sLovensk*
"Tu volili smo sami si kneza: kmet sam mu dajal je oblast; narod sam iz o ebe mu izročil moč žezla in krone je čast.."
(Anton Aškerc)
LETNIK XXXIX - VOLUME XXXIX;
MAREC 1988
ŠT. 3 NO. 3
PRIČEVALCI SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
i
1: II
"Mortuo autem Boruth... Caestium iam Christianum factum ducem fecerunt.."
Conversio Bagoariorum et Carantanorum
Zgodovinski knežji kamen,stoletja simbol slovenske demokracije
"....Na tem kamnu sedi kmet...Okoli njega vidimo veliko množico ljudi.Takrat se približa iz nasprotne strani travnika KNEZ v spremstvu plemičev v vijoličastem oblačilu.Zdi se,da nihče v knezovem spremstvu ni vreden časti,razen kneza samega, ki po zunanjosti sliči kmetu.Njegova obleka,klobuk in ževlji so kmečki....Ko ga kmet na kamnu vidi prihajati,ga nagovori v slovenskem jeziku—Korošci so namreč Slovani-,': "Kdo je ta, ki ga vidim prihajati tako samozavestno?"Okoli stoječi mu odgovorijo,da je to gospodar dežele.
Očevidni opis:Aeneas Silvius Piccolini, poznejši papež Pij II.v Cosmographia .
/1464/
Leta 1414. 18.marca je bilo na Gosposvetskem polju zadnje ustoličenje po starodavnem slovenskem obredu.Ob tej priliki je bil ustoličen nadvojvoda Ernest Železni.,.,
Neizpodbitni dokazi slovenske državnosti iz dni, ko so slovensko zgodovino pisali meč in neuklonljiva volja naših prednikov.
Ta doba pa je vsled politične prisile,orientacije, večkrat namerno napačno,pristransko prikazana in tolmačena,
Upravičeno pričakujemo,da bodo objektivni slovenski zgodovinarji to dobo slovenske državnosti,na osnovi Že več ali manj znanih in dalje,še ne odkritih zgodovinskih dokumentih,pravilno obrazložili in pojasnili slovenskemu narodu v prid in ponos!
....." na vznozju koroškega hriba,v bližini cerkve sv,Petra
stoji ljamen.na katerega sede kmet-svobodnjak,kateremu pripa da ta Čast po dedni.pravici".
Johannes Victoriensis
....knežji kamen je danes v muzeju v Celovcu....
Opombe pod slikami so vzete iz knjige:
"INSTALLATION of the DUKES OF CARINTHIA " by Dr.Joseph Felicijan,
"Čest i hvala Bogu vsemogočnemu, iže stvori nebo i zemljo, da dal jest nam i dežele knez i gospod
po našej volji!"
sLavensk*

FOR A FREE SLOVENIA
Subscription rates
$15.- per year	i
J I.25 sinqle issue'
Advertisement: 50C per apate I i ne
Owned and published monthly bySlovenian National Federation of Canada.
Lastnik in izdajatelj Slovenska Narodna Zve« v Kanadi
frtti Eudid Ave.. Toronio. ON M6G 2T5
Edited by Editorial Board
L'rejuje konzorcij Slovenske Drtave
Zastopnika:
Manin Duh	Ludvik Ja[nnik
Calle 105, No. «11	79 Watson Ave.
Villa Ballester. Argentina	Toronto. ON M6S 4E2 Canada
Letna naročnina znata: Za ZDA in Kanado S za Argentino in Braziliio po dogovoru Anglija. Avstrija. Avstralija. Francija, italija in druge države $12 US. Po letalski poiti po dogovoru
Za podpisane članke odgovarja pisec Ni nuino. da bi se avtorieva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva m izdaiatelja
Okarantanski
državnosti...
V zadnjem času se po slovenskem tisku spet omenja slovenska državnost. Navajajo jo tudi sodelavci znamenite Nove revije, ki so prispevali svoje razprave in študije za sporno številko 57 tega glasila. Toda pri vseh njihovih prispevkih gre bolj za filozofiranje o slovenski samobitnosti na podlagi lastnega jezika in kulture, za ponavljanje imen kakor Prešeren, Trubar ali Kocbek, kakor pa za resničen zgodovinski in pravni prikaz temeljev slovenske državnosti.
Slovenska državnost ima svoj začetek na Koroškem, ali bolje v nekdanji Karantanijl. Neverjetno pa se zdi, in vendar je res, da je ta Karantanija nekakšen trn -v peti zgodovinopisju; ne le nemškona-clonalnemu, temveč tudi uradnemu slovenskemu.
Ko raziskujemo razmere, v katerih se je pred prvo svetovno vojno oblikovalo slovensko zgodovinopisje, pridemo do zaslužne osebnosti Fr. Kosa, ki je v letih 1902—1920 objavil štiri knjige Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku. In ko prelistujemo njegove komentarje k objavljenim listinam, nas preseneti njegova trditev že za takratni čas: da so bili Slovenci podložni Obrom in da so z njihovo pomočjo naselili Vzhodne Alpe, itd. Vendar nam o kaki podložnosti Obrom ne poroča noben zgodovinski vir.
Še več! Sam Fr. Kos ugotavlja: ... Slovenci so se dalj časa kaj svobodno gibali pod obrsko nado-blastjo ... Postopali so dostikrat tako, kakor da bi bili popolnoma samostojni... zgodovinski viri poznajo pač slovensko pokrajino in slovenski okraj, ne pravijo pa, da bi bila to obrska pokrajina ...
Te navedbe so prav v protislovju s trditvijo o podložnosti Slovencev Obrom, saj je znano, kako so ti tlačili podložna ljudstva, jim odvzemali bojni plen in jih gnali v prve bojne vrste proti nasprotniku itd. Le Slovencem naj bi pustili, da bi postopali, kakor bi bili samostojni?!
Očitno je, da gre v takih protislovjih za nek kompromis, toda za kakšen? Do nemškonacionalnega zgodovinopisja Fr. Kos pač ne bi imel obzira. Imel pa bi ga, in ga, kakor vse kaže, tudi je imel, do češkega. Zakaj češki zgodovinarji že takrat, kakor tudi danes, ne priznavajo slovenske Karantanije kot prve slovanske države, temveč le Veliko Moravsko. — Poleg češkega pa je bilo tudi hrvaško zgodovinopisje, ki je že takrat slavilo svojo hrvaško državno oz. zgodovinsko pravo, na čigar temelju naj bi se združili vsi Južni Slovani. Tudi temu se ni smelo vzeti prvenstva, in tvegati polemike, saj so mo-
Nas tednik (U12,), Celovec 1987
rali biti takrat Slovani zaradi nemškonacionalnega pritiska složni.
Očitno zato so Karantanijo sprva prikazovali kot podložno Obrom, za'kneza Boruta naj bi bila nekaj časa samostojna, a le kratkotrajno; premalo, da bi lahko razvila svojo državnost. Potem pa je spet prišla pod nemški jarem. Zakaj pridružila da se je Ljudevitu iz Slavonije v protifrankovskem uporu, in kot povračilni ukrep naj bi Franki odstranili Karantancem domačega kneza in plemstvo. V Karantaniji da so po 820 zavladali „grofje Bavarci" (B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda II, Lj. 1965, str. 5).
Toda zgodovinski vir, znana Conversio, govori povsem drugače: ne grofje (comes), temveč vojvode Bavarci (duces Bagoarii) so zavladali za slovenskimi knezi. — Gl. Fr. Kos, Gradivo I, štev. 311.
To pa je seveda povsem nekaj drugega. Vojvoda je bil vladar, grof pa le kraljev uradnik. Vojvodina in njena organizacija je torej ostala. In povsem polnoveljavno zaživela, ko je potem kot vojvoda nastopil Arnulf, sin kraljeviča Karlmana In Liutswinde, Karan-tanke (876). Kasneje je postal kralj (887) in tudi cesar (896). Če bi bila karantanska vojvodina res zrušena, potem ne bi ostalo vse do 16. stol. ustoličevanje vojvod v slovenskem jeziku oz. po slovenskem kmetu, na čemer je vztrajalo plemstvo, ki naj bi bilo menda nemško; ne bi ostala do začetka 13. stoletja tudi veča kot vsena-rodni državni zbor, pa kosezi, župani, vaška srenja itd. Ne bi bila omenjena „institutio Sclavenica" kot slovensko pravo, temveč le kaka lex Alamannorum ali lex Ba-variorum.
Koroškonemško zgodovinopisje hoče videti seveda le nemško pravo v Karantaniji, trdeč da je bila najprej le upravna vojvodina (Amtsherzogtum) in da je šele leta 976 postala prava vojvodina. Zato je leta 1976 tudi slavilo „tisočlet-nico" Koroške. Resnico pa je treba očitno poiskati vmes med obema ideologijama, nemškonacio-nalno in panslovansko.
ŽUPNIJSKA HRANILNICA in POSOJILNICA "SLOVENIJA"
Vam nudi razne finančne usluge: Posojila za hiše, avtomobile, potovanja, študij itd. Vaši prihranki pa se obrestujejo po najvišji možni stopnji.
POSLUŽITE SE NAŠE SLOVENSKE FINANČNE USTANOVE!
URADNE URE na 618 Manning Ave. Toronto	Tel.: 531-8475
Torek — sreda_ 10 a.m. — 3 p.m.
Četrtek — petek_ 10 a.m. — 8 p.m.
Sobota_;_ 10 a.m. — 1 p.m.
na 739 Brown's Line, Toronto	Tel.: 255-1742
Torek — sreda_ 10 a.m. — 3 p.m.
Četrtek — petek_ 12 pm — 8 p.m.
Sobota_ 10 a.m. — 1 p.m.
v Hamiltonu pri sv. Gregoriju Velikem	Tel.: 561-9952
Vsak petek od 4h do 8h zvečer. Hamilton:	Sobota 10 am - 1 pm
^Ltoiog - nacionalni simbol Slovencev
Kdo izmed nas ne pozna znamenite pripovedke o Zlatorogu? Toda kdo obenem tudi ve, da gre v tem primeru za nacionalni simbol Slovencev? In sicer za enega od mnogih, verjetno celo najlepšega?
