poškodovalo ali uničilo okoli 7000 lokomotiv in več ko 6000 vagonov. sVtevilo človeških žrtev znaša več sto.
900 hiš v plamenih
Tokio. 20. marca AA. V Muku. 200 km od Mukdena. je nastal ogenj, ki je unieil okoli 900 hiš. Mislijo, da so ogenj podtaknili.
Veliki izgredi črncev v New Yorku
Newvork. 2<j. marca. AA.. V črnskem delu mesta Harlemu v severnem Newyor-ku je snoči za prazen nič prišlo do velikanskih izgredov, ki so se jih udeležili tisoči črncev. Več tisoč stražnikov se je zaman trudilo, da napravi red. Crnci so jih napadli s kamenjem. Crneki govorniki so podpihovali množico in jo hujskali na izgrede. Policiji se je izprva komaj posrečilo pregnati črnce iz drugih delov mesta v črnski okraj. Šele po polnoči «0 mogli povsod napraviti red. Več trgovin je popolnoma oplen jenih
Vremenska nanoved
Dunajska   opoldanska vremenska napoved za Četrtek: Brez bistvene izpremembe I sedanjega vremena. Ponekod bolj oblačno. I
strani odgovorila na to prijateljsko kretnjo z neomajnim priznanjem požrtvovalnosti srbskih borcev, ld so se boril! za svobodo svojega naroda. »Giornale d* Italia« z velikim zadovoljstvom beleži vest, da bo baje minister dvora Vntii prišel kot poslanik h Kvirinalu v Run. List pripominja, da je Antić še pod pokojnim kraljem Aleksandrom vedno zagovarjal prijateljsko politiko do Italije.
Vrednost kamniškega porlirja
\ zdol/ državne ceste med i r/inom in Črnučami so navozili ogromne kupe lelc ne<*a kamniškega porfirju, -s katerimi bodo spomladi posuli cesto ob železniškem tiru. ki je vedno v obupnem slanju. Vozila jo vsako leto tak<. nucdenejo, da je nazadnje kotanja pri kotanji. Po tak cesti ie seveda težko voziti, poleg tega p* vozilo mnogo trni. Po številnih uspelih poizkusih posijM nja s k:> uskim zelenim portir jem hod" sedaj poizkusili porfir tudi na tej cesti. Kairr-ieanom vsi priznavajo prvenstvo v dobrem oskrbovanju cest. saj so ceste p«< Kamniku res vzorne in v primeri ^ prej skoro brez blata in praha. To je posledica pravilnega in sistematičnega posipanji s porfirnim gramozom. Tudi Ljublajnu je /c lepo število ulic uredila z zelenim port lijem. Praksa v Kamniku je pokazala, da jc poleg posipanja z dobrim materialom glav na stvar vzdrževanje že utrjenega cestišča.
O vrednosti porfirnega gramoza in o hk govih prednostih v primeri z raznimi vrsta mi apnenca smo sedaj izven dvoma, ker nam je to pokazala praksa. Porfir je trši, kolesa vozil ga ne zdrobijo tako hitro, od pornejši je proti zmrzovanju in zato ne ra/ pade tako naglo v prah. To lahko vsak opa zi, toda kaj pravi teorija,   kaj pravi zna nost? Mineraloško-petrogrnfskemu institutu na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani je bilo v zadnjih letih izročenih v preiska vo več vrst kamenin zaradi določitve vred nosti    za   posipanje.   Preiskavo naročaj«) predvsem naši cestni odbori, ki vestno izbirajo za posipanje najboljši material, da bi vsaj nekoliko izboljšali ceste.
Obstojnost gramoza na cesti se najna-tančneje določuje po tlačni trdnosti, po obrabnosti pri brušenju in obtolčenju in po /drobljenju pri pritisku. Izmed številnih preizkusov bi za apnenec vzeli aritmetično sredino iz rezultatov o tlačni trdnosti in obrabnosti 10 različnih vrst apnencev dobre kvalitete (iz Mokric in Čateža pri Krškem, iz Pečovnika in Ločice pri ( elju, iz Podutika, Vikerč, Motnika itd.) Tlačna trdnost pri teh dobrih apnencih znaša povprečno 1517 kg na cm. obrabnost pri brušenju 15 cm3, pri obtolčenju pa 10 odst. Za kamniški porfir iz doline Kamniške Bistrice znaša po podatkih istega instituta tlač na trdnost 2560 kg na cm, obrabnost pri brušenju 4.47 cm3, pri obtolčenju pa 5.6 odst. Torej je tlačna trdnost, ali z drugimi besedami upor proti pritisku, pri porfirju najmanj za 67 odst. večja od povprečne \ rednosti pri apnencih boljše kakovosti. Prav tako je obrabnost pri brušenju pri porfirju trikrat manjša kakor pa pri apnencu, obrabnost pri obtolčenju pa je za 44 odst. manjša od povprečne obrabnosti pri apnencih. Z drugimi besedami bi rekli, da je obstojnost porfirja proti udarcem konjskih kopit za 44 odst. večja.
Glede na zdrobljenje kamenine pri pritisku navajajo podatki našega znanstvenega instituta naslednji rezultat; Količina prahu, ki nastaja pri pritisku in prehaja skozi sita s premerom 15 mm, znaša pri apnencih povprečno 41 odst., pri porfirju pa 20.1 odst. Torej je količina drobnega materijala, ki nastaja pri pritisku težkih vozil, pri porfirju dvakrat manjša kakor pri apnencih.
.Zadeva časti vseh Jugo slo-venov so rojaki v sužnostV Ščitimo svojo narodno čast ter pristopafmo U „Bran-i-boru V*
Borzna DoročiJa.
LJBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 odstot). Amsterdam 2968.58 — 2983.17, Berlin 1756.08 — 1769.95. Bruselj 1023.14—1028.2n, Curih 1421.01 — 1428.08. London 209.66 — 211.71, Newyork 4356.43 — 4391.74, Pariz 289.56 — 291.00. Praga 183.20 — 184.30. Trst 363.84 — 366.93. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.70—8.80.
INOZEMSKE BORZE. Curih. 20 marca Beograd 7.02, Pariz 20.3775 London 14.79. Newyork 309.—. Bruselj 72.—, Milan 25.65, Madrid 42.20, Amsterdam 208.90, Berlin 124.10. Dunaj 57.—, Praga 12.90, Varšava 58.26, Bukarešta 3.05.
đtrar 2
»SLOVElf SKI !f ATtOD«. dne 20. marca 1939
Stev 65
Dai
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
i ob i, 7.15 in 9.15 vri zvečer velika premiera velefilma
Skrivnost
RUDOLF FORSTER, ANGELA ZALOKAP
v pretresljivi ljubavni drami
Karla Cavelliia
Javna produkcija
konservatorija
Med naše najnadarjenejše mlade umetnike moramo
šteti Antona Petrovčiča
Ljubljana, 20. marca. Predlansko leto so bili gojenci ljubljanskega konservatorija povabljeni na zagrebško Glasbeno akademijo, mi pa smo slišali v Un^onu Zagrebčane. Ti stiki, ki sta jih naši sosedni glasbeni šoli takrat tako prisrčno navezali, so so letos zopet oživeli in gojenci našega konservatorija so se pripravili, da posetijo Zagreb, Zagrebčani pa bodo obisk kmalu vrnili. Celotni program ponedoljske javne produkcije bo izvajan v Zagrebu in prav je, da nam je konservato-rij pokazal, katere svoje gojence in kakšen program bo poslal reprezentira t naš najvišji glasbeni zavod.
Med naše najnadarjenejše in hitro tar zelo uspešno napredujoče mlade umetnike v resnici moramo šteti basbaritonista Pet-povčiča Antona (V. 1. sr. š.), gojenca prof. J. Foedranspergove, ki je v ponedeljek uvodoma zapel Premrlov samospev »Meinento moru in PavčiČevo >PripIula je pomlad«, dalje skoraj skokoma se LzpoLnjujocega če-lista Sivica Gustava (III. 1. sr. š.), učenca prof. B. Leskovca. S svobodnim razmahom nam je zaigral Matthesonovo »Air« in Van-dinijevo >8onato< v f-duru.
Vsled nenadne obolelosti Igličeve in Fratnikove sta morali odipasti 3. Ln 6. točka sporeda. Zal; slišali bi obe pevki prav radi. Med nase največ nad vzbujajoče violiniste štejemo mlajšega Dermelja Alberta (VI. L sr. s.) in zrelejšega in starejšega Prevorska Uroša (III. 1. vis. š.). Oba sta učenca našec-a na jod lične jsega violinskega pedagoga prof. J. šlaisa. Prvi je presenetljivo izglajeno zaigral Vitalijevo »Ciaco-ikx, drugi pa že zrelim virtuozom namenjene >Cganf%e melodijec Saraea4eja. S svojo gojemko pianistinjo Sani jo Boženo (III. L vis. š.) se bo veledostojno reprezen-tiral kot klavirski pedagog prof. L. M. Skerjanc Zaigrala je Ravelovo suito »-Le tombeau de Couperin< ter iz »grupe šestih« Fr. Poulenca »Nouvelette«. Komorna šola prof. Šlaisa je dala Dvofakov tereet za 2 violini in violo. Izvajali so ga Pre»vor-šek Uroš, Lubec Roza hn Dermelj Albert Ako bo delo podano v Zagrebu tako, kot v
ponedeljek v Ljubljani, bo prav gotovo imelo enako veliki uspeh. Is klavirske šole prof. Janka Ravnika sta nastopila že delj časa čislana njegova gojenca Vod usek Va-lens (I. 1. via š.), ki se je izčrpno poglobil v klavirske miniature Prokofljeva (Ri-gandoTL, Desespoir, Sarcasme in Maršere) ter Osterc Marta (III. g. vis. šole), ki se je po daljšem času zopet vrnila h klavirju in nam zelo izglajeno zaigrala Lisztovo >La leggierezza« in Webrov >Rondo brillantec. Prijetno izpremembo je produkciji dala s spevom Lajovica >Meeečina< in Miladino arijo iz opere »Dalibor« solistka Korenčan Š*efka (VI. L sr. Š.), gojenka šole prof. \Viertiru7nau9ncve. Klavirsko spremljevemje sta to pot prevzela prof. Janko Ravnik in za svojesra učenca B. Lesko vic
Prcram produkcije je bil zelo obsežen, a ne more biti mnogo krajši, ako hočemo podati z enkratnim nastopom kolikor toliko pregledno revijo naših najboljših gojencev. Opozoril pa bi na nekaj drugega, a prosim, brez zamere. Naši mladi ljudje so sicer samozavestni dozorevajoči umetniki, ki svoje nalosre najvestnejŠe in z veliko ljubeznijo izpolnjujejo, no, javno nastopati, odstopati, priklanjati se itd. ne znajo. Od sile so nerodmi in nekajkrat sera bil v strahu, se bo ta ali oni hipoma znašel na tleh. Zagrebčani imajo nemara strupene jezike in smejali bi se našim dobrim dojenjem. Tudi lepo in gladko obnašanje prinaša poles umetniškega znanja življenjske uspehe. Dostikrat celo večje! V splošnem puste vse naše šole, srednje in visoke, od sile važno vprašanje izglajenega javnega vedenja ob strani ter prepuščajo to stvar slučaju. Konservatorij pa ie po svoji naravi goji javne nastope in bi zato prav nič ne škodilo, ako bi kak priznan strokovnjak, n. pr. prof. Sest, ali kdorkoli drugi, posvetil nekoliko svojih izkušenj tudi našemu glasbenemu reprodukcijskemu naraščaju. Ravnateljstvo konservatorija bo nemara ta moj, gotovo umestni predlog, upoštevalo in ne v škodo svoj in gojencev!
