Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 154 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Teleton št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št- 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. jubljana> nedelja 8. julija 1934 Cena 2.— Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. L Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Hitler na razpotju Še vedno ni pojasnjen krvavi preobrat, ki se je v Nemčiji izvedel 30. junija ter se dovršil v naslednjih dneh. Ves svet pa je presenetila brutalnost, s katero je dal Hitler postreliti može, ki so bili toliko let njegovi zvesti sodelavci in politični prijatelji v dobi trde borbe. Ti krvavi obračuni med dotedanjimi prijatelji in političnimi tovariši so se v zgodovini dogajali le v dobi najhujših r—olucionarnih bojev, v času, ko je po-)_ jna skupina, ki je bila dolgo v opoziciji, dosegla evangelij, vlado ter sedaj izvaja svoj program. Prav pri tem izvajanju se vedno pokažejo razlike med posameznimi zasmitki nasprotstva med posameznimi osebnostmi, ki jih zastopajo. In takrat se pojavijo oni srditi konflikti, ki v viharnem in burnem re-voluo' narnera razpoloženju naglo doveden do krvavih izbruhov, do krvave borbe, v kateri so človeška življenja zelo poceni. Na. Nemškem pa so krvave ure nastopile brez pravega zadostnega povoda in dosedanji politični prijatelji ter bojevniki so si pričeli sekati glave tako rekoč Že ob prvem prepiru; za razumevanje manjka ono pravo razdivjano revolucionarno razpoloženje, ki pomaga odpuščati ali vsaj umevati, kadar umirajo možje pod puškinimi kroglami ob steni ali sekiro giljotine, ob mrkih poveljih do-včerajsnjih tovarišev. v . In to daje nemškim dogodkom značaj zelo brutalnega dejanja. Hkrati pa sili k iskanju tehtne jših vzrokov v temnem ozadju teh dveh dni. Načrti postreljenih zarotnikov so pač morali pomeniti hudo zadevo, da jih je Hitler zatrl s toliko srditostjo in brezobzirnostjo, kakor da se sol oh dosedaj poglavitne stvari ^ se niso "objavile, se zdi; sicer se nas cut kar upira vzeti na znanje te krvave dogodke. Samo po sebi pa se vsiljuje tudi razmišljanje vprašanja, kaka usoda čaka hitlerjevski pokret, čaka Nemčijo v bližnji bodočnosti Ko se je razvijalo hitlerjevsko gibanje, so mu dotekali pristaši ves čas v poglavitni meri z dveh strani. Ena straai, to je bilo ono meščanstvo, ki_ je bilo prepojeno z najbolj šovinističnimi nacionalističnimi stremljenji in razpoloženji, tisto malom eščanstvo, ki je sanjalo še vedno v duhu gesla »Deutschlanu iiber Alles« ter gledalo na vojni poraz kot na katastrofo, ki jo je zakrivilo^ samo izdajstvo marksističnih in slienih defetističnih elementov. Drago stran so tvorili predstavitelji one Nemčije, ki je bila na vladi ves čas do novembra 1. 1918. To je bila ona stara Nemčija, zoper katero se je obrnil odpor vsega civiliziranega sveta in ki jo do dobra poznamo. Obsegala je ono staro prasko aristokracijo, ki je zavzemala domala vsa odlična mesta v armadi pa v diplomaciji, potem premožno meščanstvo z zastopniki težke industrije na čelu, in nato v dolgi vrsti še vse one, ki so se' 2;bira"n okrog hohenzollernske dinastije. Ta Nemčija pa je bila v \veimar-ski dobi potisnjena v ozadje. Šele polagoma je prihajala zopet do besede v strankah skrajne desnice, zbirajoč svoje sile za novo ofenzivo. Zato pa so njene simpatije veljale hitlerjevskemu pokretu, ki je vodil faktičen ofenzivni boj zoper osovraženi politični svet marksistične levice in meščanske sredine. In tako je umljivo, da so v čim dalje večjem številu prehajale v hitlerjevski tabor mnoge osebnosti iz cesarske, iz junkerske idejne in interesne formacije, med njimi celo člani odstavljene dinastije in mnogi bivši oficirji. Nič ne bi bilo čudno, če bi se izkazalo,, da niso bili v zaroti zoper Hitlerja predstavniki radikalnega ali levega krila v stranki in udarnih četah, marveč simpatizerji s staro cesarsko Nemčijo, ki so morda mislili, da je sedaj že čas, da pokažejo prave karte. Ta razlaga bi edina mogla pojasniti mnoga navidezna protislovja v krvavi Hitlerjevi reakciji. Vse to se bo moralo še pokazati. Aktualno pa je tudi za zunanjega opazovalca vprašanje, ali bo mogel Hitler opraviti dvoje, kar je pogoj za nadaljnjo njegovo kariero. Prvič, ali je ohranil v stranki, pa v napadalnih formacijah oni ugled, ki mu je potreben, da ohrani jedro stranke na svoji strani. Tudi ruski boljševiki so domala vse prve stare voditelje odstranili, pa vendar stranka pri tem ni nič trpela. Ali se bo slična premenjava posrečila Hitlerju; da jo namerava, o tem se menda ne da dvomiti Dragic, ali bo mogel Hitler svoj režim uporabiti za to, da bo popolnoma obvladal armado, ki jo sedaj neobhodno potrebuje za oporo svoji poziciji. Te dni so se kolporiirale vesti o nekih generalskih spomenicah in izjavah o posebnem stališču vojske. Ako je to res, bi bila pač slaba s Hitlerjem. Zakaj mož, ki je dal postreljati na tako enostaven način stare generale, pa državne tajnike in vodje napadalnih oddelkov, mora hočeš nočeš razumeti, da streljanje se nadalje ostane politično sredstvo. Politična sredina, ki je pričela operirati s tem sredstvom, ga ne odloži tako precej, uporabljati pa ga more v zelo raz- KONČANO POLETNO ZASEDANJE NARODNE SKUPŠČINE Skupščina ie včeraj odobrila še nekatere zakone In se nato razšla na počitnice - Prihodnji teden se bo razšel tudi senat Beograd, 7. julija, p. Narodna skupščina je danes končala svoje delo ter odšla na počitnice. Prihodnja seja bo sklicana pismeno, mislijo pa, da se v poletnem zasedanju skupščina ne bo več sestala. Sprememba zakona o izvenspornem postopku Danes so bili na dnevnem redu Narodne skupščine še nekateri zakoni. Prvi je prišel v razpravo zakon o izvenspornem postopku o katerem je skupščina že enkrat razpravljala. Ker pa je senat v tem zakonskem predlogu izvršil nekatere izpremem-be, je bil zakon vrnjen Narodni skupščini v ponovno razpravo. Šlo je predvsem za člen 160. ki govori o nalaganju denarja mladoletnih. Prvotno je zakon predvideval pet možnosti upravi 'ania tega denarja. Senat pa je prvotne določbe iroremenil in uveljavil načelo, da se mora denar mladoletnih nalagati izkliučno pri Državni hipotekami banki. Ostale izpremembe so zgolj tehnične nabave v zvezi s to izpremem-bo člena 160. Poročevalec večine nar. nosi. Sokolovič je obrazložil na kratko od senala sprejete izpremembe in nredlagal, nai jih Narodna skupščina odobri, da se bo mogel zakon čim prej uveljaviti. Če bi skunščina te izpremembe odklonila, se o tem zakonu v tem zasedanju ne bi moglo več razpravljati in sodna unifikacija bi se znova zavlekla. Poročevalec manjšine poslanec dr. Marko Kožulj ie bil pToti predlaganem izpre-membam." Smatra, da je to načelo, ki ga uveljavlja senat, v nasprotju z državljan skirn zakonom in da se ne morejo dplocbe drugega zakona enostavno na ta način iz-preminjati. Misli tudi, da bo ta določba v praksi povzročala veliko težkoč. Proti stališču senata je govoril tudi narodni poslanec dr. Viktor Ružič, ki je bil mnenja, da bi bilo najprimerneje, ako se pusti denar mladoletnih še nadalje v pupilarno varnih zavodih kakor so mestne in bano-vinske hranilnice. Minister pravde g. Boža Maksimovič je pojasnil, kako je prišlo do tega, da je tudi on dal svoj pristanek na izpremembo prvotnega zakonskega osnutka. Zakon, kakor ga je prvotno odobrila Narodna skupščina, je predvideval poleg Hipotekarne banke še štiri druge načine za upravljanje denarja mladoletnih. Domiščal je nalaganje tega denaria v tako zvenih sirotin*kdi blagajnah. pri mestnih in banovmskih hranilnicah in drugih puP:larno varn* zavodih. daianie na posodo pod dolocen-mi pogoji in iamstvi. nalaganje v nenremicn'-ne in končno nalaganje v dri^vn-h m od države zajamčenih panH:h. V senatnem odboru so glede na prilike v po^mezn-h pokra i mah bil' mnenia. da bi mogJ o to dovesti do zlorab, in so se zato odločili za izpremembo v predlaganem smislu. Minister pravde je izjavil, da bi tudi on zelel da se na prihodnjem zasedanju godnega predstavništva o tem ponovno razprava in je v tem pogledu nnpravljen sprejeti utemeljene predloge. Da pa se ne bi zavleklo uveliavlienje izvenspornega postop ka, prosi, da skupščina predla?ano jzr.re-mJbo odobri. Pri nato Rdečem glasovanju je bil zakonski predlog odobren v obliki, v kakršni ga je sprejel senat. Zakon o državnem računovodstvu Nato je prišel v razpravo zakon o državnem računovodstvu. Uvodoma je^ podal finančni minister g. dr. Djordjevič krajši ekspoze, v katerem je naglasil, da je to eden najvažnejših organizacijskih zakonov, ker razvija posamezne ustavne odredbe, tičoče se državnega proračuna in državnega gospodarstva sploh. Ta zakon je osnova celokupnega gospodarstva z javnim denarjem in je od njegovega sprejetja v veliki meri odvisen red v državnih financah. Zakon daje vsakemu državnemu organu, od sreskega načelnika pa do najvišjega državnega funkcionarja možnost, da strogo pazi na varčnost in racionalno gospodarstvo z javnim denarjem. Danes so zelo težki časi. ko država nima v izobilju finančnih sredstev za kritje svojih številnih potreb, ki z vsakim dnem naraščajo. Prav tako je zbiranje finančnih sredstev z vsakim dnem težie. Davki m javne dajatve se ob nazadovanju produkcije in gospodarske delavnosti vedno težje plačujejo. Zato je tem bolj potrebno, da se s tem denarjem gospodari tako, da bo prinašal skupnosti čim več koristi m da se preprečijo vse zlorabe. Novi zakon o državnem računovodstvu daje jamstvo, da se bo z javnim denarjem gospodarilo racionalno in koristno. Zato prosi Narodno skupščino, da predloženi zakon odobri. Za finančnim ministrom je govoril no-ročevalec finančnega odbora dr. Oton Ga-vrilovid v imenu večine in posl. Miloš Dragovid v imenu manjšine, nakar je Narodna skupščina zakon brez debate odobrila. Zakon o državnem pravobranilstvu Sledila je razprava o predlogu zakona o državnem pravobranilstvu. Finančni minister je podal kratek ekspoze, v katerem je naglasil, da je glavni --men tega zakona izenačenje dosedaj r-.. čnih predpisov na tem področju in prilagoditev te ustanove novim prilikam in razmeram. Zakon tvori organsko celoto z zakonom o državnem računovodstvu in prosi, da ga skupščina sprejme. Po govoru poslanca Nikole Sokoloviča je skupščina zakon soglasno odobrila. Nato bi imela slediti razprava o konzularni konvenciji z Nemčiio o tigovinski pogodbi z Bolgarijo. Na željo vlade pa sta obe pogodbi uveljavljeni že na podlagi pooblastil. ki jih ima vlada in ker želi vlada, da jih predioži Narodnemu predstavništvu skupno z nekaterimi drugimi mednarodnimi pogodbami, ki tvorijo organsko celoto. Skupščina je na to pristala in odobrila le še konvencijo, sklenjeno z Italijo v smislu rapallske pogodbe o ureditvi neplačanih davkov v tako zvani tretji coni, ki jo je po prevratu zasedla Italija, ter o preipre-čenju dvokratnega obdavčenja dvolastni-kov. Prihodnja šefa bo sklicana pismeno S tem ie bil dnevni red današnje seje irčrpan. Skupščina je nato še odobrila poročilo imunitetnega odbora glede izročitve nekaterih poslancev sodišču. Minister pravde je zahteval izročitev 55 poslance'". Imunitetni odbor je glede primerov, med niimi tudi v primeru poslanca Tvana Lončarja, sklenil, da se kazensko zasledovanje ustavi, ker ni dovoljnega razloga, in izročitev sodišču odklonit, v sedmih primerih pa je pristal, da se obtoženi poslanci izroče sodišču. Predsednik Narodne skupščine dr. Ko-sta Kumanudi ie nato zaključil sejo in naznanil, da bo prihodnja seia sklicana pismeno. Vsi danes snrejeti zakoni so bili dostavljen' senatu, ki bo zasedal še prihodnji teden, Mussolini je povabil ^ iarthouja na obisk v Rim Vest o povabilu se službeno potrjuje — čas obiska še ni določen — Pred Barthoujevim odhodom v London Pariz, 7. julija, č. Uradno potrjujejo, da je Mussolini po rimskem poslaniku Cham-brunu povabil francoskega zunanjega ministra Barthouja na sestanek v Rim. Barthou se bo temu pozivu odzval in bo najbrž kmalu po povratku iz Londona odpotoval v Rim. Mussolini smatra, da se je položaj po zadnjih dogodkh v Nemčiji bistveno iz-premenil in je mnogo boli kakor kdaj prej naklonjen sporazumu s Francijo. V svojem povabilu Mussolini izrecno naglasa, da želi razpravljati z Barthou jem o vseh spornih vprašanjih med Francijo in Italijo, kakor tudi o vseh aktualnih mednarodn h problemih, zlasti pa tudi o francoskih načrtih glede sklenitve sredozemskega in vzhodnega varnostnega pakta. Veliko vznemirjenje so izzvale v krogih rimske diplomacije tudi oficiozne vesti o obnovi, vojaške zveze med Angliio in Francije »Agence Economique et Financiere« jav-lia. da ima povab lo Mussolinija, naj pride francoski zunanji minister Barthou v Rim. topot uradni značaj. V francoskem zunanjem ministrstvu so simpatično sprejeli povabilo. Upajo, da bosta- zunanja urada obeh držav že pred obiskom dobro pripravila nameravane razgovore. Na dopoldanski seji ministrskega sveta je zunanj: minister Louis Barthou navedel okoliščine, v katerih potuje z mornariškim ministrom Pietrijem v London. Izjavil je, da odhaja v London na povabilo predsednika br tanske vlade Macdonalda. Ker je Macdonald bolan in ga ne bo v London* se je s prijateljskim pismom opravičil Bar-thouju. Zato bodo francoska ministra sprejeli njuni tovariši, britanski ministri. Rohmova zarota ni bila tesna? Po najnovejših vesteh ustreljeni udarniški poveljniki niso kovali proti Hitlerju resnega upora, marveč samo demonstracijo udi komunistični izgredi v Amsterdamu Nemiri trajajo že več dni - V spopadih z vojaštvom in policijo je bilo v noči od petka na soboto 14 ll«di ubitih in več sto ranjenih Amsterdam, 7. julija p. že več dni trajajo v nizozemski prestolnici komunistični nemiri. ki pa so v pretekli noči zavzeli tak obseg, da zbujajo v vladnih krogih resno skrb. Snoči so se komunisti zbrali v raznih ličnih smereh. Ali z drugimi besedami: Hitler ne sme pripustiti, da bi mogla armada postopati kot armada, zase, ločeno od volje režima in njegovega šefa. Ali bo šel Hitler tudi to pot in prav tako kot v napadalnih formacijah tudi tu na odločilna mesta postavil samo svoje ljudi. Ne ve se še, ali reči je treba, da bi bila samo to ravna pot, samo to ona najzanesljivejša smer in taktika, ki Fiihrerju garantira izvedbo celotne zamisli. Ne vidi se še, ali je razvoj dospel že tako daleč, toda da so v tem odločilni problema nemške bodočnosti, to je raa-vidno že danes. Hitler kot šef malomeščanskega nemškega nacionalizma ne more ohraniti svoje pozicije, ako se naslanja v pretežni meri na sile cesarske Nemčije, ki iima povsem svoje cilje in ki se nikdar ne bo sprijaznila s tem, da bi jo vodil plebejec in civilist, ki je zanjo vendarle samo uzurpator in šarlatan.. Koristno je v najbolj zamotani zmedi zapletenih dnevnih dogodkov pogledati po osnovnih idejnih in socioloških temeljih; njihovo poznavanje nam nudi v takih situacijah najzanesljivejši kažipot skozi temo in meglo neposrednega dogajanja. In taka situacija je prav sedaj v Nemčiji. predmestjih in začeli hkrati prodirati proti sredini mesta. Policija je bila prešibka, da bi jih zaustavila. Komunisti so med potjo razbijali šipe na trgovskih in drugih lokalih ter ropali trgovine. Na poziv amsterdamskega župana je nastopilo nato vojaštvo. Komunisti so na mnogih krajih zgradili barikade in tako je prišlo do ostrih spopadov s policijo in vojaštvom, ki je prodiralo proti izgrednikom z oklopnimi avtomobili in strojnicami. Ulične bitke so trajale skoro vso noč in šele v jutranjih urah je zavladal mir. Po uradnih vesteh je bilo v snočnjih borbah 14 ljudi ubitih in 60 hudo ranjenih. Lažje ranjenih je nad 300. Vlada je imela še ponoči izredno sejo, na kateri je sklenila, da bo z radikalnimi sredstvi in za vsako ceno zatrla komunistične izgrede. Ce se bodo nemiri danes ponovili, bo proglašeno obsedno stanje. Vsa javna poslopja so danes zasedli močni oddelki mornarice. Na vseh važnejših križiščih so postavljene vojaške straže s strojnicami. Vojaštvo je v strogi pripravljenosti. Dogodki so izzvali med prebivalstvom veliko razburjenje. Amsterdam, 7. julija wk. Položaj v Amsterdamu je bil dopoldne razmeroma zado volj i v. Po dosedanjih poročilih ni prišlo nikjer več do resnejših incidentov. Davi je i* drugih garnizij prišlo več vojaških čet v Amsterdam. Mobilizacija meščanske garde, ki šteje približno 400 ljudi, se nadaljuje. Zdi se, da se oblasti pripravljajo na to. da se bodo zvečer zopet pričeli nemiri in da se bodo tudi jutri nadaljevali. Ministrski predsednik Colijn in vojni minister sta odpotovala v Amsterdam, da osebno proučita položaj. Berlin, 7. julija, r. Pravo ozadje dogodkov 30. iiunija še vedno ni jasno. Vladni krogi odklanjajo vsako podrobnejše pojasnilo. V javnosti se zato širijo vse mogoče verzije, kojih točnosti ni mogoče kontrolirati. Vedno bolj verjetno pa ee zdi, da sploh ni bilo nobene zarote, marveč da se je Hitler, pod vplivom svoje ožje okolic-e hotel iznebiti ljudi, ki mu niso hoteli več slepo slediti. Razvoj dogodkov pojmujejo sedaj v krogih, ki ee smatrajo za poučene, tako-le • Rohm, ki ie bival v Monakovem, odkar je odšel na dopust, je imel z merodajnimi voditelji napadalnih oddelkov razna posvetovanja, da bi preprečil berlinske načrte, po katerih bi se morali napadalni oddelki po dopustu v mesecu talij« znatno reducirati in zmanjšati politični vpliv njihovega vodstva. Dne 26. junija je prišel Rohm v Berlin. Razgovor, ki ga je hnel s Hitlerjem, je bil precej razburljiv, njegov zaključek pa skoro dramatičen, kajti Rohm ee ie odstranil povsem nenadno, ne da bi se poslovil od Hitlerja. Iz poslopja državnega kancelarja se je Rohm odpeljal na železniško postajo, odkoder je odpotoval e prihodnjim vlakom nazai v Monakovo. V naslednjih dneh so imeli voditelji napadalnih oddelkov konference v Wiessee-ju ki se jih je v početku udeležil tudi berlinski vodja napadalnih oddelkov Ernst Brez dvoma je bilo razpoloženje v Wies-seeju zelo napeto ter so bili voditelji napadalnih oddelkov odločeni, da izvrse na državno vlado močan pritisk za izpolnitev svojih želja. Ce je vse to resnično, potem se more pac govoriti o politični intrigi, ki je bila pripravljena v NViesseeju, dočim o pripravah za prevrat ne more biti govora. V glavnem so bil nameravani demonstrativni pohodi napadalnih oddelkov, od katerih so si obetali voditelji primernega uspeha. Ta pritisk naj bi se še povečal z organizirano časopisno kampanjo. Strankini listi, s katerimi so imeli zveze, naj bi na dan demonstracije napadalnih oddelkov objavili članke, v katerih bi poudarjali pomen napadalnih oddelkov za tretjo državo. Pri tem naj bi vsebovali tudi namigavanja na gotove politične zveze in podrobnosti iz zasebnega življenja, katerih objava bi bila marsikateri osebi iz Hitlerjeve okolice zelo neprijetna. .. . Iz vsega navedenega se more sklepati, da je bil v Wiesseeju dogovorjen velik političen poizkus izsiljevanja, dočim o oboroženem uporu proti režimu niso razpravljali. Iz oficielnih objav je znano, da so bile namere Rohmove družbe vladi izdane. Fo neki verziji je baje obvestil o njih pristojne , vladne kroge grof Spreti. ki je torej igral nevarno dvojno vlogo, kar pa ga ni obvarovalo. da ne bi tudi njega doletela 30. junija nemila usoda. V Hitlerjevi okolici so odkritja o političnih načrtih Kohma. kakor vse kaže. zbudila vtis da hočejo v Wiesseeju zbrani voditelji napadalnih oddelkov vreči režim, kar je dovedlo do krvavega udušenia domnevane vstaje 6ef bavarske vlade aretiran London, 7 julija n. »Times« poroča, da je bil v Monakovem aretiran snoči bavarski državni namestnik general Epp skupno s svojim adjutantom princem Usenburgom. Vest je izzvala ogromno senzacijo, ker trdijo, da je baš Epp odkril zaroto Rohma in generala Schleicherja. Hindenburg zahteva preiskavo Pariz, 7. julija, g. V dobro informiranih političnih krogih kroži od včeraj vest, da je predsednik Hindenburg pozval vojnega ministra Blomberga, naj predloži podroben opis akcije vojaštva pri dogodkih 30. junija in 1. julija, zlasti pa o tem, na podlagi katerih uradnih vesti je Blomberg 30. junija odredil alarmiranje vojaštva. Temu koraku državnega predsednika pripisujejo največjo politično važnost. Razlagajo ga tako, da hoče državni predsednik proučiti vzroke prelivanja krvi. Državni predsednik je poslal Hitlerju zahvalno brzojavko, ko mu je sporočil vesti v nameravanem prevratu napadalnih oddelkov in o zaroti z inozemstvom. Zaradi demarše poslanikov velesil pa so se pri njem pojavili dvomi o resničnosti Hitlerjevih poročil. 241 smrtnih žrtev Berlin. 7. julija, d. Po poročilih, ki so jih zbrali neoficielni krogi v Berlinu in ookra-jinskih mestih, je bilo od zadnje sobote po vsej Nemčiji v teku akcije proti napadalnim oddelkom ustreljenih 241 liudi. Smrt cele vrste oseb, ki so označene v teh vesteh kot ustreljene, se sicer ni še mogla brezdvomno ugotoviti, zaradi česar je mogoče, da je navedeno število nekoliko previsoko. Predvsem je težko ugotoviti., koliko oseb, ki so označene kot ustreljene, je samo aretiranih, in koliko se jih je izmed njih v bojazni pred aretacijo skrilo. Po listi smrtnih žrtev, ki so jih zbrali neoficielni krog:, je bilo ustreljeuih v Monakovem 122 ljudi, v Vratislavi 54, v Draždanrh 4. v Stuttgartu 1. v Berlinu pa 60. Vesti o Torgler jevem umoru Berlin, 7. julija, p. Davi so našli bivšega komunističnega poslanca Torglerja, ki je bil v procesu zaradi požiga berlinskega parlamenta oproščen, kljub temu pa pridržan v zaporu, v jetniški celici mrtvega. Uprava jetnišnice zatrjuje, da je umrl naravne smrti, vendar pa mislijo, da so ga umorili, ker je bil zelo neprijetna priča hitlerjevskih nasilstev in mu niso mogli ničesar dokazati, da bi ga mogli obsodili ter se ga »legalno« iznebiti. Goring ubit? London, 7. julija, č- Reuterjev urad poroča Iz Berlina, da je postal predsednik pruske vlade in državni minister za gozdarstvo Goring ob priliki inšpekcijskega potovanja v zapadni Prusiii žrtev avtomobilske nesreče. Avto se Je baie zaletel v obcestni kamen in se prevrnil, pri čemer ie dobil Go-rinjs tako hude poškodbe, da Je kmalu nato izdihnil. Vest uradno nI potrjena, širijo pa se eovorlce. da gre za atentat in da avtomobilska nesreča ni bila slučaju^ Minister dr. Ulmanski v rudniških revirjih Pogajanja med TPD in rudarji so začasno odgodena, do takrat pa ostane pri preklicu izdanih ukrepov družbe — Popoldne je g. minister obiskal revirje Ljubljana 7. julija. Kakor smo že včeraj zabeležili, so se v palači TPD v Ljubljani vršila snoči nova pogajanja za ureditev mezdnega spora v revirjih TPD. Pogajanja je osebno vodil minister za šume in rude dr. UlmansKi. Pričela so se kmalu po 6. url, ko so se z mariborskim vlakom pripeljali zastopniki delavstva iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, trajala pa so skoraj d-o polnoči. Minister dr. Ulmanski je s toplim govorom priporočal predstavnikom obeh strank, da se združita na primeren kompromis, potem pa je za nekaj časa pustil zastopnike delavstva, družbe, Delavsue zbornice in rudarskega glavarstva same. da najdejo čim primernejšo rešitev. Ko se je proti 11. g. minister vrnil, so se pogajanja še zmerom nahajala tam, kjer so se pričela, nakar je minister dalje časa konleriral z delavskimi zaupniki in s •predstavniki družbe. Zastopniki delavstva so mu predočili položaj, ki je nastal v revirjih z napovedjo redukcije. Posebno so poudarjali katastrofalnost namere, da se razveljavijo kopaške Kategorije tistih rudarjev, ki so iz kakršnegakoli razloga dodeljeni manj kvalificiranim opravkom. Ta ukrep družbe so šefi nekaterih obratov po nalogu generalne direkcije že pričeli izvajati in je bilo n. pr. samo na separaciji in na vzhodnem obratu v Trbovljah stavljenih na razpoloženje nad sto starih rudarjev. Med njimi so bili tudi delavci, ki so že po 30 in še več let služili družbi ter so se pri najtežjih delih v jamah in drugod toliko izčrpali, da so jih morali naposled dodeliti k lažjim delom, kakršna bi morda v resnici lahko opravljale ženske ali pa mladoletni. Med temi najtežje prizadetimi delavci sta n. pr. stara popularna trboveljska rudarja šimen Čamar in pa Jazbec, ki je pri neki nezgodi v jami izgubil eno oko in so ga morali zato poslati na sepa-racijo. Oba sta zaposlena pri rudniku okrog 35 let. G. minister je z največjo pozornostjo poslušal delavske zaupnike in ko se ie po kratkem presledKu konferenca spet nadaljevala, so zastopniki družbe na njegovo intervencijo izjavili, da umaknejo vse sklepe o redukcijah. Na predstavnike delavstva je zadržanje g. ministra napravilo najboljši vtis.'Kakor izvemo, je g. minister pripravil družbo do umika s tem, da je obljubil svojo pomoč pri dosegi večjih naročil za premog od strani države. V tem primeru bi TPD lahko uvedla dva delovna dneva na mesec več. Ko bosta konzum od strani države in produkcija v revirjih TPD povečana do te višine, se bodo