Ko je kranjski politik K. Dežman objavil leta 1868 prvič to ljudsko zgodbo iz Trente, še nihče ni slutil, kakšen biser je otel pozabi. Vendar bi zgodba ostala samo ena izmed mnogih, da je ni nemški pesnik R. Baumbach, ki seje dalj časa mudil v Trstu in na Bledu, predelal v nemško pesnitev, vendar z izvirnim imenom "Zlato-rog", ohranil pa je tudi pristno slovensko okolje, z imeni Triglav in Trenta, ter slovensko Špelo, Jakom, Katro ipd. V nemškem kulturnem svetuje pesnitev Zlatorog požela neverjeten uspeh. Zaslovele so Julijske Alpe, iz katerih je prihajala. Naklada pesnitve, ki je izšla prvič 1875 v Leipzigu, pa je v več izdajah že na pragu tega stoletja dosegla nad sedemdeset tisoč izvodov, pozneje nad sto tisoč. Že leta 1886 je slovenski pesnik A. Funtek prestavil nemškega Zlatoroga na mojstrski način v slovenščino, kar je navdušilo slovensko izobraženstvo. Pozneje ga je A. Aškerc predelal v dramo, J. Abram v ljudsko igro, V. Parma pa v uspelo opero (1920).
Že 1885je izšel tudi češki prevod, leta 1907 poljski, leta 1930 italijanski, leta 1931 lužiško-srbski in leta 1937 tudi srbski. Zlatorog je kot slovenski simbol osvojil kulturni svet Srednje Evrope.
Kar nas tokrat glede te pripovedke zanima, je predvsem simbolika Zlatoroga. Vsi slovstveni kritiki so si namreč edini v tem, da segajo prvine v njej daleč nazaj v indoevropski čas. Zgodbe o zlato-rogih živalih poznajo namreč vsi narodi,- od Evrope do Indije, pozna jih tudi antični svet.
Zlatoroga žival je glasnik sončnega božanstva. V vseh starih bajkah so rogovi prispodoba sončnih žarkov, celo v Sv. pismu (Mojzes ima rogato obličje, kar pomeni, da
je razsvetljen). Zlata barva sama pa pomeni sončno svetlobo, tisto prvino, v kateri biva bog. Odtod je zlata simbolika prešla tudi na stare templje, ki so imeli zlate strehe in strope ter zlata vrata, kakor tudi bogoslužno posodje. -Zlatorog pa je beli kozel z zlatimi rogovi. In bela barva je spet barva svetlobe, čistosti in prazničnosti.
Vendar je simbolika Zlatoroga še mnogo zanimivejša, ko pridemo do tistega motiva v njej, v katerem nastopi divji lovec, ki bi rad ustrelil tega zlatorogega kozla, prišel do njegovih zlatih rogov in s tem do bogastev oz. zakladov v gori.
Že iz Indije, Sibirije, antične Grčije in od drugod nam je znan namreč prizor, v katerem bog noči in viharja kot divji lovec strelja na zlatorogo žival (sončno božanstvo ali njegov glasnik).
To je prastara predstava o boju med silami luči in teme, prikazana kot divji lov. In prispodoba tega lova se ponavlja v številnih antičnih zgodbah ter potem v srednjeveških svetniških legendah. Najpogosteje je ta zlatoroga žival vsem poznani jelen, npr. v legendi o sv. Evstahiju, sv. Hubertu, sv. Osvaldu in še kom; jelen, ki se pred lovcem (poznejšim svetnikom) obrne in ima med rogovi križ ali hostijo. S tem spreobrne divjega lovca.
Pri slovenskem simbolu Zlatorogu pa je ta kozmični lov upo-
dobljen v prizoru, v katerem gre trentarski lovec nad zlatorogega belega kozla, strelja nanj in ga zadene. Toda Zlatorog použije čudežno zel in v hipu ozdravi, ter potem sune trentarskega lovca v prepad. Zato, ker si je človek drznil dvigniti prst na sveto žival, pa ta božji maščevalec opustoši še sončne pašnike pod Triglavom, kar _ pomeni kazen za človeški rod. - Ta prizor nas zelo spominja atomsko opustošenje, ki grozi človeštvu, ako bo podrlo božje zakone v naravi in med ljudmi in zrušilo skladnost v svetu.
Sijajna je torej ta pripovedka o Zlatorogu, ki je postal naš nacionalni simbol. Z njim se ne more primerjati niti simbolični ruski medved ali francoski petelin, niti španski bik in niti angleški lev. Kljub temu je danes ta simbol v sami Sloveniji kaj malo znan. Zaradi pritiska unitarističnih krogov po drugi vojni tam Zlatoroga niso več izdali. Pa tudi do prevoda v svetovni jezik, angleščino, ali najpomembnejši literarni jezik francoščino, ni več prišlo. Naloga torej, ki jo bo treba še izvršiti._
i športniki • so postali profesionalci.
(Sokrat, 470—399 pr. Kr.)
SLOVENSKI NAGELJ
Iz ljudskega in političnega izročila posameznih narodov izhajajo mnogi simboli, ki spominjajo na znamenite zgodovinske dogodke, pričajo o starih ljudskih izročilih, predstavljajo državnopravna znamenja ipd. Takšna znamenja so npr. grbi in prapori, simboli posameznih kraljstev in vojvodin iz visokega srednjega veka, ali pa ljudsko drevo življenja, čigar izvor sega daleč v predzgodovinski čas.
Slovenci smo glede bogastva simbolov med prvimi narodi v Evropi, celo na svetu. Naša lipa, ohranjena v pomenu drevesa življenja vse do tega stoletja, kot lipa na vasi, s plesom pod lipo, kot simbol v ljudskih pesmih itp., drugod nima primerjave. - Naš mit o Kralju Matjažu, ki seveda ni ogrski Matija, ker izhaja še iz poganskih časov Karantanije, je v evropskem merilu edinstven - tudi po svojem preroškem poslanstvu, da bo izvojeval zmagovito bitko za dokončno odrešitev slovenskega naroda. Zavetje pa mu bo nudila lipa.
Že za časa Karantanije smo imeli Slovenci svoj bojni znak (črni panter), ki je zatem postal grb, ohranjen do 1269 v grbu vojvodine Koroške, zatem pa do danes kot grb Štajerske v spremenjenih barvah (beli panter).
V	zadnjih stoletjih pa se v povezavi z oblikovanjem ljudskega okrasa, ki ima predvsem rastlinske sestavine, tudi pri Slovenci uveljavi nov znak - rdeč nagelj. Pojavlja se na okrasih že v času baroka (18. stol.), zatem pa zaživi v ljudskih navadah in v okrasju za časa romantike (19. stol.). Upodabljajo ga močno stiliziranega. V ljudskem življenju, predvsem v pušeljcu, pa ima svoje mesto edino domači nagelj, ali njemu skoraj enak vrtni, kakor se je oblikoval iz izvirne vrste Dianthus Caryop-hyllus. Navadno je zmeraj rdeč, le za nekatere priložnosti, kakor so krsti, poroke, obletnice in razni prazniki, uporabljajo bele nageljne, ker je bela barva že od davna praznična.
V	ljudskem življenju se nagelj največkrat pojavlja v pušeljcu, skupaj z drugimi sestavinami, ali pa kar sam, saj je njegov najpomembnejši sestavni del. Obstaja pa tudi značilen slovenski pušeljc, katerega sestavljata poleg na-geljna še rožmarin in roženkravt.
Kaj pomenijo vse tri osnovne sestavine slovenskega pušeljca? Nagelj pomeni ljubezen, zato je v pušeljcu vedno rdeč, ker je ta barva simbol krvi, kri pa simbol življenja. Rožmarin, ki je za spomin, kakor pravi ljudska pesem, pomeni vero, ker ohranja svoj duh, zelen ali suh, v čemer se kaže neomaj-nost vere. Roženkravt pa zaradi dišečega zelenja pomeni upanje. V tem pušeljcu so vsebovane torej tri vrednote, resnice: vera, upanje, ljubezen. Na Žili imajo ob reju pod lipo v pušeljcu tudi posre-breno struno - migelca, katere simboliko bi bilo treba še dognati, razen če ni okrasnega značaja.
Vloga posameznih sestavin slovenskega pušeljca nam je jasno razvidna iz ljudske pesmi. Kadar
gre za izraz ljubezni, nam pesem omenja le rdeč nagelj, ki lahko tudi nima drugih dodatkov, ker je najpomembnejša sestavina pušeljca. - Kadar odhaja fant v tuje dežele, kjer se bo srečal s tujimi dekleti, poudarja pesem rožmarin, in pomeni vero dekleta, ki mu je pušeljc dala, da ji bo zvest. Ko pa fant odhaja na vojsko, se izmed vseh pozna, ker zelen pušeljc'ma. To pomeni upanje dekleta, da se bo srečno vrnil. Pod zelenim pu-šeljcom je mišljen roženkravt (zelenje). Vse drugo je v tem trenutku nepomembno, bistvo je le to, da se fant vrne iz vojske, zato zelena barva - upanje.
V slovenskem okrasu je nagelj poleg srca najpomembnejša sestavina. Nahaja se v okrasju na av-bah, pečah, na zibelkah, še zlasti pa na prtih vseh vrst, ki so štikani v križnem vbodu. V tem primeru je navadno ves okras v dveh barvah: rdeči in plavi.
Sam slovenski okras ima seveda mnogo starejši izvor. Njegova osnovna sestavina vijuga, izhaja iz predzgodovinskega časa, nahaja se že na posodju iz Lužice (okoli 1000 pr. Kr.), zatem pa tudi na najdbah Norika in Panonije. V ka-rantanskem kulturnem krogu Ketlaške kulture (8.-11. stol.) se ob njej začnejo uveljavljati druge sestavine, predvsem verski simboli kot jagnje božje in pa zlasti podoba panterja, kije zaradi stare zgodbe o sladkem vonju, ki ga spusti iz nosnic in kateremu sledi potem vse živalstvo, prispodabljal Božjo besedo, kateri sledi vse ljudstvo.
Vse do preteklega stoletja slovenski okras, po karantanskem času, ne doživlja velikih sprememb. V tem stoletju pa ga ljudsko hotenje po tem, da izrazi svoje doživljanje, oblikuje do takšne popolnosti, liričnosti in domišlije, da mu ne najdemo primerjave na svetu.
Pravzaprav je ves slovenski okras delo naših deklet in žena, izraz njih življenja, hrepenenja in doživetji, predvsem pa občutka za lepoto. Kot vodilna motiva ostajata v njem, kot že omenjeno, predvsem nagelj in srce. Druge sestavine, ki se od enega do drugega okrasa menjavajo, spreminjajo, pa so najpogosteje: križci, zvezde, vaza, košarice, šopki, pentlje, nadalje, ptičice, metulji, vrtnice, zvončnice, marjetice, tulipan, lilije, ma-čice, lipovi listi, makova glavica, zlato jabolko (granat), pa še pikice, črtice, 'ističi itd. Ves okras učinkuje neverjetno lirično in pravljično, tako da mu drugod po svetu ne najdemo primerjave.