Trgovsko zborovanje
Ljutomer, 19. marca.
Zvesti tradiciji so se tudi letos zbrali trgovci in obrtniki našega okraja na Jo-žefovo k letnemu zborovanju, da se razgovore o svojih težnjah in bridkostih ter začrtajo smernice za nadaljnje delo.
Lepi Ljutomer j*h je z veseljem sprejel, pomen dnevu pa so dali zastopniki Zbornice za TOI v Ljubljani, od katerih so prišli poročat: tajnik zbornice gosp. dr. Pretnar, njen svetnik g. Zadravec iz Ormoža in tajnik Zveze obrtnikov g. Iglic. Za srez je izpregovoril sreski načelnik g. dr. F a r č n i k kot zastopnik politične uprave, za mesto Ljutomer pa predsednik g. Kuharic, ki sta oba želela zborovalcem obilo uspeha
Do 150 udeležencev zborovanja ie na -roamrnske besede g. Cirila R e i e h a, predsednika ljutomerskega obrtniškega društva, ki je ves čas kavalrrski vodil zbor, zaklicalo za narod in državo padlemu kralju Aleksandru L TJedinitelju trikratni slava, a novem kralju Nj. Vel. Petru n. trikratni >2ivio!<, a obenem tudi zagotovilo udanost in zvestobe.
Častni član ljutomerskega društva in zbornični svetnik g. Zadravec je poročal o stanju trgovstva in obrtništva v dravski banovini; da je bilo zaradi gospodarske stiske in nesigurnoga položaja število odjav trgovskih in obrtnih obrtov na tisoče in da imamo pri nas okroglo 10.000 oseb, ki se pečajo s šušmarstvom. Primerjal je gospodarsko in finančno stanje trgovstva in obrtništva s kmetskim stanom, ki kljub temu, da je pri nas 65% kmetov nezadol-žemh, uživa zaščito, dočim tega pri trgovcih in obrtnikih ni. Trgovski in obrtniški stan sta preveč obdavčena, zato je pri njih vedno večje propadanje. Vendar pa naj ne obupujemo, ker vse kaže na gmotno zboljšanje po ukrepih vlade v gospodarskem pogledu, ki jih je napovedala in se deloma že izvajajo.
G. dr. Pretnar se je zavzemal za večjo pozornost in upoštevanje obrtništva in trgovstva ob strani oblasti, saj sta ta dva stanova prva za kmetskim v državi. Za dosego smotrov pa je treba dela in le dela, in to skupnega dela tn ljutomersko društvo naj bo kot obmejno društvo zgled drugim društvom. Z vso strogostjo je nastopati proti tujcem, ki odjedajo kruh našim ljudem, češ, da mi nismo v tej in oni panogi strokovnjaki. Dovolj imamo sposobnih ljudi, pa sposobnost bomo dosegli z raznimi obrtnimi, trgovskimi šolami, tečaji itd. Za take šole daje država premalo podpore, dočim je izdala v te svrhe Zbornica za TOI v zadnjih letih nad 4 milijone. Obrtnika in trgovca naj se: 1. zaščiti, 2. pravično obdavči in 3. se mu da prilika za zaslužek z delom.
Tajnik Zveze obrtnih in trgovskih društev g. Iglic je kratko opisal delovanje zveze. Društvu je čestital, da ima naslov Trgovsko-obrtno društvo v Ljutomeru, ker je to znak tesnega sodelovanja obeh stanov. Ta dva stanova nista navezana na brezdelje, temveč hočeta koristiti ne le sebi, temveč celoti, državi, K temu pa je treba pomoči od vseh onih, ki jim je dolžnost skrbeti za dobrobit naroda. Naši ljudje naj dobe delo pri vseh dobavah in de-
lih, ki jih izvršujejo državna in samoupravna oblastva in korporacije. Obrtniku, malemu kot velikemu, je dati priliko udejstvovanja pri vseh javnih delih; obrtnik naj bo član občinskih, šolskih in davčnih odborov. Kontingentirati je treba udejstvovanje tuje industrije pri nas in zaščiti domačo industrijo. Socialno ustanovo OUZD je treba reorganizirati oziroma decentralizirati.
Po teh poročilih je bila soglasno in z navdušenjem sprejeta obširna resolucija v smislu izvajanj govornikov; resolucijo priobčita v celoti v prvih Številkah >Tr-govski listo in »Obrtni vestnik«.
Zborovanje je bilo na dostojni višini. Končno omenimo, da je bil navzoč za tr-govstvo med drugimi predsednik g. Vllar, za davčno upravo pa njen šef g. Zupančič, ki je zelo nazorno pojasnjeval nekatera vprašanja davčnega značaja.
gg§g Zvočni kino Dvor g
Tel 27-30
Danes velika premiera senzacionalnega velefilma
Srce kapetana Sama
Film lepote morja, ljubezni, sreče.
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6-50.
»Jugoslovani
onstran meje"
Praga, 18. marca.
V konferenčna dvorani C T. KL. (Cesko-slovenska tiskova kancelar) v Pragi je bila 12. t m. popoldne otvoritev razstave Jihoslovane za hranicemd (Jugosloveni onstran meje), ki jo prirejata Praška sekcija češkoslovaško - ju goslo venske lige in Akademska podružnica C. M. D. ie Ljubljane. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki vseh odličnih praških institucij, ki delujejo na polju slovanskega zbližanja.
Razstava se deli po vsebini na dva oddelka, na oddelek o jugoslovanskih manj-s/r.ah v tujih državah in na oddelek o 7z-seljeništvu. Zemljepisne karte na stenah nazorno prikazujejo kraje, kjer prebivajo jugoslovenske kolonije na vsem svetu. Diagram: in napisi pričajo o jngosloven-skih kulturnih ih gospodarskih institucijah in organizacijah izven Jugoslavije Na mizah je pregledno razstavljeno jngoslo-vensko izseljeniško časopisje in nekaj slovenskih knjSg, tiskanih v Argentini in v Združenih ameriških državah. Razstavo dopolnjujejo številne fotografije, ki prikazujejo skupine jugoslovenstoih izseljencev, zlasti tudi solunskih borcev, prostovoljcev iz Južne Amerike. O požrtvovalnem delu jugo slovenski h ameriških izseljencev za osvoboditev našega naroda govorijo tudi faksimile južno-amertšklh medvojnih jugoslovenskih časopisov. Oddelek o manjšinah ima krasno zbirko narodopisnega materijala, obstoječega iz fotogra-
fij narodnih noš in vezenin Iz Julijske Krajine, razglednic in svetlobnih odtisov ročnih dai (»Dirka js iMt prof. danila). Sest flsnrta z originalnimi primorskimi nošami (last požrtvovalnih ljubljanska* dam) in velike fotografij* koroških not dopolnjujejo majeineki oddelek razstave.
Razstava, je dobro obiskana in je imele lep odziv v praškem časopisju. Največje presenečenje vzbujajo neagitacijski podatki o bivšem šolstvu, časopisju in organizacijah v Julijski Krajini ter o sedanjem stanju. Poslednji slovenski in hrvaški časopisa iz Italije pričajo na razstavi o visoki knltarnd stopnji našega ljudstva ne Primorskem. Razstava je dala povod, da so se številni časopisa s daljšimi članki spomnili Jugoslovenov t Italiji; omenjam samo »Narodne Liste«, »Nerodno Politiko«, »Narodni Oevobozeni« ±n »Pravo L4du«. L- S.
Zborovanje trboveljskih esperantistov
Trbovlje, 18. marca. V neđeljo popoldne se je vršil v tukajšnji osnovni soli občni zbor tukajšnjega esperantskoga kluba, ki je bil zelo dobro obiskan. Vodu ga je predsednik kluba g. Simčič, ki je uvodoma z zadovoljstvom naglasa, da je ideja esperantakega jezika padla tudi v Trbovljah na rodovitna tla, kar je pokazal letošnji jezikovni tečaj, zlasti pa današnji občni zbor. V preteklem poslovnem letu je klub svoje vrste skoraj podvojil, toda mnogi mislijo, da postanejo s posečanjem jezikovnega tečaja že perfektni esperantisti, ki se jim ni več treba udejstvovati v pokretu. To je povsem pogrešno, kajti esperantski pokret je tista gonilna sila, ki posameznika po absolviranju jezikovnih tečajev šele sistematično izpopolnjuje ter ga tako usposobi
za bojevnika ideje bratstva med narodi. Napredek je mogoč le potom organizacije, ki ima na razpolago knjižnice in druge pripomočke za izpopolnitev začetnikov. S svojim delom je klub lahko tudi v preteklem poslovnem letu popolnoma zadovoljen, ker je napredek gibanja v vsakem pogledu razveseljiv.
Iz obširnega tajniškega poročila, ki ga je podal g. žibret, posnemamo, da je imel khib med letom živahne sestanke svojega članstva. V juniju se je prijavil kot predavatelj znani bolgarski esperantist g. Pamporov, kateri pa nato iz neznanih razlogov ni prišel v Trbovlje. Izmed večjih prireditev se omenja propagandno predavanje s skioptičnimi slikami, ki je bilo koncem leta v Delavskem domu. Klub je v decembru počastil tudi spomin avtorja esperantskoga jezika dr. Zamenhofa, posebno pozornost pa je posvetil jezikovnemu tečaju, ki ga tudi letos vodi prof. g. Modrijan.
Blagajniško poročilo je podal g. Knez, knjižničarsko pa g. Zaje. Vsa poročila je vzelo Članstvo z zadovoljstvom na znanje.
Sledile so volitve, pri katerih je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Simčič Viktor, podpredsednik Grabner Alojz, tajnik žibret France, blagajnik Knez Leopold, knjižničar Zaje Viktor, revizorji Vo-dopivec Jože tn Pokršnik Pavel, gospodar Kuder Rudolf, odborniki pa Boškin Angela, Dolinšek Drago in Majdič Leopold.
Pri raznoterostih je bilo sklenjeno, da ostane članarina nespremenjena, kakor tudi, da se predlaga esperantskemu klubu Ljubljana odobritev esperantske slovnice, ki jo je spisal prof. Modrijan, to pa zaradi tega, ker se je vodstvo tukajšnjega khiba prepričalo o vsestranski praktični vrednosti te slovnice. Na podlagi metode, ki je vsebovana v tej slovnici, je vsakomur priučen je esperantske ga jezika zelo olajšano.