med družbo in delavstvom vršila -nova pogajanja. Generalna direkcija TPD se nadeja, da bodo delavci tedaj pripravljeni do nese mere popustiti v svojih zahtevah, ako bodo kljub temu lahko na mesec več zaslužili kakor sedaj. Danes dopoldne se je g. minister z -zastopniki rudarskega glavarstva odpeljal v Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, da se na licu mesta prepriča o razmerah, v kakršnih živijo rudarske družine. Obisk Zagorja Zagorje, 7. julija. Na svojem informativnem potovanju po naših črnih revirjih se ie g. minister za šume in rudnike dr. Milan Ulmanski s svojim spremstvom najprvo ustavil v Zagorju. Četrt ure pred poldnem je prispel z avtom pred rudnik, kjer so ga pričakovali zastopniki rudarjev s Krautbergerjem in Arhom na čelu. Zbrani pa so bili tudi številni rudarji, mnoge rudarske žene z otroki in ostalo zagorsko prebivalstvo. Ko so ga delavski predstavniki ogovorili, je g. minister stopil med gruče rudarjev in se začel z njimi živahno razgovarjati. To je mahoma ustvarilo zaupljiv kontakt z rudarsko množico in možje kakor žene so zelo stvarno in prepričevalno odgovarjali na ministrova vprašanja o razmerah v revirju. Po teh razgovorih se je g. minister podal v kolonijo Pod uro, kjer so najslabša stanovanja, potem pa je obiskal še tri družine v nekol.ko boljših stanovanjih. Zlasti ljubezniv je bil z otročički, ki iida je tudi obdaroval. Kako hitro si je minister dr. Ulma-nski pridobil simpatije, se je pokazalo ob njegovem slovesu. Burno pozdravljen se je s svojim spremstvom odpeljal natanko po eni urj bivanja v Zagorju z avtom čez hrib v Trbovlje. Za jutri ob 9. je sklicala prva rudarska skupina delavsko zborovanje v kinematografski dvorani. Razpoloženje med prebivalstvom se je po današnjem ministrovem posetu takoj izboljšalo, apatija je izginila. Minister v Trbovljah — Velik rudarski shod Trbovlje, 7. julija. Ob 14. se i)e pripeljal gosp. minister dr. Ulmanski v Trbovlje. V njegovem spremstva so bili rudarski glavar gosp. Močnik iz Zagreba, nadalje zastopnik ljubljanskega rudarskega glavarstva inž. Lojze Zmpančič in trboveljski ravnatelj inž. Loskot. Minister ee je odpeljal najprej v rudniško bolnico, kjer je obiskal vse one rudarje, ki so morali po povratku iz rovov ostati v bolniški negi. Skupno jih je nekaj nad 20. G. minister ee je z vsemi prijazno razgovarjal, povpraševal po njihovem stanju in zaslišal vse njihove težnje. Od" bolnice je nato velel g. minister voziti proti delavskim kolonijam. Da se na lastne oči prepriča, v kakšnih razmerah žive rudanske družine, si je ogledal nekatera delamska stanovanja. Povsod se je ljubeznivo razgovarjal z ženami in otroki ter si na mah pridobil srca. Pred Delavskim domom je ministra pričakovalo mnogo delavstva. Tu se je minister živo zanimal za težnje rudarjev in si pridobil njihovo zaupanje, kar se je vidno izrazilo tudi na shodj, ki ga je popoldne priredil akcijski odbor. Ob živahnih ovacijah se je g. minister s svojim spremstvom ob 15. odpeljal iz Trbovelj proti Hrastniku. Ob 16. se je nato vršil številno obiskan shod v Delavskem domni. G. pliberšek, predsednik II. skupine rudarske delavske zadruge, je izčrpno poročal o pogajanjih s TPD in je izrekel toplo zahvalo vsem. da 6e je celotna zadeva tako ugodno iztekla: državni upravi, društvom in drugim funkcionarjem, še prav posebno toplo pa g■ ministru dr. Ulnianskemu, čemur so rudarji pritrdili s prisrčnim odobravanj^111- T .. Glavni tajnik Zveze rudarjem g. Jurij Arh je poudaril solidarnost trboveljskega delavstva, ki se je strnilo v nafadločilnoi-ših dneh in urah v enoto in je s slogo tudi doseglo zmago. V imenu narodnega delavstva je g. Štruc takisto poudaril potrebo složnega nastopanja vselej, kadar gre za rudarski obstanek in za delavske pravice vobče. Zahvalil se je vsej fcfrincči, ki jebija e simpatijami na strani rudarjev, zlasti še časopisju, ki je po vseh svojih močeh podpiralo obupno borbo rudarjev s tem.^da je zvesto tolmačilo njihov žalostni položaj. — Naslednji govornik Križnik je navajal, da uspeh pri zadnjem nastopu samo zato ni dosežen v polni meri, ker so se vendar 5o našli posamezni nezaupljivci. Živahno pozdravljen j.e nato spregovoril g. d,r. Cepuder iz Ljubljane kot predsednik Narodne odbrane. Rudarji so zlasti z zahvalo vzeli na znanje njegovo izjavo, ki jo je bil podal pri pogajanjih s TPD v Ljubljani. Dr. Cepuder iie temperamentno poudarjal, da bo Narodna odbrana z vsemi sredstvi znala zaščititi naše delavstvo pred izkoriščanjem od strani tujega kapitala--Vjme- nu trgovcev in obrtnikov je g. Parlin čestj-tal rudarjem, ker so se tako zvesto in složno držali v odločilni bo^bi. S tem je bil shod zaključen. Razpoloženje se je močno poživelo in v ponedeljek pojdejo naši r> darji zopet zadovoljnejši na delo v jame. V Hrastniku Ob pol 16. se je pripeljal z avtomobilom iz Trbovelj minister za šume in rudnike g. Ulmanski v Hrastnik. Pri podkopnem rovu ga je čakala množica rudarjev z ženami in otroki. Pričakovali so ga tudi župan g. Ferdo Roš, rudniški ravnatelj g. Drolc in g. Malovrh. Takoj ob prihodu se je g. minister začel z zbranimi živahno razgovarjati. V ime-mu delavstva ga je pozdravil g. Malovrh, se mu zahvalil za poset in ga obenem opozoril na težki položaj rudnišitih upokojencev glede stanovanj, prosil ga je, naj bi ministrstvo za šume in rudnike pomagalo zgraditi stanovanjsko hišo za rudniške upokojence. G. minister je odgovoril, da bo to v tem času težko šlo, kajti ministrstvo mora sedaj v prvi vrsti skrbeti za to, da se sanirajo bratovske skladnice. — župan g. Roš se je zahvalil g. ministru za obisk in uspešno posredovanje med rudarji in TPD. Poudarjal je z radostjo dejstvo, da se je zgodilo -to pot prv-ič v naši lepi državi, da je službeno obiskal minister za šume in rudnike naš rudarski kraj. Po daljšem Informativnem razgovoru je g minister nadaljeval svojo pot podvzeli akcijo, da priredijo vračajočim se rudarjem skromno malico pred rovi. Vsak rudar je bil deležen skodelice toplega čaja, ko je stopil iz rova, razen tega pa je bila pripravljena tudi večja količ;n« mesa in drugih reči, s katerimi so si lahko rudarji omislili skromen priboljšek. Posebno lepo je bil organiziran sprejem v Hrastniku, kjer je pred rovom prvi pozdravil vračajoče se rudarje in jim postregel s čaiem tamošnii dopisnik »Jutra« go-snod Hofbauer. Pred jamami so se ob svi-denni očetov, mater in otrok odigravali gvnljivi przoTi, ki so premnogim spravili solze v oJi. Zdaj so se črne doline snet umirile. Delavstvo z veseljem pozdravlja odločni nastop vlade in ministra za šume in rudnike ter se z novim zaupanjem pripravlja k rednemu delu, ki se bo začelo v ponedeljek. Čftou&tte ^accaca tffarun. de^ac OfaoriCHo/ Nacionalne zmage v dolini Krke Krško, 5. julija »Jutro« je že poročalo o krasnem uspehu nacionalne misli pri nedeljskih ponovnih občinskih volitvah v krškem srezu. Zmaga v treh velikih občinah doline Krke pa je tako pomembna, da je treba o njej še spregovoriti. Volitve so bile v Škocijanu, Kostanjevici in Št. Jerneju. Prva občina je prišla že pri lanskih volitvah v nacionalne roke. dru gi dve pa sta bili v klerikalnih rokah. Ogromna večina tako zvanih bojevnkov se je v vseh treh občinah na moč trudila za klerikalce. Povsod so priredili shode, na katerih so skušali okrepiti položaj opozicije. Vse pa ni nič pomagalo in nedeljske volitve so jasen dokaz, da naše trezno ljudstvo ne naseda hujskanju in demagogiji. Od 18 občin v krškem srezu je sedaj 16 občin v nacionalnih rokah, v dveh občinah pa so kompromisni občinski odbori. V Kostanjevici je bilo nekaj nad 800 vn-lilcev, glasovalo jih je 552. Nacionalni kandidat in predsednik občinske organizacije JNS g. Lavoslav Bučar je združil na svojo >agrarno gospodarsko listo« 329 glasov, dočim je nafprotniška lista dobila samo 123 glasov. Pri lanskih volitvah je nacionalna lista dobila 186. klerikalna pa 254 glasov, tako da so nacionalni glasovi narasli na 142. Agrarni interesenti so po ogromni večini glasovali za g. Bučarja, ravno tako tudi volilci iz novo priključenih vasi. Kostanjevica je zmago slovesno proslavila z godbo, s sprevodom in s streljanjem iz možnarjev. Župan Bučar ee je v lepem nagovoru zahvalil volilcean. Vse mesto je bilo v zastavah. V Št. Jerneju je bilo 1205- volilnih upravičencev, glasovalo pa jih je 822. Nacionalna lista priljubljenega kandidata g. Antona Ratkoviča je dobila 512 glasov, nasprotni-ška lista pa samo 310. Pri lanskih volitvah je bilo razmerje ..skoro ravno nasprotno, ker so takrat nasprotniki dobili 425 glasov, nacionalna lista pa 261. Nacionalni glasovi so torej napredovali za 251 glasov. Tudi Št. Jernej je svečano proslavil lepo zmago. V škocijanu je bilo 784 volilnih upravičencev, glasovalo pa jih je 575. Nacionalna lista z nosilcem g. Ivanom Globevnikom je dobila 358 glasov, nasprotna lista pa 217-Lani je dobila JNS 258, nasprotniki pa 201 glas. Nacionalni glasovi so torej porasli ravno za 100. škocijanski fantje so se v lepo okrašenem avtobusu pripeljali v Krško sporočit krasno zmago ter so priredili velike manifestacije. Volitve v Komendi Komenda, 6. julija. V nedeljo so se vršile občinske volitve tudi v Komendi, ki je največja občina kamniškega sreza. Vložena je bila samo ena lista, sestavljena na osnovi kompromisa. Nosilec liste je bil g. Janez Štrcin. Med 24 občinskimi odborniki jih ima JNS 8, pristaši g. Štrcina pa 16. Somišljeniki JNS so bili v veliki meri proti kompromisu, ker so bili' prepričani, da bi pri volitvah zmagali. Radi tega je bila tudi volilna udeležba zelo slaba' in nd dosegla niti 50 odstotkov, saj je od 1147 upravičencev glasovalo le 544. O nekaterih pojavih tik pred volitvami bodo vsekakor morale razpravljati še višje organizacije JNS. Občinske volitve v gornjegrajskem okraju Zaradi komasacije, ki je bila Izvršena po občinskih volitvah v oktobru lanskega leta, so bile razpisane nove občinske volitve v 5 občinah gornjegrajskega sreza. Prve so se vršile v nedeljo 1. t. m. v občini iSočni. Vloženi sta bili dve kandidatni listi, obe pod zastavo JNS. šlo je tu samo za lokalno nasprotje med Bočno in Šmartnim. Oddani so bili 304 glasovi. Lista, katere nosilec je bil dosedanji župan g. Anton Z e-h e 1 j, je dobila 210 glasov, druga lista pa 94. Občina je torej slej ko prej trdno v nacionalnih rekah! V nedeljo 8. t. m. bodo občinske volitve na Ljubnem. Prepričani smo, da bo tudi tu zmagala z veliko večino Jugoslovenska nacionalna stranka, ki ima edina izmed naših političnih organizacij vpliv v Beogradu in bodočnost v državi. Prihod ankarskega in berlinskega poslanika Beograd, 7. julija, p. Davi je prispel v Beograd naš poslanik v Ankari dr. Milo-šlav Jankovič, drevi pa pričakujejo našega poslanika v Berlinu dr. Balugdžiča, ki pride na kratek oddih. Naše učiteljstvo zboruje Obilo razpravnega gradiva — Novi učni načrti Ljubljana, 7. julija Ob 9. je bila otvorjena v dvorani Delavske zbornice IV. redna letna skupščina JUU, sekcije za dravsko banovino. Pred vhodom je verifikacijski odbor z g. Mer-varjem iz Žužemberka overovil poverilni-ce zastopnikom iz 31 sreskih društev, tri pa niso zastopana. Predsednik g. Ivan Dimnik je imel daljši pozdravni govor, v katerem je izrekel precej načelnin besed o odnosu organizacije do mnogih perečih vprašanj. Predlagal je vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, pozdravni (brzojav ministru prosvete g. Iliji Šumenkoviču, g. banu pa pozdravno pismo, kar je skupščina pozdravila z aplavzom. Prav iskreno dobrodošlico je izrekel banovinskemu šolskemu nadzorniku g. Franu Drnovšku, ki je prinesel čestitke prosvetnega šefa g. prof. Breznika. G. Drnovšek je imel nato prisrčen nagovor; pohvalil je učiteljstvo za lepe šolske in izvenšolske uspehe. Že 1 je za svoja simpatična izvajanja toplo pohvalo. Zbor je sprejel predloge za pospešeni potek skupščine. Tajniško poročilo je tolmačil glavni tajnik g. Kumelj Metod. Podroben pregled blagajniškega poslovanja je podal g. nadzornik Rado Grum. Že v teku dopoldneva se je razpravljalo o načinu volitev, ki pridejo letos po triletni funkcijski dobi dosedanjega odbora spet na vrsto. Bil je sprejet predlog uprave, ki je pripravila že včeraj in predvčerajšnjim mnoge stvarne nasvete za hitrejše poslovanje. Vsa mesta v upravi in nadzornem odboru se razdele v okrožja, ki jih tvorijo sreska društva glede na sosednje kraje in število članstva. Zvečer so potem izžrebani člani kandidacijskega odbora pripravili listo novih odborov. Dopoldansko zasedanje je bilo končano ob 12.30, delegatje pa so se sestali že ob 14. k nadaljevanju v posameznih odsekih, kjer se razpravljajo v podrobno vsi pred« logi in nasveti, kar so jih poslala za skupščino že v teku leta posamezna sreska društva. Odseki so delovali deloma v prostorih sekcije na JL*U, drugi pa na učiteljišču. Posameznim odsekom so bili dodeljeni funkcionarii sekcije kot eksperti. Vse, kar so sprejeli gospodarski odsek, pevski, tiskovni, za manjšinsko šolstvo, za obrtno nadaljevalno šolstvo, za javna dela, resolucije in drugi odseki bo pregledala jutrišnja glavna skupščina. Poleg obilice stanovskega gradiva je posvečena posebna skrb novim učnim načrtom, ki pridejo te dni na pristojnem mestu v končno redakcijo. Novi učni načrti naj postavijo nove temelje sodobni jugoslovanski osnovni šoli. V ta namen je dospel sem kot ekspert znani mariborski pedagog g. Matija Senkovič, urednik »Popotnika«. in je imel ob 17. močno obiskano predavanje o novih podrobnih učnih načrtih. Ob živahnem sodelovanju številnih delegatov so bili sprejeti stvarni predlogi po načelu: za sodobno šolo življenja! — Predloženi bodo uradni komisiji pri kr. ibanski upravi. Obilica gradiva je prisilila delegacijo, da se je tudi ob 20. sestala k tretjemu današnjemu zasedanju v dvorani Delavske zbornice. Predsedniki nekaterih odsekov so či-tali referate, ki so bili sprejeti popoldne. Iz vsega današnjega dela — ko to poročamo — skupščina kljub pozni uri še vneto dela — razberemo, da učiteljstvo išče neumorno novih potov za prospeh naše šole in za dvig splošne narodne prosvete. nč Sokolski zlet v Zagrebu Zagreb, 7. julija AA. Jutri popoldne bodo na velikem sokolskem stadionu zletne temne oficirjev, podoficirjev in vojakov vseh polkov 4. armijske oblasti. To bo zadnja izmed predzletnih prireditev. Od 1. do 6. avgusta bodo glavni zletni dnevi, ki se jih udeleže Bolgari, čekoslovaki, Poljaki in Rusi. Pokojninski fond gledaliških igralcev Beograd, 7. julija. AA. Na podlagi pooblastil finančnega zakona ie prosvetni minister izdal uredbo o pokojninskih fondih igralskega in neigralskega osobja naših gledališč. Glavne določbe so naslednje: Za zavarovanje nera-zvrščenega igralskega osobja v drami, operi in baletu narodnih gledališč v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, banovinskih gledališč v Osijeku, Skop-lju, Sarajevu, Mariboru in Novem Sadu se ustanovi s sedežem v Beogradu osrednji pokojninski fond, za zavarovanje nerazvr-ščenega neigralskega gledališkega osobja pa pomožni fond s sedežem v Zagrebu. Osrednji pokojninski fond upravlja centralna uprava udruženja igralcev, pod nadzorstvom prosvetnega ministra. Temeljna glavn:ca tega fonda je: a) depozit pri državni Hipotekami banki od taks na gledališke vstopnice, zbran do dne, ko se razglasi ta uredba; b) dosedanje vloge članov fonda; c) depoziti posameznih gledališč; d) volila in darila, v kolikor so v gotovini in nepremičninah. Dohodki fonda so a) obresti osnov, glavnice b) takse na gled. vstopnice; c) dohodki dveh vsakoletnih predstav, ki so jih obvezne prirediti uprave vseh gledališč v korist pokojninskega fonda; d) redne vloge članov fonda; e) disciplinarne denarne globe članov fonda; f) dohodki vseh izrednih predstav, koncertov, prireditev itd., ki se vrše v korist pokojninskega fonda. Pravico do osebne in rodbinske pokojnine se dobi po 10 letnem vlaganju. Član fonda more v pokoj: a) na osebno zahtevo, kadar izpolni 30 let plačevanja v fond ali 60 let življenja; b) kadar postane telesno ali duševno nesposoben za delo tudi pred tem rokom. V svrho zavarovanja nerazvrščenega neigralskega osobja gledališč in njihovih rodbin se ustanovi s sedežem v Zagrebu poseben pomožni fond, ki se bo spojil z društvom Pokojninskega zavoda članov narodnega gledališča v Zagrebu. članstvo v pomožnem fondu je obvezno za vse igralsko nerazvrščeno osobje gori navedenih gledališč. V ta fond se stekajo samo prispevki članov in morebitna darila, ne pa tudi takse na gledališke vstopnice. Jugoslovenski pravniki v Sofiji • Sofija, 7. julija AA. Danes je v Sofijo prispelo pod vodstvom prof. Dragoljuba Arangjelovida 120 jugoslovenskih pravnikov, ki so prišli, da vrnejo obisk svojim bolgarskim tovarišem. Posebno lep sprejem so priredili jugoslovenskim pravnikom v Vidinu in na sofijski železniški postaji, kjer sta jih pozdravila predsednik bolgarske odvetniške zbornice Aleksander Noja-nov in pomočnik predsednika sofijske občine Hristo Stoilov. Svečanemu sprejemu na sofijski železniški postaji so prisostvovali tudi jugoslovenski poslanik Aleksander Cincar-Markovič, jugoslovenski vojaški ataše generalštabni polkovnik Vasilije Pet-kovič, osebje jugoslovenskega poslaništva, predsednik bolgarsko - jugoslovenske lige v Sofiji Dimo Kazašov in mnogo drugih pravnikov in uglednih osebnosti. Opoldne so priredili jugoslovenskim pravnikom kosilo v restoranu »Balabanu« ter je bilo pri tej priliki izrečenih več toplih in prisrčnih zdravic. Popoldne so napravili izlet v bližnje Knjaževo. Jutri dopoldne bo slavnostna akademija v sofijskem gledališču. Jugoslovenski pravniki ostanejo na Bolgarskem tri dni in bodo porabili priložnost za več izletov po Bolgariji. ZA LASTNO IZDELOVANJE ALKAUČNE VODE ZA PREBAVO DOMA 20 letnica pevskega društva »Ruše« Ruše, 7. julija V nedeljo 8. t. m. bodo imeli v R.ušah lepo slavje 201etnice delavskega pevskega društva »Ruše«, ki se je začelo snovati meseca maja 1. 1913. in je bilo kmalu potem ustanovljeno. Prvi pevovodja in obenem predsednik je bil g. Ivan Slaček. Med vojno je moralo društvo seveda počivati, a po vojni je začelo spet živahno delovati pod pevovodjo g. črnkom. Danes šteje društvo 90 članov, med njimi častnega člana g. Jožka Muleja. Izmed ustanoviteljev so v društvu gg. Franjo Lampreht, Davorin Lesjak in Tomaž Stani kot podporni člani in g. Ivan Jug kot redni član. Predsedovali so društvu v dobi 201etnega obstoja gg.: Ivan Slaček, Davorin Lesjak, Franc Golob in sedanji predsednik Anton Požar. Pod sedanjim predsednikom je društvo v lepem razmahu. Dokaz so zadnji dobro obiskani koncerti pod pevovodjo g. Ivanom Knupležein, ki žrtvuje ves prosti čas za dosego čim večjih uspehov. Največ pa žrtvuje za društvo agilni tajnik g. Franjo Knuplež. Njegova zasluga je, da se zbor množi. Prostor za pevske vaje je dalo šolsko vodstvo v novi moderni šoli in se vaje vršijo tedensko dvakrat. Zbor tudi sodeluje v cerkvi ob cerkvenih slovesnostih. Na dan proslave bo sodeloval tudi pri cerkvenem opravilu za rajne člane pevskega društva. Proslava bo v kraju, kjer so že pred 100 leti peli naši predniki naše slovenske pesmi in neustrašno kljubovali narodnim nasprotnikom. Pelo se bo v kraju, kjer so so prelivale solze zaradi preganjanja ob priliki aretacij naših narodnin mož in žena leta 1914. Vsi, ki ljubite našo slovensko pesem, pohitite 8. t. m. v starodavne Ruše. Tragična smrt Ljubljančana pri falski elektrarni Maribor, 7. julija Del udeležencev kongresa strojevodij se je davi odpeljal na Falo, da si ogleda on-dotno elektrarno. Po uspešnem zaključku kongresa je med udeleženci vladalo izredno dobro razpoloženje, v katerem pač ni-kdo ni slutil, da bo na izletu ugrabila nenadna tragična smrt enega izmed simpatičnih tovarišev. Ko so si izletniki na Fali ogledovali naprave, je 471etni strojevodja Jože Mecilov-šek na lastno odgovornost odšel k turbinam. Stal je na najnižji stopnici, ko mu je nenadno spodrsnilo. Samo kriknil je še, padel v vodo in nato izginil. Vsaka pomoč je bila izključena, ponesrečenca ni bilo več na površino, njegova usoda je bila zapečatena. Nenadna smrtna nesreča se je vseh izletnikov globoko dojmila. Pokojni Jože Mecilovšek je bil po rodu Ljubljančan, samec, prideljen kot strojevodja ljubljanski kurilnici I. Iz postne službe Beograd, 7. julija, p. Upokojen je šef mestne kontrole pri direkciji pošite v Ljubljani Drago Podrek. Delavska olimpijada v Pragi Praga, 7. julija. AA. ČTK poroča; Včerajšnjim tekmam tretje delavske olimpija-de je prisostvovalo 100.000 ljudi. Med prisotnimi so bili član vlade, diplomatskega zbora in zastopniki druge internacionale, med njimi Vandervelde, Scheidemann in drugi. Na programu so 'bile orodne vaje, nato pa proste vaje, pri katerih je sodelovalo 7000 telovadcev in 7000 telovadk. Velika vročina v Ameriki Pariz, 7. julija AA. Iz Newyorka poročajo, da tamkaj vlada še vedno neznosljiva vročina. Od 21. junija dalje kaže toplomer v senci 33 stopinj" Celzija. N©wyork, 7. julija.. AA. VaJ vročine v Newyorku še zmeraj traja. Zato pa divjajo v državi Michiganu nevihte. Po dosedanjih poročilih je v tej državi našlo pet oseb smrt zaradi vremenskih neprilik. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za daafgi Začasni porast oblačnosti, preko dneva lokalne nevihte verjetne. Kovosadska rremenska napoved sa nede ljo: Prevladovalo bo toplo in vedro vrem« v vsej državi. V severozapadnem delu države je pričakovati lahkih pooblačitev. Dunajska vremenska napoved za nedeljo; Lepo vreme bo trajalo dalje. Maši krati in ljudje Dokaz grandiozne maniSestaci je sokolske moči in discipline na sarajevskem zleta Prekmurski Verdun •.* Strahovita jeza zaradi zmage JNS v Bogojini Bogojbia, 6. JuJl^a. Bogojtaa ni neznana, v naši banovini ta. v naši širši javnosti Znamenita Plečnikova cerkev privabi vsakega sicer redkega obiskovalca Preknuurja tudi v BogoStao. Bogojančani so se predstavili z domačim jgostiivanjem« tudi v Ljubljani. Tudi naši študentje so tu ta tam poskrbeli, da se je Bogojtaa imenovala ta beležila v javnosti, dasi to časih, ni bilo za njo laskavo. Ta naša Bogojina je sedež istoimenske občine, h kateri pripadajo še vasi Tilovci, Ivanci, Bukovnica ta MrtvarjevcL 10. junija smo imeli že druge občinske volitve, pri katerih je padel >prekmurski Verdun«, kakor so to iznašli menda sami Bogojančani. Pa ne da bi bila Bogojtaa kakšna trdnjava, ki kljubuje topovskim kroglam; Bogojtaa je bila trdnjava prekmurskega politi-lcujočega klerikalizima. Ta trdnjava je padla ta zato boli klerikalne voditelje glava. Zupan naše občine ni Bogojančan, kakor bi se to podalo ta spodobilo, ampak je ra to mesto ljudstvo posta/vilo Tilovčana. To je drugi vzrok, zakaj se Bogojančani ne morejo pomiriti. Jeza ta sovraštvo presega vse meje dostojnosti, ki je doma lahko le pri sfanatiziranem klerikalcu. Že pred volitvami so nekateri Bogojančani grozili vsakomur, M bi se drznil kandidirati na nacionalni listi, da mu zažgejo hišo. In res: le en možakar je imel toliko p°-gnma, da je šel na li®to sedaj Izvoljenega predsednika. Pa gorje mu! Hiše mu sicer ni So zažgali, pač pa so mu pobili vsa okna. Izpostavljen je pa še drugim nevarnostim. Razsrdilo je klerikalne Bogojančane še to, da je bil v Bogojini še drugi mož, ki se ni zbai njihovih groženj ta je postavil svojo kandidatno listo JNS (imeli smo dve listi JNS ta eno opozicijteko-bojevnišiko, če hočete). Ta je po vodiltvah dobival dan za dnevom grozilna pisma z najgršo vsebino. Seveda se klerikalni junak ni upal podpisati, le »bogojanski dečko« je bil podpis neznanega figovca. Da pa grožnje ne bodo le beseda, so pa »neznani storilci« poma- Naval krvi, tesnobo srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Evo, še dve sliki z nepozabnega pokrajinskega sokolskega zleta v Sarajevu. Manjša je fragment iz čudovito pestrega mozaika, ki so ga ustvarile izbrane narodne noše iz vseh krajev Jugoslavije. A velika slika je dokaz grandiozne manifestacije sokolskega dela in discipline. Na Vidov dan je nastopijo 2600 Sokolov in njihovim vežbam je z navdušenjem sledilo 25.000 gledalcev, zbranih na tribunah, dočim je bilo na pobočju Črnega vrha, ki se dviga nad zletiščem, najmanj 7.000 ljudi vardarske banovine, mestni načelnik Skoplja in zastopniki raznih kulturnih organizacij. Obkrožen od delegatov gledališč iz vse države je predsednik centralne uprave Ni-količ orisal delo in boje organizacije v preteklih 15 letih. Med ogromnim navdušenjem je sporočil navzočnim in vsemu igralskemu osebju da je delo organizacije nagrajeno z uspehom, ki bo mejnik v razvoju naših gledališč in ki je plod lOletnega dela organizacije, namreč s podpisom uredbe o centralnem pokojninskem skladu za vse umetniško osebje gledališč v državi. Po končani slavnostni seji so se delegati zbralr na prvo konferenco. Predstava »Madame Butterflv«, ki jo je uprizorilo osebje beograjske opere, je bila razprodana. Konec burne debate na kongresa profesorjev Banja Luka, 7. julija. Drugi dan kongresa profesorjev je prišla na dnevni red razprava o verskem pouku v šoli, M je bila seveda spet zelo živahna., da ni zaman poudaril predsednik združenja prof. Divac: »Vprašanje verouka nam je potoraio dve tretjini časa ...