Nageljne so po naših kmečkih hišah gojili v loncih, ki so jih stavili na okna in gajnke. Leseni gajnk na kmečki hiši je bil med najbolj značilnir»' sestavinami tega doma. Uporab ; so ga za sušenje perila, pridelkov, na njegovi leseni ograji pa so namestili lonce z rožami, med temi največ nageljnov. Ta simbolični gajnk opeva tudi ljudska pesem, npr. o Terezinki. Se bolj simbolično je bilo okno, na katerem so prav tako viseli nageljni, v "grmiču in klobčiču" (popih
in cvetih). Pod okno so prihajali fantje klicat zvečer dekleta. Če se je dekle oglasila, mu okno odprla in z njim govorila, je bilo to znamenje, da mu je naklonjena; če mu je pušeljc dala, pa je bilo to znamenje ljubezni.
Po vrtovih svoj čas nageljnov skoraj niso gojili. Na vrtu je bil navadno gartrož, čigar cvet pa v ljudskem življenju Slovencev nikoli ni imel kake simbolične vloge, kakor jo je npr. v cerkveni umetnosti, kjer je simboliziral zlasti v gotiki Marijo, njegovi trni pa Kristusovo trpljenje.
Najstarejši nageljnov motiv, v obliki šopka in zvončnic, zasledimo na keramiki stare Perzije. Zatem na keramičnih izdelkih z otoka Rodosa po 14. stol. Otok so imeli v lasti vitezi sv. Ivana, ki so imeli mnoge perzijske ujetnike. Verjetno je, daje nageljnov motiv
z Rodosa vsaj deloma vplival na Evropo, zlasti v Grčiji in v Benetkah, ki so močno trgovale z Levanto. Iz Benetk seje razširilo gojenje nageljnov, pa tudi njih motiv na štikarijah, v švicarski Engadin. Kakor sodijo Švicarji , še zlasti nageljnov motiv na križnem vhodu. Engadinci so namreč po več let hodili na delo v Benetke, kjer so bili znani slaščičarji. V ljudskem okrasju pa se nagelj, kakor že omenjeno, začne uveljavljati šele z barokom. Od 19. stol. naprej se cvetovi in rastline v pomenu narodnih znakov vedno bolj uveljavljajo. V ozadju je vedno kakšen zgodovinski dogodek, ali pa tudi ponazoritev značilnega pridelka dežele. Pri Ircih npr. je deteljica kot narodni znak vezana na znano legendo o sv. Patriku, kije s prikazom njene troperesne sestave v , enem samem listu razložil v času pokristijanjevanja sv. Trojico. Toda Irci imajo pleg tega še svoj državni grb (harfo), tako daje deteljica samo narodni znak. Ta znak najdemo npr. na njih potovalnih uradih v tujini in v drugih primerih. - Angleži imajo v tem pomenu vrtnico, Škoti osat, Vale-žani pa česnik. In tudi ti znaki so vezani na stare legende.
Nekdanja Francija je imela za svoj znak stilizirano lilijo, in seje celo imenovala "kraljevstvo lilije". Vendar je ta "lilija" izhajala po vsej verjetnosti od srednjeveškega kraljevega žesla, ki je imelo na koncu tri liste, kot simbol božjega cveta.
Svojega narodnega cveta oz. znaka pa sicer Francozi nimajo; tudi Italijani ne, medtem ko se v Španiji uveljavlja, kakor kaže, pomarančni cvet. Za Nemce je znano, da imajo za narodno rožo pla-vico, medtem ko so si Poljaki izbrali poljski mak kot ponazoritev v zgodovinskih bojih prelite krvi tega naroda. Njih sosedje Belorusi imajo plavi lan, Rusi pa kamilico za svoj narodni cvet. V zadnjem času so si oblikovali svoje narodne cvetove, v pomenu narodnih znakov, tudi Srbi, Makedonci, Bolgari, Ukrajinci, pa tudi Tirolci. Pri slednjih gre za očnico, katero si je Južnotirolska ljudska stranka v postavila za svoj znak. V bližnji Švici bi utegnil postati takšen znak gorski svišč.
Iz tega pregleda je razvidno, da je nageljnov motiv dobil svoje največje razsežnosti prav pri Slovencih, in da gre zato za pristen narodni znak, ki bi moral biti deležen večje pozornosti, saj ga v tem pomenu nima noben narod ne v Evropi ne na svetu.
Neusmisljeni šovinizem
Pg izgubljenem pieoiscitu 1. 1920 so nemški nacionalisti na Koroške« triumfiraii. Ni jim bila zadosti zmaga nego so si postavili nalogo tako brutalno izražene po Cr. A. Lemischu, visokemu deželnemu politiku "Imamo samo čas ene človeške generacije Ca prevzgojimo zapeljane Korošce" mislec rojake, ki so volili za Jugoslavijo.
Po zgubljeni vojni 1. 1945 koroška deželna vlada ustanovi dvojezične sole za ves slovensko nemški teritorij. Podpis mirovne pogoobe leta 1957 je zopet opogumil Slovencem nenaklonjene kroge. Takoj so pritisnili na obiasti, odpravljena je bila splosna dvojezična šola. Ljudje so morali za par ur pouka otroke posedej prijavljati, kar je biid povezano z veiikni neprijetnostmi. Prijave so padle na komaj 2.400 dtrdk.
Tako strašno reducirana manjšina je še vedno napoti. Pod prisiio 7 člena mirovne pogodbe je zvezna austrijska vlada i. 1972 izdala zakon ki je določil za 205 krajev slovensko nemško označbo. Ko so bile končno postavljene tozadevne krajevne oznake jih je drhal podrla. Orožniki so to mirno gledali. Vlada je hitro reagirala in je ta zakon odpravila. Neverjetno brutalno zatiranje manjšine sredi Europel Slovenci na Koroške» to doživljamo z"e preko sto let, svetovna javnost vse do odkritja nacistične preteklosti velikega del? Avstrijcev in »aldheimovega življenjepisa pa šele zadnje case spoznava pravo Austrijo.
V	Austriji v zveznem pa tudi deželnem merilu so vladale do nedavnega dve stranki SPOE -socialistična in VPOE-ljuoska.
V	za'njem času se je oojavila FPOE-svobodnjaška in Zelena na kateri je bil izvoljen v parlament naš rojak Kari Smoile.
Na Koroškem so prve tri stranke bile Slovencem vedno nenaklonjene. SPOt in VP0£ ne toliko iz lastnega nagiba kolikor iz taktike. Nemško šovinistične organizacije kot Heimtadienst, ta je poznana po geslu "na Koroškem bo samo mir, ko bo izginila ena narodna skupina" na njih pritiskajo in ko gre za maso volilcev stranke klonejo. Slovencem odkrito nenaklonjena pa je FPDt, ki rojake ne napada samo na narodnem polju nego tudi jim očita podporo tuji ideologiji komunizma do partizanski liniji. V nameri naše rojake prizadeti v najbolj boleči točki: vzgoji, so te tri stranke napravile nov učni načrt, ki ga je zvezna vlada odobrila in je nevarnost, da bo postal zakon in tako prišel v veljavo. Gre zato, da bi k slovenščini prijavljene otroke dali v posebne razrede ali celo šole in jih tako povsem ločili od preostalih otrok. Z eno besedo neka vrsta segregacije (ločitve i kot svojecasno v USA in še danes v Južni Afriki. Naši rojaki se temu upirajo, to oi jim vzelo še eno zadnjih osnov njihove identite. Prijava v take iočene razrede bi namreč nedvomno silno padia. izkušnja kaze, da bi na ta način prav hitro izginile tudi prijave za slovensko gimnazijo v Celovcu, Manjšina bi tako izgubila še tisto zaonjo intelektualno osnovo potresno za preživetje,
Koroški rojaki so priredili ze kup javnih protestov na Dunaju, zasedli so celo koroško deželno palačo v Celovcu. V Argentini se pripravlja protest pred austnjski» konzulatom. S takimi m podobnimi akcijami se skuša doseči, da oi se dogovor treh koroških strank na račun slovenske manjšine ne uzakonil. K gornjim protestom se solidaliziramo tudi Slovenci v Kanadi in velja tudi pripomniti, da ne priznavamo nasilne asimilacije naših rojakov. Sila in teror nista v zgodovini nikdar prinesli dokončne rešitve.	Dr.Peter Urbane
V	Sloveniji je praktično slovenstvo zamenjalo romantično slovenstvo
CHICAGO', ILLINOIS, 29. FEBRUARJA 1988
V	sklopu običajne mesečne kulturne ure je v nedeljo, 28. februaija tega leta nagovoril slovenske rojake v Chicagu, dobro poznani in neutrudni delavec za slovensko samostojnost, prof. dr. Ciril Žebot, upokojeni profesor na Georgetown University v Washingtonu, DC. On je mednarodno priznani strokovnjak za primerjalne gospodarske sisteme.
Dr. Žebot ie v okoli polurnem govoru opisoval, predvsem, politične razmere v Sloveniji. V zadnjih letih je začela na slovenskem pozorišču nastopati posebno mladina, ki si je pa izoblikovala za Slovence nov koncept, ne več romantičnega, pač pa praktičnega slovenstva. Ta rod mladih Slovencev gleda na svoj narod ne v idili, pač pa v stvarnosti. Za nje Slovenci nismo več samo posebna kulturna skupnost z lastnim jezikom in svojskimi narodnimi vrednotami, temveč smo narod enakovreden vsem drugim narodom na svetu, še posebno pa vsem drugim narodom SFRJ: Ta mladina zahteva, da se v ustavi navedene narodne pravice dejansko v praksi tudi izvajajo tako, da Slovenija ni samo neka provinca, temveč narodnostno suverena republika s popolno pravico secesije, če bi si to Slovenci zaželeli in tudi kadarkoli bi si to zaželeli. Med te suverene pravice pripada tudi pravica do lastnih oboroženih sil, ki bi imele nalogo braniti le lastno slovenske ozemlje. V kolikor bi obstojala federacija, naj bi se omejila le na povezavo suverenih držav, ne pa, da bi bila samo federacija suverena.
Fo nagovoru seje razvila debata v katero je posegalo več rojakov. Vprašanja so se močno osredotočila na gledanje ZDA in drugih zapadnih držav na Jugoslavijo, in, posredno, tudi na vlogo rojakov, priseljencev, v teh državah.