Tečaj esperanta bo trajal do velike noči, nakar bo klub priredil pon avl jami tečaj za vse eepe ran tiste.
Po skakalnih tekmah
v Planici
Afi ima norveSka
smučarska zveza glede skakalnic dvojno merilo
Ljubljana, 20. marce.
Snoči so prispeli is Planice v Ljubljano norveški tekmovalci Raidar Andereen, Sorensen, Farno in Guttormsen. Nastanili so se v hotelu >Metropol<. Norvežani ostanejo v Ljubljani več doi,
ODMEV V SVETOVNEM TISKU
Svetovni tisk, ki je že prej posvečal Planici in skakalnim tekmam precejšnjo pozornost, tudi zdaj prinaša poročila o tekmah. Prva poročila so zgolj informativna in zato je pričakovati, da bodo priobčili še podrobnosti. Graška >Tagespostc, ki je že lani objavila precej simpatične članke o naši skakalnici, je priobčila že dve daljši poročili izpod peresa svojega poročevalca, nekoliko obširnejša poročila pa priobčujejo tudi češki listL
106-METERSKI SKOK V ITALIJI Med skakalnicami, ki niso odgovarjale predpisom FISe, sta bili tudi Švicarski v Villarsu in Maloji ter italijanska v Ponte di Legno. Letos v januarju je FIS skakanje na teh skakalnicah prepovedala, češ da so nepravilno grajene in za skoke življenjsko nevarne. Italijani se pa na to prepoved niso ozirali in so v nedeljo- — torej istega dne, ko so bile skakalne tekme v Planici _ priredili tekmovanje na skakalnici v Ponte di Legno. Že v nedeljo je bila po radiu javljena vest, da je tam postavil norveški skakač Ulland nov svetovni rekord in sicer 10S* metre, podrsal je pa z rokami. Isti skakač je baje pri prvem skoku obstal na 99 metrov.
Seveda je to vest treba sprejeti z vso rezervo. Skakalnica je bila že popreje naravnost nemogoča in je malo verjetno, da
Iz Celja
—e Redna seja mestnega sveta bo v
petek 22. t. m. ob 18. Na dnevnem redu so poročila odsekov.
_e  Kolesarska dirka. Klub slovenskih
kolesarjev v Celju bo priredil v nedeljo 24. t m. otvoritveno klubsko dirko na 24 km dolgi progi Celje-Sv. Peter v Savinjski dolin i-Cel je. Start bo ob 14. pri Glasi ji, cilj istotam okrog 15.
—c SK Atletik : SK Celje 3:2 (2:1). Na Jožef ovo je bila na G lazi j i ob prisotnosti okrog 400 gledalcev odigrana prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in celjskimi Atletiki. Tekma ni bila posebno zanimiva, ker se je obema moštvoma pomalo pomanjkanje treninga. Moštvo SK Oel(ja je nastopilo fi štirimi rezervami, izmed katerih »e je obnesla zlasti leva zveza. Poram je v glavnem zakrivila obramba. Celje je boljše kombiniralo, Atletiki pa so igrali požrtvovalno. Celje je bilo v prvi polovici prvega in drugi polovici drugega polčasa v lahki premoči, v ostalem času ps so imeli Atletiki več od igre. Goli zrn Atletike so padli v 5. min. in 41. min. prvega ter v 6. min. drugega polčasa. Gola za Celje pa v 4. min, prvega in 34. min. drugega polčasa. Koti 6:5 za Celje. Tekmo je sodii g. T-^ble objektivno.
so jo tako temljito popravili, da bi čez noč dovoljevala rekordne skoke. Na drugi strani pa Ulland ni skakač takega formata, da bi bil sposoben za rekordne skoke. Takega mnenja so vsaj njegovi norveški tovariši, ki so prišli v Ljubljano in ki so glede te skakalnice tudi zelo skeptični. Ulland bi moral sploh skakati na naši prireditvi, je pa v zadnjem hipu brzojavil, da ne more priti, ker si je malo poprej v Barondchi zvil nogo. Ali je bil to samo izgovor, da je lahko starta! v Italiji? In če je že skakal tam, čemu imata potem FIS in norveška smučarska zveza dvojno merilo? Pri nas Norvežani niso smeli skakati, v Italiii pa lahko!
Zdi se, da je bila vest o rekordnih skokih v Ponte di Legno lansirana samo za to v svet, da zasenči slavo Planice. Inozemski listi namreč zelo malo poročajo o teh skokih. Javili so samo rezultat in da je Ulland čutil velik pritisk.
NEUMESTNA SIKANA1 Za nedeljske skakalne tekme v Planici je bil odobren eelo poseben vlak za srednješolce, s katerim se je odpeljalo iz Ljubljane okrog 900 študentov. Na vseh srednješolskih zavodih so dijakom dovolili obisk Planice, le ena gimnazija je v tem pogledu napravila čudno izjemo. Direktor je namreč prepovedal dijakom in dijakinjam udeležbo v Planici in je sporočil, da dobi vsak, ki bo v nedeljo ob 8. zjutraj izostal od maše, strog ukor. Zaman so bile prošnje, zaman obljube, da bodo šli že ob 6. zjutraj ali pa pozneje k maši. Tako neumestno šikaniranje mladine bi lahko brez škode odpadlo.
kola Vič z Izvrstno dramo »Mladost«. Vabimo k temu prvemu gostovanju marljivega dramskega odseka in pokažimo z veliko udeležbo priznanje  viskemu Sokolu.
— Kamniško sokolsko prosvetno okrožje ima v nedeljo 24. in ponedeljek 25. marca dramatski in šminkerski tečaj, na katerem bodo predavali sami odlični delavci na tem polju. Tečaj je brezplačen ter bodo revni in oddaljenejši udeleženci imeli brezplačno hrano in prenočišče. Ker so take ugodnosti, naj pošljejo bratske edindce čim več svojega članstva v ta tečaj, da se čim bolj Izobrazi t tej panogi prosvetnega dela.
"lase gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri.
Red
SOKOL
— J u gos lo venski Sokoli Masaryku. Ob prftilri $5Ietnega jubileja prezldenta bratske CSR Tomaža G. Masarvka sta se poklonila Jubilantu v imenu Jugoslovanskega sokolstva prvi namestnik staroste 9SKJ br. Engelbert L. Gangl ln predsednik prosvetnega odbora 9SKJ br. dr. Vladimir Beiajoić, ki sta izročila jubilantu krasno v usnje vezano spomenico jngoslo-venskega sokolstva. Odposlanca je sprejela v avdijenci Masarvkova hčerka, ker je visoki jubilant lahno obolel. Izrekla Je iskreno zahvalo v imenu svojega očeta za darilo in pozornost, ki jo j« pokazalo jugo-slovensko eokolstvo ob Poletnem Jubileju prezidenta Masarvka.
— Sokolske društvo na Mirni obvešča svoje članstvo ln vse prijatelje, da bo gostoval v nedeljo dne 24. t, m. ob 20. v sokolski dvorani bratski dramski odsek So-
Sreda, 20- marca: Vihar v kosarcu
Sreda.
Četrtek, 21. marca:   Siromak ovo jagnje.
Red Četrtek. Petek, 22. marca: zaprto.
Sobota, 23. marca: Beneški trgovec. Proslava 251etnice umetniškega delovanja režiserja g. Milana Skrbinška. Izven.
V soboto 23. t. m. bo proslava 251et-nega umetniškega delovanje režiserja m igralca g. Milana SkrbioSka. Igrala se bo Shakesrpearejeva igra >Beneški trgovec« z g. Skrbinskom v vlogi Shvlocka, g. Levar-jem v naslovni vlogi trgovca Antonija ter gdč. BoHarjevo v glavni ženski vlogi. Predstava je izven abonmaja. Predprodaja vetopnie je pri dnevni blagajni v operi.
V drami so v polnem teku skušnje sa E. Gregorinovo pasi jonsko dramo >V času obiskanja«. Delo je izredno zanimivo po vsebini in slogu, se odlikuje z lepim jezikom, ter je napisano po najrazličnejših zijodovinekih virih. G. Gregorin. ki igro reži ra, bo tudi tokrat predstavljal Jezusa iz Nazareta. V ign" sodeluje ves dramski ansambel, pomnožen i velikim številom statistov. Premiera bo na cvetno nedeljo.
OPERA Začetek ob 20. url Sreda. 20. marca: Prodana nevesta. Izven Gostovanje    sre. Zlkove    in gospoda Križaja. Izven-
Četrtek, 21. marca: Zdaj vam eno zaigram.
Red A. Petak, 22. marca: zaprto.
Dva odlična gosta v naši operi Ga. Zdenka Z:kova z Dunaja in g. Josip Križaj, Član ssgrebške opere, pojeta drevi v Smetanovi > Prodan i nevestU. Ga. Zikova nastopi v viogi Marinke, g. Križaj pa poje me&eUirja Kecala. Oba gosta uživata v največji meri simpatije našega občinstva. Ljubljana se spominja s h\-aiežnostjo visokih umetniških užitkov, ki jih je bila in jih še bo deležna od dozorele umetnosti obeh gostov. Dirigent g. Neffat, režiser in koreograf g. Golovin. Predstava je kven abonmaja.
KOLEDAR. Danes:   Sreda,  20.   marca katoličani Feliks, Zlata, Aleksandra.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica:  Skrivnost Karla Cavefii-
je~
Kino Ideal: Vražji dečko.
Kino Dvor:  Srce kapitana Sama.
Kino Šiška: Moje ustne varajo.
Francoski Institut, glasbeno predavanje književnika Oulmonta ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu.
Združenje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, predavanje inž. Erneeta Udovča Iz Zagreba o modernih načinih zaščite in vzdrževanja cest ob 20. v predavalnici Kazine.
Občni zbor mestne ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda ob 16.30 v družb ini pisarni, Beethovnova ulica 2.
Ljudska univerza, predavanje prof. Gnjezde o vprašanjih iz filozofije ob 10.15 na državni trgovski akademiji.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6, Hočevar, CeAovdfca cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Tragična smrt
in m
LJubljana, 20. marca.
France U4e, 241etni brezposelni misar-skl pomočnik iz Sela, občine Zagorje, Je v soboto s kladivom razbijal po kamnu. Nenadoma se je pa kladivo razletelo in debel kos železa mu je priletel naravnost v želodec. Fant je nezavesten obleta! In so ga morali prepeljati v bolnico, kjer mit pa niso mogli več pomagači tn danes je po hudih mukah umrl.
Ponoči so prepeljali v bolnico 2*>leLaega brezposelnega krojaškega pomočnika Jakoba L., stanuJočega v FloriJaneki ulici 13, ki si je v samomorilnem namenu pre-rezal žile na obeh rokah. Mladenič je »icer izgubi! nekaj krvi, vendar njegovo stanje-ni nevarno. Vzrok samomora je bila beda.