« Med splošno burjo je prof. dr. Tomiču vendarle uspelo prečrtati predlog: sarajevskih, profesorjev, ki se glasi: — Spoštujoč venska prepričanja vseh državljanov ta smatrajoč, da je vera zasebna stvar posameznika, predlagajo srednješolski profesorji na osnovi svojih pedagoških izkušenj, da se verski pouk v srednjih šolah ali popolnoma ukine ali vsaj omeji na nižje razrede, kakor je to bilo v predvorjni Srbiji. V dobi, ko naša šolska politika stremi za unifikacijo in za izgradnjo naprednega posameznika v znanstvenem ta socialnem pogledu, smatrajo profesorji, da je ingerenca cerkve na šolo večja kaikor je to v interesu sodobnega in pravilnega vzgajanja, zlasti v krajih, kjer so pripadniki različnih cerkva. Ločevanje dijakov po veri ta pa razni verski, politič- V RADOMLJU bo sokolski okrožni izlet ln otvoritev doma V nedeljo, dne 15. julija 1934. ZDRAVO! Ono Vas narecfi [epe! Čista in lepa ostane koža, če si umivate obraz in roke vedno samo z milom — ki je tako poceni: STELLA TOALETNO MILO nd, vzgojni in znanstveni vplivi, ki jih vnašajo v šole svečeniki vseh konfesij, ne koristijo šoli, marveč ji škodujejo. Pa tudi, kar kateheti pozitivnega prinašajo v šole, je odveč, ker ostali predmeti obsegajo vsa moralna načela, potrebna za zdrav um-stveni in moralni razvoj omladine. Ako je potrebno, da se koristni elementi verskega pouka ohranijo, naj se močneje vklopijo v ostale predmete in naj se posebno poudarijo pri poučevanju filozofije ta etike. Za ta predmet bi se moralo število učnih ur povečati, a pri zgodovini naj bi se morebiti dodala tudi cerkvena zgodovina vseh. naših veroizpovedi, v kolikor se to doslej ni dogajalo Predlog sarajevske sekcije je bil sprejet z večino 90 odstotkov. Sprejeta je bila še obširna resolucija o stanovskih in šolskih zadevah (prinaša jo v celoti »Slovenski Narod«), slednjič pa je bilo sklenjeno, da se bo prihodnji kongres vršil v Nišu ali BitoJju. V prvem primeru bodo potem kongresisti obiskali Bolgarijo ta Turčijo, v dragem, pa Grčijo ta Albanijo. Izaii stene hiše tega moža z blatom in polili z neko črno tekočino. Vsekakor jima-ško delo! Bogojančani so pozdravili novo izvoljenega predsednika g. Ošlaja s kamenjem. Zapretili so, da občina v Bogojini sploh ne dobi pisarniških prostorov. Da bi potolažili za nekaj dni sami sebe, so vložili pritožbo proti volitvam. Seveda pravega razloga niso imeli ta so se tudi tu vreza!i. Tako kuhajo Bogojančani jezo v posmeh in veselje okoliških vasi, katerih volilci so sledili svoji pameti ta se pridružili k JNS. Grožnja pa zopet lahko škoduje samo Bogojini, ki ima že precej grehov, da se sedež občine s pisarno še v resnici prenese v Fiiovoe, Bogojančani pa lahko naprej poslušajo svoje voditelje ta gledajo skozi prste. i Agitacija z vero in grožnje s peklom tokrat niso premotile treznih mož. Tudi ni nič pomagalo agitacijsko potovanje »kandidata za bodočega voditelja prekmurskega ljudstva« dr. Klara. Zgodilo se mu je, kakor pravi prislovica: da ni nihče prerok v domovini. V rojstni vasi mu niso pustili govoriti Veliki bojevnik, — kakor čuje. mo — ima boljši teren v madžarskih vaseh. Presenetljivi poraz in padec našega Verduna je hudo raztogotil vso gospodo od bivše SLS. Pokarat so nas prišli celo gospod dekan Jerič. Mi srno pa sklenili, da svojih trdih glav ne priklonimo nikdar več. Zbrali se bomo vsi tisti Bogojančani, ki stojimo na lastnih nogah ta mislimo z lastnimi možgani ta bomo utrdili nacionalno fronto tudi v Bogojini, da rešimo čast Bogojine v njeno lastno korist. Za las je ušel smrti Tržič, 7. julija. Včeraj je 211etni elektromonter Jože Gaberc napeljaval nov vod na Bomovi žagi v Bistrici pri Tržiču. Ker ni polagal pažnje na poleg vodečo žico, v kateri je bil električni tok, se je pri delu dotaknil žice. Naenkrat je omahnil in obvisei ves skrčen, pripet na drogu. Spodaj stoječi elektromonter Burger je takoj splezai na drog, tvegajoč lastno življenje, in je spravi: tovariša na zemljo. Poklicani zdravrik g. dr. Pance je z velikim trudom spravil ponesrečenca k življenju. Telefonirali so po reševalni avto v Kranj, ki je ponesrečenca odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Zdravnik upa, da bo ostal pri življenju Nesreča se je zgodila zaradi ponesrečcn-čeve neprevidnosti, ker se ni prepričal, preden je šel na delo, ali je tok v ostalih žicah. Skrb za bodoči Dom slepih Strahlov grad v Stari Loki ustreza vsem zahtevam in bo lahko sprejel okrog 100 slepih v svoje okrilje zadostilo vsem zahtevam kjpne pogodbe, jp skušalo prodati i svoje ljubljanske nepremičnine, kar ee doslej ni posrečilo. Prosilo je tudi iznova za banovinsko podporo. Prd javni junijski zbirki po ljubljanskih ulicah je sodelovalo 10 ženskih organizacij, poleg njih pa se je posebno irakazaJo uči-teljstvo vseh ljubljanskih ta okoliških meščanskih in osnovnih štiL, ki je z velikim prizadevanjem oskrbelo prodajo blokov po hišah in trgovinah. Ker so zbirale denarne prispevke tudi odbomice drjštva »Dom slepih« ta so ee oglasili še različni darovalci, je imelo društvo za sedanje razmere res ugoden uspeh. Zanimanje za delovanje in cilje tega društva, vzbuja v vseh Slanih odbora upaije, da ee bo razrasel Strahlov grad polagom v vse mogoče veje, ki jih potrebuje tok zavod ter bo z adaptacijami ta prizidaivaimi vred sprejel v svoje lepo okrilje nad 100 slepeev iz vse dravske banovine Blagajniško poročilo je podal 1 ionske sekcije Drenovec v slovenskem kar je izzvalo burno odobravanje. rwo je godba igrala državno himno, je še zapel skopljanski mešani zbor v pozdrav gostom, nato pa se je razvil po okrašenih ulicah sprevod, ki ga je številno občinstvo živahno pozdravljalo. 5. t m. dopoldne je bila slavnostna seja (otvoritev kongresa) v poslopju narodnega gledališča, ki so se je udeležili zastopnik Nj. Vel. kralja, zastopnik ministrstva pro-■svete. zastopnik armijskega poveljnika, ban Ljubljana, 7, julija. Na letošnjem 11. rednem občnem zboru društva »Dom slepih« je predsednik stolni župnik in kanonik g. dr. Tomaž KMnar opasal, kako se društvo stalno prizadeva, da naposled vendarle odpre slepcem lastni dom. S koncem leta 1933. je kupilo društvo Strahlov grad pri Stari Loki. Spočetka bo sprejelo le odrasle slepce v svoje okrilje, ko bo pa lahko razpolagalo e svojo naloženo glavnico, bo zgradilo pri gradu poseben objekt za slepo šolsko deco, ki bifva začasno v Kočevja. Zahvalil ee je za naklonjenost in pomoč zlasti banu, banovinskim svetnikom za nakazano podporo društvu, časopisju, ki je vedno podpiralo dnustvo s primernimi noticami, kooptiraniim članom odbora, istočasno čuvarjem ameriškega sklada, senatorju dr. Vladimir ju Ravni harju in direktorji dr. Mil&sttau Zamiku, zlasti pa J os. Rem-eri, ki se nahaja še v stalnem Stiku z ameriškimi Slovenci, ki eo pred leti zbrali veliko vsoto in jo poslali za slepe rojake v staro domovino. Spomnil se ie v hvaležnih besedah občin, ki navzlic splošnemu obubožaniu kažejo potrebno razumevanje za društvo. Toplo zahvalo ie izrekel notarju Kuharju za nesebično brezplačno poslovanje v pravnih zadevah, društveni tajnici ge. prof. Minki Skabernefcorvi, ki je z ostalimi odboraicami, ee: Josipino Cvelbarjevo, Ružo in Marijo Sadarjevo, Maruško Vrtovčevo m Vito Zupančičevo organizirala prireditev »Dneva slepcev« dne 2. in 3 junija, ter vsem malim darovalcem, ki eo se med letom spomnili s svojimi prispevki d-ruštva »Dom slepih«. Goep. predsednik je počastil spomin v letošnjem letu umrlih članov in dobrotnikov. Naposled je še posebej pozdravil navzoča zastopnika »Podpornega društva slepcev« in prešel k ostalim točkam dnevnega reda. Tajjnica ga. prof. Minka Skabernetova je podala še podrobnejše poročilo: Razmere društva so se glede šitevila članov izdatno izboljšale. Zdaj šteje društvo 10 ustanovnih članov, vmes dve korporaciji, 121 rednega in 105 podpornih članov. Bilanca dela> v letošnjem letu je bila posebno ugodna. Strahlov grad je kupljen, dosežen je glavni namen društva. Priredila se jje v dneh 2. in 3.junija javna zbirka« po ljubljanskih ulicah, ki naj bi ojačila finance društvia in povzdignila propagando glede zanimanja javnosti za naše slepce. Pred nakupom Strahlovega gradu je naprosil odbor g. ban®, da je dal pregledati vse prostore omenjene stavbe, prosil je tudi za izdelavo proračuna za adaptacijska dela«. Ogled se je izvršil. Strokovno mnenje g. inšpektorja dr. Ernesta Mayerja ter inž. Josipa Črnivca je bilo ugodno in odločilno. Poseben odsek odbora se je po več sestankih zedinil z industriijcem Franom Dolencem iz Stare Loke. zadnjim lastnikom Strahlove graščine, glede nakupa. Grad bi bil z društvenim premoženjem in velikodušnim darom ameriških rojakov skoraj odplačan, da niso vloge, v denarnih za>-vodih zadržane. Ker se društvu ni posrečilo dvigniti naložene glavmce, je moralo najeti dolgoročno posojilo, da je vsaj deloima izplačalo g. Dolencu. Pomagalo si je tudi z vsoto 100.000 Din, ki mu jjo je naiMonila kr. banska 'oprava. Saj z nakupom doma slepcev se je društvo izdatno približalo tudi svojemu drtugemu cilju, namreč da postavi poleg grada taikoj, ko se finančne razmere izboljšajo, objekt za banovinsko šotto za slepo deco. Veliko število prošenj za sprejem je pokazalo nujnost Otvoritve zavoda vsaj za najpotrebnejše, čepraJ? finance društva, niso -razveseljive in je izredno težko izpolniti pogoje, 6itav*jene ob pogodbi. Da bi društvo strattor SI8& 3 Stari LoM preurejajo ▼ Dom slepih Ceste kamniškega sreza Velik promet zahteva trdno podlago — Kot najboljši posipni material se izkazuje porfirni gramoz Kamnik, 7. julija Eno važnih vprašanj kamniškega sreza je izboljšanje cest. Temu vprašanju se resno posvečajo gospodarstveniki kamniškega sreza, zlasti pa cestni odbor, ki uživa priznanje, da je v tem pogledu pokazal mnogo agilnosti in pobude. Danes smo si že ?rrecej na jasnem, kako naj usmerimo de-o, da bodo pri razmerno najnižjih stroških doseženi največji uspehi in da bodo naše ceste take, kakor zahtevajo današnji prometni interesi. Skrb za dobro stanje cest narekujeta tudi razvoj tujskega prometa in higijena. Ceste sestavljajo v kamniškem srezu izredno gosto omrežje in merijo 239 km. Ker je kamniški srez križišče in prehodno ozemlje mnogih važnih prometnih zvez, mora tembolj gledati na dobro stanje cest, da bo pritegnil nase čimveč prometa in pomagal k svojemu gospodarskemu napredku. Ker se je po naglem razvoju avtobusnega in avtomobilskega prometa posvečalo popravilu cest premalo pozornosti, so prišle nekatere v žalostno stanje. Ceste so bile po sredi izdolbene, tako da voda ni mogla odtekati. Treba jih je bilo spraviti v tako stanje, da so bile spet lepo napete. Za to so rabili material, ki je bil najbližje m ki navadno ni bil dober. Zdaj se je izkazalo, da je glavni vzrok slabega stanja naših cest neprimeren posipni material. Ceste so v večini zgrajene brez trdne ka-menite podlage. Apnenec, s katerim jih posipajo, je popolnoma zadostoval za vprež-na vozila, ki so le malo obrabljala cesto in niso vzdigovala prahu niti razmetavala blata. Motoma vozila pa so napravila preobrat: hitro obrabljajo cestišče, dvigajo oblake prahu in škropijo blato daleč od sebe. Krivda na tem je v slabem apnenčevem gramozu, ki na cesti hitro razpade v belo moko. Material, s katerim posuj ejo cesto, navadno po dveh mesecih spet odpeljejo kot blato in veliki stroški z nasi-panjem se obnovijo. Včasih se ni nihče vznemirjal, čeprav so morali po večkrat na leto posipati ceste in odvažati blato, saj je bilo dovolj denarja. Danes pa je prav denarno vprašanje pri materialnem vzdrževanju cest odločilnega pomena in sili naše gospodarstvenike na resno razmišljanje. Kamniški cestni odbor je imel vse to pred očmi, ko se je lotil svoje naloge. Zastavil si je smoter, napraviti cestam trdno osnovo in najti najboljši posipni material. Pričel je zanimive poizkuse predvsem na cestah okrog Kamnika, kjer je brez dvoma največji promet motornih in vprežnih volil Najprej je kupil zemljišče na železniškem križišču pred Podgorjem, kjer je pričel kopati gramoz. Material iz te gramozne jame je bil zelo slab, ker je bil močno podvržen vremenskim vplivom in se je hitro zdrobil. Bil je tudi nekoliko pomešan z ilovico in že po nekaj tednih smo imeli na cesti za ped na debelo blata, poleti pa toliko prahu. Danes porabljajo ta material le še za obcestne hodnike, kjer se zelo obnese. Po tem neuspelem poizkusu je cestni odbor odprl kamnolom pod Starim gTadom. Apnenčev gramoz iz tega kamnoloma je sicer zelo trd, vendar pa je pokazal prav tak rezultat: čeprav so bile ceste dobro posute, so bile ob velikem prometu obupno prašne, v dežju pa blatne... Popolnoma drugačne rezultate pa je pokazalo posipanje s porfirjem, katerega so pričeli voziti na ceste iz doline Kamniške Bistrice. Cestni odbor si je izposodil dro-bilec za kamenje in poleg apnenca je na-trl tudi precejšnjo količino porfirja. Na Grabnu so napravili poizkus s tem, da so popolnoma obnovili cestišče. Znižali so cesto za pol metra, nasuli najprej debelo plast grobega kamenja iz kamnoloma pod Starim gradom in jo zvaljali s težkim cestnim valjarjem. Na zvaljano kameni to pod lago so nasuli najprej 20 cm debelo plast grobega, po vrhu pa drobnega porfirnega gramoza, pomešanega z majhno količino ilovnatega peska iz gramozne jame pri Podgorju. Po valjanju smo dobili ko beton trdo cestišče, ki se kljub velikemu prometu tako malo obrabi, da so ga v poldrugem letu samo enkrat posuli z drobnim porfirnim peskom. Porfir je odporen proti vremenskim vplivom, pod pritiskom pa se ne zdrobi v prah kakor apnenec, ampak v drobna zrna, ki jih vozilo ne more dvigniti s tal. Po tej obnovitvi imamo na Grabnu lepo gladko cesto brez nadležnega praha in velikega blata. Oskrbovanje te ceste ne povzroča nikakih skrbi. Na koncu Grabna, kjer je cestni odbor preložil cesto in zgradil popolnoma novo cestišče brez zgornje porfirne plasti, se že pozna velika razlika. V splošnem je pričel zdaj cestni odbor posipati ceste okrog Kamnika s porfirnim gramozom katerega vozila počasi vtisnejo v mehko apneno cestišče in tako pripravljajo cesti trden temelj. Ne moremo trditi, da so zdaj te ceste brez prahu in blata. Med porfirjem je Se vedno apneni gramoz, pa tudi skozi plast porfirja pronica apneno blato. Kamničani lahko trdimo da imamo v primeri s prejšnjimi leti idealne ceste po mestu in .najbližji okolici. Včasih je ob deževju blato kar teklo po mestnih ulicah in občina je vsako eto izdala 2000 Din za odvoz blata. Danes ne prekorači v ta namen določena vsota niti 200 Din. Razlika v tej postavki in dejstvo, da smo včasih porabili dvakrat ali pa trikrat toliko gramoza, pokrije izdatke pri dovozu porfirnega gramoza, ki je nekoliko dražji. Poizkus pa nas je uve-ril, da je pajdražji gramoz najbolj ekonomičen. Poleg poizkusov s porfirjem okrog Kamnika je kamniški sreski cestni odbor uvedel akcijo za izbero najboljšega posipnega materiala v raznih krajih sreza. Odprl je kamnolome v Moravčah, v Mengšu in na Homcu m z drobilcem namlel večje količine trdega drobnega gramoza za krpanje cest. Pri določitvi in izberi raznih vrst apnenca pa je krenil na moderno pot Dal je preizkusiti večino kamenin Zavodu za preiskavo materiala na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani glede trdote, obrabe in odpornosti proti vremenskim vplivom in je potem med dobrim apnenčevim gramozom izbral najboljšega. Kot kroničarji in opazovalci pri delu našega cestnega odbora za izboljšanje cest moramo priznati, da je to delo rodilo precej uspehov in da tudi ugodne posledice niso izostale. Ceste v kamniškem srezu so se zelo izboljšale in so zdaj v poletju gladke in lepe, s čimer se pohvalijo tudi avto-mobilisti. Tudi na državni cesti od čmuč do Trojan so pričeli isti način posipanja in videti je, da se bo tudi ta cesta že letos znatno izboljšala. Izkušnje, ki si jih je pridobil zadnje čase kamniški cestni odbor, bomo lahko s pridom uporabili pri razmotrivanju perečega vprašanja o izboljšanju naših cest, ki pride vsako poletje v razgovor. V Kamniku smo si v tem pogledu že na jasnem: napraviti je treba cestam trdna cestišča iz najtršega kamenja, cesto pa oskrbovati na ta način, da jo vedno sproti krpamo z drobnim, toda trdim posipnim materialom. Pri izberi materiala se moramo odločiti za kamenje eruptivnega izvora in kolikor mogoče opustiti posipanje s slabim apnencem. Ta način oskrbovanja cest bo mnogo bolj ekonomičen. Treba pa je, da enkrat pričnemo obravnavati to vprašanje z resne plati, kajti klicarji za boj proti prahu se vedno pogosteje oglašajo. Tudi interes našega tujskega prometa in higiene to zahtevata. Proračun mestne občine beograjske Proračun znaša 320,630.759 Din v dohodkih in izdatkih t. — Beograd, 5. julija. Mestna občina beograjska prihaja letos precej pozno s svojim proračunom, ki bi bil prav za prav moral biti odobren še pred letošnjim novim letom, da bi 1. januarja stopil v veljamo, ker ee je proračunsko leto preetolnične občine doslej skladalo z državljanskim letom. Da se to ni zgodilo, je bilo več tehtnih razlogov, med katerimi sta bila najodločilnejša dva. Ker so se koncem leta, ko ee je pripravljal novi proračun, dohodki mestne občine pokazali stvarno za približno 60 milijonov pod prorač-inanim zneskom, je bilo treba novi proračun zgraditi na novi, znatno skrčeni podlagi. Za to pa je bilo treba časa in težkega dela, in Se tem bolj, ko poleg odplačil za posojila, bi so znašala ob koncu 1933. leta 546,289.820 Din, prihajajo letos še plačila za nove obveze (elektrarna), in je treba za vse to nič manj ko okoli 14© milijonov. Dejanska dohodki v letu 1933. eo bili potem za dobrih 31 milijonov pod proraoui-namimi. Preračunani eo bili na 339,613.782 Din, v občinsko blagajno pa je prišlo samo 308,238.882 Din. Daleč nad te ost vari ji ve dohodke ni smela iti Občina v svojem novem proračuna. Drugi važen razlog za zamudo pa Je bilo pripravljajoče ee razširjenje preetolnične občine, ki je stopilo v "veljavo šele 1. aprila, s novim državnim proračunom, odnosno' finančnim zakonom, ki je obenem nalagal prestolnični občini, da svoje proračunsko leto prilagodi državnemu. Tako ee je torej moral sestaviti novi proračun za dobo od 1. aprila 1934 do 31. marca 1935. leta. Upoštevajoč h lanskega leta izvina:o<5o dejansko ustvari ji vost občinskih dohodkov in samo neizogibne izdatke, je občina nato sestavila proračun, ki je v dohodkih in izdatkih znašal 319,870.529 Din. Proračunski odsek občinskega odbora je ta znesek zvišal za 1,260.231 Din, talko da je bil na snoč-nji plenarni seji občinskega odbora predložen proračun v mesku 320,630.759 Din. Glavni vir dohodkov mestne občine beograjske so njena gospodarska podjetja, traimvaj, vodovod in elektrarna, ki ji uri-neeo nad 180 milijonov. Občinske doklade in trošarina dasta okoli 110 milijonov, 22 milijonov več kot lani, ostanek pa dopolnijo razne občinske pristojbine, tržne, zdravstvene, klavnične, smeta reke, kanalizacijske, pokopališke, trotoaTske itd. ter drugi manjši dohodki. Izdatki se dele na osebne, redne in izredne stvarne. Osebni izdatki znašajo 83 milijonov 302.196 Din, za 18,414.500 Din manj od lami, kar se je doseglo z znatnim skrčenjem plač občinskim nameščencem in prenosom plač honorarnih uslužbencev in dnevničarjev na odnosne postavke v stvarnih izdatkih. Redni stvarni izdatki znašajo 216,387.107, izredni pa 20,941.456 Din. Kakor že zgoraj rečeno, gre ta okoli 140 milijonov za električno energijo, anuitete in obveze po posebnih zakonih (nastanitev državnih uradov), dočim je za vse drugo poskrbljeno le toliko, kolikor je neizogibno potrebno. Direkcija za socialno in zdravstveno skrbstvo z vsemi svojimi ustanovami dobiva 24,133.734 Din, tehnična direkcija (stavbe, ulice itd.) malenkost nad 59 milijonov, direkcija tramvaja in razsvetljave 96 milijonov, za penzije 6,900.000 Din, za nepričakovane izdatke 2,550.000 Din. S švicarsko družbo »Kraft und Licht«, ki je zgradila novo elektrarno, se je prav v zadnjem času dosegel sporazum, ki _ precej olajšuje občinske obveze napram drjžbi. Za samo popliačevanje posojil pa je treba 91 milijonov 156.325 Din. a obveze po posebnih zakonih stanejo občino 12,602.870 Din, dočim država dolguje občini iz leta 1933. skoraj 19 milijonov za razsvetljavo, vodo in druge dajatve. Izredni stvarni izdatki v znesku 20,941.456 Din, se porabijo za občinska dela za ublaževanje brezrvveTnoeti. Mestni občinski odbor je v snoSnji 9eji sprejel ta proračun v splošni in podrobni razpravi. Ker je sestavljen strogo po navodilih nadzorstvene oblasti, bo gotovo tudi odobren in stopi v veljavo v najkrajšem času. BASKA morsko kopališče HOTEL GRANDIČ vzorna obiteljska hiša. Domača ln Inozemska kuhinja. — Glasba, ples. — Prospekti na zahtevo. 139 HOTEL FRANKOPAN Aleksandrovo, otok Krk etojl ▼ topo •ornem legi, t nepuNrednt Mižim paro-bro-dskega pristanišča in k; pred mesecem junijem in po avg-uem 50 Din. ▼ skupinah po U) oeeb tnaton popust. 68 Hotel „Madeira", Vrboska (Dalmacija, na otoka Hvaru) 57ai Preitraeno kopališče, popolnoma dot, udoben in moderen hotel, ki leži n« 63 mi plaži, obdan t največjim borovim gozdom; nejiepša panorama na Ja^moo, divno in biet.ro morje, zrak medno čiet, d-iii le po bororeim gwdv in morju. Za zabavo: piani no, radio, motorni Johni, jadrnice gondole itd. Dnevna parobro-danska zveoa e Sp]iom. Kuhinja prvovn»:na in obrl-na; vin« najboljša. Cene pe-nsio-na sa zečetei radi reklame Izredno nrake. — Zahtevajte takoj prospekte Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Glasnik in tolmač prirode Nad 30 let sem naročnik znamenite nemške revije »Koemosc. ki je razširila elovee nemškega naroda kot gojitelja prirodoelov-ja in ljubezni do prirode po vsem svetu. Saj je znano, da je neki Američan dejlal, da je edino, kar mu je v Evropi imponiralo, »Koemosova« lieratora. Mogoče, da j|e mož pretiraval, toda eno stoji, da je ta poljudna prirodopisna literatora velika stvar. Prirodoznanstvo je najpopularnejša veda. V vsakem človeku tiči kotiček prirodoslov-<® v najširšem pomenu besede; saj je on sam del prirode in slednjič tudi njegovo delo samo. V tem najširšem, rekd bi, goe-thejanskem pomenu besede (»Natur ist al-leec — »priroda je vse«), je človeško selo ali velemesto z vsemi svojiimi ulicami ia ljudmi nič mani priroda, kakor od človeka nedotaknjeni pragozd e svojimi živalmi in eksotičnim rastlinjem. — Pa predaleč bi zašel s filozofskim razmotrivanjem pojma i>ri rod e. Mislim, da je Nemec precej točno označil svoj poljudni časopis in z njim združeno literatjro z imenom »Koemos« ter a tem tudi vso širino pojma prirode. Vsi veliki duhova — pesniki in filozofi — eo ee pečali več ali manj intenzivno s pri-rodoelovjem tudi v ožjem smislu; Sft] fl0 vendar tudi nikdo ne more izogniti priroda — sam »priroda v pri rod ic Zdaj imamo tudi mi Slovencf, ki smo, kakor Slovani sploh, kot »naijbolj pri rodno« (tako se večkrat čuje) človeško pleme v posebno ozkih stikih z vso ostalo prirodo po vsem svojem čumstvovaniu, svoj poljudni prirodoslovni časopis >Proteus«, naš slovenski »Koemos«. Nadeli eo m>n nekoliko »ožje« ime, toda iz kosa pristno slovenske prirode, ime skromne živalce (Človeške ribice), prebivalca naši kratkih jam, skromne, kakor je skromen narod, ki pa hoče v kulturi korakati s prvimi. Reči moram, da je za tako majhen narod naravnost čudovito, kar ima pokazati na vseh popri ščih kulture, znanstvene in umetnostne: ni je panoge in stroke, kjer ne bi Slovenec imel svojega lastnega ognjišča, ki se kaže v tozadevni literaturi. Ako pogledamo v širni kulturni svet, lahko s ponosom uigotovimo, da je na vseh popriščih razmeroma neverjetno veliko število — slovenskih imen, — in ne v zadnji vrsti v prirodoslovju. Nisem se izlepa razvieselfl kakega lista tako, kakor tedaj, ko je zagledala beli dan prva številka »Proteuea«. Ako bo ostal na višini, na kateri ga vidimo po prvem polletju izhajanja, bo postal marsikomu oni nemški »Kosmoe« povsem odveč. Gotovo pa bo za vsakega Slovenca nepogrešljiv dodatek, apliciran na slovensko zemljo in njena posebnosti. Tudi kot tjrist sem našel dragocene podatke v njem, tako zlasti v instinktivnem, lepem Rusovem članku o naši Suhi Krajini, in v zadnji številki Michler-jevo »Križko jamo«. Tako si ne morem kaj, da ne bi zapisal par skromnih vrstic o tej maši, tako dolgo zaželjeni in zato potrebni orirodoslovni reviii. Naj mi oprosti prijatelj Pavle Grošelj, da ee vtikam kot »znanstveni laike ali vsaj kot »samouk« v Wle njegovo — zadevo. Toda bilo bi neodpustno, ako bi ne mogel konstaitiraiti z ozirom na svoječasno razširjenost nemškega »Kosmo-sac med nami. da je »Proteuec najbolj raiz-širieni slovenski poljudnoznanstveni list Dt. Jos. C. Oblak. Hitro izsleden vlomilec Ptuj, 6. julija. Posestnik Veigl Jožef v Turnišču pri Ptuju je imel te dni neprijeten obisk. V času njegove odsotnosti se je priplazil k hiši neznan prijatelj tuje lastnine, poiskal ključ, odklenil hišna vrata ter odnesel iz omare v spalnici zlato moško uro z zlato verižico, zlato damsko verižico, zlato zapestnico, STebrno iglo, samokres in nekaj perila. Veigl je takoj zaslutil, da je morala tatvino izvršiti oseba, ki so ji razmere dobro znane. Videl je še nedavno postopati po dvorišču nekega Vylnega Franca iz Sp. Brega, ki ga je tudi takoj osumil vloma. Zadevo je prijavil orožnikom, ki so Vylnega trdo prijeli. Vylni je spočetka tatvino zanikal, toda pod težo dokazov se je vdal, privlekel iz žepa nakradeno zlatnino ter jo izročil orožnikom. Izgovarjal se je, da je tatvino izvršil, ker je siromašen in 6e drugače ne more preživljati. Na poti z mariborskimi harmonikarji Z mamicami vred sta napolnjena dva vagona — Razprodana dvorana in še kaj Tz Zagreba hočejo po vsem Jadranu in se v črno goro Zagreb, 6. julija. Na Zidanem mostu smo se včeraj srečali. Nisem jih še slišal in peljal sem se ž njimi do ZagTeba. Včeraj zvečer pa sem jib slišal in zato pojdem z njimi še do Su-šaka. In še na Krk bi šel ž njimi in še naprej, če bi bil tako brez skribd, kakor so ti naši mali slovenski tički. Dva mala vagona jib je, s svojimi mamicami namreč. Vsaka mamica je pa na tri harmonikarje, če ne vsaka, pa vsaj marsikatera; tako so majhni. Nekateri še v šolo ne hodijo. To so namreč drugi harmonikarji. V Mariboru jih kar mrgoli. In s-koro sočasno so šli na morje. Eni pravijo, da so virtuosri; saj bral sem tako. Teh bi se ustrašil. Ti-le, od Mariborskega športnega kluba, pa niso »virtuozi«, ti samo malo pojejo in igrajo. Pojejo, kakor poje tiček na veji, kakor črviček v travi, igrajo na harmonike, kakor se igra otrok: deček z lesenim konjičkom, deklica s punčko. Vse tako preprosto in domače in predvsem otroško in prav čisto nič drugače. Poleg svojih skrbnih mamic, ki so Sle vse ž njimi na veselo potovanje in letovanje, imajo še eno višjo mamico ln dva višja očeta. Ostroumna in bistrogleda gosipa dr. Ravnikova dela širokopotesane načrte, gospod Julij Gustin jih do zadnje pike z naj-spretnejšo roko in najodločnejšo besedo izvaja. profesor Viktor Schweiger pa skrbi z ljubeznivo potrpežljivostjo in tenkim ušesom za muziko. Cel papirnati boj se je W3 že zaradi teh harmonikarjev. Prav po nepotrebnem. Ljudje se niso razumeli. Odtod prenagljene, hlastne sodbe. Sodim, da srno mi doma preveč filistrski, vse preveč resni, vse preveč kompliciran*. Takole je bilo! še preden smo se prijeljali do Zagreba so mamice oblekle svoje male v pisane narodne oblekoe in mala četica je v Zagrebu izzivala, šetajoča se po ulicah, senzacio-nelno senzacijo, že popoldne je bila velika dvorana kina »Evropa< razprodana. Tile harmonikarji namreč ne pojejo in igrajo po koncertnih dvoranah, ker prav dobro vedo, da njihovo petje in igranje s »koncerti« nima ničesar opraviti. »Koncert« je napihnjena beeeda in naši mali harmonikarji jo nočejo še bolj diskreditirati, kakor je že. Mi bi bili radi samo veseli, samo iskreni, samo prvobitni, primitivni, naravni. Brez »umetnosti?