S trokovno analizo dr. Žebota o razmerah v domovini so chicaški Slovenci nagradili z močnim aplavzom priznanja in odobravanja.
Black Panther - Coat of Arms of Carantania
by Jožef Savli
(condensed from Glas Korotana 7, Vienna 1981)
The coat of arms of Carantania, i.e. "the black panther on a silver shield" occupys a special place in the 13th century middle European countries for its mythological and historical meaning.
The cathedral of "Maria in Solio" was founded in 753 AD by the Irish missionaries, Bishop S. Modestus and his monks. As the first church to be led by a bishop in this territory, the stone with the panther atop the gate represented the symbol of the Christian state of Carantania.
The symbol of the panther originates from the Eastern Alpine Roman province of Noricum, where the panther's image appears on several monuments, as well as in relief on stones dug out, for example, in Kalsdorf and LOffelbach, south and east of Graz (Styria). On each of these stones the panther holds in its fore paws a cornucopia which symbolizes happy life after death. Both of these stones can be traced back with certain probability to the 2nd century AD.
The symbol of the panther is thousands of years old. It can be found on cave paintings dating back to the Stone Age and was also well known in ancient times in all early cultures from Asia Minor and Mycenae to Egypt and Greece. In Greek mythology the panther's image was found among those of animals accompanying divinities such as Aphrodite, and Dionysius and later the Roman Bacchus. Later on its image was spread over all the Mediterranean countries of the ancient period.
What did the panther symbolize?
In ancient times many fantastic tales were created concerning the panther. During the early Christian era, in the 2nd century AD, these tales were collected by Physiologus of Alexandria into a book which illustrated events represented in the Gospel. Second only to the Bible, Physiologus' book became one of the best known and most translated ones in that period.
Physiologus wrote that the panther was a great friend of all animals, with the exception of the dragon (symbol of evil). Physiologus explained how the panther had slept in its den for three entire days, then arose, howled and let out of its mouth an immensely sweet scent which lured all animals to follow and be captured by him.
The panther thus symbolized Christ's resurrection (its having slept for three days) and the spreading of the good news announced by the Gospel (the sweet scent) which mankind supposedly should follow. This interpretation was still known after 1130 during the beginnings of heraldry, when the "sweet scent" was depicted as flames blazing from the panther's rake. Its fore paws were pictured as fangs - symbol of purity, whereas its hind paws were pictured as lion's claws - symbol of power. On the panther's head were horns symbolizing sun rays, light in general and the enlightenment in particular.
This figure represents the so-called heraldic panther which appears only in the Carantania area. The panther's image in Western Europe was that of a leopard which became the form of a "lion passant," the walking lion. The natural panther or leopard, known and
depicted in the heraldry of the 15th century and after, was named the pardel. * * * * *
After the decline of the Roman Empire in 476 AD, and following the brief Ostrogothic and Byzantine occupations of ancient Noricum, there arose in the Eastern Alps the Dukedom of Carantania, an early Slovenian state structure first mentioned in an historical document dating from 595 AD, as "in Sclaborum provinciam" (Pauli diaconi Historia Langobardorum).
The panther was well known in Carantania as well. Its image appeared, for example, on old reliefs originating in the region of ancient Noricum. Among these reliefs the most characteristic, dating from the 2nd century, depicted two panthers- one on each side of the tree of life- holding cornucopias in their paws. This relief is still preserved and can be seen on the stone atop the gate of the old church of "Maria in Solio" (Mary on the throne). Known as Maria Saal in German, or Gospa Sveta in Slovenian, this church is situated on a hill north of Klagenfurt/Celovec, Carinthia.
The panther appeared in a more stylized form among the findings of the Carantanian tombs belonging to the 9th and 10th centuries, i.e. to the period of the so-called Kottlach culture.
Once Carantania was converted to Christianity, it became part of the Holy Roman Empire, the confederation of Christian nations founded by Charlemagne. Around 900 AD the still pagan Hungarians occupied Pannonia and began to threaten the safety of the eastern borders of the Empire. Carantania's location in the Eastern Alps rendered it absolutely necessary for the defense of Christian Europe.
Carantania and its Marches around the year 1000.
Therefore in 952 AD Carantania's structure was changed. The Dukedom of Carinthia was created as a central territory surrounded by organized military marches along the Eastern Alps, thus separating it from the Hungarian kingdom in Pannonia. Until the beginning of the 12th century the Dukedom included the northeast territories of Italy: the March of Aquileia and Verona (today the region of Friuli and Venetia).
Later on in these regions the image of the panther appeared on several coats of arms.
After the end of the 10th century the Holy Roman Empire was limited to the countries of Middle Europe which, from 814 AD, had formed the Kingdom of the Eastern Franks, later on denominated the German Kingdom. This denomination did not, however, presume at all any German nation or language during this period. It was simply the Kingdom of national, i.e. primary principalities or dukedoms represented by Bavaria, Swabia, Franconia, Saxony and Carantania. These five dukedoms had their own statehood and their own historical (national) law that was not acknowledged by dukedoms of later founding. Their historical relations were also indicated in heraldry. Once Austria (today Lower Austria), for instance, was raised to a dukedom from the previous status as a Bavarian Eastern March (Ostarrichi) in 1156, it contained in its coat of arms of that period the Bavarian symbol of the eagle.
The first signet with panther (116o), usad by the in&rgTfive Otoksr ill rrauftg^u
DA,MI SMO NACIONALISTI!
"DANAS" št.310,str.13, 26.jan.1988.Odgovor "novo-revijašev".
..,.Vi sami sebe smatrate za nacionaliste?... Naravno da se smatramo..,. Toda mi nismo Šovinisti.Takšen je odgovor Jožeta Snoja in Spomenke Hribar-glavnega in odgovornega urednika Nove revije,ki je mesečnik za kulturo ter jo izdaja Cankarjeva Založba.Ta številka z izredno visoko ceno.. 1500 dinarjev...je izginila kot "kafra".Ta zadnja dvojna Številka Nove revije / 67-68/je praktiCno nadaljevanje številke 57, in je je spet dvignila veliko prahu.Pisatelj Ciril Zlobec insistirá,da ima Nova revija "vso pravico zahtevati jasne odgovore na sporna vprašanj a. Nikakor se ne sme že v naprej sumničiti ali celo zavreči kot pokušaj odcepitve, kot se je v zadnjem času pokazalo posebno pri ekonomskih vprašanjih.Dandanes obtoževati Slovenijo za egoizem pa pri tem pozabljati kolik je bil in je njen doprinos k socialnem proizvodu,izvozu ali podobno,je zame prava neumnost.Ne smemo pozabljati, da slovenski nacionalni program obstoja že od sredine preteklega stoletja.In tudi danes se v Sloveniji vsi lahko identificirajo z njegovimi o-snovnimi idejami.Najširši krog intelektualcev lahko sodeluje poČenši s Kardelj em/Sperans/ .Vidmar j em, Pleterskim,Prugam,Če hočete še mene/Zlobec/ in mnogo drugih.
Če hočemo razvijati demokracijo, se moramo najprej spoprijazniti z različnimi gledanj i.Celo Milan Kučan se lahko pridruži "slovenskemu programu!', čeprav ne službeni platformi,ker je kot hierarh del jugoslovanske partije.....
PREVIDNOST: Nevarne kemikalije shranjene v domovih
Kisel dež in industrijski strupeni odpadki niso edine okolonostne nevarnosti.
Vsakdo izmed nas, na svoj način, ima dnevni vpliv na kvaliteto okol-ja:
Lahko je to kajenje ali pralni praški, kuhinjska čistilna sredstva
I JÉU H Environment Environnement I T ■ Canada Canada
ali pa barve in njih razkrojevalci v kleti.
Vsaka hiša, ne glede na to kako varna in udobna se dozdeva, vsebuje kemikalije, ki bi morali biti pod skrbno kontrolo.
Poskrbite, da boste imeli pod nadzorstvom nevarne hišne odpadke:
-	Pazite na to, kako uporabljate in odstranjate vsakodnevne odpadke.
-	Podučite vaše otroke o nevarnostih izdelkov v vaših domovih in hranite jih na varnem mestu.
-	Kupujte samo take izdelke, kijih lahko rabite in zavržete varno.
-	Kupujte sredstva zoper mrčes in druge hišne kemikalije v količinah, ki jih dejansko rabite.
-	Pomagajte organizirati posebne nabirke odpadkov za nevarne izde-le.
-	Spodbujajte uporabo znova uporabljivih izdelkov.
-	Naredite kar morete, da bo svet varnejši za vas same.
-	Od tega bomo imeli vsi koristi.
Canada
In the pre-arm and even in the early period of heraldry the European national principalities and dukedoms were represented by signs in the form of figures carried on poles as battle-signs. Carantania also had an unique battle-sign for its Marches. The traditional symbol of the panther figuratively corresponded to the mobilization of the Carantanian army in its resistance against the aggressive Hungarian Kingdom. This gives evidence to the fact that the sign of the panther noticed for the first time on the signet belonging to Otokar III Traungau, margrave of the Carantanian March (later Styria). In 1163 it had already been placed on the signet belonging to Herman Spanheim, Duke of Carinthia, and remained in the Carinthian coat of aims until the decline of the Spanheim family in 1269. These signets represented the image of a duke or margrave on horseback holding a shield with a panther's relief.
In 1180 the Carantanian March was advanced to the Dukedom of Styria and conserved its coat of arms, i.e. the shield with the panther. The Dukedom of Styria conserved also the Carantanian call-up which at that time had a mere honorary significance. The Styri-an Marshal Herrand I Wildon's signet, dated from about 1195, shows the figure of the panther on the Marshal's personal staff similar to a battle-sign on a pole.
In Styria in 1192, the Traungaus were succeeded by the Babenbergs, the Dukes of Austria.
At the end of the 12th century, when the signs on the shields became exclusively the arms of rulers and when the flags on poles were introduced as battle-signs, the image of the panther still continued to appear. In 1205 the Styrian black and white gonfalon included the panther which in 1214 was found in a perfect composition of the same black-white-black colours with the panther in the middle part. This is evident from both signets belonging to Leopold I Babenberg, the Glorious, the Styrian and Austrian Duke.
J». —-ST
Leopold II Babenberg the Glorious, the Styrian. and Austrian. Duke. At this signet (12o5) the panther appeared for the first time on the gonfalon»
The colours of the Styrian, actually of the Carantanian coat of arms, were described for the first time by Wolfram von Schenbach in "Parzival" around the year 1210 - where he mentions the "sable (black) panther on an ermin's shield", which is later a black panther on a silver shield.