Na Jožefovo je bilo na raznih krajih več rabuk, katerih žrtve leže zdaj v bolnici. Tako je v Smledniku nekdo udaril brezposelnega delavca Ivana Potočnika, rojenega 1886, s kolom po glavi in ga resneje poškodoval. — Zidarskega pomočnika Franca Slejka iz Zgornje Slske je včeraj nekdo na Miklošičeva cesti sunil s nožem v roko. — 321etaemu mesarskemu pomočniku Josipu Žagarju is LJubljane Je pa včeraj nekdo voščil za god na ta način, da ga je oplazil po glavi.
V bolnico je moral tudi 74letna zasebnik Josip Trampuž iz Gradca pri Litij: ki Je nesrečno padel in dobil notranje poškodbe.
Dobro so se založili
Višnja gore, 20. marca Ze dolgo nd bilo v našem mestu in okolici tatvine, ki so pri nas sploh redke Danes ponoči so pa obiskali neznani zt&ovea kaščo posestnika Janeza Zupančiča, po domače Solana, v Zavrtačeh pri Višnji gori Najbrž so jim morale biti razmere dobro znane, saj m mogoče misliti, da bi se priklatili tatovi iz drugih krajev in de bi vedeli, kje ee jim bo vlom i^dača-l. V kašft so bile shranjene suhe mesene klobase, slanina m meso od 4 prašičev. Plen je bil torej dokaj dober in vlomilci so se bogato založili za postni ca«, pa budi za veliko nož jim bo Se nekaj ostalo, seveda 6e bodo mogli v miru pojesti odnosno prodati, kar so oduesM.
0 vlomu so bali takoj obveščeni višnje gorski orožniki, ki bodo gotovo napeli vse sile, de čim prej izslede drzne vlomilce Posestnik Zupančič trpi občutno škodo, ki bo pe poravnana ali vsaj znatno zmani*ana, če bodo orožniki vlomilce izsledili. Skriti toliko klobas, slanine in mesa menda ne bodo mogli.
Sumljivi postopači
šknfja Loka, 19. marca. V soboto smo imeli v Škof ji Loki velfk sejem. Po vseh znakih sodeč pa sta hotela to priliko izkoristiti dva mlada postopača, doma iz ljubljanske okolice, ki sta se Že dopoldne vtihotapila v znano. Homanovo hišo na Mestnem trgu, Pri vstopu ju seveda ni opazil nihče, saj so imali domaći dovolj opravkov v gostilni in tako sta prišla neznanca bres težav v zasebne prostore Homanove družine v drugem nadstropju, kjer je bila izvršena lani predrzna tatvina sTebrntne. Bogsigavedl kako bi bil ta obisk /cončal, da ni baš tacaš prispela v gornje prostore gospa Beti, Id sta ji skušala tujca v vidni zadregi dopovedati, da prosjačita... Kar jedrno sta hotela potem zapustiti hišo. kar se pa jima ni posrečilo. O sumljivem obisku so bni takoj obveščeni domači stražniki, ki so neznanca prijeli, pa ne tako lahko... Mlada poha-jača sta se namreč spustila takoj v beg, čim sta zagledala stražnika in jo ubrala proti župni cerkvi, kar pa jima ni pomagalo. Morala sta oba v občinski zapor, da dokaže ta pred oolastmi, kako in kaj Jo z njima.
Sličnega gosta je imela tudi deška šola, kamor ae je priklatil neki moški tn pričel sumljivo stikati po hodnikih in veži. Opravil seveda ni nič, ker je padla na neznanca učiteljica gdč. Pagonova, ki ga j«-slednjič tudi pozvala, naj šolske prostore nemudoma zapusti Naravno da je tudi ta moški trdil, da prosi, prav tako verjetno pa je, da bi bil tudi kaj izmaknil. Če bi se mu le bila nudila ugodna prfltka.
Prt rt op a\te k »Vodnikovi druiW
»SLOVENSKI If AROD<, <!!ne 20. marca 1935
Stran 9.
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
JUTRI PREMIERA vesele operete
Hišica v Grinzinsu
Smeh, zabava, petje in veselje
SVETISLAV PETROVIČ
Godba: S T RAT7 SS - LANNER
GRETE THEIMER
REZERVIRAJTE VSTOPNICE!
DNEVNE VESTI
— Z banske uprave. G. ban dr. Dinko Puc v petek 22. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo  uradno odsoten.
— Razveseljive vesti e akciji ta zgraditev ielesniee 6t. Jani—Sevnica. Včeraj je bil v Krškem volilni shod, ki je na njetn govoril kot prvi govornik minister socijalne politike in narodnega zdravja g. dr. Ma-rušič. G. minister je med drugim izjavil, da se pričjio že prihodnji mede.« dela za zgraditev nove železniške proge Št. Janž— Sevnica. Vsa naša javnost bo z največjim veseljem in zadovoljstvom sprejela to vest, saj se nam obeta izpolnitev ene naših najbolj vročjh želja, pa tudi ene največjih potreb. Trdno smo prepričani, da to pot ne bo ostalo samo pri lepih besedah in obljubah, saj gre obenem za veliko korist države. Razveseljivo je tudi, da posvečajo beo-
frajski listi akciji za zgraditev železnice t. Janž—Sevnica veliko pozornost. Poleg drugih listov je priobčila tudi beograjska »Štampa v eni zadnjih številk obširen članek pod naslovom >Potrebno delo pred 3. majem«, v katerem pravi, da vprašanje železniške proge št. Janž—Sevnica ni več samo tema javnih zborovanj in da je več kot gotovo, da ne bo ostalo glas vpijočega v puščavi. Po najnovejših vesteh, nadaljuje beograjska ?-&tampa», je vzel prometni minister zgraditev proge št. Janž—Sevnica v meritorno proučevanje in s tem je postala sestavni del projektiranih javnih del v okviru kredita ene miljarde. Akcija za zgraditev železnice št. Janž—Sevnica je postala središče javnega zanimanja v Sloveniji.
— Izpremcmbe   v   banovinski službi.
Imenovani so za upravnega uradnika v banovinski javni bolnici v Slovenjgradcu banovinski pomožni knjigovodja pri banjski upravi v Ljubljani Božidar Groblacher, za banovraskega uradniškega pripravnika pri sreskem načelstvu v Brežicah Vladimir Mohorčič, za banovinskega uradniškega pripravnika pri sreskem načelstvu v SlovenjgTadcu Ivan Stropnik, za banovinskega uradniškega pripravnika pri sreskem načelstvu v Ptuju Stanko Zorčič in za banovinskega uradniškega pripravnika pri sreskem načelstvu v Laškem Ivan Zupan. V višjo skupino so pomaknjeni uradniški pripravnik v. d. sreskega kmetijskega referenta pri sreskem načelstvu v Gornjem gradu Josip Novak, banovinska upravno-pisarniška uradnica pri banski upravi v Ljubljani ELza Povše in banovinska upravno pisarniška uradnica pri banski upravi v Ljubljani Draga Ukmar.
Cena fe merodajna za kakovost
Zlasti vidimo to pri testeninah. JAJNTNE na primer so najdražje, zato pa je njih kakovost izredno odlična. To vedo naše gospodinje, a tudi vsi oni, ki jih uživajo.
— Organizacija turističnih stikov med CSR in Jugoslavijo. S takojšnjo veljavo se uvajajo turistični stiki med Češkoslovaško in Jugoslavijo potom postnih hranilnic v Pragi in Beogradu. Češkoslovaški državljani, namenjeni v Jugoslavijo, lahko plačajo za bivanje v Jugoslaviji potreben denar — največ 4000 Kč — na čekovni račun štev. S3.(:00- Poštna hranilnica v Pragi preskrbi sama dovoljenje češkoslovaške Narodne banke, poštna hranilnica v Beogradu pa preračuna znesek na dinarje in pošlje pro-silčevo vložno knjižico pristojnemu poštnemu uradu v Jugoslaviji. Vlagatelj dvigne knjižico proti predložitvi potnega lista in lahko dvigne na njo na vsaki jugosloven-ski pošti dnevno do 500 Din. Enako pa lahko nalože jui:oslovenski državljani v Jugoslaviji  na  Čekovni  račun češkoslovaške
pogine hranilnice zneske v dinarjih in dobe češkoslovaške hranilne knjižice.
— Borza dela v Ljubljani išče dva damska krojača, eolskega slugo, veščega vrtnarstva, radio-tehnika, čevljarja in mlekarja.
— Nameatu venca na grob hlagopokoj-nega g. Leopolda Jaka, vodje mestne trgovine električnih izdelkov, so darovali za
• fond v korist slepih otrok vsak po 200 Din veleindustrijec Bonač Ivan iz LJubljane, inž. Neiko Vrbunc iz Niša ter učiteljica Vrhunc Franica tz Kočevja. Za dar najbednejeim  srčna hvala.
_ Xov parnik dobimo. Sredi maja pri-
pluje v naše vode nov parnik Jugosloven-skega Lloyda >Kneginja Olgac, ki so ga naši mornarji v Southamptonu že prevzeli. To bo po velikosti drugi parnik naše trgovske mornarice. Ima 14.350 ton, dočim jih ima  >Kraljica  Marija« 17.000.
— Pretirane vesti krožijo v zvezi s poškodbo, ki jo je dobil g. Rajko Kos na skakalnih tekmah v Planici, kjer je priletela vanj smučka Češkoslovaškega skakača Vrane. Po mneniu zdravnikov se ni bati komplikacij. Poškodovanec leži v Slajmarjevem domu in se zahvaljuje vsem, ki so se zavzeli zanj ter ga spravili v dom v Planici. Pravi pa, da so mu v domu SK Ilirije odklonili zimnico ali vsaj odejo za prevoz iz doma do ceste, kjer je čakal rešilni avto.
_ jx »Službenega Usta«. >Sružbeni list
kr. banske uprave dravske banovinec št. 23 z dne 20. t m. objavlja ukaz o proračunskih dvanajsttnah za mesece april, maj, junij in julij 1935, pojasnilo o amnestiji' in pomilostitvi, izpremembo odločbe o polozbi carine za koruzo, iavoaeno v Nemčijo odločbo občne seje državnega sveta po S 49 v aveari ■ I 339 uradniškega zakona, objave banske uprave o pobiranju ObamUh davščin in rame objave iz »Služ-bonin Novine
— 1000 praznih   stanovanj v Osijeku.
V Osijeku imajo okrog tisoč praznih stanovanj. Večja stanovanja 3 do 4 sob so prazna že nad leto dni, manjša pa pol leta. Ljudje se selijo na periferijo, kjer so stanovanja cenejša.
— Nev grob. Po dolgi težki bolezni je umrl v Celju zasebni uradnik g. Ivan Ri-har. Njegove zemske ostanke prepeljejo v Ljubljano, kjer bo pogreb jutri ob 17. iz kapelice pri Sv. Križu. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo, čez dan precej toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temepratura v Zagrebu in Splitu 16, v Ljubljani in Skop-lju 15, v Beogradu 14, v Mariboru 13, v Sarajevu 12, Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.1, temperatura je znašala 1.