« Kdo pa išče umetnosti v kinu? Umetnosti namreč, kakor pišejo o nji v debelih, učenih knjigah. Bila bi za te malčke, kakor slana za cvetlice. Vi, modri pismouki, boste to nepokvarjeno deco naučili šarlatanstva, domišljavosti in napuha, če ji boste podtikali »umetnost«. Prav gotovo bi bile tudi vse dvorane prazne, če bi ljudje slutili, da jim ti malčki pretijo z »umetnostjo«. Ta je časih »šiba božja«. Dvorana kina »Evropa« pa ni hdla zvečer ob 9. uri samo do zadnjega sedeža razprodana, ampak so morale cele trume ljudi praznih rok odhajati in se potolažiti z današnjima dvema predstavama, ki bosta popoldne in zvečer. Kakšna srčikama, pisana slika je bBa to, ko so malčki zasedli svoje stolčke. In kakšni srčkani otročički! Mislim, da jih niso starši sami, oziroma, mislim, da jih jim je prav gotovo Bog dal! — Ali se še spominjate, kakšen je bil nekdaj naš otrok? če ga je tujec le pogledal, jo je z jokom ucvrl domov za peč. Danes pa gre med svoje jugoslovanske bratce in sestrice, med velike in male, kot bi bil doma in v tem bratstvu, v ti naivni, nedolžni zaupljivosti in še nepokravrjeni vseobjemajoči, podzavestni ljubezni do vseh, ki smo ene krvi, leži skrito apostolstvo te mladine. Zato imajo vsi to deco radi in zato, ker se kaže tako, kakor je v resnici doma. Šaljiva, poredna, zdrava. Igrali so in peli otroci s prirojenim muzikalnim instrumentom in najlepše je bilo ono, kar je imelo najmanj stika z »umetnostjo«, če je temperamentni Radko z živim žarom zibaje se prebiral tipke na harmoniki, če je Francek prav po fantovsko zaokrožil svojo, Miloš pritisnil meh, da je kar zaškripalo, mali Marko popravljal klobuk na glavi s pestjo, ali če je prav napol diskretno zazdehala Lea: vsakokrat je bilo zadostnega smeha, kakršnega ne pozna »koncert« in »umetnost«. In še preveč je bilo vsega tega.. Lahko bi bili »harmomikaši« malo bolj skopi. Pičlo dozi-ranje take hrane je stvar modre previdnosti. Rajše premalo kakor preveč! Med publiko sem prisluškoval. — Kako lepo, kako domače, kako otroško, kako preprosto, kako naravno! Vsi z blaženim smehom! Nič: kako umetno, kako imenitno ln dovršeno Itd. To je bila muzika, prvobitna, neizumet-nlčena, le sredstvo k medsebojnem« bratskemu spoznavanju, tolmačica otroških, živoresničnih, nelažnivih, nehinavskih, čisto človeških praobftutkov dobrega človeka do dobrega sorodnega človeka. Mladina Je najboljši zagovornik in pobornik idej, nji moramo verjeti. Ona ne zna lagati! Toda, dovolj modrih in nemodrih besed, pisanih onkraj savskega mostu v senci gostoljubnega samotnega drevesa prijazne restavracije, drugi dan po radostnem večeru. Iz dna srca zavidam tem malim harmonikarjem njihovo srečo, njihovo mladost, njihovo bodočnost, ne kot harmonikarjem, saj to je otroška igra, ki Je le priprava za resnejše stvari, ali pa niti te ne, zavidam jih predvsem zaradi tega, ker jim Je muzika veselje in zabava, meni pa neizogibno najpotie in Jeza. Tudi za današnji dve predstavi v kinu Evropa so menda vstopnice že razprodane. Sušak harmonikarje komaj čaka, Krk pa bo baza za izlete v vsa gozmje-jadraostea letovišča. Gospa Ravnikova ia Gustin pa Križaljka ,.Potnik" Besede pomenijo: Vodoravno: B. Slovan; 4, najhitrejša! riba; 7. italijanski- 8. romanski r? poln it; 10. sredstvo proti trohnenju lesa; 12. stražnik; 14. okrajšava za dipL farmaceuta; 15. osebni zaimek; 16. mongolski domačin; 18. indijsko orožje: 20. električna kapacitetna enota; 21. delo v prozi; 22. težka svilr-na tkanina; 23. boginja; 27. sibirska kma; 29. pride po vojna; 30. vsbm »kt«; 31. *em {brv.); 32. ob. zaimek; 33. dwa soglasnika: 35. »ke<; 36. ilovica; 38. da (ital.); 39. zlato (franc.); 40. kratica; 41. vojfcio orožje; 42. trdilni vezmik; 43. on (nem.); 44. ženico ime; 45. nemški osebni zaimek; 46. začetnica za vse kitajeke priimke; 47. bog ljubezni; 50. cipresi podobno dr^vo; 51_ žetvko ime. Navpično: 1. Glasbena značka pri rt&4 slovom; 2. vzklik veselja; 4. poklic; 5. moški pridevnik; 6. gasi žejo; 7^ 5. in 15. črka abecede; 9. južni sadež; 11. glagol (3. ot edn.); 13. rasa (2. skl.); 14. znani hotel v Mariboru; 16. šahovski izraz; 17. vstavi, >Idt«; 19. pričetek pesmi; 23. pee; 24. predlog; 25. kreana; 26. globoki ženski glas; 27. izraz za ena nranerjenoet obeh polovic; 28. j žensko ime; 29. znana uprizorjena kme^kr. igra; 32. del voza; 33. moško ime; 34 stari običaj Slovanov ob letnem solsticiju; 3tLJ starogrški otok; 37. bog solnčne svetlobe;; 48. osebni zaimek; 49. eo doživeli stari Egipn čani. Rešitev križaljke »Sokol* Navpično: 1. dar, 2. oni, 3. Amerika., 4. agregat, 5. Parcival, 6. in 7. iz na, 8. on, 10. Gdanska, 11. ki, 14. le, 18. ne, 19. ln. 20. ne, 23. in, 26. rep, 27. anoda, 28. Ta-gore, 30. kino, 32. am, 33. Nika, 35. as, 38. Austrija, 41. portre, 43. Sarajevo, 44. Honduras, 45. Po, 50. omot, 53. ag, 54. oje, 56. slog, 57. lov, 58. ara, 59. vi, 60. is. Vodoravno: 1. do, 3. aa, 5. piantno, 9.. mg, 10. Gaurizankar, 12. dr, 13. Ire, 14. lac, 15. Ig, 16. Eni, 17. Kanin, 21. sv, 22. Pi, 24. Atene, 25. karat, 29. Lena, 31. pogani, 34. domina, 36. ar, 37. kosa, 39. Eva, 40. up, 42. so, 43. sh, 46. tri, 47. ao, 45. rt, 49. rn, 51. ir, 52. Adam, 54. oje, 55. Jugoslavija, 61. er, 62. tloris, 63. va, 64. ova, 65. os. BAŠKA na KRKU Poznano udobno morsko kopališče na otoku Krku za odrasle, otroke in ne-plavače. Ugodno sončenje in odpoči-tek na peščeni morski obali, dolgi 1600 metrov. Dnevna parobrodska zveze s Sušakom in ostalimi mesti na gornjem Jadranu. Hoteli na morski obali (plaži) prav pri kopališču. Kopališče z kabinami in šotori. Vodovod, električna razsvetljava. Sezona od 1. maja do konca septembra. Prospekte na zahtevo pošlje Kopališka uprava Baška. Hoteli: Baška, Gran-dič, Velebit, Volarič, Europa. Pen-sioni: Jadran, Kvarner, Praha, Ruža, Tomša, Triglav, Zvonimir, Barbalič, Buffet F. C. Dujmovič. 130 TTrtoHt.ii. tudi na SLbenik, Split, Dubrovnik, oelo o« črno goro in nazaj grede na Mo-star in Sarajevo. Vprašanje je le, če ne bodo očetje, ki so sami ostali doma, kaq naenkrat rekli; zap5k! Emil Adamič. S petjem in glasbo za dobro stvar Ptuj, 6. julija. Ker zgledi vlečejo, imamo seveda tudi v Ptuju že izvrstno organiziran in izvežban zbor malih harmonikarjev. Za koncert, ki so ga priredili nedavno v mestnem parku v korist Rdečega križa za počitniško kolonijo na Pohorju za revno deoo, je vladalo v mestu veliko zanimanje, saj je bil prvi koncert te vrste v Ptuju. Se bolj pa, ker so nastopili naši malčki, ki so se upali pred javnost, čeprav se vadijo komaj dobrih šest mesecev. V ljubkih mornariških oblek- cah so prikorakali naši dečki in deklice a harmonikami in stolčki v mestni park, kjer so zavzeli mesto v godbenem paviljonu. Oblečeni so bili vsi enako z mornariškimi kapami in napisom »Jadranska straža«. Pod vodstvom neumornega učitelja g. Baša so nam zaigrali lepo število narodnih pesmi, ki so jih spremljali tudi s petjem. Naši malčki zaslužijo vse priznanje za lepo prireditev, ki so jo posvetili predvsem blagru svojih malih bratcev, da jim bodo omogočili bivanje na Pohorju. Skozi makedonska sela Ne. Makedonija nima svojega pesnika. Pesnika. ki bi — kakor glasnik drugih krajev _ sanjal o idiličnem življenju svojega sela. Makedonsko selo nima belih hiš z rdečimi nageljni na oknih, ki bi vabila ... Ni idile v njih, — samo proja, proja in beli luk. Videla sem nekatera sela: imenovalo se je Kučkovo. Naglo je zdrčal naš avtomobil po neravni cesti, ob kateri so hišice, uboge raztrgane hišice stisnjene kakor berači. Naglo je zdrčal avtomobil, pa še dolgo se mi je zdelo, da vidim mršave roke, iztegnjene za nami. Iztegnjene za dobrim. črnim kruhom. Videla sem selo Zelenikovo. Skozi okno kupeja. V grapi, razpokani od sonca, brez drevja, brez blagoslovljene zemlje. Gola, rumena zemlja, kakor jetična žena nerodna •» • p Ustavila sem se v selu Kožlju. Stopila sern v koče ob cesti; v koče raztresene ^do golem, razpokanem hribu. Cula sem otožno pesem devoike za zaprtim pustim oknom. To je pesem zemlie in src za fanti in možmi, ki so na pečalbi, na delu v tujem kraju. Kje je njihova pečalba? Za nekatere v Ameriki, za druge na Francoskem, za tretje v Jugoslaviji, na severu. Dvanajstletni odhajajo z doma. Ko se čez dvajset let vrnejo iz Amerike, imajo na sebi isto obleko, v kateri so bili odšli; samo da je bila takrat nova, zdaj je pa krpa na krpi. Tudi v Ameriki so jedli projo, »črni luk« in fižol... Bogastvo, ki ga nobena druga zemlia nima v toliki meri kakor Makedonija, ie narodna nošnja in narodne pesmi. Noben kmet, nobena kmetica ne pozna druge obleke kakor tisto, ki se izprede, iztke, sešije in izveze v domači hiši. Kadar se zberejo pri delu, ali zlasti ob nedeljah, se ti zdi, da so nenadoma vzcveteli beli in rdeči nageljni. Vsaka vas ima svoje vzorce in motive, tako da se po sami njihovi obleki da soditi, iz katerega kraja so. Tudi pesmi ne poznajo in ne pojejo drugih kakor narodne. Vedno ista otožna, jokajoča melodija, ki se ob prvem srečanju vtisne v dušo s tako silo, da je ni mogoče več pozabiti. Ne, Makedonija nima pesnika, enega samega, ker je vse njeno ljudstvo pesnik. Treba je samo prisluhniti njegovemu ustvarjanju, odpreti oči in pogledati. Kakšne so kmečke hiše? Iz česa so, sem že povedala. Delijo se pa v spodnji del, to je *kuča« m v zgornjega — čardak. V »ku-či« je kuhinja, hlevi za osle in vole in šu-pe za gospodarsko orodje. Cardak pa Je lesena veranda ob dveh straneh hiše. Sobe, ki so samo v gornjem boljšem delu hiše, služijo edino za zimo. Čez poletje pa družina stanuje in spi na čardaku. Pohištva Makedonec ne pozna. Ne postelje, ne mize, ne stola. Spi se na tleh. na rogozu in čebetih, preprogah ki jih tkejo sami. Sedijo ali na tleh ali na nizkih, trinožnih stolčkih, ki so takisto domače delo. Sobe so prazne in gole. Kakor da so ji. pravkar nekdo izselil, novi gospodarji pa še niso prišli. Tla so prirodna: zemlja; na stenah nobene slike. Samo peč stoji v enem kotu ir» par glinastih vrčev v drugem. Po večini stropa ni — torej tudi podstrešja ne. Ponekod je pa strop tako nizek, da človek n» more pokončen stati v sobi. V eni izmed sob je razboj. Tu se pozimi prede, tke in veze. Okna se nikoli ne odpirajo. Videla sem sobe v obupnem stanju. Sobo in obenem podstrešje. Sonce je uprto v streho. Nobenega okna. Samo majhna vrata. Sredi sobe je jama, v kateri se kuri m kuha. Stara žena lomi suhe veje in jih meče na ogenj. Ogenj razsvetljuje sobo. In koščeno lice stare, lačne seljanke je zarisano z ostrimi konturami. Zemlja ni dosti plodna. Sto in sto rok nosi svojo delovno silo v tujino. Na pe-čalbo. Doma pa leži suha zemlja pusta in čaka na novo pokolenje. Na tisto, ki bo na nov način vedelo izcediti iz nje izdatnejši sok — da bo proja slajša, da bo več fižola in »črnega luka«. Morda pa s časom tudi kaj boljšega. Katarina Špur (ftadoht na $%a(ku in sotneu vam daje NftVEA Pred solnčenjem morate svoje telo drgniti z Nivea kremo ali Ni-oijem. S tem vea zmanjšate nevarnost solnčarice a dobite obenem prekrasno bronasto barvo kože. NIVEA na pakti in sotncul Makedonska domačija — Krik po prosve-ti in higieni — In taMh je še nrnogo Kučkovo, Zelenikovo, Kožlje. Morda jih je bilo več, ali zmerom je bila obupno ista slika: koče iz šibja, iz blata in kamenja, iz nežgane opeke. Sive sive kakor 90!ctne starke. Raztrgani plotovi, nečista dvorišča, kjer v triih (trlo je vrsta hleva, spletenega iz slame) mekečejo ovce in Koze; kjer v enem kotu prežvekujejo voli, a v drugem tke starka platno za košuljo. V vsakem selu je samo ena bela hiša —• šola. Narod je boječ, pobožen, poln praznoverja in nezaupen. Leta in leta prihaja od meščanov sem samo občinski beležnik zaradi pobiranja davkov. Cesto zmanika v hiši proja in fižol — ampak davek se mora dati. Prava panika nastane — zlasti po za-kctnejših selih — če gre skozenj kak tujec ali zdrči avtomobil. Na vsakem koraku srečujete »posvečena« mesta. Drobna, rumena sveča gori ob lesenem križu. Majhen oltarček, izkopan v zemljo. Grmovje in trava okrog oltarčka sta polna najraznobojnejših trakov in robčkov. Nekomu se je sanjalo, da je tu zakopana relikvija kakšnega svetnika.^ Vsi verjamejo v resničnost takih sanj. Takoj postavijo na tistem kraju oltarček in začne se romanje. Vsak romar prižge drobn^ rumeno svečo, prekriža se in priveže na najbližji grm kakršenkoli trak ali robček. Brez števila takih svetih mest najdeš po Makedoniji. Hotela sem fotografirati ženo, ki je imela prekrasno izvezeno obleko. Ni pustila, iz strahu, ker ji lahko »kaj napravim«, če imam njeno sliko... Zdravniška zbornica abitir-rientom in njihovim staršem Ljubljana, 7. julija. Zdravniška zbornica za dravsko banovino nas je naprosila za objavo naslednjega pisma: Abiturientom, ki se nameravajo vpisati jeseni na kaki medicinski fakulteti, hoče stanovska organizacija, ki jih bo kasneje sprejela med svoje člane, povedati nekaj prijateljskih in odkritih besed. Tisti zlati časi, v katerih je zdravniku privatna praksa prinašala že po nekaj letih obilo gmotnih dobrin, so minili. Zdravniški stan je prav tako prizadet od sedanjih gospodarskih pretresljajev, kakor vsi drugi, da, celo nesorazmerno občutnejše, ker mu ne prizanaša obča gospodarska kriza in ker se polagoma zaključuje prav obsežno socialno zavarovanje prebivalstva. Bolj redki so oni pacienti, ki privatnega zdravnika konzultirajo in tudi plačajo. Široko zasnovano zavarovanje je nekoč tako dobro situiranega zdravnika izenačilo z uradnikom v iavni službi, ki je že tako skromen, da niti ne reflektira na posebne dohodke iz prakse. Dokaz temu so vedno bolj se množeče odpovedi zasebne prakse. Docela zgrešeno bi bilo, ako bi se rnlad, neizkušen človek v začetku medicinskega študija hotel vdajati mamljivim nadam svojega posebnega izvoljenstva, ker bodo tem bridkejša razočaranja po končanem študiju in tem večji obup po tolikih izdatkih in v početku novega stradanja. A to bi še nekam šlo, če bi našel promoviranec, ko je že odslužil svoj kadrski rok in predpisani staž, po več mesecih čakanja in brezplačnega volontiranja vsaj tako službo, ki mu nudi eksistenčni minimum. Nezaposlenost, ta obči pojav, prav tako že straši v zdravniških vrstah. Vprašajte le volonterje po bolnicah, poglejte na vedno večje število medicincev na fakultetah^ Zdravniška mesta so za dogledni čas pri tako številnem naraščaju zasedena. Akd se ne bodo izvršile izdatne zdravstvene reforme v vsej državi po širokem načrtu, ni misliti na to, da bi se položaj mladega zdravnika izboljšal. Zdravniški zbornici, ki se obrača s tem kratkim opozorilom na abituriente, gre le za to, da opozarja vse one, ki se hočejo odločiti za medicinski študij, na izglede, ki se nudijo mlademu zdravniku v bližnj? bodočnosti. Zdravniška zbornica nikomur medicinskega študija ne priporoča, niti ne odsvetuje, pač pa smatra za svojo dolž- nost, da naslavlja odkrito besedo na vse one, ki si hočejo izbrati ta težki in dragi študij, in na one, ki morajo skrbeti za študenta! k Osnovno šolstvo v Beogradu Prestolnica ima 231 učilnic s 15.877 učenci in poldnevnim poukom Beograd, v juliju. Hitri povojni porast naše prestolnice v pogledu prostora in števila prebivalstva zadaja mestni občini težke skrbi v marsikateri panogi njenega gospodarstva, prav posebno pa na polju osnovnega šolstva, kier ji nezadostna sredstva, ki so ji na razpolago, ne dovoljujejo dejanskim, d asi kar najnujnetjšim, neizogibnim potrebam in zahtevam odgovarjajočih dotacij. Beograd je pred vojno štel komaj nekaj nad petdeset tisoč, prebivalcev in je imel dvanajst šolskih poslopij z 99 učilnicami. Izvžemši tri šole so bile vse ostale zidane kot prava šolska poslopja in tudi primerno opremljene, tako da tudi še danes pra/v dobro rabijo svojemu namenu. Toda že takoj prva leta, ko je ljudstvo od vseh strani pritisnilo v prestolnico, se je pokazalo, da so obstoječa šolska poslopja daleč preozka za skokoma naraščajoče število šolskih otrok, in ker se nova šolska poslopja niso dala čez neč izvleči iz tal, si je šola morala pomagati s poldnevnim poukom. Bili so celo oddelki, ki niso imeli niti rednega potldnevnetga pouka, temveč samo pouk vsakega drugega dne in še to le pol-dnevno. Tako je bilo zlasti na periferiji mesta. Z leti je zrastla cela vrsta novih šolskih posflopij, toda istočasno je rastlo tudi število prebivalstva tako hitro, da je ob vsej pomnožitvi šolskih poslopij vendarle vse do danes moral ostati pouk pol-dneven. Tako so se zgradile šole na Se-njaku, Hadži Popovou, Smederevskem dženmu, na Bulbulderju, Voždovcu in Dušanove« ter so se druga šolska poslopja razširila z dozidavami. Zidalo se je v vseh okrajih in tako je imel Beograd leta 1929. že 21 šol s 145 učilnicami in 9446 učenci obeh spolov. Leta 1932. se je zgradila 22. šola, ali v tem je število šolskih otrok porastlo že na 13 tisoč 72o in je prihajalo povprečno na učilnico po 74 otrok. Z novimi zidavami se je leta 1933. ta neznosni položaj nekoliko zboljgal, ker je število učilnic poraslo na 231, tako da je povprečno prihajalo na učilnico po 64 otrok, kar je pa še vedno daleč preveč, ko naj bi praviloma znašajo Varstvo živali — Ja si a Poljskem najvzornejše na svetu Republika Poljska, na katero pogostokrat gledajo druee države, kakor na nekako pastorko, je nedavno dosegla v zadevi etičnih problemov mogočen napredek, ki ga morajo najtopleje pozdraviti vsi humano misleči ljudje. Poljski ligi prijateljev živali v Varšaivi jie namreč pripisovati zaslugo, da je vlada dne 22. marca 1928 izdala za varstvo živali na-redbo, ki jo po vsei pravici smatrajo vsa taka društva na svetj za najmodernejšo. To naredbo je prav navdušeno pozdraivil tudi mednarodni svetovni kongres društev za varstvo živali, ki je na Dunaju zboroval od 12. do 16. mala 1929. Polieka ee je torej postavila v najvrednejše vrste etičnih stremljenj. Kako obširen in temeljit je ta zakon v obliki naredbe. ie povzeti iz dejstva, da so varstvu priporočene vse živali brez izjeme in d,a se strogo kaznuje vsakršno grdo ravnanje z njimi. Kazni zoper kršitelje naredbe dosegajo dva tisoč zlotov ali šest tednov 7.a-oora. če ne oboje skupaj. Za posebne su-roveže ie določena celo ječa do enega leta. Za prestopke otrok se morajo zagovarjati starši ali varjhi 6 50 zloti. V republiki Poljski se torej žival ne smatra več kot predmet, marveč ji je priznana pravica in vse varstvo. Na podstavi omenjene naredbe so dobili policijski organi^ najstrožji nalog, da takoj pridejo na pomoč ne-le vsem članom društev za varsitvo živali, marveč da tudi sami podpirajo njihova stremljenja. Zatorej kažeta policija in orožni stvo izredno zanimanja za to važno zadevo in celo radovoljno sodelujeta pri zasledovanju skrivnih orgij (lovit eijev, ptic, roparjev ptičjih gnead itd.). Posamezni zaslužni stražniki in orožniki se obdairuijejio in odlikujejo s posebno slovesnostjo. Člani društev za varstvo živali so pooblaščeni, da sami posredujejo, kar je treba, da celo brez policije sestavljajo zapisnike in jih oddajajo varnostnemu uradu v nadaljnji postopek. Tjdi smejo policijski organi po njim danem pooblastilu naložiti krivem na licu mesta denarno kazen do 5 zlotov, odnosu o ga tako; poklicati na odgovor. Zapisniki ee oddajajo preko policije sodišču. Članom društev za varstlvio živali pa ni treba priti k sodišča za pričo, ker uživajo kot časti vredne in nesebično delujoče osebe popolno zaupanje. Razprave se vršijo v svrho pospešitve ob določenih dnevih in pred določenimi sodniki. Ako pobegne kak mučitelj živali, zadostuje čvrčeča piščalka posredujočega zaščitnika živali, da policija ustavi ves promet na cesti in prime begjnca. Konje, ki jih zalotijo bolne, policija po prijavi dotičnega zaščitnika živali takoj plombira. Take plombe zagotovijo ubogim živalim počitek do popolnega ozdravljenja. Le oni nadzornik društva za varstvo živali, pod čigar nadzorstvom ee nahajajo, je upravičen dovoliti, da gredo živali spet na delo. Ako je potrebno, ukrenejo usmrtitev, zastrupljenje živali ob število učencev na učilnico le 45 ali največ 50. Da bi ee dosegle take razmere m bi se obenem popolnoma odpravil poldnev. pouk. bi bilo treba še najmanj 83 novih učilnic, porazdeljenih primerno na najobljudenejše mestne predele. Ob sedanjem finančnem položaju mestne obč. beograjske pa seveda ni mogoče pričakovati, da bi se tej potrebi zadostilo že danes ali jutri, ln št«?vilo prebivalstva in šolskih otrok raste in raste, pa bo potreba vedno večja in pol dnevnega pouka ne bo ne konca ne kraja. Letos v maju je bilo na starem področju beograjske mestne občine 15.877 osnovnošolskih otrok, 8274 dečkov in 7603 deklice, na novem, 1. apr. letos razširjenem pa 21.653 in sicer 11.309 dečkov in 10 tisoč 444 deklic. Učnih moči je bilo zaposlenih na vseh šolah in ž njimi zvezanih zavodih 528, in sicer 216 moških in 311 ženskih. Ko se doseže enako razmerje med številom šolskih otrok in učilnic kakor obstoji med številom učencev in učnih moči, bo vprašanje osnovnega šolstva v Beogradu zadovoljivo rešeno. Vremenski pregled Tudi prvi teden v juliju je ostal v znamenju hladu. Nad Evropo prevladuje še vedno hladni tok od severa, čudovito, kako trdovratno se drži letos visok zračni tlak rad zapadno Evropo s središčem nekako nad Veliko Britanijo. Tudi v tem tednu se je ta mogočni anticiklon krepko uveijiv-Ijal; v njegovih osrednjih predelih je vladalo jasno, mirno vreme, kjer je moglo solnčno pripekanje prav lepo razgrevati ozračje, tako da se je temperatura jela prav krepko dvigati. Ali na obrobju auti-cikIonskega področja se je uveljavjal tudi anticiklonsKi vetrovni sistem, ki je čez srednjo Evropo poganjal proti našim krajem in proti Sredozemskemu morju hladni zrak iz severnih predelov. Zlasti močan tok od hladnega severa je preplavil s srednjo Evropo tudi naše kraje v sredo in naT» prav temeljito shladil ozračje, dasi nam pravega dežja ni mogel povzročiti kaj prida. Po drugod v osrednjem pasu Evrope je bolj deževalo, tamkaj so bili bližje ciklon-skemu področju, ki obvladuje vzhodno in in južno Evropo, mi pa smo bili nekaso med obema depresijskima središčema, enim nad Italijo in severnim Jadranom drugim rad Baltikom, zato smo imeli sicer zelo spremenljivo vreme, pa vendarle ne niti neviht niti pravega deževja., ki se je posebno na široko razmahnilo v baltiških deželah. Hlad pa je zavladal tu in tam in tudi v Rusiji nimajo vročine razen komaj kaj več v južnejših legah in na Volgi. •V drugi polovici tedna se je slabo vreme odmaknilo dalje proti vzhodu, kjer potuje proti Uralu in ob Črnem morju, čez naše in srednjeevropske predele se je še bolj razprostrl anticiklonsKi sistem, visok zračni tlak, ki je povzročil znova zjas-nltev in umirjenje vremena. Dasi so ostale noči še vedno precej hladne, se je podnevi spričo krepkega solnčnega izžarevanja ozračje naglo segrelo Ln se segreva še nadalje. Saj seveda ni drugega pričakovati za julijske daeve, ki morajo vendar pomeniti višek poletja. Ali dokler nam ostane zračni tok od severa, kakor ga nam še vedno nakla-nja vladajoči anticiklonski sistem, toliko časa nam ostane še vedno razmeroma hladno vreme, kakor se pokaže osobito v hladu noč L Je pa tako vreme združeno s prav suhim značajem, pa z razmeroma slaPimi razgledi v gorah. Za polje in travnike pa je tako vreme kar ugodno in vse si želi. da bi ostalo ohranjeno kolikor mogoče dolgo. Javna dela za napredek Kranjske gore in okolice N"ovi most čez Pišenco za'njim hotel »Erika« in v ozadju Razora in Pri sank Kranjska gora, 7. julija. 