Dalje na str. 6
Lepold II Bahenberg the Glorious», ftt this signet (12H> the gonfalon, already appeared in perfectly combination of colours: black-white—black (according to W»van Eschenbach'note in "Parzival", c„ 121o), with panther in central part»
However, both the Dukedoms of Styria and Carinthia could not carry the same coat of arms for a prolonged period of time. Therefore Carinthia retained the sign of the black panther, because it was the oldest dukedom and had the right of first choice, while Styria changed the colours in its shield. From 1246 the Styrian dukes had in their coat of arms a silver (white) panther on a green shield, later on the sign of the panther disappeared as a symbol in Carinthia, while the white panther on a green shield, known in heraldry as a "Styrian" panther, is known still today.
Apart from this fact the gonfalon with the panther signified the Carantanian historical lay i.e. its statehood. The Dukes of Styria maintained the panther as their battle-sign, as well as the traditional Carantanian call-up.
In the 13th century the red-white-red colours of the Babenbergs prevailed, the figures on the signets, on the other hand, continued to show how they are still holding their standards with panther.
This meant that the Dukes of Austria and Styria could uphold their status as principality on the basis of the Styrian (Carantanian) historical law. If this had not occurred, the historical Dukedom of Bavaria would have spread its marches over all the territory of the Eastern Alps.
In Bavaria the sign of the panther was carried by the counts of Ortenburg who were the Counts Palatine, descendants of the Spanheims- the Carinthian dukes.
The coats of arms of these families had in the great majority the Bavarian colours: blue and white (silver). The "blue panther on a silver shield" remains today in the coat of arms of lower Bavaria where the Ortenburgs were owners of properties.
In the Austrian district of Wilhelmsburg (today in Lower Austria) the "silver panther on a black shield" was the coat of arms of the seigniors of Hohenberg and included the same Carantanian colours: black and white (silver). This was so for the fact that for a longer period of time the above mentioned district belonged to the margraves of the Carantanian March.
On the other hand the counts of Matrei, descendants of the Bavarian family Graisbach, carried the sign of the "red panther on a silver shield." Their property lay in the valley of Isel, at the upper Drava river, at that time still in Carantania (today eastern Tyrol). The origin of the Matrei's panther can only be led back to their Carantanian estate, while there exists no certainty whether the red and silver (white) colours pertain to the Tyrolian colours. Along with the Metrei's panther there appeared for the first time a pair of homs as count Heinrich IV Matrei's signet proved in 1197.
There can be found many symbols of panthers in the coat of arms of many Venetian families such as the Balbi, Dolce, Guoro, Mosto, Padoani, Pisani, Zane, Zeno and so on for it is known that Venetia belonged to Carantania for about a century. The majority of these families carried the panther in a combination of Venetian colours: gold (yellow) and blue. Of particular interest is the fact that in Venetia the panther was named "la dolce" (the sweet) because of the mythological tale recalling the sweet scent that the
panther let out of its mouth.
* * * * *
With the coming of the 19th century parliamentary democracy was established and the ideologies of the dominant groups prevailed. In Austria Great German nationalism gained advantage over the former multinational tradition. In distinct opposition rose pansla-vism i.e. the ideology of an all-Slavic nation under the leadership of "mother" Russia. Both of these ideologies conditioned thought in general. They especially influenced the humanities and most definitely the writing of history. Principle historical nations were invented in order to predominate all other "unhistorical" peoples worthy of assimilation on behalf of their cultural development.
Therefore the early Slovenian state ~ medieval Carantania with its historical law~ which formed the foundations for the Habsburg's state structure, today's Austria, has never been properly considered in its true political importance throughout the course of history.
The symbol of the panther which is in reality an expression native to the Carantanian tradition has been till today simply described as a "Styrian" panther.
The Habsburgs, who obtained Styria in fief in 1281, conserved the panther as signets later proved. When they gained possession of Carinthia — the maternal Carantanian land-in 1335, they had themselves installed according to the old Carantanian ceremony at the Prince's Stone near the church of the medieval "Maria in Solio." The ritual installation of the Duke of Carantania figured as a contractual act — the same reported by the Carantanian historical law by which the people themselves bestowed power on their ruler.
In 1359, however, the Habsburg Duke Rudolph IV, the Founder, had a document falsified, named the "Privilegium Maius," with which he intended to prove that the Austrian dukes received from the Emperor special rights at the time when the Austrian (Eastern) March or Ostarrichi was raised to a dukedom in 1156. One of these rights was supposed to secure to the Austrian dukes the privilege of being titled the Archmasters of Hunt at the Emperor's court According to this document, the Austrian Duke could receive his fief on horseback, whereas the other lords received theirs on bended knee, and so on.
DOBILI SMO S PROŠNJO ZA OBJAVO
SLOVENSKI NARODNI ODBOR
S LOV PIN IAN NATIONAL COMITTKB
COMITE NACIONAL KSLOVBNO
Predscdnlk President Presidente
RUOOLF SMERSU Libertad 550 1861 SAN ANDRES B Argentina
Tajnlka jSrrrrtnryi Secretarlos
Dr. J.UDOV1K PUS 6403 Catalpa Ave Rldgewood, NY, 11385 USA
These were, indeed, proven rights of the Carantanian, i.e. the Carinthian dukes, that recur in many historical documents. In such a manner the Carantanian historical law was Dr PETm URBANC spread over all the rest of the Austrian regions along with the above mentioned falsified ■■ Daieberry n.
r	°	°	. Don Mills, Ont. M3B 2A3
document and never encountered opposiüon, for the Habsburgs were still in that period c,n»da the Dukes of Carinthia.
The signet dating to 1359 and expressing the act of "Privilegium Maius" indicates Duke Rudolph IV the Founder on horseback holding a standard with panther.
In 1140 the Habsburg Duke and later on all of his successors became Emperors themselves. The ducal signet was substituted by another recalling the Emperor. At the beginning of the 16th century the Habsburgs obtained the Bohemian and Hungarian Kingdoms, while the Austrian, in origin the Carantanian regions, were afterwards named the Habsburg Hereditary lands (Erbländer). From then on the sign of the panther remained only in the coat of arms of Styria.
After the end of the 12th century the image of the panther appeared in the coat of arms of some of the families residing in the neighbouring lands of Bavaria and Venetia which were connected by political and familial ties of nobility with Carantania.
In this way the Bavarian district of Traungau (today Upper Austria) which was the original land of the Styrian margraves and dukes of the same denomination, had the panther in the coat of arms of the families Starhemberg, Losenstein and Pemeck, who descended from the seigniors of Steyr, who in their turn were Traungau's ministeriales. The panther was carried in this district also by the counts of Peilstein.
January, 1988
Major P.H. Barre, ED, CStS 4150 West Hill Ave. Montreal Que H4B 2S7 Canada
Dear Major;
It is for me a real pleasure to write a letter to a man, who is one of the greatest benefactors of Slovenes. We have ignored for years your address, but we have never forgotten what you did for all of us in those tragic days of June 1945 in Vetrinje.
Now you have not only thousands of grateful men arfb women all over the world whose lives have been spared thanks to your action, but also two generations of children who would otherwise have never been born.
In the name of the Slovene National Comittee, founded by all Slovenian democratic political parties I thank you for taking the side of refugees and the remaining anticommunist fighters in those fateful days, with the same words late Dr. Valentin Mersol addressed to you many years ago: Major Paul Herbert Barre, God bless you!
For S.N.C.:
President
Secretary



PRIPRTO PISMO
PRIPRTO PISMO-Zdenko Zavadlav (Nova revija,1987 st.61-62 str.889-898.)Članek priredil in opombe napisal H.P,
" 0 vsem tem sem razmišljal v neprespanih noCeh med boleznijo, ležeč na Infekcijski Kliniki pa sem sklenil,da moram nekomu spregovoriti..,,"
Bivši urednik "Mladine"in eden prvih aktivistov VOS-a OF,pod vodstvom Zdenke Kidrič (op.ur.!),ko je bil VOS Se omejen le na Ljubljano,Zdenko Zavadlav,je v omenjeni Reviji napisal "Priprto pismo" Borisu,t.j.Borisu Fakinu.ki je kot literat poznan kot Igor Torkar,avtorju knjige-"Umiranje na obroke".Piše mu v glavnem o takozvanih "Da-havcih".Zdenko Zavadlav se pritožuje,da kot eden izmed "junakov našega Časa"ni bil popolnoma rehabilitiran. Naj govorijo posamezni odstavki:
....."Na žalost sta Gaber in Boris zaverovana sama vase
in svoje taboriščnike-dahavce,čeprav je bilo v tistih časih več junakov,seveda tudi /Zavadlav/ med pisatelji in netaboriščniki.
.....Boris Fakin-Igor Torkar-je bil znana osebnost tam v
letih 1940,41,na bivšem Kongresnem trgu in dvorišču slovenske univerze,v urah pretepov med 12 in 2.uro popoldne (skoro vsaki dan!).
.....Ti meniš /Boris/,da je bil vzrok taboriščnih procesov in obsodb predvsem v zadostitvi zahtevam "velike domovine prve socialistične revolucije" v SSSR ob inform-birojevskem konfliktu,zahtevan po likvidaciji tujih agentov v naši oblasti,agentov za katere je sovjetska NKVD celo poslala neke sezname.Te sezname,na katerih pa so bili predvsem španski borci(npr.Aleš Bebler,op.ur.I ) je baje videl general Jaka Avšič v nekem intervjuju v črnomaljskem mladinskem glasilu,kar potrjuje tudi tožilec taboriščnih procesov Krivic.
.....Ivan Kreft v knjigi "Spomini in spopadi"omenja izjavo M.R. prineseno iz policijske akademije Djurdižinskega v Moskvi,da naj bi bila tudi UDBA.eden od šefov,udeležena pri organiziranju taboriščnih procesov. ......Dr.Ljubo Bavcon,v intervjuju v Teleksu meni,da pravosodje ni moglo narediti drugega kot obsoditi obtoženca, če je dobilo obtožnico za proces od OZNH oz.UDBE,ki je bila tedaj totalitarni preiskovalni organ,njeni zapisniki zaslišanj obtožencev in obtožnice pa so bili edini mero-dajni za sodišče in obsodbo,po sovjetskem vzoru, .....Tedaj je uničenje grozilo vsemu ljudstvu,vsaj za slovenski narod to velja.Kakšna je bila tedaj oblast?Ljudska! Nastala iz ljudske partizanske protifašistične borbe s KPJ na čelu/v Sloveniji OF.'/.