— Samomor bolnega, stajresu V Zagrebu je ležal v bolnici 77-letni Janko čajko, ni ga je že dolgo mučila težka bolezen srca. Ker se mu je obračala bolezen na sl«J> še, je mož obupal nad življenjem in včeraj ponoči je skočil iz drugega nadstropja in si prebil lobanjo, da je obležal mrtev.
— Zakaj se nogavice tako hitro raztrgajo? Zato, ker jih prav ne perete Ne čakajte, da bi znoj razjedel nogavico, pe-rite jo pogosto in sicer v raztopini Schi-chtovega Radiona natančno po navodilu na drugi strani zavitka.
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešce kozarec »Franz Josefove vode«. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josefova grenčiea« izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova voda« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—Ij Odlikovana gojenka. V ponedeljek dopoldne je bila v okrašenem razredu trgovskega tečaja na liceju odlikovana gojenka tega tečaja Velena M e š e k za zasluge pri delu za Rdeči križ. Predsednik dr. Oton Fettlch ji je v navzočnosti funk-cdjonarjev Rdečega križa g. Kobala in Skalarja, učiteljskega zbora tega tečaja in vseh gojenk pripel po lepem nagovoru srebrno kolajno Rdečega križa tn izročil diplomo.
—<1J Tržišče za vrtna In poljaka semena je zdaj tudi na živilskem trgu, razen stalnega prostora za semenarje. Zdaj prodajajo tudi kmetice semena, ker smo pred sezono. Danes je bilo zlasti mnogo semena za korenje in salato, mnogo več kot ga moremo posejati v Ljubljani. Toda na trg prihajajo kupovat semena kmetje in so zadovoljni z lepo izbiro. Meščani kupujejo največ salatno seme. Zasebni aele-njadarji se že u dejstvu je jo na svojih vr-i?čkih, poklicni iz Trnovega in Krakovega pa že dostavljajo na trg razne novosti. Posebno mnogo je že berivke, zlasti v primeri z datumom, saj je po koledarju Se zima. Tu in tam jo prodajajo po 1.50 Din merico, v splošnem pa po 2 Din. Zelenjave je bilo vso zimo dovolj na tngn ln je bila tako poceni, da je meščanom nI bilo treba stradati. Sicer pa skrbne gospodinje varčujejo tudi pri zelenjavi, saj baranta-jo celo pri merici regrata, ki je po dinarju. Precej draga je zdaj cvetača, ki so jo še nedavno prodajali celo po 5 Din kg, 8 Din, zato je pa tem lepša. Tudi uvožena Spinača je še vedno po 8 Din kg, * baje ni nič dražja od domače, ki jo prodajajo na merico. Najbolj lahko gospodinje tolažimo z nizkimi cenami jajc, ki so zdaj ros poceni v primeri s cenami zimskih mesecev. Najlepša so po 1.25 Din par, kar pomeni, da so zdaj približno za 100 odstotkov cenejša. Vendar gospodinje rade kupujejo še cenejša jajca, ker se je pokazalo oni dan, ko je tržno nadzorstvo zaplenilo med svežimi jajci precej osuđenih ter je prodajalo 50 komadov za 10 Din. Gospodinje bi se s teple za ceneno robo, če bi prej ne posla.
—U Ceste v Rožni dolini so poglavje zase Izredno mnogo jih je za tako majhno občino, ki jih zato ne more urediti t rednimi proračunskimi sredstvi. To zimo je viška občina uredila na račun bednost-nega fonda del Večne poti in znižala klanec na Cesti XV. Zdaj sta obe cesti že tad i nasuti, a nasip bodo morali utreti vozovi sami. Na nekaterih cestah v Rožni dolini pa bujno uspeva plevel, kar je dobro znamenje, pomeni, da nimamo baš velemestnega prometa ter nam zato ni treba imeti tako hudih skrbi zaradi oskrbovanja. Kot primer takšne ceste je Cesta I., ki leži na meji mestne občine.
—lj Slavna junaka Pegam in Lamber-gar sta tudi ovekovečena v narodni pesmi. »Pegam in Lambergar« je junaška pesem starih kranjskih Lambergov, ki se je že v prejšnjem stoletju pogosto prepevala po vsej Gorenjski in vzdolž Save. Melodična črta, ki stilno spominja na sta-rorusko motiviko Glinke in Mursorgeke-ga, je tipičen primer malo ohranjene slovenske epike. Pesem je harmonizira! g. Matija Tome in se bo izvajala na koncertu Akademskega pevskega zbora 1. aprila v TJnionu. Vstopnice so že na razpolago v predprodaji na Univerzi v vratarjev! loži, lrjer naj si jih občinstvo čim prej nabavi.
—lj Svetiatev Petrovič in Grete Thei-mer nastopita te dni v filmu >Hišica v Grinzingu«. Ta film mora zabavati vsakega se tako razvajenega kinoobiskovalca. V njem je se največ one prave prastare šegavosti in zabave starega Grinzinga.
—lj »Srečno pot« želi slavna igralka Magda Schneider vsem onim, ki pridejo na njeno predstavo v petek ob 14.15. Ona se je namreč srečno zaljubila in sedaj potuje v samo Brazilijo. Od tam bo poslala vsakemu obiskovalcu njenih predstav nekaj zrn kave za seme tako, da bomo lahko kar doma pridelovali kavo. Ne po* zabite na to predstavo!
—lj Nujna potreba ureditve hodnika. Na Celovški cesti je urejen hodnik samo do mitnice. Naprej so si ljudje sami napravili stezo bb levi, kakor tudi ob desni strani ceste, kar kaže, da je tudi tam hodnik potreben in sicer prav zelo potreben. Posel se na cesti komaj morejo sproti ogibati avtomobilom, tramvajskim in drugim vozovom, zraven so pa navadno zaviti v prah. če se bo ros tlakovala cesta do Kranja, bo nujno potrebno, da ob cesti urede tudi hodnik za pešce.
—lj O Abesiniji bo predaval publicist g. dr. Stanko Jug jutri   21. t. m ob pol
21. uri v kemični predavalnici na realki pod okriljem društva »Tabor«. — Vstop svoboden.
—lj Udruženje jugoslovanskih inže-njerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, naznanja, da Una svoj XVI. redni letni občni zbor v sredo 10. aprila ob pol 20. uri v društvenem lokalu na Kongresnem trgu 1-K (poslopje Zvezda).
—lj Redni občni zbor ljubljanske sekcije JNU bo v nedeljo dne 31. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Pol ure prej bo v isti dvorani občni zbor zadruge »Novinarski dom«.
—lj Samarjanski tečaji pododbora Rdečega križa v Ljubljani. Nadaljevanje izpitov bo v četrtek dne 21. t. m. ob 19. uri v pisarni Rdečega križa v Delavski zbornici, vbod Čopova cesta.
—lj Orala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajca, izprašanemu optiku, Ljubljana, Stari trg 9. Ceniki brezplačno. S/L
Iz škofje Loke
— Za  Izvedbo  načrta  javnih    del v
škofjeloškem območju se bo vršil v petek
22. t m. ob 10. v mestni posvetovalnici sestanek sreskega odbora za javna dela, ki ga sklicuje sreeka izpostava. Sestanku bodo prisostvovali zastopniki vseh občin, razgovarjall pa so Ljdo le o najnujnejših delih.
— »Sodobni imperializem« je naziv zanimivemu predavanju, ki ga bo imel drevi v Sokol s kam dotnn predavatelj ZKD g- dr. Vrčon.
— Za ustanovitev društva jugosloven-
skih obrtnikov v škofji Loki se zavzema del obrtništva, včlanjenega pri škofjeloškem obrtniškem združenju. V tem smislu se je vršil nedavno sestanek v Prajercl ter so* si obrtniki tudi že izbrali svoj pripravljalni odbor. Kakšna bo bodočnost novo snujočega se društva, je pa trenutno se težko reči, ker ima akcija tudi svoje protivnike, zlasti iz vrst posameznikov is vodstva sedanjega združenja.
— Dvoje lepih predavanj smo imeli te dni v škofji Loki. Tajnik učiteljske šole g. Marjanovič je govoril o T. G. Masarv-fcu, v nedeljo dopoldne pa je govoril pred dobro zasedeno dvorano v Društvenem domu predavatelj SVD g. Lenard Prido is št. Vida nad Ljubljano, ki je strokovnja-ško obrazložil pomladansko in poletno res sadnega drevja, lepotic nega grmič ja in rož-vrtnic. Njegova bogata izvajanja so izpopolnjevale številne skloptične slike, tako da je podružnica SVD, ki praznuje letos lOletnioo svojega obstoja, s tem začetkom svojega jubileja svoj namen v polni meri dosegla.
— Nad 500 let star rokopis. V arhivih starološke dekanije so našli prejšnji teden zanimiv, nad 500 let star rokopis, pisan na kožen i co velike osmerke, v latinskem jeziku ln predstavljajoč del besedila iz shižibe božje. Pisava, ki izvira iz škofjeloškega samostana, je izredno skrbna, lična in čista, slasti pa krase list, ki je popisan ob straneh, lepe inicialke v različnih ž Ivah barvah, dočim je ostali tekst v črnem. Značilno je, da se je ohranil samo ta Ust.
— Spomini na zlate loške čase so sedanji loški sejmi, pa samo spomini . . . nič več! V soboto smo imeli najimenitnejši sejem vsega leta — bil je dan sv. Jederti, ki pa ni prinesel mestu prav nobenega presenečenja ali izdatne kupčije. Pa da bomo pravični: blaga je bilo razstavljenega izredno veliko po vsem Mestnem trgu ln po obeh straneh. Poleg robe, ki jo na sejmih ponavadi vidimo, so pripeljali tudi mnogo cvetlic, semenja in sadnih drevesc te vse okolice. Tudi stiha roba je bila dobro zastopana, ostalega blaga tz kovinske, tekstilne in vrvarske, klo-bučarske in slaščičarske stroke je bilo pa toliko, da bi bil sejem kar dodobra lahko založil vse oejmarje, ki so prispeli iz do-Kn, okolice in gorskih vasi. Pisano življenje se je zavleklo po mestnih ulicah tja do poznega popoldneva, potem pa se je zavila skorja Loka spet v staro enoličnost. Skoro bi rekli, da so zapisani taki sejmi počasni, toda neizogibni smrt:.
— Dom slepih v škofji Loki čaka otvoritve, ki pa po vseh znakih sodeč še ne bo kmata, pa čeprav si odbor pridno prizadeva, da bi preskrbel slepim miren od-počitek in zatočišče v lepi Strahlovi graščini. Z okrog 20 tovornimi avtomobili so navozili doslej v grad potrebno opremo, toda za najnujnejšo preureditev gradu, kakor bi ga sahtevale nove naloge stavbe, manjka gotovine, tako da 8 stvarjo
ne morejo naprej. Naše mnenje je, da je dom tolike socialne važnosti za velik del naše domovine, da bi se sredstva za njegovo preureditev na kakršen kol; način le morala najti.