2e od pomladi se vrše vsa potrebna javna dela. Največji projekt med temi je novi most čez Pišenco proti Vršiču, ki je bil dograjen ob koncu preteklega meseca, in bo pomenil veliko pridobitev za tujski promet, ko bo otvorjena carinska cesta Kranjska gora _ Vršič — Bovec. Most je gradil mestni stavbenik g. Emil Tomažič, dela je vodil delovodja g. Anton Bricelj, nadzoroval pa je banovinski tehnik g. Krulc. Zaposleni so bili le domači delavci. — Sreski cestni odbor restavrira cesto na Vršič. Zal, da so sredstva le skromna in da bo mogoče letos dovršiti le en del, približno do Zle-biča (ruska kapela). Še malo dobre volje in nekaj dinarjev, pa bomo na vrhu. — Za-vršnica dokončuje elektrifikacijo do državne meje v Ratečah. Banovinske elektrike bosta deležni podobčmi Gozd — Martulj-k in Srednji Vrh, medtem ko imata Kranjska gora in Podkoren lastni centrali. Kranjskogorska elektrarna, ki je popolnoma modernizirana in ima kabelsko omrežje, sicer peša, zlasti ob popolni obremenitvi in pri pomanjkanju vode, toda za enkrat še zadostuje. Ko bo pa potreba, bomo tudi mi dobili pomoč iz Završnice. — Hotel Erika, ki je bil že na robu propada, se je pod novim lastnikom povzdignil v moderno podjetje in obratuje z vsem komfor-tom. Za to sezono je popolnoma zaseden. stroških lastnikov. Omenjena uredba je bila vsestransko ob-ia/vljena in objašnjena s pomočjo posebnih izdaj časopisja. Razveseljivo je pač dejstvo, da so časopisi takoj izjavili svojo pripravljenost za priobčevanje vsakovrstnih člankov o varstvu živali, s čimer pridobivajo društva nove člane. Na ta način so drjštva v zadevi svojih idealnih stremljenj silno razvila svoje delovanje. Splošno obstoja i a Poljskem nekak strah pred društven iki varstva živali, ki jih ie videti v velikem številu na cestah in ulicah, noseče posebne znake. Veliko energijo in vztrajnost kaže liga prijateljev živali v Varšavi, ki posveča ele- mentarnemu in radikalnemu, varstvu živali vso pozornost in doseza najboljše uspehe. Mesečnik z naslovom >Svet živali« (Sviat zw;3rzejcy) v Varšavi, Hoza 37, ki ga iz-borno urejjje gospa Janina M'2szewska-Knaippe, kakor tudi liga sama se moreta dostojanstveno nostaviti ob stran največjim inozemskim strokovnim listom in društvom za varstvo živali. Poljska država ie torej v jedru doumela etično-kultrjirni problem: >Varstvo živali jjO-spešuje varstvo ljudi!« Veterinarski nadevetnik Franjo Pirnat. predsednik Drjštva za varetvo živali v Mariboru. In dobrosrčnost v Jugoslaviji! Delovanje »Društva za varstvo živali in rastlinstva« • Beograd, v iulijiu. Nedavno je imelo svoj letni občni zbor beograjsko »Društvo za varetvo živali in rastlinja«, ki ee ponaša, da je prvo in edino društvo te vrste na Balkanu, ki ie otvorilo ambulanco za zdravljenje živali. Udeležba na občnem zboru je bila zelo pičla. Dasi šteje društvo okoli 1200 članov, jih je prisostvovalo občnem j zboru komaj kakih 50 in se ti niso vsi dočakali zaključka občnega zbora, ker so se jim menda zdela -sjročile predolga in eo odšli celo že *>red dopolnilnimi volitvami v društveno vod^vo. Ravno prevelikega zanimanja za društvo in njegove- stvari potemtakem ni samo med beograjskim občinstvom, temveč tudi med članstvom samim. Je pač e člani tako. kakor z onim svetopisemskim človekom in njegovim hlebom: članarina ee plača »zaradi nadlegovanja« pobiralk. potem pa je človek ve- sel, da ee je odkrižal »budi te nadloge«. Saj je v Beogradu okoli šest tisoč ljudi, ki so lastniki raznih živali, članstvo društva pa šteje komaj petino tega števila. Društveno poročilo govori o borbi proti mučenju živali in navaja razne ukrepe, ki jih je storilo društvo, da bi se, če ne že popolnoma preprečilo, pa vendarle vsaj omejilo nečloveško ravnanje. Dejansko pa je stvar taka, da je vse to prizadevanje skoraj brez uspeha Beograd pač leži na hribu in če bi vsi člani društva dan in noč stali po strmih ulicah, ki vodijo od Save in Dunava navzgor, bi ne mogli niti samo zabeležiti, kaj šele s svojim posredovanjem preprečiti vsega onega neusmiljenega bičanja in mlatve, s katerima se preobloženi vozovi pomikajo navkreber, pri čemer se dogaja le pogosto, da se mora na mig "orož-nika-prometnika ustaviti hipoma najtežji voz pred mimo drčečim luksuznim avtomobilom, da se potem niti ob najsrditejših udarcih po vprežni živini in po naj-mastnejših psovkah in kletvicah ne da premakniti z mesta. In da bi kmet nosil prašička v naročju ali gospa ali kuharica perutnino v košarici, ne pa za noge in z glavami navzdol, ne, kaj takega se vendar ne da misliti. Pač nismo še zreli, da bi imeli smisla za take težnje »Društva za varstvo živali in rastlinja«. In kar se tiče rastlinja! O tem bi vedela in znala zapeti lepo pesem beograjska mestna občina s svojimi nasadi, ki celo vpričo čuvajev niso varni pred majhnimi in velikimi dvo- in četveronož-nimi opustoševalci. Po parkih se lomi zelenje, da se doma krmi — koza, po obulič-nih zelenicah pa se pasejo v svoja vozila vpreženi prevozniški konji! Iz društvenega poročila je razvidno, da se je v preteklem društvenem letu podelila v društveni ambulanci zdravniška pomoč 1200 živalim, največ psom in konjem, potem pa celo tudi enemu ježu in eni želvi. To zdravljenje je seveda samo izjemoma brezplačno. (Tu naj pripomnimo, da se je dogodilo, in ne samo enkrat, da je človek umrl brez zdravniške pomoči, ker v beograjski bolnišnici ni bilo prostora zanj!) Poročilo naposled precej hudo napada beograjski tisk. ki se tu pa tam naroga društvenemu delovanju in potem noče objavljati društvenih popravkov. Narogal se je tudi na samem občnem zboru društvenemu delovanju društveni član, publicist Sava Gjorgjevič, ko je dejal, da udeleženci občnega zbora po zaključku pač pohite domov. da se sladko najedo mesa tistih, ki jih baje branijo in varujejo. Je pač, kakor povsod, tudi tu resnica: nil nimis! Itomace vesti • KoAgres evropskih železničarjev. V Dubrovnika ho od 5. do 11. oktobra Mm kongres železničarjev ix vm* Bttope. Za kongres s« Je že doslej prijavilo nad 300 delegatov. * Diplomske bplte na filozofski fakulteti v LJubljani eo t Junijskem terminu 19M. naredili tl-le kandidat j® in kandidatinje: Arko Karol (skupina za narodni jezik in književnost); Bufon Zmago si ar (biološka skupina); Dolenc Akia (germanska skupina); Fajdlga M. Krizostoma (matematična skupina); Garantini M. Pija (pedagoška skupina); Hrovat Emil (pedagoška skupina); Janežič Anton (skupina za narodni jezik in književnost); Kasteli« M. Klementina (pedagoška skupina); Kieslich Karol (germanska skupina); Krečič ivan (biološka skupina); Krmpotič Ivan (skupina za narodno »godovi no); Lastavec Douglas (germanska skupina); Lovše Ivan (biološka skupina); Miloin&ki Breda (skupina za narodni jezik in književnost); Perko Stanislava (biološka skupina); Poberaj Marica (romanska skupina); Povšič Josip (matematična skupina); Scarpa Vera (skupina u narodni jezik in književnost); Strelec Zlata (germanska skupina); štrukelj Franc (klasična skupina); Schweiger Josip (skupina za narodni jezik in književnost); To-nkn Franc (matematična skupina); Vadnal Alojzij (matematična skupina); Vukan He-Ena (germanska skupina); Založnik Alojzij (skupina za narodni Jezik in književnost). Potočnik Vladimir, (romasska skupina). NAJVEČJO IZBIRO POVRŠNIKOV EN OBLEK ZA GOSPODE EN OTROKE ima J. MAČEK LJubljana, Aleksandrova cesta štev. 12. • Promocija. V torek Je bil n« zagrebški univerzi pj-omoviran za magistra farmacije g. Viktor Cvar iz Ljubljane. ♦ Spomeniki Rusom, ki so padli v Jugoslaviji, Mnogo ruskih vojakov počiva v naši zemlji. Današnje počaščenje pri kapelici na Vršiču ob navzočnosti zagrebškega pravoslavnega mitropolita Dositeja bo spet pobožan čin, ob katerem se bodo obudili spomini na ruske ujetnike, ki so omahnili v smrt pod tiranijo avstrijske soddateske. AII za našo državo so se mnogi Rusi borili tudi z orožiem v roki. Pri obrambi Beograda je bila v borbi posebna ruska baterija In je padlo 136 ruskih topničarjev s polkovnikom na čelu. Mnogi so nadalje Izkrvaveli na solunski frcnti in vse polno jih je bilo ustreljenih zlasti v Dalmaciji In pri nas. Beograjska občina Je zdaj določila posebno zemljišče, kjer bo postavljena grobnica s spomenikom reem ruskim bratom, ki so dali življenje »a Jugoslavijo. „H E R M E S14 enoletni trgovski tečaj Slov. trg. društva v Mariboru, Zrinskega trg, vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekte.' ♦ Ekspedicija zagrebških zdravnikov na planini Vlasiču. V Travnik je prispela velika zdravniška ekspedicija, sd bo znanstveno preučevala sifilido v vaseh na Planini Vlašič. Ekspedlclja bo tam ostala mesec dni. Organizirala jo Je šola narodnega zdravja v Zagrebu in odzvali so se venero-logi medicinske fakultete, med njimi prof. dr. Kogoj s svojim asistentom dr. Franko-vičem. Ekspedicija bo preiskala okrog 3000 prebivalcev. Denarna sredstva da na razpolago Rockefellerjeva ustanova. Kakor je mano, je endemična sifilida v Bosni sejo razširjena. V nekaterih vaseh Je bolnih 50 do 80 odstotkov prebivalstva, v vsej Bosni pa Je okrog 100.0000 luetikov. ♦ Koroške vesti. Vedno pogosteje se dogajajo primeri, d« J« pri nedovoljenem prekoračenju državne meje kdo ustreljen, ker se ni pokoraval pozivu straže. Državna meja je strogo zastražena in je neopažen prehod skoro nemogoč. Obmejne straže imajo predpise, da po trikratnem pozivu streljajo na vsakogar, ki se ne ustavi. — Letina kaže na Koroškem še precej dobro. Od žitaric je le rž slabo obrodila, češnje so obilno obrodile in »o ponekod celo v skrbeh, naj z njimL — V Logi vasi ob Vrb-skem Jezeru so pri kopanju jarka za vodovod naleteli delavci na štiri človeška okostja. Pri dveh so naši: nhane ta po eno bodalo. Veščak iz Beljaka je mnenja, da so okostja stara približno 1500 let. Okostja so ležala proti vzhodu v sključeni legi. « Službeni list dravske banovine objavlja v 54. letošnji številki z dne 7. t. m. pravilnik o kolonizacijskem skladu ministrstva za kmetijstvo, pravilnik za izvrševanje zakona o zatiranju »polnih bolezni, izpremembo naredbe o obratovalnem času v pogostinskih podjetjih, odredbo o nazivih pogostinskih obratovalnic in objave ban-sKe uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. ♦ Hubadova ž upa JPS obvešča včlanjena pevska društva, da bo letna skupščina 9. septembra ob 10. v Glasbeni Matici in župni koncert istega dne ob 15. v Unionu. Spored ostane, kakor je bil določen za 21. maj«. PevSka društva naj takoj javijo sodelovanje s samostojnimi programi in v skupnem nastopu. Obenem je njihova dolžnost, poravnati čimprej letno članarino. Uprava Hubadove župe JPS. ♦ Opororilo izletnikom na Sv. -Katarino! Na strelišču strelske družine iz St Vida nad Ljubljano, katero je v vasi Stanežičah AKO POTUJETE V ZAGREB, obiščite lepo urejeno restavracijo v sredini mesta ILICA 49, katero vodita dobro znana iz Ljubljane pri »Lozarju« in iz Selc, Hrvatsko Primorje, Ivan in Justina Pečnik. Krasen vrt, dobra domača kuhinja, bizelj-ska in ljutomerska vina, točna postrežba. Tam najdete slovenske družbe in boste prav zadovoljni. — Priporočata se IVAN In JUSTINA PEČNIK Zagreb, Biča 49. 585^ se vrB vsak" nedeljo te praznik ostro ztreljanje. Iz! M hodijo ta Dvora, StanežtC ali Medna n« Sv. Katarino ali nazaj, se opozarjajo, naj se držijo potov in stez, ki ao kot prosti označeni. Po potih, ki so označeni kot nevarni, in 90 gozdu nad vasjo Stanežičami naj nihče ne hodi. da se preprečijo nesreče. ♦ Vse trgovske so t rudnike, M so se izučili ln službovali v Metliki, vabim &a prijateljski sestanek ob koncu avgusta v Metliki in sprejemam prijave s točnimi naslovi: Kobe Gustav, Beograd, Ga-rašanlnova ulica 7. ♦ Dva nova groba V Kranja Je umrl g. irtun Zupan, usnjarski strojarski podjetnik in posestnik. Pogreb bo Jutri ob 16. — V Divači je umri g. Matija Skuk, železničar v p. in hišni posestni*. Pokopali ga bodo danes ob 16. — Blag Jima spomin, žalujočim iskreno sožalje! ♦ Mizarski tečaj v št. Vidu nad Ljubljano. Ob priliki obrtne razstave v št. Vidu nad Ljubljano bo v dneh 21. in 22. t. m. splošni mizarski tečaj, na katerem se bo obravnavala zelo važna tvarina o vezavi lesa, kitanjn, furniran ju, politiranju in praktičnem luženju. Tečaja bo priključeno strokovno vodstvo po razstavi hi ekskurzije po večjih mizarskih obratih v 6t Vidu. Prijaviti se je najkasneje do 13. L m. S prijavo je poslati znesek 50 Din, s kate-rim so plačane udeležba na tečaju, pre-nodnina in vstopnina na razstavo. Prijave Je nasloviti na Roka Arharja, St. Vid na»d LJubljano. ♦ Julijska Številk« »Planinskega Veetui- ka< je iššla ter je vsebinsko in tehnično telo pestra. Uvod opisuje dir. Henrik Turna jutro nad Adriio, ki io gteda m Sv. Gore pri Gorici. D>r. A. Brilej končuje svoj potopis: V gorah zaipadne Bolearije 1 orisom vzpona na najvišji vrb Bolgarije in Balkana. Mu-sala. V nadaljevanju članka dr. H. Tume o Beneški Sloveniji ie opasan Jalovee z italijanske strani, iz doline >Do4 po meji«. Dr. Rajlko Ložar pojasnjuje v svojem članku »Več alpinizma« svoje nazore o planinstvu, njega razvoju m ciljih Lipovšek Marjan nas ?e pripeljali v svojem potopisa >čez Durmi-tor na morje« že prav v osrčje tega gorovja. Naš kotiček nas seznanja z ljubkim krajem Cerovcem pod Bojem; insp. TVester pa opisuje planinske ture na otoku Rabu. Ob-zor in društvene veeti nudijo mnogo zanimivega, csobito statistiko članstva in seznam koč. Julijska številka je opremljena z dvema umetnoetnima oriiogama in sicer slike dr. A. Brileja: Skupina Skrlataoe ter dr. B. G jšiča: Sušičko jezero v Dunndtorju Planinska revija SPD se v vsakem oeiru lahko kosa z najboljšimi inozemskimi planinskimi revijami ter je v interesu vsakega ljubitelja planin, da je naročnik, oeobilo, ker znaša celoletna naročnina le 40 Din ter je plačljiva tudi v dveh obrokih. Novi naročniki dobijo we dosedal izižle številke v pisarni SPD, LfaMjana, Masarrkova c. 14. ♦ Pri Dopisni trgovski šoli v Ljubljani, ki vrši že dve leti svojo potrebno in koristno nalogo med najširšimi alojl našega naroda, se je zaključil včeraj T. L m. drugi letnik njenega delovanja in pouka. Vodstvo šol« Je priredilo ob konca interne Izpite, ki so pokazali, da Je dopisni pouk za poklicne ljudi bi pa tudi za vse mlajše, ki ne morejo obiskovati rednega pouka na šolah in imajo primerno voljo in nadzorstvo, enako uspešen, kakor ustni pouk. Tako od vseh priglašenih učencev, ki so se udeležili izpita, ni padel nobeden, ampak «o vsi napravili z najboljšimi ocenami pred strokovno. komisijo izpit. Pa ne samo to. Dopisna trgovska šola tndi pripravlja z najboljšim uspehom iprlvatiste za izpit na Državnih trgovskih šolah. Tako je poslala letos tri svoje učence, si »o na Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani vsi uspešno položili izpit iz vseh tistih predmetov, iz katerih Jih Je pripravljala Dopisna trgovska šola. Nešteto zahvalnih in priznavalnih pisem sedanjih in nekdanjih učencev priča o resnično strokovnem in prvovrstnem pouku zavoda. Izbor teh pisem Je pricbčen v Izvestju Dopisne trgovske šole, ki ga Je izdaio ravnateljstvo zavoda (cena 12 Din, dobi se pri zavodu). Vpisovanje v šolo se vrši do konca julija v Pražakovi ulici 8-H„ od 1. avgusta dalje pa v novih prostorih savoda na Kongresnem trgu 2-IL ♦ 15letnl jubilej domače tvrdke dentalne stroke. V bivši Avstriji, ko zobozdravnl-štvo še ni bilo na tako visoki stopnji, kakor je danes, so si morali nabavljati zobozdravniki svoje potrebščine od tvnfk, ki so bile samo v glavnih mestih (Dunaj, Praga, Berlin, Leipzig, Mflnchen), kar je bilo zanje zaradi oddaljenosti ja*o neugodno in si je moral vsak zobozdravnik držati stalno znatno zalogo potrebščin doma. Po prevratu, ko so nastale nove državne meje, pa je postala nabava potrebščin Iz inozemstva in pa, ker je bilo, kakor tndi v drugih panogah, pomanjkanje potrebnih izdelkov, posameznikom nemogoča. Tedaj se je ustanovila v Ljubljani zadnje dni junija 1919 prva domača tvrdka: Dentaldepot O. Golob, ki je pričela svoje poslovanje v zelo skromnih razmerah, da jc omogočila oskrbo zobozdravnikov takrat z najnujnejšimi potrebščinami. Poslovanje fct. O. Golob pa je zaradi solidn-osti v najkrajšem času zavzelo prav lep razmah in je tvrdka postala dobaviteljica ne le zobozdravnikov in dentistov doma ln v Sloveniji, temveč tudi onih v najoddaljenejših krajih naše domovine, raznih državnih institucij, bolniških blagajn, šolskih poliklinik in dr. in njen delokrog se je torej razširil po vsej naši državi. V januarju lanskega leta je prevzel podjetje g. Kari Golob, ki je s svojim strokovnim znanjem trgovino, ki ima svoje poslovne prostore v hiši bivše Ja-dransko-podunavske banke, še znatno razširil, to pa kljub temu, da inozemske tvrd-se dentalne stroke še vedno pošiljajo svoje potnike v našo državo ln s tem škodujejo našim domačim podjetjem, ker so mnogi konzumenti zobozdravniških potrebščin po skoraj 16 letnemu obstoju naše države še mnenja, da je od tujca Ista roba boljša, kakor od domačina in četudi je doma cenejša. Ta naša prva domača tvrdka Kari Golob Dentald*"*14 m. Ja la io ostala ka- le H krt. psi »potteno in eoiidno« te zate Ji čestitamo k jubileja te Ji želimo te ▼ bodoče ur največ uspeha! Pri tsbM mineralni vod je poglavitno, kofiko ima rasnih zdravilnih sestavin: čim vec jih ima, tem več veljal RADENSKA jih Ima preko 20 in še težke minerale, ki so bili ugotovljeni preteklo leto in ki se od vseh mineralnih vod nahajajo edine ▼ Radenski Zahtevajte enkrat izrecno Radenske In Jo primerjajte s kako drugo mineralno vodo in Jo poskusite: vse življenje ostanete zvest Radenski. ♦ Za desetletnico mature na dr*. v!9J! realki v LJubljani se aestanemo v soboto 16. t. m. ob 9. zvečer na vrtu ljubljanske restavracije »Zvezdec. ♦ Absolventi hi abeolventlnje državna dvorazrectne trgovske Sol« v Ljubljani. Letnik 1933-24 priredi o priliki 10 letnice sestanek dne 21. julija 1934. ob 8. zvečer v salonn restavracije pri »Banku« (pri Načeta), šmartinska ce6ta 3. Obvezne prijave je poslati o«, sporočiti na naslov: Jože Marinko, Ljubljana Prisojna ulica 7. Telefon št 32-07. sfacicto? pcažik ttcanjc it JbdUH M% teHci&i ♦ Ali ste že videli razstavo Mestne hranilnice ljubljanske? Opozarjamo vse naše čitatelje na velezanlmlvo razstavo o pomenu Mestne hranilnice ljubljanske, ki se vrši ob priliki njene petinšttridesetletnice v njenih prostorih ter bo odprta do konca Julija od 8. do 14. Vstopnine ni. f ■ ZVOČNI KINO DVOR. Telef. 27-30 ■ Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. uri ■_Cene Din 4.50 in 6.50 Danes Leni Riefenstahl, Sepp Bfet In Erast Udet v veliki gorski drami Vihar na Montblancu ♦ Vpisovanje v Enoletni trgovekl tečaj pri Trgovskem učnem zavoda v Ljubljani se vrši v Juliju v dosedanjih prostorih savoda, Pražakova 8-IL, od 1. avgusta dalje pa v novih prostorih savoda, Kongresni trg 2-II. * Telefonske naročnike, ki še nlao poravnali redne naročnin« za drugo polletje 1994 opozarja direkcija pošte in telegrafa na <1. 12 telefonskega pravilnika po katerem zapade termin poravnave računa dne 14. t. m. Kdor do tega dne ne bo poravnal računa, se mu bo telefon Izključil te prometa, poleg redne naročnine pa bo moral plačati še p ribi tek 100 Din u zopetao ofcljnčttev telefona r Pri ljudeh s neredndm delovanjem srca puvtanjčt kozarec nararoe »Franz Jose-fovec greaičtce, ie Jo popfje*e vw»k dan zjutraj na tešče, togodrao iztrebljenje arev. • Zdravilišče Slatina Radenci. Seaona ▼ zdravilišča se letos razvija Jako ugodno. V maja in začetku junija ao Je bilo vreme stalno lepo in toplo, so bila vsa stanovanja zasedena, tako da so morail nekateri gostje, ki so hoteli letovanje podaljšati, oditi ob prvotno javljenem terminu, da *o dali prostora drugim. Med prvimi ao se oglasili stari zvesti iposetnik notar g. Galle iz LJubljane, zagrebški podjetnik g. Brann, ki Je sedaj še v 90. leta ter se Ima po njegovi lastni izjavi za tako lepo in čiio starost zahvaliti edino slatinskim kopelhn, g. dr. Benkovič, odvetnik iz Ljubljane, višji železniški uradnik g. Korošak in mnogo drugih stalnih zvestih posetnikov. Letos so nas prvič počastili s svojim obiskom g. Karel čeč, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, bivši generalni direktor TPD g. Radnay z gospo soprogo tn več drugih, ki so bili zelo zadovoljni. V zadnjem času Je deževje nekaj oviralo pritok gostov, vendar jih je tu lepo število; med drugimi so tu g. dr. Janko šnman, predsednik uprave za zaščito industrijske avo-jine, dr. Jakob Borko, direktor državnih že-lezo-ic v pokoju, upokojeni general g. tt-van Mltrorlč Iz Novega Sada, znani ljubljanski kavarnar g. Fran Krapež, ga. MtH-ca Puričeva, tašča Pašiča ml. soproga ljubljanskega vseučiliškega profesorja g. dr. Plemlja, sanitetni inšpektor g. dr. &e-šerin iz Koprivnice in drugi. Letos imamo tudi prvič čast pozdraviti nekaj gostov, ki so prihiteli na zdravljenje iz daljne Amerike, med njimi Paar Viljem, i m por ter, Los Angeles in Keen Viljem s soprogo, arhitekt, Los Angeles. Prijavila se Je pa tudi večja partija gostov is Egipta, ki bo prispela v najkrajšem času. Kakor se vidi, je radensko zdravilišče postalo svetovno mano. Tega slovesa je pa tudi po pravici vredno, ker se po učinkovitosti kopeli more primerjati z vsakim drugim svetovnim kopališčem, kakor izjavljajo gostje, ki so bili že v drugih evropskih kopališčih. ♦ Zdravljenje v kopališču Tatzmanns-dorfu. 2e od nekdaj je to sloveče Kopaiišee za srčne In ženske bolezni znano daleč preko mej Avstrije zavoljo svojih zdravilnih vrelcev, še večji pomen si je pridobilo ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 S. 0. S. ledena gora z Leni Riefenstahlovo in Gustavom Diesslom. — Film je sniman na Gron-landu. V filmu sodeluje tudi znani polarni letalec Udet. Predstave: v nedeljo ob 7. in 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer. V dopolnilo nov zvočni tednik Pride! MOŠKI NAPRODAJ ob 6. ln 9.