.....Poglejmo natančno še naše biriče in njihov razvoj.
.....Prav v Sloveniji je že leta 19^1,istočasno s partizansko vojsko nastala partizanska policija,VOS OF-varnost-noobveščevalna služba 0F(pod načelstvom Zdenke Kidričeve!) v začetku,deloma,omejeno na samo mesto Ljubljano.To,do uspešnega atentata na Natlačena.
.....Po uboju Natlačena se je VOS OF začel širiti najprej
na osvobojeno,nato pa še na neosvobojeno Slovenijo.Pozneje se je prelevil v VDV in končno v OZNO.ki je bila podrejena ministerstvu za notranje zadeve.Šef v Sloveniji je bil Boris Kraigher,ki je nadomestil že odsluženega M,M, .....Medtem,ko so izven Slovenije kot najboljši kader prevladovali "Čobani",je bil pri nas starejši kader v glavnem iz vrst dijakov.Dolžnosti glavnega kadra in NKVDjevske metode se je učila v posebnih kurzih v Cekinovem gradu v Ljubljani.
....Kaj pa partizansko sodstvo?Prvotno partizansko sodstvo, predvsem v Ljubljani,je opravljalo vodstvo KPS.vodstvo OF in CKVOS OF.Medtem ko so v nastajajočih partizanskih enotah imeli sodno oblast komandirj i,komandanti s komisarj i sami, ali pa partizanska sodišča oblikovana po naključju.Prvotni vodja UDBE je bil stari partizan v posebnem delu v centralnih zaporih na Poljanskem nasipu.Oddelek je vodil Marko Selin s sodelavci E.K.M.O. in drugi.V tem času pa je OZNA v posameznih krajih izvajala tudi skupaj z izvršnimi vojaškimi enotami-KNOJem(v kar se je spremenil dotedanji VDV )-IZVENSODNE USMRTITVE OKUPATORJEVIH PRIPADNIKOV in to vse do sprejetja ustave DFJ.IZVENSODNO so usmrtili tudi tiste, ki so bili po umiku naših enot zaprti v Trstu in Gorici kakor tudina Koroškem.NAJBOLJ ZNANA PA JE IZVENSODNA USMRTITEV BIVŠIH DOMOBRANCEV,VOJNIH UJETNIKOV,KI SO NAM JIH PP.EDALE ANGLEŠKE ARMADE S KOROŠKEGA. (Beri Tolstojevo knji-go"MINISTER AND THE MASSACRES"!)
....0 tem,da so bili tožilci povsem odvisni od politične in policijske oblasti-isto prizna tudi Dr.Bavcon-,potrjuje tudi tožilec dahavskega procesa dr.Krivic,ki je obtožbe in obsodbe dahavcev imel za povsem normalne.Lamentira le nad tem,da ni prisostvoval jurisdikciji na smrt obsojenih.0 sodni praksi,povsem na Dolenjskem,dosti vesta pokojni AHAC-Perjevec in Rome/More iz Novega mesta.Mnogo aktov sta pod-
pisala onadva.Ali se je fe tedaj začel slovenski stalinizem, zrasel takorekoč na našem domačem zeljniku,brez vpliva "enkavedeja"?
....No,AHAC sam je znan še po svojih "preiskavah",tudi s pečenjem živih partizanov.0 tem DedieT v svojih Prispevkih za življenjepis Tita,III.knjiga,v razgovoru s Kardeljem,ter Brejc v raznih svojih navedbah v knjigah. ....Iz Kardeljevih pisem ter mnenj uradnega partizanskega zgodovinarja Mikuža o zgodovini NOV v Sloveniji in iz Brej -čevih izjav sledi:Z izvajanjem "socialistične revolucije" in parasovjetskega ateizma smo lepo zastavili stalinizem
brez Stalina ter tudi POVZROČILI NASTANEK VAŠKIH STRAŽ____
IN DOMOBRANCEV.Toda sonce demokracije v smislu načel OF je zasijalo s kočevskim procesom.
....Malo znan primer iz "sodne prakse" je "pohorska afera", tipični primer policijskega slovenskega stalinizma,ki s
kakršnimkoli enkavedejem ni imel nobene zveze......Mogoče
je bil le rahlo podpihovan od nemškega gestapa,ki je,kot kaže,spoznal 'partizanski neizživeti slovenski stalinizem", ali kako bi že lahko rekli temu avtohtonemu pojavu.Med organizacijo OF in KPS v Mariboru in Lackovo četo na terenu na eni strani,ter pohorskim odredom,političnim in policijskim štajerskim vodstvom na drugi strani,je prišlo do medsebojnih očitkov o gestapovskih.plavo in belogardističnih agentih,ki jih je to vodstvo po dolenjskem vzoru na vsak način hotelo imeti tudi na Štajerskem.Rezultat teh očitkov je bil predvsem obsojanje in pobijanje "agentov",ki jih je v partizane na Pohorje pošiljala mariborska terenska organizacija.0 enem teh pobijanj pravi Potrč-tedaj je bil na pohorskem terenu-da si tako krutega poboja z gorjačami ni mogel niti predstavljati.Njegovo pismo CK KPS ,v katerem piše o tem je še ohranjeno v arhivu CK.....
....Tudi partijski zapori imajo svojo zgodovino.Prvi partijski zapor je bil v Cvenku.kjer je "vojvoda" URBAN imel zaprte aktiviste OF,krščanske socialiste......tako trdi Brejc v svojih "Nevarnih razmerjih".
....Centralni zapori za UDBO za Slovenijo so bili na Poljanski cesti.nekdanji Prisilni delavnici.Treba je bilo prezida-ti,da so dobili primerne samice brez oken in pa.....tisti zaprti trakt za tajno aretirane.Tudi kletne samice so prezida-li.Zidove na dvorišču so dvignili in jih opremili z elektriko.Vendar še niso imeli dovolj prostorov,zato so opremili v iste namene še gradove v Škofji Loki.Igu ,Rajhenburgu. ....Vendar se niso zadovoljili samo z okupatorjevo in sovjetsko zaporno tehnologijo.Pokazati smo morali še kaj svojega. Najprej smo deloma še po sovjetskem vzoru zgradili centralne preiskovalne zapore v Belgradu in to z nemškimi ujetniki in arhitekti ter s predvojnim revolucionarjem M.A,.predvojnim kaznjencem v Mitrovici kot tehnologom.Zapori so res bili tehnološki višek in so presegali enkavedejevski moskovski vzor. Potem pa še Goli otok.Po sporu s Sovjeti smo njim ter njiho-vi tehniki in tehnologiji v brk postavili taborišče s specifičnimi metodami,ki niso znane niti iz nacistične,niti iz stalinistične prakse.Imelo pa je nekaj skupnega z metodami inkvizicije glede na prednost ubijanja duha pred ubijanjem telesa.Imelo je tudi vse pogoje za "samoupravljanje" saj so zaporniki sami pretepali in ubijali zapornike in ne pazniki! Poleg "klasičnih" metod so se seveda uporabljale stalinistične NKVD-jevske oblike pranja možganov.....Posebno znana so
bila nekakšna"avtodafejevska" kesanja,v katerem je bil zasli-šanec voljan za"priznanja";to so bile obljube izpusta za ceno priznanja lastne krivde.Sam /Zavadlav/ sem imel priliko za to,če bi predvojnega revolucionarja Petra Skalo obtožil ge-stapovstva.Vmes pa je bilo tudi duševno zdravljenje z elekt-rošoki in zasliševanje med prebolevanjem elektrošoka,pri čemer je,kot pri meni,prisostvoval celo psihiater prof.dr. Kanoni,nekdanji uradni zdravnik OZNE.
...Pa Še posiljeno pravosodje smo imeli,saj si je UDBA prilastila skoraj vse pravosodne funkcije.Ostala sta le prepisovanje obtožnice ter že prej dogovorjena obsodba. ....Obstojala je tudi primerna organizacija policije v "ge1-stapovskem inkubatorju" v centralnih zaporih na Poljanski cesti s strokovno prepripravo duševnih izmozgavanj že obsojenih na smrt,a nejustificiranih mariborskih gestapovcev. ....Vem,Boris,kaj praviš.Kaj si sploh bodem glavo s tem,saj je že bila izvedena dokončna rehabilitacija dahavcev.za katero so se tudi izrekli na zadnjem kongresu slovenski komunisti. ....0 vsem tem premišljal v neprespanih nočeh med boleznijo, ležeč na Infekcijski kliniki pa sem sklenil,da moram nekomu spregovoriti..........
....Res da to razmišljanje po bolnišnicah ni več originalno, saj sta tam razmišljala tudi Brejc in Stih,vendar je tudi mene doletelo in to še pri višji temperaturi kot je bila Boja-nova!Zato take misli!
....Vi dahavci ste res rehabilitirani (nekateri po ustrelitvi, op.ur!),mi ostali "junaki našega časa"pa ne.Na žalost mi nismo imeli protestnikov.Pa vendar tedanji tožilec dr.Krivec v svojem intervjuju še vedno meni,da so bili dahavci le nekaj krivi..........
....Mogoče je zadnja politična rehabilitacija bolj iskrena, vendar ji do iskrenosti manjka odkritje časa in kraja ustre-litve na smrt obsojenih dahavcev.....Po takratnih informacijah v CZ so bili uradno ustreljeni dahavci po "ustrelitvi"še živi v tistem gestapovskem traktu CZ na Poljanski cesti in
Nadaljevanje na str. 8
Takole si znani ljubljanski novinar, Bogdan Novak, zamišlja bodočnost SI oven i je:
Zato skličimo slovenski narod, naj vzame svojo usodo v lastne roke. Skleniti je treba in to zahtevati od naših vodilnih mož. Če jimie ostalo še kaj časti: SLOVENIJA NAJ BO SE BOLJ SVOBODNA!