— Električne luči pojo svojo pesem . . . Prejšnji teden smo zopet opazili, da se za vija mesto, ki Itak ni kaj prida razsvei Ijeno, sem In tja zopet v temo. Posamez ne luči namreč ne gore. Nekaj takega je bilo zopet včeraj zvečer, kar pa se nam ras ne vidi prav. Kakor rečeno, Be s naš> javno razsvetljavo niti malo ne moremo ponašati, pa je zato več kot neodpnstlji-vo, da od časa do časa se te luči ne gore . . .
Iz Trbovell
— Resnica o stampiljki. Na naše sobotno poročilo o aferi z nedovoljenim naročilom štampiljke Društva jugoslovenskib obrtnikov v Trbovljah s strani nekega tukajšnjega kandidata za skupščinske volitve sta te dni oba jutranja dnevnika »resnici na ljubo« ugotovila, da »imenovan; kandidat« ni v nobeni zvezi s štampiljke Ker napravijo taki nepodpisani popravki v nepoučeni javnosti vtis, kakor da naš^ sobotno tozadevno poročilo ne bi odgovar jal resnici, vabimo »imenovanega kandidata«, da pošlje našemu dopisniku toza devni lastnoročno podpisani popravek, če smatra, da naše poročilo o štampiljsk'. aferi ni  odgovarjalo resnici  odnosno da
Ljubljana, 20. marca. Kmalu bo minilo leto dni. ko je upravni odbor Kolesarske zveze Jugoslavije v Zagrebu osvojil zaključek ene svojih rednih sej o razpustu >Triglavske* podzveze (.prej imenovani pododbori). Motiviral jc svoj sklep s tem, da je podzveza v protipravil-ni in prešibki aktivnosti in da v Ljubljani
obstoja še podzveza »Ljubljana«, torej je brezpomemben obstoj dveh enakih pod-XVez. Pa tudi ob priliki razgovora sedanjega zveznega predsednika g. Mihanovića z bivšim ministrom za telesno vzgojo je slednji vprašal, kako neki da ima Kolesarska zveza v dravski banovini kar tri podzveze in bi ne bilo bolje, ko bi, kjer so za to c\nn\ pogoji, imela vsaka banovina le po eno podzvezo. G. Mihanović mu je tedaj obrazložil stališče kolesarstva v dravski banovini in rekel, da čeprav naj ima ta banovina eno podzvezo v Ljubljani, je iz strategičnih razlogov potrebna Se podzveza v Mariboru. Tako je ostalo pri tem sklepu in sledil je razpust »Triglavske« podzveze, v nji včlanjenim klubom je bilo pa sporočeno, da se lahko včlanijo v podzvezo »-Ljubljano«, oziroma mariborsko podzvezo. Seveda ni bil ta ukrep zveze po volji bivšim funkcionarjem razpusčene podzveze. Sledila je pritožba na bansko upravo dravske banovine, ki se je kmalu obrnila po zadevna pojasnila na upravni odbor zveze. Ta je s svoje strani banski upravi točno navedel razloge, po katerih se je moral poslužiti paragrafa 15. zvezinih pravil proti omenjeni podzvezi. Po tem odgovoru ni bilo razen brezpomembnih negodovanj posameznikov — simpatizerjev razpusčene podzveze — od nadležnih obla-stev nikakih informacij več. Že v minuli sezoni so aktivnejši kolesarji posameznih klubov, ki so bili včlanjeni v Triglavski podzvezi, prestopili v klube podzveze »Ljubljane« oziroma mariborske in tako nadaljevali svoje športno udejstvovanje.
O kolesarstvu v dravski banovini ne prav točno poučeni zvezmi krogi, misleč, dn vlada zaradi razpusta Triglavske pod-zveze v tej banovini precejšnja razprtija, po kateri bi bili najbolj prizadeti neodgovorni dirkači, so smatrali za potrebno, sklicati dne 17. t. m. v Ljubljani sestanek zastopnikov klubov obstoječe in razpusčene podzveze. na katerem naj bi se stališče enih in drugih temeljito razčistilo. Da bi se upravni odbor zveze še pred tem sestankom podrobneje porazgovoril z zastopniki bivše Triglavske podzveze, jih je pismeno pozval na eno svojih rednih sej v Zgreb, da tam povedo svoje stališče. Od prizadetih je bila udeležba na seji sicer obljubljena, a ni se izpolnila. Po nalogu zveze je nato podzveza »Ljubljana« o nameravanem sestanku opozorilo vse prizadete klube v lokalnem časopisju in minulo nedeljo so se res kmalu po deveti uri sestali številni zastopniki po večini iz klubov podzveze »Ljubljane«, med tem ko je prizadeta Triglavska podzveza bila zastopana le po svojem predsedniku g. R. Zalokarju in pa po tajniku g. Kepcu. Od upravnega odbora zveze je bil prisoten predsednik g. Mihanović. ki je bil obenem tudi glavni referent konference.
Po kratkih uvodnih besedah predsednika podzveze »Ljubljane« g. Batjela je g. Mihanović v jasnih obrisih na dolgo in široko razložil vse podrobnosti vzrokov, ki so dovedli do razpusta ter pozival prizadete, naj se, če mislijo sportski, pop rime-jo dela na tem področju roko v roki z obstoječo podzvezo. Klubskemu šovinizmu in uveljavljanju preživelega »jaza« mora biti konec, je nadaljeval predsednik, češ, to je tista rak rana, ki je naše kolesarstvo, L .j. za lovskim sportom eno najstarejših športnih panog na našem teritoriju, močno razjedala, da se ni moglo dvigniti do višje razvojne točke. Ni važno, kdo in kako je pred štiridesetimi leti vozil kolo, a važno je, kdo m kako goji ta sport v duhu časa, kajti to, kar je bilo nekdaj dobro, ni dobro zdaj.
Ko je g. Mihanović končal svoje uvodno pojasnilo, je prosil za mnenje prisotnega predsednika razpusčene podzveze g. Zalo-ker j a, ki Je odgovoril, da ni zveza prav ravnala s svojim ukrepom, češ, da so s tem prizadete stare tradicije slovenskega kolesarstva. Tudi s triptiki, ki služijo kolesarjem kakor motocikiistom za neoviran prehod preko državne meje, bi bilo oh ob-jtoju omenjene podzveze mnogo pomagano, pa tudi v marsikaterem vprašanju finančnega značaja, česar zveza doslej ni mogla izvesti. Rekel je dalje, da čeprav je zveza podzvezo razpustila, bo ta kljub temu nadaljevala svojo kolesarsko propagando, in sicer pod okriljem »Touring kluba«. G. Mihanović mu je pojasnjeval novo izdane osnutke zakona o sportu in p. e možnost kakor tudi nesmiselnost vsakršnih savijani izven Kolesarske zveze ter mu tudi ironično pripomnil, da glede trip-tikov bo zveze že poskrbela. $ pomirjujočimi besedami in s pozivom k medsebojne-
»imenovani kandidat« ni v nobeni zvezi | to afero. — Sicer smo pa pripravljeni podati javnosti tudi še nekatera pojasnila o
pismeni izjavi, ki jo je dal »imenovani kandidat« nekemu svojemu prijatelju, v kateri izjavlja, da prevzema odgovornost zaradi afere s štampiljko, ker da snu je naročimo pismo za štampiljko diktiral on — »Imenovani kandadat« se bo gotovo tudi še spominjal, kdo je na tem naročilneni pismu ponaredil podpis tajnika Društva jugoslovenskih obrtnikov v Trbovljah. — Javnost naj torej presodi, dali smo se v našem sobotnem poročilu o fttampiljsk* aferi obrnili na pravi naslov ali ne.
— Živinski  In  kramarski    sejem. V
ponedeljek Je bil t Trbovljah s pomlad a n skf sejem sv. Jederte. Od blizu tn daleč so pripeljali na sejem mnogo blaga, toda čeravno je na sejmišču kar mrgolelo ljudi, je bilo kupcev prav malo. Ljudje nimajo denarja. Tudi živinski sejem je bil živahen; mnogo živine, kupčij pa le malo. pa še te so bile sklenjene večinoma z mesarji.
— Lastniki dvokoles, ki še niso prijavili koles na občini, naj to takoj store, najkasneje pa do 31. L m., ker bodo sicer kaznovani.
— »Drzni plavač« bo prišel v nedeljo 24. in na praznik 25. t. m. na tukajšnji sokolski oder. Sedaj se vrše zadnje priprave za to s Bajno veseloigro, za katero vlada v dolini veliko sanlmanie
mu sodelovanju je govoril Se g. Smreka r precej živahno. G. Kopec spominja neke dolgove zveze napram Triglavski podzvezi iz leta 1931, s katerimi naj bi bile plačano tu<ii zvezi dolgovane članarine njihovih klubov, kar pa g. Mihanović zavrne s pro-tipojasnUl, češ da je bilo za razciščenje tega vprašanja dovolj časa in prilike, ki se je pa podzveza ni poslužila. Med tem zapusti g. Zaloker demonstrativno sestanek. G. Kepec pripomni še, da so taka dejanja zveze kvarna za razvoj kolesarstva in da se mu zdi čudno njeno postopanje ki najprej podzvezo razpusti, a jo nato kliče k posvetovanju, ter tudi on zapusti m- -stanek.
Po še nekaterih pojasnilih, tičočih se letošnjih zvezinih kakor tudi drugih prireditev, se g. Batjel zahvali zveztnemu predsedniku za sestanek ter istega zaključi. V bodre m razpoloženju in z zaupanjem v vodstvo našega kolesarstva so se naposled razšli zastopnik! ostalih koto^amkih kto-bov.
I ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« I i v Šiški. — Telefon 33-87 f
Premiera
prve amer. operete z Lilian Harwey
Moje ustne varajo
Partner John Boles, poznan iz operete »Rio Rita«
V dopolnilo nov Fozov zvočni tednik. Predstave v sredo in četrtek ob 7. in
9. uri zvečer
l V soboto:
ENKRAT   V   ž I V L J K N J U
Kette Nagy in Albach Retty
— Učiteljsko zborovanje v  Novem r»c stu. V soboto dne 16. t. m. je zboroval, v novomeški osnovni šoli učiteljsko sre ko društvo JUU. Udeležba je bila prav 1» pa. Ob 8. so obravnavali važna stanovska vprašanja odseki za obrt.  nada! j šolstvi vrtnarstvo  in  pedag.  upravna vprašanja nakar je ob 9. otvoril zborovanje dro it ve ni predsednik g. Vilko Menarti, k:  se j« v  svojih  uvodnih  besedah   spomnil   S.Mt • niče T. G. Masarvka ln njegovega 'lela z:i slovanstvo in vzgojo. Sle<iila so poročilu vseh omenjenih odsekov in so bili sprejet važni sklepi   Med drugimi se bo poglobi' sodelovanje med učiteljstvom in sre-kim kmetskim! referenti. Po situacij* k en* po ročilu, ki ga je podal g. Menard. ter va?. nih stanovskih dopisih je bil prečitan re ferat ge. Vodetove:   Naloge učiteljice na vasi, ki je zborovalcem ugajal. Končno je bilo sklenjeno prirediti    v    maju skupno učiteljsko  zborovanje  areafcUl učiteljskih društev:   Novo  mesto,    Žužemberk, ern<> nieljsko,  metliško  in  jastrebarsko   v 5V miču. S tem je bil dnevni red i/orpan ter je  g.   Menard   ob  12.   zaključil zborov« nje.