% vrt zvečer velika glasbena komedija NIČ BREZ LJUBEZNI T kateri Igra glavno vloge slavni komik Georg Aleksander te lepa Nov »ParamoontoT zvočni trrtntkc. — ELITNI KINO MATICA. Telefon 8L n-M. zdravilišča, ko ee t njegovi Mjbttžnj! okolici odkrili reCko močvirno polje, katerega železnato močvirje Je enako vredno močvirja v Frensensbeda. Pozneje ee Je uvedlo tudi nauheimsko zdravljenje. Obenem se je zgradK zavod za zdravljenje * vodo. Od tega časa Je dobivalo kopališče Tatzmanns-dorf vedno več prijateljev. V zadniih letih se Je postavil Tatzmannsdorf v prvo vr»to avstrijskih zdraviliških krajev in od'"čnl njegovi zdravite! uspehi pri srčnih in ženskih boleznih so postali znani v najširših vrstah. Mnogi bolniki, ki so poprej t*ka>i zpološki. Ali očividno Je vročina razgrela kri, da so se lovci namesto pametnega razgovora domala stepll. Bila Je vsa sreča, da niso Imeli orožja s seboj. Zborovale! eo se razdvoJIM r dve skupini. Prva Je zapustila skupščino in se podala v drug hotel, kjer Je izvolila svoj odbor. Druga skupina, ki je v defenzivi, ee bo skušala pomiriti z revolucionarji. Ce pa to ne bo uspelo, bo srez dolnjepološkl Imel dve lovski društvi. • Ponovna razprava e aferi davčne uprave v Kosovski MitrovicL 2e tri leta tiči ▼ zapora r Koeovaki Mltrovici btrši uradnik ondotne davčne uprave Milan Bo-škovič zaradi obtožbe, da je oškodoval državo in zasebnike za okroglih 1,600.000 Din. V afero je zapleten tudi bivši načelnik davčne uprave Stevan Miloševič, ki Je takisto v zaporu, in razen njih spada pod obtožbo še nekaj drugih uradnikov. Kasači j sko sodišče v Beogradu je zdaj zavrnilo prvotno sodbo z razlogom, da prva instanca ni zadostno proučila nekaterih podrobnosti glede krivde obtoženih. Ponovna razprava bo predvidoma trajala 16 do 20 dni ♦ Agrarni Inapektor v zaporu. Agrarne afera v boeanskih krajih se bolj ln bolj razvija. Neprestano prihajajo prijave o raznih nepravilnostih. Zlasti so se pojavile pritožbe zaradi izplačil beglušklh posestev v Maglaju. V zaporu sta direktor agrarne direkcije v Sarajevu Dušan Stojič In inšpektor vrbaske banske nprave Ivan Nikolič. Gre za vsoto 2 milijonov dinarjev. ♦ V vodnjaku Je utonil. V vasi Vreln pri Slavonskem Brodu je »letni An te Klajič preplezal ograjo vodnjaka, ne meneč se za svarilo staršev. Naenkrat je omahnil in strmoglavil r globoki vodnjak. Nesreča je bila tem hujša, ker Je pri padcu udaril z glavo ob kamen. Domači so takoj prihiteli na pomoč in fanta potegnili iz vodnjaka, a bilo Je vse zaman, posledica udarca je bila srart ♦ Tudi z levico lahko ubijaš. Pred dvema mesecema sta se r Rešetarjih pri Bosanski Gradiški stepla Alojzij Orlušič In Josip Atlagič. Orlušiča so prenesli v bolnišnico, kjer so mu morali odrezati desnico. Te dni Je Orlušič kot invalid zapustil bolnišnico in pretekli četrtek Je srečal nasprotnika Atlagiča, njegovo ženo ln snaho. Potegnil je z levico samokres in začel divje streljati. Prvi strel Je zadel Atlagiča, naslednji pa so ranili še ženo in snaho V tem 90 prihiteli orožniki in Grlušiča are-tiralL ------------------ -------— • Krvav apor med najboljšima prijatelj*. ma. V Obiličevem n« Kosoven polja ae Je kolonist Mitar Baškovič spri s eoeedam te prijateljem Nikolajem M ar koridora. Ko se Je r prepir vmešala tudi Markovičeva žena ln začela M1tra Boškoviča zmerjati. Je ta nekajkrat zamahnil po ženial glavi te Je na mestu ubil. Ubijalec se Je nato te poslovil od lastne žene s proSnjo^ naj ma ruje deco, in pobegnil. Orožniki ca te dva tedna zaman Iščejo. • Obledele obleke barva v 1 mnOsIli barvah in pllslra tovarna J OS. IMEJCH, Iz Littblfan* o— Spoznana žrtev tramvajsko vt&sr^CA« Kakor smo že poročali, se je prtpettfe v petek dopoldne smrtna nesreča r Gradišču katere žrtev je postala starejfa neznanka. Sele včeraj je bila ugotovljena istorerno6t povoženke, in sicer je to 60 letna ga. Irana Dolničarjeva, bivša zakupnica okreT'čera> nioe t Tivoliju, zdaj stanujoča pn Mraka na Rimski cestL Ker ni bilo matere r teka noči domov, so otroci, M so čl tali Ms-j* zaslutili, da bi se utegnila pripetiti near^C* v Gradi&ču njihovi materi. Včeraj popoldne po odšli t mrtvašnico, kjer so v pone*re-čeukl spoznali evojo ubogo mater. Poko$» zapuSča dra sinova in dve hčerki Trople bodo danes prepeljali na Bled, kjer ho 0*» 11. url pogret na t a mošnje pokopališče te bo potojnica, ki je vdova po bivšem steni hotelirju Antonu Doiničario, potote-na r rodbinsko grobnico. o— Sestanki čebelarjev, čebelarzke organizacije v LJubljani bodo skupno prirejale redne mesečne sestanke čebelarjer te prijateljev čebelarstva. Sestanki bodo vm"*. mesec, ki sicer vsaki drugi ponedeljek r mesecu. Prvi bo t ponedeljek 9. t. m. o8> *V. r prizemskl dvorani Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic r Ljubljani, Masarykova ulica 17. Na sestankih bodo predavali znani strokovnjaki Po predavanju bodo debata ln prosti razgovori u— Srednješolski pooavljatnl tečaj v Ljubljani, Komenakega ulica 19, Je sedel pouk. Kakor lansko leto tako ee tndi lefecz vršijo posebni ponavljalni tečaji pod vodstvom izkušenih pedagogor. Naknadni vp?-si se rrše najdalje do 10. t. m. Vpisi in informacije se dobe rsak dan od pol t pod 13. r šoli na Ledini u— Pred veliko obrtno razstave r Vidu nad LJubljano. Is S t. VMa nam pišejo: št. Vid se priprarlja na veliki gospodarski praznik. Narodna in meščanska šola se prenavljata ln čistita, da sprejmeta >&■ delke marljivih obrtnikov. Kakor so časopisi že rečkrat poročali, se otvorl r nedeljo 15. t. m. razstava šentviških obrtnikov ob 11. dopoldne. Razstavo otvorl t»a g. dr. M a rašič, ki Je njen pokrov««! Na otroritev je povabljenih mnogo odBčnPi gostov, zlasti takih, ki so kakonkol! pripomogli, da se bo ta razstava vrSUa. Pri ©tvo-rit vi bo igrala godba »Sloge« is LJubljana Ves spored bo prenašal naš radio. Vstopnina bo samo tri dinarje. Vstopnice bodo imele zaporedne številke te oh konca rar--stare bo ena številka prodanih vstopni lsžrebana in bo lastnik te vstopnice dot I lepo moderno kuhinjsko opraro vredi\o 2200 Din. Razstava bo odprta vesk «en od 7. do IS. ure do 20. avgusta. Razstava he pestra. Zlasti mizarskih izdeSkor bo mj»o-go. Ce bo imel kdo porebo za novo pohištvo, si bo lahko IzbraL Zastopane pa bodo tndi druge obrti, kakor tapetništvo, so-darstvo, sedlarstvo, ko vinarstvo, krojaStvo, kanmoseštvo in drugo, že danes opozarjamo Interesente ln ljubitelje lepih obrtnih izdelkor, naj posetljo našo razstavo. Nikomur ne bo žal. St. Vid Ima tramvajsko, te-ležnlško in avtobusno zvezo. Mi tm tema pa toplo sprejeli ln prisrčno po»dreriH v n&ši srodi. U— Mostič čez Savo pri Mednem. Bonska uprava je pred kratkim odobrila pravila prometnega društva »Medno—Tacen*, ki mu je namen, da poskrbi za boljšo prometno zvezo v vsem okolišu Šmarne gore % tem, da zgradi od postaje Medna prefc* Save brv za pešce, kolesarje in ročne ro" zičke. Tako Di se domačinom iz VikrJ, Pirnič, Zavrha in Skaručine omogočite ugodna zveza z železniško postajo Mednim, odprla pa bi se tudi izletnikom lagodna krožna pot za poset Grmade in šmarne gore. Medtem ko porabljajo zdaj Izletnild, kf posečajo Šmarno goro, cestno progo šente« vid — VižmaTje — Tacen za pot tja m nv zaj, bodo poslej, ko bo zgrajen namerarenl mostič čez Savo, v dosti večjem šterfa svoje izlete lahko lepo zaokrožili. Načrte za mostič — na treh močnih jeklenih gfcaik visečo brv, slonečo na dveh opornikih, s razponom 80 m — j« napravil g- mž. Din>* nik. Osnutek je v izložbenem okrni »Opreme« r pritličju nebotičnika. Za kriti« stroskor bodo prispevali nekaj domačini in posestniki iz Medna, Vikrč in sosednih vft* Zdravnik Dr. Lovšin Janko otvori dne 10. julija splošno In zobno prakso v Braslovčah. Ordlnira v hiši »Posojilnice«. Dr. Ljud. Meram zdravnik za notranje bolezni ordinira do 15. septembra samo od 11. do 13« ure. f™ I do 19* avgusta t. L ZOBOZDRAVNIK dr. Srečko Puher Gostilna »Pri panju" Vegova ulica 10 Vam nudi prvovrstna dolenjska in štajerska naravna, sortirana vina; mrzla in topla jedila ob vsakem času na razpolago. Sprejemajo se abonenti na dobro domačo hrano. Danes popoldan pečeni janci. Lep senčnat vrt, prostor za balincanje. Vabljeni. Se priporoča gostilničar TONE HUč. si, dalje občini Šentvid in Tacen. Za kritje ostalih stroškov pa se hoče pobrigati omenjeno društvo »Medno — Tacen«, katerega ustanovni občni zbor bo še v teku meseca v Ljubljani. Pričakovati je, da se bo tej obče koristni akciji pridružilo čim večje število Ljubljančanov, zlasti onih, ki radi posečajo Šmarno goro kot najlepšo izletniško točko ljubljanske okolice. Prijave za pristop k društvu ali zagotovila za prostovoljne prispevke sprejemajo gg. Ivan Cir-mian, posestnik in gostilničar v Mednem; Alojzij Knafelc, železniški inšpektor v p., Orlova 6; dr. Dragotin Treo, odvetnik, Tyrševa la: Josip Wester, prosvetni inšpektor v p., Gorupova 4, vsi v Ljubljani. Kakor je še znano, sta se gg. Cirman in We-ster že pred leti takoj po otvoritvi postaje ?»lednega za tako napravo mnogo trudila. Želeti je, da se vsaj zdaj društvu njegov namen posreči. ŠPORTNE in VETRNE JOPIČE bajaco obleke, lahke obleke iz volne, fresca »Ji platna bouret itd. nudi po najnižjih cenah tvrdka Drago Schwab Ljubljana, Aleksandrova cesta. Vrtna prireditev društva »Tabor« bo danes popoldne na vrtu restavracije *Pri levu« (Gosposvetska cesta). SDored bo pester. Nastopili bodo priznani umetniki, društveni pevski zbor in drugi. Vstopnina neznatna. Bo prav prijetno! u— člani društva »Soče« imajo letos v kopališču na Ljubljanici pri gospej Grošlje-vi iste ugodnosti Kakor lani. Treba je samo, da se legitimirajo. u— Danes blagoslove moščanskl gasilci svoj prevozni avtomobil. Prireditev bo združena s slavnostnim sprevodom narodnih noš, gasilstva in občinstva. Zbirališče ob 14. pred narodno šolo v Mostah, nato sprevod, govori zastopnikov oblastev, blagoslovitev, defilacija in naposled prosta zabava na vrtu g. Karpeta poleg Gasilskega doma v Mostah. u— Za uk si prebrisane glave in vselej si iščeš zabave. Zato danes popoldne kar h Kameniti mizi v Z/g. šiški na rojstni dom našega prvega pesnika Valentina Vodnika, kjer bo velika vrtna veselica. u— Dražba vile v Levstikovi ulici 12. se bo vršila v torek 10. t. m. ob 8. zjutraj pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Podatki isto tam. u— 25 steklenic rogaške slatine je zadela loteriji na tramvajskih listkih Avgusta Hudabivnikova, zasebnica, Kožna dolina, cesta X. št. 24. Milna na otoku Braču eno uro s parnikom do Splita. Prvovrstni pesnsion-restavrant »JADRAN«. Lepo urejene sobe, pension samo Din 45.—, taks nobenih. Moderno urejeno kopališče, električna razsvetljava, dobra pitna voda, slovenska kuhinja. Informacije daje: Zadruga za promet stranaca v Milni. 5858 u— Dela na palači banske uprave v Knafljevi ulici bodo končana v nekaj tednih. Zaradi nove fasade bo palača povsem izpremenila lice, v notranjosti pa bo pridobila na prostoru. Dosedanja ograja v Knafljevi ulici odpade, medtem ko bodo vrt ob Muzejskem trgu prav lepo uredili. V novih prostorih bodo lahko pričeli ura-dovati že jeseni. u— Pregled motornih vozil. Dne 12. t m. od 8. do 10. ure se bo vršil komisijski pregled motornih vozil pred palačo uprave policije v Ljubljani, šubičeva ulica,. Dovoz preko Muzejskega trga. To ie ceprekJcno zadnji komisijski pregled za vsa dosedaj iz katerega koli vzroka «e tie-pre-giedana motorna vozila v območju te uprave policije ter sreskih načelstev, kakor tudi za vozila, ki se stavijo v promet Za drugo polletje tega leta. Po tem pregledu bodo vsa leto6 še nepregledana motorna vozila organi javne varnosti ustavili in zadržali do ugotovitve, ali je lastnik dotičnega vozila zadost i vsem dolžnostim, obeDem pa se bo zoper vsakega zamuauiita uvedlo kazensko postopanje v sm.slu tarifne postavke 103 zakona o taksah, pripomba 8 zaradi vožnje brez odobrila za rabo vozila. K pregledu je prinesti s seboj: prometno knjižico, v kateri mora biti potrjeno plačilo državne in ba-novinske takse za leto 1934. in občinskega davka vsaj za 1 četrtletje tega leta, 1 kolek za 100 Din, 60 Din v gotovini kot takso za komisijski pregled. 25 Din v gotovini za nove tablice in vozniške izkaznice vseh oseb, ki običajno vozijo z omenjenim vozilom. Vozilo se mora predstaviti komisiji čisto in z vsemi pripravami in orodjem, kakor se rabi na vožnji. Vremensko nor očita Številke za označbo kraja pomenijo; 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura,- 4. relativna vlaga, v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 7. julija Ljubljana 7, 764.6, 16.4, 79, 0, 0, —, —; Ljubljana 13, 762.9, 27:1, 31, 0, 1, —, —; Maribor 7, 7€3.6, 18.0, 80, 0, 0, —, —; Zagreb 7, 763.9. 19.0, 80, 0. 0. —, —; Beograd 7, 763.2, 19.0, 70, 0, 0, —, —; Sarajevo 7, 765.3, 15.0, 90, 0, 0, —, —-; Skoplje 7, 764.2, 18.0, 60, 0, 1, —, —; Split 7, 763.0, 24.0, 60, 0, 0. —, —J Kum-bor 7, 763.2, 20.0. 80. NNE1, 0. —, —; Rab 7 7«3 6. 22.0, 50, NE3, 1, —, —. Temperatura: Ljubljana 28.2. 14.2: Maribor 24.8, 15.0; Zagreb —, 14.0; Sarajevo —, «.0; Skonlje 28.0, 11.0; Split 29.0, 20.0; Kurnbor —, 18.0; Rab —, 19.0. Razne nesreče, žrtev električnega toka je postal elektromonter Anton Tome, zaposlen v Strojnih tovarnah in livarnah. Morali so ga takoj prepeljati v bolnišnico. — Janeza Krofa iz šalke vasi je med prepirom nekdo s tako silo sunil, da je padel znak in si zlomil desno nogo. — Na delavca Luko Padakarja, zaposlenega v papirnici v Goričanah, so se podrli plohi, ki so ga pokopali pod seboj. Padakar si je natrl prsni koš. Iz Celja e— Poslovilni večer Rastku Poljšaku. Sokol je priredil v petek na vrtu Sokolskega doma v Gaberju poslovilni večer dolgoletnemu zaslužnemu društvenemu načelniku br. Rastku Poljšaku, ki odhaja na novo službeno mesto v Laško. Na poslovilnem večeru se je zbralo okrog 200 članov, članic, prijateljev in znancev. S prisrčnimi besedami so se poslovili od br. Poljšaka društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec v imenu Sokola, župni starosta br. Jože Smertnik v imenu starejših članov, akademik br. Miro Černigoj v imenu telovadcev, br. Jože Sparhaki pa mu je izročil lep kip metalca diska. V imenu članic se je poslovila od br. Poljšaka načelnica s. Mirka Grudnova, nato je izročila s. Elza Štepi-harjeva br. Poljšaku, s. Majda Jerinova pa njegovi soprogi lep šopek. Br. Poljšak se je v prisrčnem poslovilnem govoru toplo zahvalil za počastitev. e— Umrl je v petek v celjski bolnišnici v starosti 58 let g. Ivan Ži t n i k, mornariški tehnični podpolkovnik v p. iz Polj-čan. Pogreb bo v ponedeljek ob 17. z mrtvašnice na mestnem pokopališču. Blag mu spomin! e— Ukradeno kolo najdeno. Včeraj je bilo na Rajterjevem hribu nad mestnim parkom najdeno moško kolo, ki je bilo v četrtek ukradeno izpred neke gostilne v Žalcu. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 m 20.45 in jutri ob 16.15 in 20.30 zvočni vele-film »Žig sramote« in zvočni tednik. e— Vrtno veselico s plesom priredi danes društvo »Slavec« na Teharjih v gostilni Lavrič. Za dobro godbo in izvrstno kapljico preskrbljeno! e— Tvrdka Singer šivalni stroji d. d. se je preselila na Aleksandrovo cesto št. 3, hiša gospe \Vambrechtsamer. Iz Maribora a— Iz krajevne organizacije JNS za IV. okraj. Pred dnevi je imela krajevna organizacija JNS za IV. mestni okraj mesečno sejo, na kateri je bilo sprejetih nekaj novih članov. V odbor sreske organizacije za Maribor mesto so bili izvoljeni: predsednik Fran Golež, podpredsednik Franjo Mačus in odbornik Leopold UI. Na seji je bilo tudi sklenjeno prirediti še v teku tega meseca članski sestanek. a— Delovanje mariborskih podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda. Po zadnjem občnem zboru podružnic CMD sta si odbora postavila kot prvi smoter, da pridobita družbi čim več novih članov. Vsakdo, ki čuti nacionalno, naj postane, če ne redni, vsaj podporni član GMD. V najbližji bodočnosti bo postavila CMD v obmejnem Gradišču prepotrebno šolsko poslopje. Nad 40 otrok je zdaj natrpanih v majhni nehigienski kmečki sobi. Prebivalstvo pri najboljši volji ne more dobiti sredstev za zgradbo šolskega poslopja. Toda družba za to potrebuje sredstev, katerih s članarino ne more dobiti. Odbora obeh mariborskih podružnic sta sklenila prirediti 16. septembra tombolo in cvetlični dan. Da na bo uspeh prireditve ugoden, prosimo naša društva, da ne določajo za tisti čas svojih prireditev. V počastitev sivolasega soustanovitelja CMD župnika g. Vrhovnika sta votirali obe podružnici ob priliki njegove 801etnice skupaj 1000 Din za Vrhovnikov sklad. a— Mariborski teden. Stanovanjski urad poziva hišne lastnike i.n najemnike, da spp-roče število razpoložljivih sob in prenočišč, ki jih lahko oddaj'o posetnikom prireditev in raznih Kongresov. Letos se pričakuje rekordno število obiskovalcev. Prvi kongres bo v dneh od 14. do 16. t. m. in sicer bodo zborovali sadjarji. Stanovanja prijavite na: Mariborski teden, stanovanjski urad, Aleksandrova 35 (Putnik), telefon št. 21-22. a— Sestanek podružnic Kmetijske družbe in Sadjarskega in vrtnarskega društva s področja bivše mariborske oblasti bo 15. t. m. ob 9. dopoldne na banovinski vinarski šoli. Na sestanku bo izvoljen kmetij-sko-gospodarski odbor in se bodo določile smernice sadne trgovine. a— Prvi promenadni koncert mariborske mestne godbe je bil v četrtek zvečer v mestnem parku pod taktirko požrtvovalnega kpelnika g. Kudelke. Umetniško dovršeno igranje je bilo deležno velikega odobravanja. Želimo novi godbi najlepših uspehov. a— Vozniki, ki vozijo v Radvanje po mariborski Betnavski cesti proti strelišču, se opozarjajo, da je most pred streliščem v popravilu in se naj zato vsa težja vozila poslužijo začasno ceste, ki drži v ovinku v Sp. Radvanje, kakor je označeno na licu mesta. Ko bo most dogotovljen, bo cestni promet spet dovoljen v normalni meri. a— Na včerajšnji trg so pripeljali okoličani okrog 20 voz raznega sadja in prinesli nad 100 jerbasov zgodnjih hrušk in jabolk. Prodajali so breskve in marelice po 5 do 6 Din, jabolka po 3 do 5, hruške po 3 do 6 Din kg, jagode po 4 do 5, borovnice po 1 do 1.50, brusnice po 3 do 4, maline po 4 do 6 Din za liter, češnje pa po 3 do 4 Din za kg. a— Ceneno meso. V ponedeljek 9. t. m. bodo od 7. ure naprej prodajali na stojnici za oporečeno meso 170 kg govedine po 4 Din in 100 kg svinjine po 7 Din, in sicer največ do 2 kg na osebo. Iz Kamnika ka— Husarji pridejo v kino Kamnik. Videli jih boste in se jim od srca nasmejali v nedeljo popoldne ob 16. in nedeljo in ponedeljek zvečer ob pol 21. ka— Otvoritev Sokolskega doma v Radomljah, ki bo v nedeljo 15. t. m. bo največja sokolska manifestacija, kar jih je bilo zadnja leta v kamniškem srezu. Vsa sokolska društva v srezu se že vneto pripravljajo na ta dan. ko bo na novem lepo urejenem telovadišču v Radomlj'ah velik nastop celotnega kamniškega sokolskega okrožja. Tudi prebivalstvo v Radomljah in po vsej daljnji okolici z zanimanjem spremlja veliKe priprave za otvoritev najlepšega doma v okraju. Za tombolo, ki bo po telovadnem nastopu &o že takoj prvi teden Nabrali nad 4(10 'krasnih dobitkov. Tudi rz Ljubljane pride ta dan t Radomlje močna sokolska četa z mnogimi gosti. Z Jesenic s— Kino Radio na Jesenicah bo predva-. jal danes ob pol 21. uri (ob slabem vremenu tudi ob 15.) kriminalni film »Ključ ljubezni« z Dieslom in Wieckovo v glavnih vlogah. Prihodnji spored: Harry Piel v filmu »Brod brez pristanišča«. Iz Zagorja z— Oko mu je izteklo. Delavec Jože Oblak je delal na travniku in nakladal seno. Pri dela ga je zadela neica delavka po nesreči z vilmi v oko, da mu je izteklo. Poklicani zdravnik je ranjenca obvezal. Nevarnost obstoja tudi za drugo oko. Iz Ptuja j— Proračun mestne občine ptujske je odobren in se bodo v tekočem proračunskem letu v kritje primanjkljaja pobirala naslednje občinsKe doklade: 51 odst. občinske doklade na vse državne neposredne davke, občinska trošarina (od 100 1 vina 150 Din, od 100 1 šumečih vin 2000 Din, od 100 1 piva 100 Din, od žganja po 5 Din, od 100 1 sadjevca 25 Din, od goved nad leto starih po 10 Din, od prascev po 10 Din, od goved pod 1 letom starosti 10 Din, od drobnice po 5 Din, od 100 kg uvoženega mesa 20 Din, občinske takse, kakor so bile sprejete v smislu občinskega sklepa in razne druge davščine (najemninski vinar do 200 Din najemnine po 12%, od 200 Din dalje pa po 16%; od prenočnin tujcev 30% od cene oddajnih prostorov, za motorna vozila do 30 HP pa 1500 Din; za enovprež-no kočijo 100 Din, za dvovprežno Kočijo 250 Din.) j— Koncert malih harmonikarjev v Ptuju. Na praznik sv. Petra in Pavla so nastopili naši mali harmonikarji prvič pred občinstvom. Priredili so v mestnem parku javen koncert v prid počitniški koloniji RK. Malčki so nastopili v ličnih mornariških oblekcah pod vodstvom g. Baše. Nekatere pesmi so spremljali tudi s petjem. Koncert je prav dobro uspel in so bili malčki deležni obilnega odobravanja. Mali harmonikarji se nameravajo tudi napotiti na turnejo. j— Ljudska knjižnica v Narodnem doma, ki posluje vsak torek in petek od 18. do 20. opozarja čitatelje na razglasno okno na' mestnem magistratu, kjer bo knjižnica vedno objavljala vse nove knjige, ki jih ima na razpolago. Knjižnico urejuje gosp. Miha Plevnik. j— Pisemska stužba je pri ptujsiri pošti zdaj urejena tako, da posluje tudi med odmori nepretrgano, in sicer se lahko oddajo zdaj priporočene pošiljke tudi v času od 7. do 8. od 12. do 14. in od IS. do 21. ure pri okencu za brzojavke v brzojavni dvorani. Istotam se tudi dobijo zrakoplov-ne znamke. Iz Ljutomera lj_ Gasilske vaje. Ljutomerska gasilska župa je priredila 28. in 29. junija in 1. teta meseca po vsem srezu gasilske vaje. Na Vidov dan je bila dopoldne vaja v Kn-ževcih, udeležilo se je je 8 čet. Ob 12. je bila vaja v Starinovi vasi, kjer se je sestalo 6 čet, ob 16. pa v Apačah kjer so sodelovale vse 4 čete Apačke kotline. Zvečer so se zastopniki župe udeležili vaje gasilske čete v Gornji Radgoni. Dne 29. junija je bila župna vaja v Radoslavcih s 7 četami. Vaja pri Sv. Juriju ob Ščavnici je morala izostati zaradi ovir. Dne 1. t. m. je bila velika vaja v Ljutomeru, katere se je udeležilo 10 čet s 5 motorkami in 5 ročnimi brizgalnami, zaključila pregled pripravljenosti gasilskih čet. Povsod so se poleg običajnih vaj vršile tudi vaje z brizgalnami v verigi, da se čete na ta način pripravijo za požare, kjer ena sama briz-galna ne doseže vode. Čete so nastopale v najlepšem redu. Posebej moramo tukaj omeniti bivšega župnega načelnika g. Jakoba Štuheca iz Starinove vasi, ki se tudi danes ne boji hudega dela na gasilskem področju. Vseh župnih vaj so se poleg starešine udeležili tudi tajnik, blagajnik in poveljnik ljutomerske čete. Tajnik in blagajnik sta pregledovala poslovne knjige čet, poveljnik pa je vadil nova gasilska povelja. Po vsaki vaji je župni starešina razložil gasilcem pomen in namen skupnih gasilskih vaj ter imel kratka predavanja o gasilstvu. Iz Murske Sobote ms_ Slovo. Pred dnevi je zapustil naš kraj orožniški poročnik g. Koprivica, ki je bil po službeni potrebi premeščen v Oto-čac. Dolga leta je živel pri nas in si je v tem času pridobil v vseh slojih prebivalstva številne prijatelje. Bil je delaven član različnih nacionalnih društev, zlasti strelske družine. Mnogo je deloval tudi v pravoslavni cerkveni občini. Veliko priljubljenost odhajajočega so pokazale zlasti njegove odhodnice, ki so jih priredili njegovi prijatelji in SK Panonija, katerega odbornik je bil. Na novem službenem mestu v Otočcu mu želimo mnogo uspehov in zadovoljstva! ms— Domači zdravnik. Tudi pri nas n« deželi ne manjka različnih padarjev, h katerim se zateka ljudstvo. Tako je tudi bilo v Motovilcih. Šestletni deček nekega tamkajšnjega kmeta je dobil desnico med zobovje slamoreznice. Stroj mu je dobesedno zmečkal kazalec, tako da se mu je prst držal le še za kito. Pa tudi sicer je dobil nevarne rane na roki. V strahu in skrbi so se starši obrnili do nekega kmeta, ki je rad zdravil ljudi, saj je služil pri vojakih pri sanitejcih/ Možakar je hudo ranjenega dečka pregledal, ga obvezal in naročil staršem, da mora biti tri dni tako zavezano, nato pa da bo dobro. Pa se je sanitejec uračunal. Tri dni je minilo, prst se je začel gnojiti in fanta je napadla huda vročina. Šele zdaj so starši poiskali zdravniško pomoč. Stanje fanta je zelo nevarno. ms— Potreba kopališča. Imamo športne m telovadne organizacije, društva za zdravje, a niti eden izmed teh činiteljev se še ni lotil tega vprašanja. Sobota ima okrog 3000 prebivalcev, je na ravnini in izpostavljena neusmiljeni solnčni pripeki. Res teče mimo mesta potok Ledava, a se njegova voda brez pravega padca leno vali med ilovnatimi bregovi. Zato je voda umazana in motna, da ji ni videti dna. Mura pa za Soboto sploh ne pride v poštev. Predaleč je. Kopališče nam je torej nujno potrebno. Začnejo pa naj se priprave takoj. Pripravnega prostora v neposredni bližini Sobote ne manjka. Posebno ob fazan eri ji ali poleg Zdravstvenega doma bi bil kaj primeren prostor. Denarna sredstva bi se tudi dobila. Uverjeni smo, da bi občina, banovina, društva, klubi m tudi posamezniki dali svoje prispevke. S to zadevo se bo baje bavila tudi prihodnja občinska seja. ms— Naraščaj tukajšnje realne gimnazije. Še nobeno leto se ni prijavilo k sprejemnemu izpitu na naši realni gimnaziji toliko naraščaja kakor letos. Prijavljencev je bilo 118, od katerih je napravilo izpit 108. To število je dovolj jasen dokaz potrebe popolne gimnazije v Soboti. K temu naj še pripomnimo, da bi bilo število prvo-šolcev še večje, če ne bi mnogi zamudili predpisanega roka. Iz Prekmurja pm— Slovo poročnika Djordjeviča v Dolnji Lendavi. Na novo službeno mesto v Kruševac je odšel vodnik žandarmerij-skega voda v Lendavi g. poročnik Djordje-vič. Služboval je pri nas nad štiri leta v vsesplošno zadovoljstvo. Težko službo ob meji je vršil zelo požrtvovalno kot mlad in vnet oficir. laven službe se je udejstvoval v društvenem življenju v Lendavi. Bil je član naših nacionalnih