To pomeni:
1.	Slovenija ostaja v konfederaciji z Jugoslavijo in ji sofinancira samo natančno določene skupne potrebe:
2.	Slovenija ukinja vojsko in skrbi za svojo obrambo po sistemu SLO. Slovenec ne more služiti roka SLO zunaj Slovenije. Priznava se tudi civilno služenje SLO;
3.	Slovenija ima svojo ustavo, državnost, svojo zakonodajo, svoj neodvisen pravosodni sistem. Noben drug zakon ne velja na ozemlju Slovenije;
4.	Slovenija se z ustavo razglasi za prvo ozemlje OZN. To pomeni, da priznava za osnovo svojega političnega sistema Deklaracijo OZN o človekovih pravicah in druge njene sklepe in listine s tega področja. Hkrati odpravlja vstopno vizo za vse državljane sveta;
5.	Slovenija vodi lastno gospodarsko, notranjo in zunanjo politiko in nastopa v OZN in drugod po tujini k »t samostojna suverena država;
6.	trg v Sloveniji je odprt za vso Jugoslavijo in za vse gospodarske partnerje v svetu, ki so pripravljeni na njem sodelovati pod enakopravnimi pogoji;
7.	Slovenija se lahko vključi v vse gospodarske, znanstvene, kulturne in športne zveze in organizacije v svetu, neodvisno od ostalih delov države. Ne sme se vključiti v nobeno politično ali vojaško zvezo, pa tudi v nikakršno zvezo držav, ki imajo politični sistem v nasprotju z Deklaracijo OZN o človekovih pravicah;
8.	v Sloveniji nobena politična stranka nima uradnega statusa. Je le pluralizem idej in interesov. Ljudje se svobodno združujejo in razdružujejo po svojih interesih in prepričanjih. Okvir za takšno združevanje je lahko tudi SZDL — Samoupravna zveza delovnih ljudi in občanov, ki pa ni družbenopolitična organizacija, temveč združba občanov, ki v njej uresničujejo svoje interese in nadzorujejo izvajanje dogovorjene politike v Sloveniji;
9.	politični sistem v Sloveniji obsega krajevno skupnost, občino, regijo, republiko. Republika ima samo skupščino in vlado. Vse potrebne družbene ustanove (npr. SLO, policija itd.) so podrejene vladi. Slovensko sodstvo je neodvisno, sodniki voljeni dosmrtno. Zakonodajna, sodna in izvršna oblast so ločene. Predsednik republike, predsednik vlade in drugi vrhovni funkcionarji so neposredno odgovorni svojemu ljudstvu, ki jih voli svobodno, nadzoruje pa prek SZDL;
10.	volitve v Sloveniji so svobodne. Vsakdo lahko postavi in voli svojega kandidata. Kdor opravlja sodno funkcijo, ne sme biti voljen, dokler jo opravlja in še najmanj tri leta pozneje;
11.	o vseh pomembnejših odločitvah, ki se tičejo cele Slovenije, odloča ljudstvo z referendumom (npr. o spremembi političnega sistema, jedrskih elektrarnah, ustavi, spremembi ustave itd.).
V takšnem programu, ki je seveda tu šele v obliki skice, vidim izhod iz krize, ki nas pesti v današnji Jugoslaviji. Če ostala Jugoslavija pravice do samostojnosti Slovencem ne priznava, se prva točka črta.
Pozivam vse Slovence, naj povedo svoje mnenje o tem programu in da ga s svojimi predlogi izpolnijo in izboljšajo. Slovenija naj bo še bolj svobodna!
BOGDAN NOVAK
Mladina jan. 29, 1988
NAS KNEŽJI STOL
Slavna naša zgodovina vdolbena je v knežji stol, vzidan v Gosposvetski dol, ki je naša domovina...
Poj, le poj, zvon Gospe svete, zlij se v radost nam in boli, z nami plakaj, z nami moli, vzdrami speče nam domove in razbij nam zle okove, s trdih tal naj vigred vzcvete
Milka flartman.
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALAČE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim göstonrr-so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALAČE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
DOBRODOŠLI!
PH-PALACE HOTEL, Corso ltaiiana 63
34 170 Gorizia-Gorica, luly; Tri.: 04S1-82166; Telex 461154 PAL CO I
Nadaljevanje s str. 7
od tam poslani v eno izmed taborišč v Kočevskem Rogu.Fer-drenk,kulisi za tajno taborišče,katerega jetniki so gradili tajne vojaške objekte v Kočevskem Rogu. (Je bilo tam tudi kaj domobrancev ?0p.ur!)
....Prav tako svojcem ustreljenih tudi ni omogočen prekop posmrtnih ostankov ter javni pokop na pokopališču. ....(K temu dve umestni vprašanj i:Ali bo kdaj svojcem pobitih domobrancev in drugih Številnih žrtev po kominterni slovenskemu narodu vsiljene krvave komunistične neosvobodilne re-volucije omogočen prekop posmrtnih ostankov ter jih javno pokopati na blagoslovljena pokopališča?..Ali bo kdaj omogočeno v krajih kot so:Kočevski Rog,Teharje.Radovljica,Jesenice,Št.
Vid.Krimska jama........Hrastnik,Celje...številnih slovenskih
"Masadah",množičnih grobnicah,postaviti spomenike in jim vrniti dobro ime?Bili so verni,zavedni Slovenci,da,protikomu-nisti,nikoli pa ne izdajalci! Op.ur.)
....Zavadlav meni,da je taka rehabilitacija današnji politični oblasti.predvsem mlajši,celo potrebna,da se reši travm ostalih zmot iz preteklosti,ki se jih ne da rehabilitirati, nesodnih usmrtitev sovražnikov v NOB, tudi domobrancev , vojnih ujetnikov pa tudi preganjanja in uničevanja kmetov in drobnega meščanstva ter njihove imovine.Pri nas pa tudi preganjanje vere in verujočih,do tedaj zaveznikov in soborcev v NOB-skratka,travm, zaradi uvajanja stalinističnega sovje-
tizma po osvoboditvi.......(Kakšni osvoboditvi? Op.ur.)
....Rehabilitacija dahavcev je za oblast še najlažja zadeva, kljub verjetnemu nasprotovanju nekaterih danes že so-odlo-čujočih oblastnikov-"sivih eminenc".
....Dragi Boris,bodi(tudi politično rehabilitiran) tovariško pozdravljen."1
Zdenko
Sledi Postscriptum.ki ga pa zaradi njegove važnosti za današnje dni v celoti ponatiskujemo:
Opomba uredništva:
Ali se povsem tem še lahko čudimo,če je predsednik Združenih držav R.Reagen imenoval podoben po-litični diktatorski sistem v Sovjetski zvezi Evil Empire
PABERKI 00 TU IN TAM
MARCO PANELLA
KarizmatiČni voditelj male italijanske radikalne stranke,ki jo hoče napraviti za"svetovno"/nadnacionalno/ in na čigar stranki-vkljub močni opoziciji- je bila na zadnjih državnih volitvah izvoljena pornografska zvezda CICCIOLINA,je v intervjuju z Robertom MečilovŠkom povedal sledeče: Marco Panella pravi,da je ''evropejec",član evropskega parlamenta v Bruslju,da se zelo zanima za evropske zadeve,za Jugoslavijo,posebno pa za njeno sodelovanje z EGS.V Evropi potekajo obsežni integracijski procesi,ki se jim v nobenem primeru ne bomo mogli izogniti.Panella si zamišlja internacionalno stranko in kot simbol nove stranke predlaga Gandijev lik,njegovo filozofijo nenasilja in zagovarjanja tolerance. To naj bi bil prispevek k nastajanju združenih držav Evrope., Toda takšno združeno Evropo pa lahko ustanavljajo le svobodne drŽave.Omenil je tudi,da bi ga bili leta 1978,v Trstu skoraj linčali,ker se je izjavil,da je slovanskega porekla, in ker se je boril proti industrijski coni nad Trstom,kar bi pomenilo konec i slovenskega kot italijanskega Krasa.0 Trstu pa pravi:Trst bi za razliko od drugih velikih mest moral vedeti,da ima dodatni zaklad ,ki se imenuje "dvojezičnost".,.. Podobnih težav je v Evropi še vse polno...,za vse te je rešitev le in samo "ZDRUŽENA EVROPA"./N.D.str.5,-24.jan.1988J/
Postscriptum!
Dragi Boris! Se »postscriptum«' za konec pisma in mojih misli. Kot ostali del pisma tudi ta dodatek nastaja v bolnici, tokrat v bolnici dr. Petra Držaja v Šiški. Simbolično! To pot se namreč zdravniki trudijo za diagnozo, kot so se nekoč graditelji bolnice — Udba za Slovenijo — trudili za drugo diagnozo, za moje »priznanje« tuje agenture.
V neprespanih nočeh mi v mislih še enkrat prihajajo pred oči »junaki našega časa«, njihovi dejanski »izvirni grehi« in njihova »prostovoljna priznanja krivde«.
Spomnil sem se, da je »junak našega časa« Kopač odklonil sodelovanje v Udbi za Jugoslavijo (ali MUP) v Beogradu, kjer sem tudi sam tako rekoč »odpovedal službo« in s tem nadaljnje sodelovanje. Oboje je bil neizgovorjen »izvirni greh«, za Kopača v taboriščnih, zame pa v parataboriščnih procesih. Smešno in primitivno je bilo obtožiti za tujo agen-turo zahodnih obveščevalnih služb ali pa Rusov. Noben tuji agent ne bi odklonil službe v Udbi za Jugoslavijo, če bi bil res agent, saj bi mu njegovi »delodajalci« to preprečili. V konkretnem primeru pa še posebej ne bi odklonil, saj je bila Kopačeva predvidena zaposlitev in moje delo prav v tedaj agresivni jugoslovanski obveščevalni službi v inozemstvu. Za to neverjetnost so dobro vedeli tudi tožniki, a so kljub temu postavili povsem neverjetno in nelogično obtožbo!
Pa še ena nova misel! Ugotavljam podobnost obtožencev, obtožbe, preiskave, dokazov s prostovoljnimi »priznanji« in obsodbe med taboriščnimi in paratabo-riščnimi procesi na eni strani ter Nago-detovim procesom na drugi strani. Le-tega je po lastni izjavi (Polemika z M. Krivi-cem v Naših razgledih) organiziral in vodil M. Ribičič.
Tudi tam so imeli Nagode, Sire, Snoj in drugi »izvirni greh« izven dejanske obtožbe. Ta greh je, kot kaže, bilo nasprotovanje vodilni vlogi komunistov v NOV brez sodelovanja z okupatorjem, zahteva po določenem programu po osvoboditvi ter zatekanje v »nedrje« tedanjih zahodnih zaveznikov, do nedavnega še »zahodnih imperialistov«, za Nagodeta tudi vodstvo »Stare pravde«. Tudi ta proces bi lahko imeli za enega iz vrst slovenskih predimformbirojevskih stalinističnih procesov (poleg dahavskih-tabo-riščnih in parataboriščnih procesov), v katerih je tvorno sodelovalo tudi slovensko (degradirano ter od Udbe oskubljeno in njej podrejeno) sodstvo, za razliko od DKD (družbeno koristnega dela) pred temi procesi in informbirojevske »prevzgoje« na Golem otoku po teh procesih, oboje kot izrazito izvensodne policijske operacije.