— Beštije v človeški podobi. V aapoi« novomeškega okrožnega sodišča so kršk oroinlki prignali štiri ubijalce.. To so sami mladi fantje, sinovi boljših posestnikov: Knkovec Alojz, Mikolič Janez, škodit Jože in Krevelj Julijan. Doma so Is vas: Rovišča pri Raki. Pred dnevi so na divja ški način pobili s koli sredi belega dne nn cesti, kilometer daleč od vasi Studenca. 601etnega rudarskega upokojenca Jakobu Ovsenika iz Sevnice. Moža je doletela smrt na dan svoje selitve v Dobravo pr. škocjanu. Priča napada je bila njegova žena in njen otrok. Voznika, ki sta spremljala oba vosa, natovorjena s pohištvom, pa sta si pravočasno rešila življenje z begom. Uverjena »ta bila, da se napadale) ne bodo lotih priletnega moža. Napadalci se aicer zagovarjajo s pijanostjo, kakor se izgovarjajo v sličnih primerih skoro vsi, pa jim ta zagovor pred sodiščem ne bo pomagal, ker je že kar preveč prišel v modo.
— Nagradno sobno streljanje priredi novomeška strelska družina v sredo 20 t m. in bo trajalo do 23. t. m. K streljanju bodo pripuščeni samo oni strelci, ki še niso bili nagrajeni.
Dober primer.
— Oprostite, gospod Sef, nikakor ne morem pročitati, kaj je napisano na listku, ki ste mi ga polotili na pisarno mizo.
— Napisal sem vam, da pišite raz-ločsierje.
Kolesarska zveza in Triglavska podzveza
Sestanek zastopnikov klubov obstoječe in razpusčene podzveze. —
Protest proti razpustu.
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 20. marca 1935
Ste v. 65
Georgij fiilin:
20
Počasna smrt
Roman.
Tako je minil teden od trenutka, ko »e je bil pojavil Kncrgaridn Ta čas je bil že dvakrat v ambulatoriju na pregledu. Na njem so našli bulasto obliko gobavosti in dali so mu zdravilo ki se ga pa ni dotaknil. Menil je, da zdravila niso za nič, a če niso za nič, ni vredno, da bi se človek ukvarjal z njimi in nadlegoval še druge. Ne samo napram zdravilom, temveč tudi napram svoji bolezni je zavzemal Kurguzkin zaničujoče stališče. Morda zato, ker ga bulice niso posebno vznemirjale, rane na telesu se mu pa še niso bile odprle. Naj bo že kakorkoli, Kurguzkin se skoraj sploh nd smatral za bolnega. Bil je povsem ravnodušen ne samo napram besedi gobavost, temveč tudi napram bolezni sami in bolnikom, kakor da mora vse tako biti, kakor da je bilo to že vse davno določeno, vnaprej usojeno in da je moralo obstojati med ljudmi kakor tisočere druge neprijetnosti. Petji se je zdelo, da je Kurguzkin velik čudak. Kaj je to pri njem: visoko razvita volja, stoječa nad strahom ali moč navade, ki je vzgojila ravnodušnost napram bolezni, pred katero se je treslo človeštvo vseh časov in narodov in pred katero se še trese. Ali je pri tem človeku visoko razvita notranja kultura ali je pa to samo nevednost?
Na ta vprašanja Petja ni našel odgovora. Pisal je torej svoj dnevnik in ni ga motilo, da je v sobici še en človek, kakor ga je motilo, ko je stanoval z njim Arljuk. Kurguzkin mu ni bil v nadlego, ko je odprl svoj zvezek in vzel pero v roke. Kurguzkin si je v takih trenutkih prizadeval, da bi ne motil tišine in ne oviral Petjine pozornosti, kajti kazal je veliko spoštovanje do njegovega početja,
Tako sta preživela v prijateljstvu in slogi tri tedne. V teh treh tednih si je bil pridobil Kurguzkin v vsej naselbini gobavcev popularnost, kakršne ni užival še nihče pred njim. Obračal je nase pozornost prebivalcev naselbine s svojo žalostjo, s svojim prizadevanjem storiti vsakemu kaj prijetnega, vsem ustreči, biti z vsemi prijazen in obziren. Prvo, kar je storil, je bilo, da je okrasil niso številka osem s ptičjo kletko. Kletka je bila zelo všeč stanovalcem hiše številka dve in Kurguzkin je napravil tudi za to hišo kletko. Kmalu so visele ptičje kletke na vseh hišah naselbine.
Prve dni se je Kurguzkin potikal po naselbini, dolgo je stal pred poedmimi htefl-mi in jih ogledoval, opazoval ljudi m hodil tudi na dvor zdravih. Njegovo pozornost so vzbujali stroji, živina, poslopja, ves gospodarski inventar naselbine Nekoč je odšel v stepo in dolgo je
hodu tam, po povratku je pa dejal Petji:
— Zemlja je ta močna, Tmpnitna zemlja je to.
Kurguzkin se je nekam posebno zanimal za naselbino gobavcev, kakor se ni zanimal Še nihče. Vse prebivalce dvora bolnih po vrsti je izprane val, kako se tu živi, koliko mora imeti človek denarja in kaj more početi, če se preseli sem.
Povedali so mu, da ni treba imeti nobenega denarja, ker skrbi za bolnike državna blagajna in da se tudi ni treba ukvarjati z nobenim delom, ker so tu sami bolni ljudje, a delo bolnih ljudi ni fcdove kaj vredno. Če je kdo zmožen dela, pa lahko dela poleti na polju. Kakšno je življenje gobavcev? Sama bolest. Drugače je pa hrana dobra in preskrba kakršna je pač potrebna.
— Kaj oe tn res nihče ne ukvarja z nobenim delom? — se je čudil Kurgnz-
— Če maš kakšno obrt, se lahko pecaš z njo, to je tvoja stvar, silil te ne bo nihče.
KiirgWikin je sprejel to pojasnilo z nezaupanjem, kakor bi si mislil, da se ljudje iz njega norčujejo. Zakaj bi državna blagajna ljudi hranila in oblačila? Zakaj zastonj? Koncem koncev se je le prepričal o tej neverjetni zadevi in prišel je do zaključka, da se da živeti v naselbini gobavcev celo bolje, nego v vasi Toda kaj naj počne človek brez dela?
Kurguzkin je bil brez dela ves nesrečen. Brezdelje ga je težilo morda se bolj kakor bolezen. Smeti in trava okrog hiše številka osem mu niso dale miru, dokler jih ni odstranil, vse je lepo pome-tel in spravil v red tako, kakor da se pripravlja na sprejem komisije. Potem se je lotil spravljati v red pota in stezice na dvpru bolnih. Nesnage ni mogel trpeti in vedno je nekam hotel, vedno se mu je nekam mudilo, neprestano si je kaj izmišljal.
Nekoč je dejal Petji:
— Dolgočasno je tu, Pjotr Leskan-drič, ljudem tu ne more biti prijetno. Najhujše je pa, da človek nikamor ne more oditi.
— Seveda, tu ni tako kakor v mestu, — je menil Petja, — V mestu so gledališča, kina, mnogo ljudi m povsod se lahko človek izprehaja, a tu nima kam
hoditi
Nekoč je Petja vprašal Kurguzkina:
— Kje pa imate svojega sod ruga, striček Kuzmo?
— Svojega sodruga? Saj to ni noben moj sodrug, Pjotr Leskandrič, to je samo moj dobrotnik in zaščitnik.
— Kdo pa je to?
— I prav tak človek, kakor jaz, tudi gobav, samo da se muči s svojo boleznijo že šest let in muči se kakor na ognju.
K ženitvi
gluhonemega inSanta
Žcuinova mati in nevestin oče nista poslala nobenega
portHfnrpi davila
Poročali smo že, da se je poročila hči grofa Rogera de Dampierra in princese Vittorie de Poggio-Suasa Emma-miela z donom Jaima de Bourbon, vojvodo de Segovie, cžrugoroj enim sinom španskega kralja. Nevesta je vitka čr-nolaska, visoke postave m skoraj klasične lepote, ženin je tudi visoke postave, čudovito podoben svojemu očetu zlasti po naprej štrleči spodnji čeljusti, karakterističnem nosu in vseh znakih bourbonske elegance.
Inlant je menda že od rojstva gluhonem, kar ga pa ne moti, da bi ne govoril z ljudmi o vsem, kar ga zanima, ali da bi ne razumel skoraj vsega, kar se govori okrog njega. Svojo nevesto je obdal z veliko pozornostjo in pomagal ji je pregledovati krasna poročna darila, ki sta jih dobila v veliki plesni dvorani palače Ruspoli. Don Jaime je dobil tako kakor njegova sestra infant-ka Beatrix od svojega očeta petino draguljev, podedovanih po kraljici Mariji Kristini, med njimi tudi krasno ogrlico iz belih in črnih biserov, diadem skoraj pravljične vrednosti ter demantni in sa-frrni nakit, ki je vzbujal občudovanje množice svatov. Na svatbi je bilo nad 2000 povabljenih.
Kralj Alfonz XTTT. je dal bodoči in-fantiki prekrasen nakit, princesa Vit-toria pa svoj rodbinski nakit. Pač pa mfantov« mati in nevestin oče ndsta poslala nobenega darila in tako je bila še bolj poudarjena njuna odsotnost. O sistematičnem odtujevanju španskih kraljevskih zakoncev krožijo zdaj najrazličnejše vesti. S španske strani se trdi, da je Alfonz XIII. sicer sam zelo vihrav lalikoživec, vendar je pa ogorčen nad svojo ženo zaradi frivoLnosti, ki je ne skriva odkar je zapustila španski
prestol, v cigar sijaju je bila prava sužnja španskega ceremonijela. V londonski družbi, kamor zahaja španska kraljica, pa trdijo, da kraljica Vittoria ne more odpustiti svojemu možu zakonskih grehov iz preteklosti in da se ne strinja s porokami svojih otrok, čeprav bi šlo za poroke iz ljubezni, ne pa po treznem prevdarkri.