društev, ki so mu priredila skromno, a tem bolj prisrčno od-hodnico. Pri poslovilnem večeru se je zbralo okrog 50 zastopnikov društev in drugih prijateljev. Tople besede v slovo g. poročniku so izrekli gg. komandant mesta, ka-petan Vlahovič, dr. Peterlin za »Jadransko stražo«, katehet Verbajnšak za >Na_ rodno odbrano, dr. Pikuš za rezervne oficirje, dr. Lipnjak za Sokola. Temu lepemu večeru sta prisosttvovala tudi novi sresJd načelnik g. dr. Kartin in novi vodnik g. poročnik Kneževič, ki sta bila zelo prisrčno pozdravljena in ju je tako tesno bratstvo nacionalnega življa ob meji prijetno presenetilo. Posamezni govorniki so se dotaknili tudi pri tej priliki nacionalnih razmer v Lendavi, k čemer se je pridružilo petje naših nacionalnih pesmi, kar je dalo večeru obeležje iskrene in lepe nacionalne manifestacije. G. poročnik Djordje-vič se je ganjen zahvalil za prijateljstvo in za sodelovanje, ki ga je imeli v Lendavi. Poudaril je, da bo obdržal Lendavo in vse Prekmirrje v najlepšem spominu, želimo dobremu oficirju polno uspehov na novem službenem mestu. Iz življenja na deželi SIV. JURIJ OB PESNICI. Strelska družina priredi tudi letos, in sicer 29. t. m., tekmo v nagradnem streljanju. Bližnja in daljna društva prosimo, naj na ta dan ne določajo svojih prireditev. Občinstvo že zdaj vabimo, naj tega dne pride v ta lepi del Slovenskih goric ob skrajni per:feriji naše države in s svc.io prisotnostjo pripomore do čim dostojnejše manifestacije. SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI. 1. julij je bil spet lep praznik nacionalne misli. Prostorna Volfova dvorana je bila do zadnjega kotička polna mladine in odraslih, ko je priredil Podmladek JS krasno akademijo pod vodstvom neumornega upravitelja g. Bože Mahorčiča, ki so ga podpirale nad vse agilne gospodične učiteljice Držutova, Kosova in Ušenova. Nad 70 otrok je vzorno odigralo krasno igro »Kralj Matjaž«. Okusno izvedeni sceneriji in dovršeno naštudiranim pevskim točkam so se oddolžili gledalci z živahnim odobravanjem. Prireditev je jasen dokaz, da je ideja JS prodrla že globoko v široke plasti naroda in bi naj šentpetrski vzgled našel obilen odmev po ostali dolini. Požrtvovalnim prirediteljem in buditeljem nacionalne zavesti gre vse priznanje. Ob srebrnem jubileju litijskega Sokola Danes je Litija vsa v zastavah in je stoterim Sokolom iz Zasavja pri srcu milo in toplo: praznujejo srebrni jubilej sokolske edinice, ki je bila matično društvo sokolske in napredne misli za ves širni okoliš. Kakor ljubeča mati objema danes sokolske pripadnike iz društev in čet, ki jim je bila Litija toplo gnezdo: Kresnice, Vače, Šmartno, Ponoviče in Polšnik! — In še drugi so zbrani v širokem krogu pri nas. Ob današnjem lepem prazniku ogledujemo delo četrtstoletja in spomin se vrača na one dneve v septembru 1909., ko so se shajali bratje ustanovniki in polagali temelje društvu. Kakor prožni mladci so se pognali na čelu z br. starosto dr. Premrovom in dvignili že nekaj let nato streho sokolskega hrama. To je bil velik praznik za brate in sestre, ko so stopili pod lastni krov in kovali v njem Tyrševe besede v junaška sokolska srca. In litijski Sokol je širil krila in strmel v črno daljavo... Pa je leta 1918. strlo okove in je sprostilo ujetega ptiča. Pognal se je kvišku in je zakrilil nad sončnim Zasavjem. Delo se je pričelo z ojeklenelimi mišicami; naš Sokol pa je spet zbral nove jate pod svoje prapore. Kronika našega društva se je pisala urneje in listi so se hitreje obračali... *Za 25 letnico je Litija za povečano družino razmaknila stene Sokolskega doma in olepšala ga je kakor se spodobi domačiji, ko se zbere ob srebrnem dnevu vsa številna sokolska družina, da pregleda težave in delo, pa napredek in uspehe prvega četrtstoletja. Sokolskemu jubilantu v zasavski metropoli in vsem, ki so vpisani v matrikah našega društva, ob vstopu v zarjo zlatega jubileja: iskren, prisrčen, bratski: Zdravo-' v —nč. Za zdravljenje hemoroidov RECTO—SEROL Odpravi tako] srbečico ta bolečine. Hemoroidi «e naglo zmanjšajo. Zdravniško preizko-ieoo. Dobiva se v vseb lekarnah. — Zastopstvo: »M1BRA« |ni. kem. A. H I I j e v i d, Zagreb, Maruličev trg II. Ogta reffietroran pod S. br. 18574/19SS. Bombni napad na Krško se bo izvršil danes v zgodnjih popoldanskih urah. Strahote programa bodo prav enake, kakor septembra v Ljubljani. Opozarjamo prebivalstvo, naj se točno ravna po navodilih županstva in naj se pokori vsem odredbam stražnikov ter tehničnega sanitetnega, kemičnega in drugih oddelkov. Po napadu bo velika gasilska župna vaja sredi mesta. Nastopilo bo 9 gasilskih društev. Silovit karamboi motocikla z avtom Tržič. 7. julija. V četrtek 5. t. m. se je zgodila na ovii*-ku pri mestni tehtnici v Tržiču huda nezgoda, ki pa k sreči le ni zahtevala človeških žrtev. Bilo je okrog pol 8. zjutraj, ko se je peljal na motociklu upravitelj novo zgrajene elektrarne Glanzmann & Gassner pri Sv. Ani skozi mesto. Na mostu je prehitel nekega voznika in zato je prišel na levo stran ceste. V tem času pa je privo-zil od nasprotne strani, od kolodvora, av-totaksi Z. H. Ko je motociklist zagledal pred seboj avto, je izgubil oblast nad vozilom in tako za vozil z nezmanjšano brzino proti avtomobilu. Avtomobilist je, videč pretečo nevarnost, zavri svoj avto in okrenil močno na desno. Tako je preprečfl direkten sunek, ki bi sicer povzročil še hujšo nesrečo. Izogniti pa se ni mogel udarcu od strani. In ta udarec je bil tako močan, da je vrglo motociklista zadaj za avtomobil, kjer je obležal v nezavesti, oblit ves s krvio. Na silovit pok je prihitelo mnogo ljudi. Odnesli so ponesrečenca k nasproti stanu-jočemu zdravniku g. dr. Premrovu. ki je po prvi pomoči odredil takojšen prevoz v bolnišnico. Ponesrečenec ima močno pretresene možgane, zevajočo rano na čelu in najbrž tudi notranje poškodbe. Vzrok nesreče bo ugotovila komisija, ki je prišla takoj na lice mesta. §okoI 25 letnica sokolskega dela v Mokronogu Mokronog, 6. julija. V Mokronogu v prijazni Mirnski dolini na Dolenjskem bo praznoval 14. in 15. tega meseca 25 letnico obstoja. Pred 25 leti je tekla nedolžna kri po ljubljanskih ulicah. Burja nejevolje nad nasilstvom je oživila narodno zavest in klicala Slovence k odporu. Tako tudi v Mokronogu. Ko so se vrača- , li tukajšnji domačini od demonstracij lomov v Mokronog, so že imeli sklep, da , ustanove Sokola, ki naj bi nosil visoko prapor narodne zavesti in prepojil vse prebivalstvo z narodnim ponosom. Organizator vsega gibanja je bil sodnik br. Zvitter Davorin, ki je bil tudi prvi starosta. Društvo je bilo takoj v začetku jako marljivo in je ustanovilo v svoji okolici tudi odseke. Prav tako je sodelovalo pri ustanovitvi novomeške sokolske župe leta 1910. Sprva so se telovadci vadili v mo-kronoskem gradu. Kmalu pa se je občutila potreba po lastni strehi in že so se začeli nabirati prispevki za Sokolski dom. Poln razmah je prekinila vojna vihra in delo je zaspalo skoro popolnoma. Po vojni pa je sokolsko delo na mah spet oživelo. Starim Sokolom so se pridružili še novi. Kmalu je bila nabrana vsota, da so lahko začeli priprave za preureditev kupljene hiše v Sokolski dom. Otvoritev doma je bila leta 1925. Društvo se je začelo lepo razvijati, kajti zavest strehe nad seboj je dala polet vsem odsekom. Naraščaj je dobil svoj prapor. Prosvetni odsek je skrbel za razvedrilo in pouk članstva. Prirejal je uspele igre, nudil predavanja m filmske predstave. Težišče dela pa je bilo v vzgoji dobrih telovadcev in telovadk. Društvo lahko gleda ob svoji 25 letnici s ponosom na minula leta, polna bojev in zmag. Članstvo prejme na proslavi od vseh članic svilen prapor kot viden znak priznanja. Spored proslave: 14. t. m. zbiranje udeležencev, zvečer pozdrav kumicam (vsem članicam), nato v Sokolskem domu svečani občni zbor s slavnostno akademijo; v nedeljo 15. t m.: župne tekme s skušnjami vseh oddelkov za javni nastop, popoldne ob 14. Tazvitje članskega prapora, nato sprevod m ob pol 16. javna telovadba novomeške sokolske župe. Vsak udeleženec ima pravico do polovične vožnje po železnici, in sicer 14., 15. m 16. t. m. Mokro-noški Sokol vabi na prireditev vse, ki ljubijo sokolsko delo in jim je pri srcu lepa Dolenjska! 1 Sokol 1 Tabor obvešča starše dece, da odide mladinska kolonija na letovanje v Metliko 16. t. m. Zaradi točnih navodil naj se zglase vsi udeleženci kolonije v ponedeljek 9. t. m. ali v sredo 11. t. m. popoldne na Taboru pri vodniku kolonije br. Gorjancu, kjer dobe točne podatke glede od- l hoda m opreme. Gospodarstvo Ugodnejši razvoj zaposlenosti Skupni zaslužek delavstva pa je za S2 odstotkov ram jgt nego lete 19S0. Oknožni mtd bb sanrarovonje dolaacsv v Ljubljani je izdal svoje mesečno poročilo o gibanju zavarovanega članstva v meseca juniju, M kaže še dosti ugoden razvoj. Nasproti maju j)e povprečno število za/varova-nesa članstva sezonsko nadalje naraslo za 1757, dočim je znašal lani v istem mesecu prirastek le 1(730 članov. V juniju je bilo povprečno zavarovanih 83.008 delaveer in nameščencev, kar je za 4437 ali 5.7 ^ več ne«?o lani (v majj je bilo članstvo sa 3710 vooje nego leni). V primeri z junijem leta 1932. pa je bilo število članov letos za 960 večje. Zaposlenost je bila torej letos r juniju približno enaka kakor pred dvema letoma, tako da je izravnan pade«, ki smo ga zabeležili še lansko leto. Seveda pa zaostaja število članstva v primeri z rekordnim letom 1930. še vedno za okrog 20.000, iv primeri t L 1928. pa za 10.000. Sezonski dvig zaposlenosti, M ga opažamo vsako leto v prvem polletju, je bil v prejšnjih letih zaradi padanfa konjtunkture precej pod noruialo; letos pa je zopet dosegeJ približno normalni obseg, kakor je razvidno iz naslednje primerjave Število članov Januar junij eez. prirastek 1928 80.165 92.531 -f 12.366 1929 84.670 99.709 + 15.039 1930 90.238 103.214 '+ 12.976 1931 87.635 98.381 + 10.746 1932 76.094 82.643 '+ 6.619 1933 69.860 78.566 + 8.706 1934. 70.591 83.003 + 12.412 Sezonski prirastek zaposlenosti je znašal letos od fannarja do fjlija 12.412 članom tj. približno toliko, kakor v letih pred krizo, vsekakor pa znatno več, kakor v letih 1908., 1932. in 1931. Zopetni normalni razvoj sezonskega izboljšanja zaposlenosti nam kaže, da se je letos ustavilo konjunkturno padanj" zapoelenotTti, ki je prejšnja leta povzročilo zmanjSanje običajnega sezonskega prirastka. Seveda veljajo gornje številke le za one kategorije delavstva in nameščenstva, V petek zvečer je tmelo v Trgovskem domu svoj redni letni občni zbor Trgovsko društvo »Merkur«, M je, kakor znano, prva nacionalna organizacija slovenskih trgovcev in stopa sedaj že v 34. leto plodo-nosnega delovanja. Občni zbor je vodil dolgoletni zaslužni predsednik društva dr. Fran W { n d i s c h e r, ki je v daljšem govoru podal nadvse zanimivo sliko našega gospodarskega položaja, potem pa je o pri-liKi ■desetletnice predsedovanja društvu orisal v markantnih potezah zgodovino tega društva, ki je nastalo iz stremljenja našega trgovstva po nacionalni osamosvojitvi. »Merkur« je bila prva trgovska stanovska organizacija na narodni podlagi, ki je takoj razvila živahno delo ln je zbrala okrog sebe vse naše ljudi trgovskega stanu, trgovce in trgovske sotrudnike. Društvo je skrbelo, da se je širila stanovska zavest, da je trgovstvo dobilo svoj trgovski tisk, svoj trgovski jezik, slovensko dopisovanje in knjigovodstvo in najpotrebnejše strokovne knjige. Takoj se je zavzelo že pred 30 let! t* <*okaz usposobljenosti v trgovini. To je bilo veliko delo, če pomislimo, da v tistih časih nismo imeli nobenih strokovnih sol in celo v Ljubljani je bila gremijalna šola brez slovenskega pouka. Iz društva je nastal preporod v mogočni Danogi našega gospodarstva. V okrilju -Merkurja« so bila leta 1920. pripravljena tudi pravila za ustanovitev Zveze trgovskih gremijev, kot pxedstavnice vsega sto- ki so tffVonsM pri Okrožnem urada sa zavarovanje delavstva, ne nanašajo pa se gornjo Številke na rudarsko in topflniSko delavstvo in na ono nameščensfcvo, ki je »varovano pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu. Moških zavarovancev }e bilo povprečno v fmiju 51.819 (za 2380 ali za 4.8 •/• več nego lani), ženskih pa je bilo 31.184 (za 2067 a]i 7.1 */• več nego lani. Odstotek bolnikov je znašal v juniju 2.61 •/• (nasproti lanskemu letu plus 0-23°/»). Gibanje mecd. Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki je v maju znašala 22.65 Din, je v juniju za malenkost narasla na 22.70 Din (v lanskem junija je znašala 23.39, predlanskim 24.97, v juniju 1931 26.81 in v juniju 1930 26.94 Din). Nasproti lanskemu letu je bila povprečna dnevna zavarovana mezda za 0.69 Din manjša, nasproti konjunkturnemu letu 1930. pa znaša padec povprečne dneme ia-varovane mezde 4.24 Din ali za 16 *!%. Skupna dnevna zavarovana menda je v Juniju znašala 1,884.000 Din nasproti 1 milijon 838.000 Din v la-nskem jlnniju in 2 milijona 64.000 Din v predlanskem juniju) (2,781.000 Dm v Jmijra 1930). Nasproti lanskemu juniju }e skupna dnevna zavarovana mezda torej narasla (predvsem zaradi večjega števila zaposlenih delavcev) za 46.000 Din ali za 3*/«. V primeri i letom 1930., k0 je število zavarovanih članov v juniju dosegle rekordne število (103.214 članov) in ko m bile tndi mezde sa 16 •/• višje, pa je bila leto« v junija skupna dnevna zavarovana mezda n 897.000 Din ali 32'/« manjša. Zaslužek delavstva, »varovanega pri Okrožnem nradn u zavarovanje delavcev, je bil torej letos v jnnijn sa ene tretjino manjši nego v junija najugodnejšega leta 1930. Za bistveno iabolšanje gospodarske konjimktu-re pa je seveda pogoj, da se izboljša predvsem skupni zaslužek delavstva, ki predstavlja njegovo kopno moč. venskega trgovstva. Društvo je po vojni ustanovilo tudi lastno glasilo »Trgovski tovariš« ln ga že enajsto leto urejuje podpredsednik g. Josip Kavčič. Društvo se 2e od nekdaj zavzema zato, da se pokojninsko zavarovanje nameščencev razširi na trgovske sotrudnike. Po izredno živahnem odobravanju je podal svoje obširno poročilo tajnik g. Anton Agnola, ki se je predvsem s pieteto spomnil umrlih članov, nato je pa opisal delovanje društvene posvetovalnice za delo m delovanje podpornega sklada, ki si njegovih uspehov skoraj ni mogoče misliti brez predsednika g. dr. Windischerja. Po opisu poučnih tečajev, knjižnice in glasila »Trgovski tovariš«, ki ga vseh 10 let ureja podpredsednik g. Jos. Kavčič, Je tajnik orisal koristi trgovskega koledarja in se zahvalil njegovemu uredniku g. Zeleniku. Na mestu tradicionalnega Merkurjevega plesa je društvo izvedlo nabiralno akcijo v prid podpornega fonda, kjer so si nadvse požrtvovalno prizadevali odbornici ge. Jelka dr. Bretlova in Ivanka Leskovičeva ter odbornik g. Fran Kovač. Tajniško poročilo se zahvaljuje tudi blagajniku g. Josipu Kreku, predvsem pa predsedniku g. dr. Windi-scherju, končno pa poroča, da ima društvo Merkur sedaj 752 članov. Pregledno in lepo poročilo o denarnem poslovanju društva je podal blagajnik g. Josip Krek. Društvo je imelo lani 96.000 Din dohodkov, od tega 37.000 Din od čla- narine te 91.000 Din od podpor; fzrtatki pa ao znašali 119.000 Din, od tega 63.000 Din na upravnih stroških. Cista imovina društva znaša 36.000 Din, Imovina podpornega sklada «8.000 Din. Na predlog preglednika računov g. TJrbančiča je zbor soglasno izrekel absolutorij v zahvalo blagajniku. Predsednla g. dr. Wlndischer Je pred volitvami izjavil, da po 10 letnem predsedovanju želi dati svoje mesto na razpolago trgovcu, predvsem pa takemu možu, ki ni samo dober gospodar, temveč tudi mož dobrega srca. Tudi podpredsed. g. Jos. Kavčič je pisal, da zaradi prezaposlenosti ne more več sprejeti podpredsedniškega mesta, ki ga je imel tudi 10 let, ter na to mesto predlaga g. Albina Smerkolja, ki bo kot podpredsednik ljubljanskega združenja trgovcev gotovo skrbel za najtesnejše zveze med »Merkurjem« m to strokovno organizacijo. Tudi predsednik g. dr. Windischer je predlagal za podpredsednika g. Albina Smerkolja. Na splošno prošnjo, ki Jo je v imenu zborovalcev izrazil g. Krek, Je bil ponovno Izvoljen za predsednika g. dr. Pr. Wfaidlscher, za prvega podpredsednika g. ATbin SmerkolJ ln za drugega podpredsednika g. Anton Skrajner. Fuzija zavarovalnic „ Vardar", „Herceg Bosna" In „Triglav" Kakor Je bilo že objavljeno, so sklenile zavarovalnice »Vardar«, »Triglav« ln »Herceg Bosna« na občnih Zborih dne 16. decembra 1933 fuzijo in bodo nadaljevale svoje poslovanje pod firmo »Zedinjena zavarovalnica d. d. Vardar, Herceg Bosna, Triglav. Ministrstvo za trgovino in industrijo je, upoštevajoč velike prednosti, ki jih pomeni fuzija za ves zaivarovalnl trg, odobril sklepe občnih zborov z odlokom n, št. 15729-K ter določilo, da preidejo vsa aktiva ln pasiva, premijske terjatve in obveze vseh treh zavodov na novo firmo, tako da je kontinuiteta tekočih zavarovanj popolnoma zagotovljena. Po fuzijl spada »Zedinjena zavarovalnica d. d. med največje domače zavarovalne zavode z letnim premijsflrim dohodom 43,000.000 Din, z garancijskimi sredstvi preko 88,000.000 Din in s stanjem za življenje zavarovanega kapitala 212.500.000 dinarjev. Neprimičminsko posestno stanje novega zavoda ostoja iz 5 palač, odnosno stanovanjskih hiš v Beogradu, Zagrebu in Novem Sadu v skupni vrednosti preko 20 milijonov dinarjev. Meseca junija t L pa je »Zedmjena zavarovalnica« d. d. kupila še reprezentativno petnadstropno palačo Srpgke centralne prtvredne banke v Beogradu za 7 milijonov dinarjev. Poslovno leto 1933. je zaključeno s M-stlm dobičkom 437.093.99 Din, ki se Je v celoti pripisal k aktivam zavoda. V interesu nacionalnega gospodarstva Je fuzijo vseh treh družb toplo pozdraviti; bilanca »Zedinjene zavarovalnice« d. d. pa dokazuje, da je novi za/vod postal prav mogočen faktor na domačem zavarovalnem trgu. 95S Gospodarske vesti — Saldo jugoslovenskega-češkoslovaške-ga kliringa 300 milijonov Din. Kakor znano, je neizravnani klirinški saldo v češko-slovaško-jugoslovenskem kliringu precejšnja ovira za češkoslovaški izvoz v Jugoslavijo, ker mora češkoslovaški izvoznik zaradi tega klirinškega 6alda dolgo časa čakati na izplačilo fakture. Zlasti češkoslovaška tekstilna industrija vedno toži zaradi težkoč pri prodaji blaga v Jugoslavijo. Organ nemškega tekstilnega združenja v Libercu »Tekstilrundschau« se v zadnji številki peča s težkočami pri izvozu na Balkan in med drugim omenja, da so tudi s privatnimi kompenzacijskimi kupčijami težkoče. Pri kompenzacijskih kupčijah mora češkoslovaški izvoznik za 100 Kč izvoženega blaga uvoziti iz Jugoslavije za 120 Kč jugoslovenskega blaga in mora razliko 30 odst pri uvoženem blagu vplačati na oficielni kliring. To pa še ne bi bila tako velika ovira, kakor je zahteva češkoslovaških uvoznikov, ki hočejo imeti pri kompenzacijskih kupčijah kompenzacijsko premijo v višini 20 do 30 odst. izvozne vrednosti blaga. List pravi, da pod takimi okol-nostmi privatne kompenzacije niso mogoče. Navzlic prizadevanju, da se uvoz iz Jugoslavije poveča, se saldo jugoslovensko-českoslovaškega kliringa, ki obstoja v korist CeSkoslovaške, ni zmanjšal in znaša sedaj saldo preko 166 milijonov Kč, t. j. preko 300 milijonov Din (v čeSkoslovasko-rumunskem kliringu znaša saldo 92 milijonov Kč). Ta saldo se bo zmanjšal tedaj, če se bo uvoz iz Jugoslavije v Češkoslovaško dvignil ali pa če se bo češkoslovaški izvoz v Jugoslavijo skrčiL List pa je mnenja, da je bolj priporočljivo povečati uvoz iz Jugoslavije, kakor odpovedati se kupčijam z Jugoslavijo. Na koncu predlaga list, da bi se saldo vsaj deloma porabil za nakup jugoslovenskih vrednostnih papirjev in za investicije češkoslovaške industrije v Jugoslaviji. — Železarna v Zenici bo vstavila delo. Kakor poročajo iz Zenice, bo tamošnja železarna ustavila obrat, ker ima v skladiščn ie velike količine izdelanega blaga, ki ga ne more plasirati- Okrog 450 delavcev je že dobilo 16dnevno odpoved dela. Delo bo ustavljeno 15. julija, in sicer za 4 do 6 mesecev. V zvezi s tem odlokom je odpotovala v Beograd številna deputaoija predstavnikov zeniške občine in delavstva, ki bo zahtevala, da se ustavitev obrata ne izvrši Deputacija bo istočasno na merodaj-nih mestih predložila spomenico, sklenjeno na nedavnem zborovanju zeniškega delavstva, v zvezi z »naiiiim sporom zaradi razširjenja železarne v Zenici. Položaj na naših borzah Pretekli teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi le 2.0 milijona Din nasproti 7.1 jn 4-5 milijona Din v prejšnjih 2 tednih. Na prostem deviznem trg« so tečaji v preteklem tednu nadalje popustili in se sedaj gibljejo na bazi 1635 D;n za švicarski frank nasproti 16.40 Din pred enim tednom Ln 16.50—16.55 sredi junija. Devize. Curih. Pariz 20.2725, London 15.5050, Newyork 307.25, Bruselj 71.8250, Milan 26.38, Madrid 42.0250, Amsterdam 208.40, Berlin 117.70, Dunaj 57.15. Stockhobn 79.95, Oslo 77.90, Kobenhavn 69.25. Praga 12.7625, Varšava 58.10, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. klirinsu.) Beograd 10.95. London 27.24. Milan 46.17, New7ork 537.89, Pariz 35.58, Praga 21.74, Curih 175.11, 100 S v zlatu 128 S pap. i! Blagovna trflSSa 21X0. + Chieago, 7. julija. Začetni tečajfc Pšenica: za juEj 89.626, za september 89.75, za december 91; kornza: za julij 57, n september 58.25, za december 5S.875. + Winnipeg, 7. ju-lija- Začetni teča£: Pšenica: nt julij 67.626, za avgust 78.25, sa september 79.50. + Norosadska blagovna bora* (T. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, srednje-haška, gorrrjebaška, siavonska, sremska sta- S P Hazenska tekma 1 Veliko zanimanje Veliko zanimanje za srečanje v petek Kakor smo že javili nas posetljo prihodnji teden prvič poljske hazenašice, ki nastopijo proti naši mestni reprezentančni družini v isti postavi, kakor danes v Zagrebu v reprezentančni meddržavni tekmi proti naiši državni reprezentanci. Po dolgem času bo to prva velika bazenska prireditev v Ljubljani, ki nam Obeta lepo, temperamentno borbo, toakrfine vidimo v Ljubljani le redko. V borbi z zastopnicami bratskega poljskega naroda bodo naša de. kleta skušala dokazati, da spadajo med svetovno bazensko elito. Tekma se bo odigrala po vsej prfflkf Bele v petek, o čemur bočno nafio Javnost še pravočasno obvestDL Poljakinje so včeraj popoMne ju tepete v Zagreb, kjer so jih sprejeli Jako svečano. Poljsko ekipo tvorijo: Stanislav Upinskl Lahkoatleti Primorja v Bukarešti Bukarešta, 7. Julija. Danes as Je prRd labkoatletEkl miting med bukareško lah-koatletsko reprezentanco ln lahkoatleteko ekipo ljiibfljanskega Primorja. Prinoijt je, kakor znano, ojačllo svoje moštvo s beogTajjsOdma atletoma Kleutom ki Nlkha. zijem. Danes se Je vršilo prvih pet dtedp-lin. Pri vseh Je Primorje zasedlo prva mesta. Današnje stanje Je S4:18 a* Ptiuurja. Jutri se miting nadaljuje. GostovanjTmadžarskih plavačev v Ljubljani Plavalna sekcija SK Ubije 17. ter v nedeljo ob 9.30 dopoldne. T nekaj vi**ti. Kakor mano, sta bBa v novi iflinavni odbor JNS imenovana iz LJiiMjane gg. dr. Lapajhe in MBofl Rybaf. Za svoja namestnika v Beogradu sta imenovala kapetana Vizjaka in g. inž. Wolfa. — V tekmovanju za srednjeevropski pokal Je prišto do prave senzacije. Po treh tekmah med praško sparto in budfenpeštaiir sko Himgario bi moralo odpasti iz nadaljnjega tekmovanja budimpestaneko moštvo , ki pa se je pritožilo na komite za srednjeevropski pokal, ker igrač Sparte Faczinek, ki Je svoj čas igral v ftvlci, še ni fanel odpustniee od Švicarskega saveza. Komite je bil v zadregi ter dal salcmoosko sodbo, da ima Htmgaria sicer prav, da pa Sparte ne zadene nobena krivda. Zaradi tega komite ni razveljavil tekem med tema kluboma. Pa Humgarla nI mirovala, pritožila se Je proti sklepu komiteja še na apeaadjski odbor, ki je predlagal poravnavo. Vse tri tekme med obema kluboma naj se razveljavijo in odredita se dve novi tekmi ki bosta odločili, kdo bo ostal v tekmovanju. Obe stranki sta bili s tem zadovoljni. Tekmi med Sparto in Hungarlo za srednjeevropski pokal se bosta torej ponovili. — Poljske hazenašice, ki bodo danes nastopile proti naši reprezentanci, so v petek zvečer prispele v Zagreb. Njihov vodja Lipinski je izjavil, da so Poljakinje gotove zmage, ker se nahajajo v zelo dobri formi. — Poleg meddržavne hazenske tekme bo Zagreb danes imel še en važen športni dogodek Po dolgem času, ko Je v dravski banovini že vsak večji trg imel svoje urejeno športno kopališče, bo glavno mesto savske banovine šele sedaj otvorilo svoje kopališče, ki odgovarja športnim predpisom. Kopališče je na Savi nasproti mestnega kopališča. Pri otvoritvi bodo sodelovali plavači Concordie, Hafika, Maratona in Soko&kega društva Zagreto II. ter Športno udruženje iz Karlovca. Dve važni trening teknil na PrlmOrju. Danes popoldne preiskuša nogometna sekcija Primorja svojo ligaško enajtetoricc. m, » k* Oc — 112-36, nova VfTJSO — IIO, baška, ofaoHea Sombor, stera, 78 kg 107.50 do 110, nova 105 — 107.50; baška potiska, staža, 77 k« 115 — 117.50, nova 112£0 do 115; baška, ladja Tka, stan, 78 hg 120 do 122.50, nova 115 — 117.50; goradetoanateka, stara, 77 kg 107.50—110, nova 105—107.50; ladja Begel 77 kg stan 115 — 117.80, nova 11250 — 115. Ječmen: beškl, »črnski, novi, 65/66 kg 84 — 96. — Korssa: beška 100 — 102: okolica Sombor 101 — 1C8; ba. n siska 98 — 100; ladja Sarva, Begerj 104 do 108; ladia Tim, Drnav 106 — 110 R T : Ljubljana b srečanje v petek ki Zygm«nd Golafoek fent vodja pota, te* Igralke: Cegieiska Barbara, FiUplaJcovnoa Zofja, Glazewska Jariviga, Gruszcyratea Helena, Kamecka Irena, Kordowska Irena, Olczakovaka Halina, Potfborska Janina, Polomska Bogusla*va, Stefaneka Barbara, Zdzisiava Wisascievesfca in Szmldovv-na Jaroocava. Svečan qprejtan pripravlja FoJja&tagem tudi naš podsavez. Ponovno prostmo vbo našo Javnost, da se udeleži srorejema na kolodvoru in da pozdrand naše slovantka goste, ki prihajalo pm-!