Po preiskavi v CZ na Poljanskem nasipu, ki jo je vodila za socializem se boječa Udba, in po obsodbi na armijskem sodišču v Belgijski kasarni sem po pomilostitvi s smrtne kazni na 20 let zapora pristal nebogljen v KPD na Miklošičevi cesti v t. i. »prevajalski« sobi. Tu me je v okolju, ki ga realistično popisuje
(Levitan, sprejel na slamarico Vlasto Ko-. pač. V tej sobi sem pristal, preden sem postal Brejčev »pomočnik za kulturo«, po verjetno njegovi »nezaupnici« pa »urejevalec« belogardističnih arhivov (kaj vse ' smo delali tedaj zaporniki v Rankovičevi policijski državi, le jajc za funkcionarje nismo valili) in »prevzgajalec« sodelujočih, vodje DOZ Finca in Rupnikovega namestnika polkovnika Vizjaka, vse pod vodstvom današnjega humanista in re-ligiologa R. Z., kar pa se je zaradi mojega odklonilnega stališča do prevzgaja-nja belo- in plavogardistov slabo končalo z mojim poskusom samomora, premestitvijo v bolj »proizvodni« KPD Maribor, kjer smo vsi skupaj (z Levitanom vred) postali »kulturni aktivisti«. Nato smo se, verjetno pod vplivom večanja ruske vojaške sile na Madžarskem in »prastrahom« naše policijske in komunistične oblasti, selili v KPD Novo mesto (kjer ni bilo nič »kulture«), verjetno "predsobo« za »izvensodno usmrtitev« v Rogu, v soseščini tam večno pnčivajočih za smrt krivih in nekrivih domobrancev. Konec moje »prevzgoje« pa je bil v KPD Skofja Loka, kamor smo bili verjetno »zaslužni« zaporniki premeščeni na delo v tovarni, z obilnim »kulturnim« delom, pitjem in izdelavo alkohola, celo mojim neuspešnim 14-dnevnim starešinstvom v KPD, kjer sem svojo prevzgojo po krajšem bivanju na začetku »potovanja po slovenskem prevzgojnem socializmu« v KPD v Ljubljani tudi končal.
V tej »prevajalski« sobi (v soseščini »duhovniške« sobe z Leničem in prekmurskim namestnikom sombathelyskega nadškofa Jeričem, tudi od mene zasliše-vanim ter obsojenim v t. i. skonstruira-nem prekmurskem križarskem procesu — na nekem popisu v sobi sem prejel blagoslov! — pa nadstropje nad kletjo, v kateri so v betonski luknji brez svetlobe bfli »dahavci«, med njimi Bohinc in Ran-zinger, na »slovenskokomunistični« prevzgoji s slano in mrzlo hrano ter pazni-škimi ključi po glavi, ker so proti »rabljem« na »prevzgoji« preveč nastopali z »marksističnih« stališč), kjer so bili med drugim pokojni Ludvik Mrzel, Vlasto Kopač ter tudi Ljubo Sire, me je minister Snoj učil angleščine ter tudi pripovedoval o svoji »zli usodi«, potem ko se je »včlanil« v OF. Obtožbe proti njemu so bile vse privlečene za lase ter prirejene na skupino »Nagode«, vseeno pa jih je po dolgem in mukotrpnem upiranju priznal ter obremenil ostalo skupino, tako v preiskavi kot v procesu — kot so to zahtevali (sistem »slovenskostalinistične« kronske priče z garancijo brez smrtne kazni ali z njo ter zahtevo za obremenitev ostalih udeležencev procesa). Zlomili so ga namreč z insceniranim mučenjem in zasliševanjem žene in svojcev, ki jih je »slučajno« v prostorih preiskovalnih zaporov videl in »slišal«. Takrat je pristal na vse ter obremenil sebe in ostale udeležence Nagodetovega procesa. Toliko o »priznanjih« Snoja in drugih ter
Ribičičevem zadovoljstvu o tem v Naših razgledih 1985, o Snojevem sodelovanju ter sodelovanju njegove vdove z izročitvijo moževega dnevnika.
Pa še o »Priznanjih obdolžencev in obsojencev«! Nejasnih v naši in svetovni memoarski literaturi!
Lahko bi rekli, da je bilo teh »priznanj« več vrst oziroma je bilo več vzrokov zanje. Skušam biti sistematičen!
1.Brejčeva	inačica v »Nevarnih razmerjih« — »priznanje« zaradi »zavednosti in discipliniranosti do revolucije« obdolženca. (Vprašljiva inačica, vendar možna kot del kombinacije — Brejc bi skoraj postal žrtev takega »priznanja«.)
2.	Inačica »prepričanosti« obdolženca po dolgotrajnem »nedialektičnem« analiziranju delovanja obdolženca, »prišepe-tavanju« v nenormalnih razmerah in pogojih preiskave. (Po razgovoru med piscem in Kopačem v »prevajalski« sobi KPD na Miklošičevi je bil žrtev takega »priznanja« Kopač sam, pisec pa je bil tik pred tem.)
3.	Inačica »zavestnega lažnega priznanja« obdolženca kot posledica fizičnega ali psihičnega pritiska na obdolženca. (Inačica socialistične »kronske priče«? Na primer »priznanje« Snoja v Nagode-tovem procesu.) Toliko o priznanjih!
Končno vsi skupaj upajmo, da bo več o vsem tem napisano in povedano v zgodovinski raziskovalni nalogi o taborišč-nih-dahavskih procesih, poverjeni dr. prof. Ljubu Bavconu in njegovi raziskovalni skupini. Povedano dialektično in celovito, in to o vseh stalinističnih taboriščnih in parataboriščnih procesih in preiskavah, čeprav oblastni in politični forumi z oblastniki in politiki ne priznavajo »stalinističnega« značaja teh procesov in preiskav in čeprav želijo le omejitev »kesanja« na taboriščne procese, nad katerimi so protestirale tudi mednarodne delavske organizacije, kar naj bi bilo dovolj za »demokratično priznanje napak«.
Se je čas za to. Se so žive žrtve ali njihovi svojci. 2ivi so tudi »slovenski berijevci«, tako ideološki (kot M. R.) kot tudi dejanski (kot F., K., M. in drugi), pa tudi drugi poznavalci teh zadev (kot npr. O.-S.). Upajmo, da bo nepristranska raziskava pojasnila vse to in tudi razložila, zakaj naj bi bili stalinistični procesi le tisti za oblast (ko pa je v Rusiji bilo prizadetih v podobnih preganjanjih poleg oblastnikov še kar 20 milijonov državljanov), pa tudi, zakaj ni bilo še do danes preklicano izvajanje B. Kraigherja na kongresu OF o taboriščnikih, končno pa tudi, kje in kdaj so bili justificirani na smrt obsojeni taboriščniki.
Lahko si samo želimo, da arhivi o teh dogodkih ne bi povsem izginili še pred raziskavami, kot so v zadnjem času izginili arhivi o krivdi izvensodno usmrče-nih domobrancev (tako je onemogočeno individualno ugotavljanje krivde teh usmrčenih domobrancev), kakor je izginil del arhiva o dahavskih procesih (tako je otežena raziskava o vzrokih in ugo-
ZLATOMASNIK FRANZ NEUMANN
Koncem januarja je obhajal pri St. Georqenu blizu Gradca zlato maso upokojeni župnik Franz Neuman. Ko so Nemci zasedli Slovenijo in izgnali skoraj vse slovenske duhovnike, je poslal škofu Tomažiču graški škof nekaj mladih duhovnikov - prostovoljcev, da so nudili vernikom vsaj duhovno oskrbo. Nemci so v to privolili pod pogojem, da bodo duhovniki uporabljali pri svojem delu samo nemščino. Upali so, da bodo tako pospešili proces ponemčevanj a. Toda v svojih računih so se temeljito ušteli. Ti duhovniki so se kmalu naučili slovenščine ne samo za spovedovanje, marveč tudi za poučevanje verouka in proti koncu okupacije celo za pridiganje. Več duhovnikov je bilo zaprtih zaradi rabe slovenščine, vsem pa so delali vse mogoče ovire, ko so spoznali, da ne marajo biti slepo orodje germanizacije. Po končani vojni so ostali še nekaj mesecev na svojih mestih in omogočili redno predajo župnij svojim naslednikom, komunistične oblasti pa so jih končno jeseni s kamijoni prepeljale preko meje v Avstrijo.
Med temi prostovoljci je bil tudi Franz Neumann, ki je bil dodeljen za dušnega pastirja v žmarje pri Jelšah, čeprav je imel na oskrbi še več sosednjih župnij. Kmalu se je naučil toliko slovenščine, da je mogel uspešno delovati s pomočjo organista in še nekaterih drugih fupljanov, ki so bili že preje aktivni v župniji in jih je nemški val nekako zgrešil. Kljub temu, da so vsi vedeli, kje so njegove simpatije, je bil dober diplomat in je mogel ostati ves čas na svojem mestu. Pri najini poroki smo se n.pr. domenili, da bo obred v latinščini, da smo se tako izognili nemščine^ ko seveda nismo smeli uporabiti slovenščine.
Ko sem 1. 1945 prišel v dijaško taborišče v Gradec, sem seveda kmalu navezal z njim stike in tako dobil prva zanesljiva poročila o svoji dru;fini ter sorodnikih kot tudi drugih znancih. Za časa našega bivanja v Gradcu je pomagal slovenskim študentom, kolikor je le mogel. ¿e v zadnjem pismu omenja, da so bila njegova štiri leta v Šmarju kljub vsem težavam (zaradi obilnega potovanja s kolesom si je okvaril srce) najlepša leta njegovih petdeset let mašnistva.
* .
Rudolf Cujes
tavljanje odgovornosti za te procese) in kakor je končno izginil tudi del arhiva o Vosu (tako je verjetno omogočeno lakirano pisanje o Vosu ter spreminjanje zgodovinskega spomina). Tako vsaj o izginotju teh arhivov pravi I. Križnar na seji CK KPS po navedbah v Mladini marca 1986 in v Novi reviji julija 1986.
Dragi Boris! Ce nam že ni bila ljudska oblast, naj nam bo vsaj Bog milostljiv! Božje milosti pa ne potrebujemo samo mi, še bolj jo potrebuje ljudska oblast.
Zdenko