Nevestin oče grof Roger de Dam-pierre je izključen iz rimske družbe, odkar je zapustil svojo ženo in otroke, da bi lahko nemoteno živel v Parizu z lepo plesalko Rahno. Dočim je bila poroka infantke Beatrbc pred šestimi tedni velika španska monarhisticna svečanost, je bila poroka dona Jaima samo monden dogodek. Kardinal Segura, ki
je poročil gluhonemega infanta z lepo konteso, se je vzdržal to pot vsakega političnega komentarja in svoj slavnostni govor je omejil na običajno cerkveno pridigo. Italijanski kralj in kraljica poroki nista prisostvovala
Dve ljubavni tragediji
V Brnu sta se odigrali dve pretresljivi ljubavni tragediji. V ponedeljek zjutraj so našli mrtvega namestnika generalnega prokuratorja Antoni na Vaga ča. Ležal je doma na postelji, na di-vanu pa neznana dama. Vagač je bil že mrtev, damo so pa prepeljali na kliniku, kjer so spoznali v nji 421 etno profesorjevo ženo Boženo Rvšankovo. Va-gačevo truplo so prepeljali v zavod za sodno medicino, kjer so ugotovili, da je bil zastrupljen. Vsi znaki kažejo, da gre za skupen samomor iz nesrečne ljubezni Ni pa tudi izključeno, da en zaljubljenec ni vedel za namen drugega zastrupiti se in da ga je on zastrupil. Rvšankova se je v bolnici zavedla, pa ni hotela ničesar povedati Samo sestri, ki ji je stregla, je povedala, da je za-vžila 10 praškov veronala, toda prvi znaki so kazali na zastrupi j en je s kislino.
Druga tragedija se je odigrala tudi v ponedeljek. Faktor Friderik Stude-nik je s sekiro ubil svojo ženo Leopol-dino, potem se je pa napil lizola in se obesil. Zakonca Studenik nista imela otrok. Vzrok tragedije ni mogla biti beda ker Študentk je dobro zasluzil. Bil je pa že dolgo živčno bolan, razburjen in nesrečen. Z ženo sta živela v najlepši slogi. Da bi si pomiril živce, je zadnje čase užival zelo mnogo opija, toda bolezen se mu je vidno slabšala.
Otok, kjer ni suhih žensk
Na otoku Cypru domačini in Arabci še sedaj kupujejo svoje žene, Če smemo verjeti poročilom francoskih listov. Tam je veselje biti oče za možitev godne hčerke. Nobene dote jI ni treba dati, nasprotno, oče se lahko veseli, da bo dobil za hčerko bogato odkupnino, posebno če je lepa. Samo za nekaj morajo skrbeti očetje, da se namreč njihove hčerke pred možitvijo čim bolj zrede. Nevesta se ceni samo po teži. Nobena lepota, domača vzgoja znanje tujih jezikov, izurjenost v gospodinjstvu ali v kuhi ne igra nobene vloge, važna je samo teža. Cim debelejša in krepkejša je bodoča žena, čim več tehta, tem več se plača za njo.
Za vitko, mršavo hčerko dobi oče največ 1000 frankov, pa Še pri tem mora sam malo pritiskati na tehtnico, da dokaze kupcu, da njegova hči ni tako lahka, kakor se zdi. Za dobro re-jeno hčerko pa dobi oče tudi 6000 frankov. Zato na otoku Cypru ni nobenega govora o ritmiki in telovadbi, vitke ženske so tam zelo redke, v časteh so samo debele, zavaljene. Kdor ima rad take ženske, naj se kar napoti na otok Cyper, kjer lahko kupi ženo na vago.
Denar močnejši
od principov
Zakrknjenega starega samca, ki mu pot skozi življenje ni postlana z rožicami, saj životari kot brezposelni s skromno podporo, je spravila v hudo zadrego originalna oporoka njegove čudaške tete iz Anglije. Gre za priletnega samca Gallaghata iz New Yorka, ki je nenadoma zvedel, da mu je umrla v Londonu teta in mu zapustila 20 milijonov, toda pod pogojem, da se do leta 1938 oženi. Gallaghat, mož principov in filozofskih nagnenj, stoji pred težko odločitvijo. Odločiti se mora za prelom s svojo protižensko in protizakonsko teorijo ah pa odpovedati se bogati dedsči-nft,
To pa še ni vse, kajti srečni dedič je prepričan, da bo že prihodnje leto konec sveta, pa bi rad milijone, ki mu jih je zapustila teta, vsaj deloma zapravil. Sklenil je odpotovati v Anglijo in si poiskati ženo, ki bo znala omajati njegove nazore in mu omogočila, da pride čim prej do tetinih milijonov. Ljucrje smo pač taki, da nobeni principi niso dovolj močni, da bi jih ne omajal denar.
V kavarni.
— Kako to, gospod urednik, da ste danes tako dobre volje?
— Zato, ker sem izšel brez zabavne priloge. Žena je namreč morala ostati doma
Ueetai pogrebni uvod
t
Občina Ljubljana
V globoki žalosti naznanjamo, da je nas srčnoljubljeni soprog:, oče. stari oče, brat. stric, svak in zet, gospod
đt\h
zasebni uradnik
dne 19. t. m. po dolgotrajnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno preminul.
Nepozabnega pokojnika prepeljemo iz Celja v Ljubljano, kjer se vrši pogreb v četrtek, dne 21. marca ob 5. uri popoldne iz kapelice pri Sv. Križu na pokopališče isto tam.
Celje-Ljubljana, dne 20. marca 1935.
Žalujoče rodbine: RIHAR — ČESNIK — PERME
MALI OGLASI
vseh malih oglasih velja oeseda 60 para, davek Din Z.— n a j manjši znesek za mali oglas Din 5.—. davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah  — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba Driloziti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo
PRODAM
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
PRŠILNICE
parne lokomobile, traktorje itd. prodam. — šefer, Zagreb, Klao-nička 6.
Beseda 50 par, davek 2 Din NajmanjSi znesek 7 Din
SESALKO ZA VINO
kupi Verbič, Logatec.
ZAHVALA
Ob smrti našega predobrega soproga in papana, gospoda
RLPA PRISTOU-K st.
soieSa tvrdke Pristou & Bricelj, predsednika
odborov, posestnika itd«
Okrožnih
smo prejeli toliko izrazov in dokazov sočutja, da se žal ne moremo vsakomur posebej zahvaliti. Zato smatramo za svojo dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti, zlasti pa velja naša zahvala pevskima društvoma >Slavec< in s-Krakovo-Trnovo« za ganljive žalostinke, Ljubljanskemu Sokolu za spremstvo, CMD, Jadranski Straži, Zvezi ribarskih društev, mengeški godbi, ki je bila zastopana z deputacijo, kakor tudi vsem številnim drugim društvom in d epu taci jam.
Častna dolžnost je, da se zahvalimo tudi za iskrene poslovilne govore pri odprtem grobu podpredsedniku Zbornice za TOI g. Rebeku, generalnemu tajniku TPD g. Pogačniku za JS in podpredsedniku Okrožnih odborov g. Igliču. Prisrčna hvala tudi darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, kakor vsem onim, ki so nam poslali pismene izraze sožalja.
Naposled se zahvaljujemo tudi čč. sestrama Karmeli in Bernardi, ki sta mu požrtvovalno stregli v času njegove težke bolezni, a posebna zahvala gre tudi zdravnikoma dr. Merčunu in dr. Volavšku, ki sta mu lajšala njegovo gorje. Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi šentjakobskemu župniku g. Barletu za njegove obiske i. dr.
Ljubljana, dne 20. marca 1935.
ŽALUJOČI OSTALI
SLUŽB t
Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
PEKOVSKEGA POMOĆNIKA išče pekama Noč, Slovenski Javornik, Gorenjsko.
FOTOGRAFA (-ENJO) sprejme Bavec, Brežice.
NlPMMICMNl
Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
LEPO POSESTVO
naprodaj. — Natančneje: Cer-njavič, St. IIj.
PRODAM HIŠO
4 stanovanji. — Vprašati: Gostilna Horvatič, Tezno, Maribor.
V KRANJU
prodam novo enonadstropno hišo (prizidek), šesto ječo iz velikega lokala in kompletnega stanovanja s kopalnico ter ev. tudi nekaj dvorišča — Delno: knjižice Zadružne Gospodarske in Mestne v Kranju. — Naslov v upravi »Slov. Naroda« pod -Takoj 1004<.
IK
Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
ZA M AL DENARJA
DOST MTJZKE!
Plošče, gramofone, izposojamo, zamenjavamo, prodajamo m kupujemo. — ELEK-TROTON d. z o. z. pasaža nebotičnika.
Prima športne suknjiče
a Din 98.—, pum parice, modne hlače itd. — kupite zelo ugodno pri
PBLSKKRJIJ, LJUBLJANA. Sv. Petra C 14
IZJAVA.
Podpisana Rožnik Frančiška, posestni ca iz Dobrunj izjavljam, da preklicujem in obžalujem obdolžitev, ki sem jo izrekla o Justini Trtnikovi iz Zadvora.
V Ljubljani, 16. marca 1935. Rožnik Frančiška iz Dobrunj.
1086
KAVARNA STRITAR vsak večer koncert 27/L
NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v Specijalni trgovini
RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg fttev. 2, kjer vam jih tudi st rokovnjaško izvrši. 26/L
50 PAR ENTLANJE,
ažuriranje, plisiranje, vezenje zaves, monogramov, izdeloval-niča perila. — >JUUANA<, Ljubljana, Gosposvetska cesta (v bližini Slamiča). 21/L
NAMOČENA POLENOVKA
se dobi pri I. Buzzolini. Lingar-jeva ulica (za škofijo). 1083
BANČNE VLOŽ. KNJIŽICE nakup in prodaja: Poslovni zavod d. d., Zagreb, PraSka ulica br. 6/n. Tel. 38-38.
SEMENSKI GORENJSKI KROMPIR
»ONE IDA« m > ROŽNIK« — dobavlja Kmetijska okrajna zadruga Kranj. 1039
Makulatunti papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda", Ljubljana. Knaflieva ulica štev. $
Mag. št. 1/5, št. 13.110/35 z dne 14. marca 1935.
RAZŠLA*
Na osnovi §§ 7. in 25. zakona o zdravstveni zaščiti učencev z dne 12. septembra 1. 1930, §§ 56., 57. in 58. zakona o narodnih šolah z dne 9. decembra 1929, § 1. pravilnika o delokrogu zavodov za zdravstveno zaščito mater in otrok z dne 31. maja 1930, 6L 1. in 2. pravalnika o zdravniških pregledih učiteljev in učencev narodnih in srednjih šol z dne 4. decembra 1930 in čl. 1. pravilnika o zdravniškem pregledu otrok za sprejem v šole za nezadostno razvite in defektne otroke in o dolžnostih zdravnika v teh šolah z dne 19. aprila 1932,
VABI
fizikat mestnega poglavarstva v Ljubljani, da se nepreklicno do 1. aprila 1935 javijo gluhonemi, slepi in pohabljeni ali njih zastopniki, oziroma varuhi otrok v predšolski dobi (do 8. leta) in v soboobvezni dobi (do 17. leta), bivajoči v Ljubljani. Prijavo je izvršiti med uradnimi urami od 10. do 13. ure v pisarni mestnega fizikata.
Neupoštevanje tega povabila se bo kaznovalo po kazenskih določbah navedenih
zakonov. _
Predsednik: Dr. VLADIMIR RAVNIKAR 1. r.
Urejuje Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo In Lnseratm del lista Oton CnrtstoL — Val v Ljubljani