č k nam. Za to tekmo vlada v Ljiibljani oeTonmo zaarimar)®. Da se ctnogočl poset vsakomur, Je podava doftočfl Jako zmerno vstopnino, Čeprav ima s prireditvijo ogromne stroške. Medmestna tetama Varšava : Ljubljana naj rs bo samo največji športni dogodek, temved bodi tu® velika 'manifestacija poljskega flz jugoslovenskega patoratJiuStva. Tft pred gtartun v gnopas tekmovanje Ja važno mlati, katera formacija bo najsposobnejša braniti, doseženo pozicijo našega lanskega ligaša. V to svrho se igrata dva tekmi: prva s kompletno SSovanoro ertaj-eborloo, začetek ob 16.30, druga s voja^. škim teamam Triglav, aačetek ob IS. f Triglavu nastopijo nekateri znani |gzal<4 raznih JugoslovecisMh klubov, ki se trenutno nahajajo na orožaSi vajah. — Prt tT(J interni prireditvi gre v glavnem sa določi* bsv napadalne vrste čmo-belih. Ozadja moSfcva Je kolikor toliko ustaljeno, napadalni kvintet bo nastopil meoda v tee\ Štirih polčasih v rasnih variantah. Gotov« bedo te preizkušnje tudi za širSl krog naših nogometnih interesentov vabljive, namen teh vrstic je, da so o n$h ofcrvašPartf, SK Ilirija (Nogometa® sekcUa>- Trening ffl""* prvega mofttva s Hermosom bo danes ob 18. na Stadionu. Sestavo odredi trener. B-mošfavo pa nastopi ob 16.30 v predtekmi s Slovanom. Zato naj se Javijo dr. Buljeviču, ki bo odredil točno postave^, naslednji: žtvaivovič, Flanzot, UnterTeJter^ Kveder, Lah IL, HSrtaer, Vaišek, ©>.'etio V, Cernač, Primožič, Kos. UdeieZba pil obeh tekmah Je Obvezna pod pretnjo kazni, ker sta važni kot trening za bodoče odločilne tekme, prijatelje kluba vabfeno, da si ogledajo naša moštva, v kakšni fcaml so pred tekmami za drž. prrvensbvo. Rezerva in Juniorji, pozor na sobotno objavo! Današnji nogomet v Olja. Danes Ob IS* se prične pri »Skalni kleti« v Celja zenU miva pokalna nogometna tekma med SK Celjem tn SK Atietfiteo. Sodi g. Svrtetc. Bz tekmo vlada veliko zanimanje. Kvalifikacijska tekma SK Dutanu j SK Hrastnfk Je preložena oa 1& t z. 1 tem se obvešCata as. Deržaj ki SK Rraat-efle. SkZEbSao m DauaOu^ iDvaCZBca- et^ka tekma med Dotmo ki HrastnJkom v Trbovljah odpade, odigra ae prflMdarte nedeljo 15. JaMja. O tem se obvešča tudi delegirani sodnik. — TatfnA. Službeno iz LNP (Predsedstvo). Pw aa-stvene tekme v nedeljo &. juDja: v L^-Jb-IJaiil, igrišče Reke ob 8_S0 Reka : Korotan (Kranj), sluabujoe Kuhar. Reka ima po* staviti 10 redUteijev, v Murski Soboti, terr*-Sče More ob 16. Mura : Drava, rfuSSbujo-čl KrambergeTj, M*rra postavi 8 rediteljev; odloži se tekma Svoboda-Marlbor : prvr.lt trboveljskega o. o, ker ta prvak še znan; v Trbovljah ob 16- Dobrna : Hra**-nflr, slu2bujoa DoHnar. — OdObri se prlja-teSJaka tekma. Svoboda-Tržič j Svoboda Ljubljana 7. julija ob 20- v TržSSo. Predsednik. Službene obJ*ve LHP. Pribodn(Ja *edn* aeja upravnega odbora, v ponedeljek 9. t. m. ob 20. damskem saloou kavarna ne. Seja Je zaradi tekme Varšava : I^Jub« tjaaa Jako važna, zato naj sigurno pridejo vsi odborniki. — Za tekmo Varšava j I^iAtjana Je določen as. žitnik Lik«, atra:^ aka sodnika: sodniška kandidata 2tttxlk IL In Bradač. Nove prijavnice za atletinje sa od ponedeljka dalje zopet na razpolago, SK Ilirija ln TKD Atena se pozivata, ct* takoj zamenjata vse provtaorUtae prijav-rrfoe s novimi pravilnimi in poravnat* takse. ASK PiUmaJe (nogonsetea **alja). Danes ob 16. strogo obvezen sestanek V garderobi za naslednje: Logar, Petri i. Starec, BertonoelJ, Hasl. fitafcov*e, Zesau Ijak, Slamlč., Molk, Bonodj, Plšek I k H, glamberger, JanedHC, P^po, Legovift, Jf-t, Makmvee, Dolfe, Pepček, Zeml^ft, Petelin, Tavčar. Nogometno opremo prinesite a seboj. SK Beka Ba tekmo a Korotaoom m|| bodo ob 8- v garderobi: POrffc, Nany, Besa-ničar, Drage, Korte, Korll, Spreltzer, SSn-ke, Broni, Zore, Dane tn Oto. TSK Slovan. Danes ob 1530 niotaju bttt na igrišča Dtrije na Stadionu: Leslca, gavs, Deftman, taMarčič, Smrekar, Roav-nian I, Makovec, Jerančič, Som, Galle, Bri-ceJj, pozaiik, Ceglar, Batič in Rozman H. gtranaOd sodnik Ferkov. — Imenovani Igrajo prijateljsko tekmo proti Iliriji rw. — Ob 15.30 morajo biti na Igrišču primoiv Ja: Moša I in II, Kobal, Marchiotti I, Grm, Uhan, Jovanovič, Globelnik, Kolarič, Jaa>-kovič, Ključec, Gerjol, Keravec in Stojano. vič. Stranski sodnik Sinček I. V ponedeljek ob 20. v gostilni Smoljan poleg igrišča redna odborova seja. Zaradi važnega dnevnega reda strogo obvezna udeležba vseh odbornikov. SD Drava nastopi v nedeljo v nogometni prvenstveni tekmi v Murefcl Soboti proti SK Mura. V ponedeljek pa igra SK Ptuj proti moštvu Breg za Bgerjev pokal na igrišču v Ptuju ob 18. Sportno-turistični klub Most© pri Ljubljani vabi vse prijatelje športa na svoj ustanovni občni Zbor, ki bo v nedeljo 1& t. m. ob 9. dopoldne v prostorih gostilnf »Pod lipo« v Mostah pri LJubljani. Razvoj rudnika v Trepci Poleg barskega ntadnika, hf ga efcsptootf-ra pariška družba Mineš de Bor in trboveljskega rudnika, ie danes rudnik svinčene in einkove rude v Trepči (Južna Srbija) med največjimi rudarskimi podjetji naše države. Nedavno smo poročala podrobneje o razvoju in velikih dobičkih bonskega rudnika bakra in bo gotovo našo javnost zanimal tudi razvoj nudnika v Trepči, ki je last londonske družbe Trepče Mineš Limited. Rudnik v TrepSi je v obratu še/le od Jeseni leta 1930. in je v štirih letih pokazal izredno nagel razvoj. Družba Trepča Mineš Limited je dobila koncesijo za ekeplo^taeljo svinčenih in ednkovih rudnikov v Južni Srbiji leta 1928., in sicer za 50 let Dela na rudniku so pričeli leta 1929. «r velikem ob-seeu in * velikimi investicijami. V kratkem čam so naePenaro7a<. To so družbe, ki imajo rudar&ke interese povsem svetu in katerih lastna sredstva znašajo preko 150 milijonom fuwtov. t. >. okros 38 milijard Din. Družba TrapSa Minee ima danes 1 milijon 126.000 angleških funtov delniške glavnice, razde^jiene na 45 milijona delnic po 5 šilingov*. Do konea lanskega poslovnega leta (september 1933) je bilo od tega emitiranih 4,462.000 delnic za 1,115.000 funt o* šterlingov, take da maša lastna glavnica družbe v našem denarju okrog 270 milijonov Din. Drjžba Trep&t Mineš Je Ee v septembra 1981 lahko izkazala čisti dobiček v višini 110.000 funtov, leta 1962. 114.000 timtov, lani pa ie 221.000 fantov ali 56.3 milijona Din, kar maša ekrog 20'/« delniške glavnice. V tem dobička pa ni upoštevana vsota 73.500 funtov adi 18.4 milijona Dm, ki jih ie družba porabila za amortizacije in za rezervo za spremembo vrednosti. Kakor nam kažejo gornje številke, se je poslovanje rudnika v TrapS takoj izkazalo kot sila rentabilna Rentabilnost se je zlasti lani povečala, ko ja družbi uspejo znižati prodikcijf-ske stroške a 1 tono rodnega koncentrata od 17 šilingov 4 pence na 14 Šilingov 4 penee. Za keaeesfje te ■ pravice raafckavaaSa Je družba plačala 150 milijonov Din, t J. več kakor polovico vse glavnice. Vse investicije (skupaj s koncesijo) pa znašajo po bilanci a leto 1991. 1.1 mfKjna funtov, t J. okrog 280 milijonov Din. Družbi Je v treh letih uspejo amortizirati 110.000 funtov, t j. okrog 28 milijonov Din in si 'jstvariB rezerve v višini 143.000 funtov (36 mifijonov Din). Gornje številke nam kažejo, kako nspešoo M da eksploatirati naše rodno bogastvo, ki ga pa iai iikorišča le taji kapital, U pri tem pobere prav mastne dobitke, kakor smo to videli tudi ie pri borskem rudnika. Iz nakopane rade pridobiva podjetje v svojih napravah svinčeni ia ednkov koncentrat. Ruda je imela lani povprečno 8.9 svinca in 8.7 •/• cinka ter 3 'anče srebra na tono rude. Dnufiba izvaža preko Soluna svinčeni in einkov koncentrat, in to predraem v Francijo, &pen#o, Nemčijo ki Belgijo. Svinčeni koncentrat, ki ga dražba izvaža, vsebuje povprečno 775 •/• svinea ter 24 m pol unče srebra, rinkov koncentrat pa vsebuje 50.4 •/• cinka. Predsednik drjSbe Je ndtanovftelj, londonski rudarsko - finančni strokovnjak A. Chester Beartty, glavni ravnatelj podjetja v Jjgoslarviji po je A, S. Ho-wie. V uprafvmem odbonu pa so med drugim Božo M. Banac, dr. G, Luči? Roko in Rade N. Paši«. zbor Trgovskega društva »Merkur" o Kraljestvo mode Iz ene obleke - sest modelov Dandanes »o časi splošne štednje in posebno žene morajo dostikrat skoro čarati, 5e hočejo biti do-bro oblečene, ne da bi izdale za to preveč denarja. Zato je povsem razumljivo, da je večina žen z veseljem sprejela novo modo, ki dopušča iz-preminjanje ene obleke v več različnih r>blačil. V ta namen je potrebna obleka, ki tvori takorekoč »temeljni kamen« te ne preveč komplicirane modne zgradbe, torej obleka, ki jo s pomočjo te ali one malenkosti povsem predrugačimo. Seveda mora biti takšna obleka, ki nam rabi za različne sestave, docela preprosto izdelana in diskretno barvana. Zato je pač najbolje, če se odločimo za enostavno obleko iz medle bele svile, ki učinkuje podobno, kakor lahko poletno blago. Kakor smo že prej omenili, mora biti oblika takšnega komada kar se da preprosta. Zanj so značilni ozki, ravni obrisi, kratki rokavi in tesen izrez ob vratu. Seveda je takšna obleka že sama po sebi uporabna (vidite jo na prvem mestu naše slike), z malenkostnimi pripomočki pa presenetljivo izpremenimo njen videz. Pričnimo torej naš poizkus z malo, karirasto jopico iz platna. Na ta način dobimo vzor poletnega kostuma, ki ga okusno izpopolnjuje še bel platnen klobuk. Rokavice in čevlji so zaradi kontrasta temni (2 skica). Izredno slikovita je kombinacija takšne obleke a črnim, tričetrtinskim paletojem. Tako se oblečemo popoldne ali zvečer in ne bo škodilo, če ozaljšamo obleko z lepim kovinastim pasom, izrez ob vratu pa zapnemo z dvema gumboma v obliki in barvi dveh poljubnih dragih kamnov (3. skica). Komur pa se zdi tak črno-beli komplet A preveč dostojanstven, naj si k obleki omisli malo jopico iz rožaste svile, ki učin kuje mladostno ljubko s svojimi balona-stimi rokavčki in zvončastim krilcem. Sem spada tudi majhen, s cvetjem okrašen klobuček (5. model). Seveda pa ni treba, da bi se izpremi-njal vedno le život Zanimiva je zamisel svilenega, postrani prerezanega predpasnika, ki ga ob pasu zavežemo z ogromno pentljo. Takšen »predpasnik« učinkuje najlepše v živi barvi (živordeči ali plavi-často modri). Enake barve naj bo trak na klobuku in oba gumba pod vratom (4. skica). Jako modeme so zadaj zapete bluze, ki združujejo v sebi kep in bluzo. V zvezi z našo belo obleko učinkuje takšna bluza iz 'platna ali flanele kot vzorna dopoldanska oprema. Če izdelamo isto bluzo iz svile, dobimo izredno eleganten popoldanski model (predzadnja skica). Enostavno, belo obleko uporabimo tudi za zvečer, če jo združimo z dolgim, spredaj odprtim ogrinjalom iz temne svile. Poletno, v pravem pomenu besede, je okrasje v obliki velikega šopka, ki nado-mestuje obleki zaponko ob pasu (zadnja skica). Vezeni motivi ■na ruti in na kratkih nogavičkah za tenis :K> čedna pridobitev nove mode, ki se s •posebno ljubeznijo ozira na vsako malen- kost Tako ročno delo z vzorci raketov iin teniških žog izdelamo same doma in sicer brez posebnega truda, vsakdo pa mora priznati, da je na ta način okrašena te- niška garnitura elegantna in originalna. Torej le pridno na delol Kako si zamišlja naša Špelca potovanje na počitnice! Zdravniška posvetovalnica A. B. Vnetje maternice in jajčnikov je pogosto prav dolgotrajna bolezen. Potrebne so dnevne sedeče kopelji z izcedkom hrastove skorje. Proti belemu toku so se dobro obnesle Devegan tablete. Proti slabokrvnosti krepka hrana (jetra!) in sprememba zraka (gorski kraji!) — Po takem zdravljenju se bo verjetno izboljšala tudi Vaša narava, eventualno bi poskusili še s hormonskimi preparati. Nekoliko pa pomagate lahko tudi sami s tem, da vsaj po-kažete dobro voljo. — Silvi ja, Da bi nastali madeži na koži od zlatega predmeta kot znak kake bolezni, ni verjetno ali vsaj znanstveno dosedaj še ni dokazano. Pač pa imajo plemenite kovine, torej tudi zlato, razkuževalno svojstvo. Mastne lase, pri katerih se tvori veliko luskin, morate vsaj enkrat na teden umivati s kalij o-milnim špiritom. Umivanje morate vedno ponoviti, ko postanejo lasje zopet mastni. S ščetko in glavnikom odstranite po umivanju še ostale luskine. Take procedure morate tako dolgo ponavljati, da postanejo lasje popolnoma čisti. Nato je treba negovati lasišče s kakšnim žveplenim pudrom: Sulf. praec. Calc. phosph. Tale. venet. aa. 20.0. — Proti slabokrvnosti priporočamo trajno vživanje jeter, vsak dan v kaki drugi obliki. — Sava. Po opisu je verjetno, da bolujete na vnetju mehurja, niso pa izključeni tudi kamenčki v ledvicah. Zdravniška nreiskava je torej nujno potrebna. Vsekakor se pa ogibajte ostrih jedi in alkoholnih pijač in ne jejte preveč mesa. — /. H. Gl. odgovor pod »Silvi j a« druga točka. Radio Nedelja 8. julija LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8-30: Gimnastika (Pustišek). — 9: Versko predavanje (dr. Rant). — 9.30: Trbovlje III. (Ludvik Merzel). — 10: Prenos iz stolnice. 11: Radio orkester. — 12: Cas, češka lahka glasba na ploščah. — 16: Pomen in potreba standardizacije kmetijskih pridelkov (Alojzij Jamnik). — 16.30: Josip Jurčič: »Jurij Kozjak« — zvočna igra. — 17.30: Slovenske narodne na ploščah. — 20: Schu-mannovi dueti, izvajata gdč. Korenčanova in g. Drmota. — 20.45: Radio orkester. — 22: Čas, poročila, valčki na ploščah. BEOGRAD 17: Pesmi. — 19: Plošče. — 20: Ork. koncert. — 21 JO: Lahka glasba. 22.20: Saksofon. — 22.40: Lahka in plesna muzika. — ZAGREB 17.30: Godalni trio. 20.15: Klavirski koncert. — 20.45: Tambu-raški zbor. — 22 Godba za ples. — PRAGA 19.40: Zabaven program. — 20.20: Operetna glasba. — 21: Neruda in glasba. 22.30: Jazz. — BRNO 19.40: Zborovski koncert. — 20.20: Program kakor v Pragi. VARŠAVA 20.12: Violinski koncert. — 21: Vojaška godba. — 2230: Godba za ples. — DUNAJ 11.20: Stari mojstri glasbe. — 16: Komorni koncert — 17: Plošče. 19.20: Klavirske skladbe. — 30.05: Operetni večer. — 22.30: Ples. — BERLIN 20: Orkestralen koncert. — 22.50: Plesna muzika. — KOENIGSIBKRG 19.10: Klavirske skladbe. — 20: Operetna glasba. — 22.30: Plošče. — MUEHLAOKER 19.45: Spevoigra. — 20.30: Mešan program iz Hamburga. — 22: Plesna glasba na ploščah. — 23: Znameniti monologi. — 24: Nočni koncert BUDIMPEŠTA 17: Lahka glasba. — 19: Harfe. — 20.15: Mešan program. — 22.50: Godba za ples. — 23.20: Ciganska kapela. RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Operni večer. _ Ponedeljek 9. julija LJUBLJANA 12.15: Orkester balalajfc na ploščah. — 12.45: Poročila. — 13: Čas. operne koračnice na ploščah. — 18: Alkoholne in brezalkoholne sadne pijače (gdč. Traven). — 18.30: Janičarji BIL (Rudolf Dostal). — 19: Radio orkester. — 19-30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 20: Sonatni večer, izvajata gg. Trost Ivan (violina) in Heribert Svetel (klavir). — 21: Narodne v ženskem tercetu. — 21.30: Radio orkester. — 22: Čas, poročila, lahka glasba. BEOGRAD 18.30: Narodne pesmi na ploščah. — 19.30: Violinski koncert. — 20.30: Opera »Eaust« na ploščah. — 22.20: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. 17: Godalni trio. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert — 21.45: Plesna muzika. — PRAGA 19.10: Lahka glasba. — 20.30: Plošče. — 20.35: Slovaška ura.— 21: Orkestralen koncert — 23.15: Češke kompozicije za dva klavirja. — BRNO 19.30: Violinski koncert — 20: Plošče. — 20.35: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 19.40: Pesmi na ploščah. — 20.12: Koncert orkestra in solistov. — 21: Vojaška godba — 22.15: Godba za ples. — DUNAJ 12: Lahka glasba. — 16.10: Nastop mladih Solistov. — 17.20: Iz zvočnih filmov. — 19.30 Koncert operne glasbe. — 71: Program po napovedi. — 21.40: Orgelski koncert. — 22.35: Lahka godba orkestra. — 24: Plošče. — BERLIN 20.15: Wagnerjev večer. 21.15: Plesni orkester. — 2250: Eksotične noči. — KOEN7G53BERG 20.15: Program iz Berlina. — 21.15: Poljuden simfonični koncert. — 22.30: Lahka in plesna glasba. MUEHLAOKER 20.15: Program iz Berlina 21.15: Operetna glasba. — 22.40: Nadaljevanje koncerta. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Klavirski koncert. — 18: Ciganska godba. — 20.15: PrenoS" epere »Faust«. — 23: Lahka glasba na ploščah. RLM. 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Lahka glasba. — 22: Varie-tetni večer. Torek 10. futija LJUBLJANA 12.15: Ravelove kompozicije na ploščah. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, reproduciran orgelski koncert. — 18: Otrošiki kotiček (Manca Komanova). — 18-30: Malo šale za naše male (reproduciran koncert). — 19: Sokolsko predavanje. 19.30: Med prodajalci in kupovalci na ljubljanskem trgu (Ciril Kočevar). — 20: Mozartova ura. izvajata ga. Obenvaldsrjeva in Mirko Jelačin. — 20.45; Prenos koncerta iz Zagreba. — 21.45: Radio orkester. — 22.10: Čas, poročila. — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 18.30: Klavirski koncert. — 19.40: Narodne pesmi na ploščah. — 20: Slušna igra. — 20.30: Plošče. — 21.05: Lahka "odba orkestra. — 22.40: Lahka in plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20.15: Pevski koncert. 20.45: Koncert grškega pianista Lons Mar-garitisa. — 21.45: Plesna glasba. —• PRAGA 19.35: Vojaška godba. — 20.75: Prenos programa iz Brna - 22.15: LUavAe narodne pesmi. — 22.35: Plosce — 19.10: Koncert na harfo. — 20.25: Me-an literaren in glasbeni program. — 21.10: Orkestralen koncert. — 22: Lahka glasba. — VARŠAVA 19.15: Klavirski koncert. — I Al Urejuje dr. MIlan Vidmar Mariborski šahovski klub se je zelo postavil. Med 5. in 15. avgustom bo pod skromnim naslovom »Mariborskega tedna« priredil pomemben mednaroden mojstrski turnir. Lista sodelujočih mojstrov govon jasno: Spielmann, Rejfir, L. Steiner, dr. Astaloš Pire, gdč. Menčikova, nadalje Mariborčana Kramer in Stupan ter Ljubljančan Milan Vidmar ml. Mariborski klub ima srečo, da ste mu g. podžupan Golouh in g. Loos, ravnatelj Tujsko prometne zveze, mogočna stebra. Težko bi bil sicer v teh težkih časih pridobil potrebna sredstva za turnir. Nagrade znašajo 3000, 2000, 1500, 1000 in 800 dinarjev. Nenagrajeni udeleženci bodo dobili po 100 dinarjev od priborjene točke. Vsi udeleženci dobe odškodnino za potovanje in bivanje v Mariboru. Zelo mi je žal, da. se tega lepega turnirja ne morem udeležiti. Prinesel bo gotovo zanimive in ostre boje. Spielmann in Pire bosta najbrž najostreje posegala po prvi nagradi. V kratkem turnirju pa so možna tudi velika presenečenja. * Flohr se je očividno že pozdravil. Po Italiji igra simultanke. Počasi se bliža Curi-hu, da se udeleži velikega mednarodnega mojstrskega turnirja, ki bo Se ta mesec odprl svojo areno. V tem pomembnem turnirju bomo po dolgem presledku zopet videli Njemcoviča. V Curihu bo cela kopica velemojstrov, ki se sučejo okoli prestola: Aljehin, Bogoljubov, Njemcovič, Euwe, Flohr. Mogoče bomo doživeli presenečenje. Flohr in Njemcovič sta nevarna udeleženca. • Španski turnir v Sitgesu je, kakor sem že poročal, mlademu Lilienthalu prinesel še eno prvo nagrado, španski mojstri sicer niso prvovrstni. Mladi Madžar ni imel pretežkega dela. Dr. Tartakower, ki je v Sitgesu sicer dobro igral, je pa vendarle podlegel Spancu kar v 19 potezah. Oglejte si to partijo, zanimiva je. Beli: dr. Tartakovver. Črni: dr. Ardid Rey. 1. d2—d4 d7—d5 2. c2—c4 e7—e6 3. Sgl—f3 Sg8—f6 Stara, tako imenovana ortodoksna obramba. 4. Sbl—c3 c7—c5 Črni izkorišča krotko potezo Sbl—c3, na-mestu katere je Lcl—g5 bilo ostrejše. 5. c4Xd5 Sf6Xd5 6. g2—g3 --- Tartakower hodi rad svoja pota. Poteza pa ni dobra. 6 .------e5X<14 7. Sf3Xd4 Sd5Xc3 8. b2Xc3 e6—e5! Izvrstno! 9. Sd4—b5 Dd8—a5 10. Ddl—d5 --- Grozi Sb5—d6+. 10 .------Sb8—c6 11. Tal—bi , --- Grozilo je seveda Lc8—e6. Na 11. Dd5— b3 sledi a7—a6; 12. Sb5—a3, Sc6—d4! 11.------Lc8—e6 AomoU fniUt da JUf*'Ael* 30.15: Operni večer. — 22.45: Plesna glasba na ploščah. — DUNAJ 12: Lahka godba orkestra. — 16.10: Plošče. — 1735: Koncertna ura. — 19.25: Vojaški kapeiniki kot skladatelji. — 20.10: Zabaven program. — 20.20: Nadaljevanje koncerta. — 20.55: Chopinove klavirske skladbe. — 22.15: Lahka godba orkestra. — 24: Jazz. BERLIN 20.15: Prenos orgelskega koncerta. _21.25: Nemški rokoko. — 22.50: Nočni koncert iz Monakovega. — KOENIGS-BERG 20.15: Program kakor v Berlinu. — 20.45: Zabaven program. — 21.30: Brahm-sove pesmi. — 22.40: Nočni koncert iz Monakovega. — MUEHLACKER 30.15: Prenos koncerta iz Berlina. — 20.45: Večer Hansa Sachsa. — 23: Prenos z univerze v Tiibingenu. — 0.20: Nočni koncert iz Frankturta. — BUDIMPEŠTA 17: Plošče. 18.30: Violinski koncert. — 19.30: Zabaven program. — 22.20 Ciganska kapela. — Kopalci In turisti* Uporabljajte za solnčenje dr. Kmetovo mazilo LN OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah in drogerijab po 10 Din. Lf8Xd6 Ta8—d8 Sc6—d4! ! 12. Sb5—d64- 13. Dd5Xd6 14. Dd6—a3 15. Da3—b2 --- Na 15. Da3Xa5? sledi seveda Sd4—c.* mat. 15 .------Le6—f5 Grozote! 16. Lcl—d2 Sd4—c2+ 17. Kel—dl Sc2—a3 18. Db2—b4 Da5—d5 Ponosni Španec nima respekta. 19. Tbl—b2 Dd5Xhl Nesrečni Tartakower se je seveda vdal. * Opozoriti moram na naslednji preprosti problem, ki je zelo poučen. Avtor mu je neki Nemec. Problem zahteva mat v 4 potezah, je pa očividno lahek. Ravno zato ga prinašam. Lahki problemi so najbolj poučni. Črna vojska je v očividni stiski. Kralj in lovec se ne moreta premakniti. Toda, če jima beli da duška, boste rogovilila. Beli skakač in bela trdnjava tedaj vežeta, ste pa hkratu vezana. Kako naj tedaj bel* uspe. Mat more dati le s figuro. Beli: Kg2, Tbl. Se4. Črni: Kel, Ldl, d4, e2, g3. 8 7 6 5 4 3 2 1 if W% Wm WB m wm fl ir ' ^ mm SSS//7/7A B«««,. 1 ŠH mk m a ■ p BK Jjj m jgj 1! H 13 i IS dbiH H1 mJLm d bed f g h Mat v štirih potezah. Skakač bo očividno dal mat. Trdnjavi bi morala obiti šahovnico, da bi udarila na hI z matom. Medtem pa bi odskočil črni lovec in odprl svojemu kralju pot na prosto preko dl in c2. Skakač bi lahko preko g5 dospel na f3 in. tam udaril. Toda polje d2 mora ostati pod nadzorstvom. Preko tega polja bi črni kralj takoj ušel. To je prva težava. Črni nima druge poteze, nego s kmetom na d4. V dveh potezah bo edini prosti ^rni kmet dospel na d2 in tem zaprl lastnemu kralju vrata. Rešitev problema se že svetlika. Poskusimo tedaj: 1. Tbl—cl? d4—d3 2. Tel—bi (al) d3—d2 3. Se4—g5 črni je pat. To je druga težava. Ta resnejša težava tvori jedro problemu. Kako jo bo odstraniti? Takole: 1. Tbl—al! d4—d3 2. Tal—cl! d3—d2 3. Se4—g5! --- Črni sedaj ni več pat, ker lahko toica trdnjavo. 3 .------d2Xcl in postane poljubna figura. 4. Sg5—f3 mat. Zelo lična konstrukcija! Stanko Janež: Pot v prostost Peter Rupar je bil človek brez poklica in je živel kar tako iz dneva v dan. Vsepovsod, kamorkoli je šel, so se pred njim zmerom znova odpirale ceste in ga vabile s seboj. Nikjer ni bilo zapisanega njegovega imena in nihče ni vedel zanj, kako živi in ljudje se za to tudi niso dosti zmenili. Imeli so tako dosti drugih skrbi, Peter Rupar pa je tudi lahko shajal brez njih. Tudi on je mogel kdaj vrniti milo za drago. Prav za prav ni bil njegov namen, da bi kršil zakone, samo tu pa tam je komu kaj zabrusil v obraz, za kar je potem moral dajati odgovor. Ljudje se tudi niso vprašali, ali jjma prav. Tako je vendar bilo: Peter Rupar naj molči! Jutro je pravkar posijalo z vsem žarom na ulice in visoke zgradbe, na katerih se je odbijal solnčni sijaj kakor raztreseno zlato. Na ulicah je bučalo življenje, prelivajoče se kabor veletok. Velika, dvokrilna jetniška vrata so se pravkar odprla: Peter Rupar je spet s polnimi prsi zadihal sveži zrak, obstal je za trenutek in se nasmehnil samemu sebi: »Prost! Prost!« Ni mogel verjeti: ljudje so se mu zdeli kakor lutke; vozovi, avtomobili, vse je Kilo kakor velik avtomat, ki ga poganja elektrika. Bili so resni obrazi uradnikov, ki so hiteli sem in tja, mimo je s strumnim korakom prišel general in spet šel dalje. M se zmenil zanj. Tu je bilo življenje. Zdaj je samo gledal, ali je vse to res. Od nekod je spet začul vesel človeški smeh, kakor da bi se utrgal z gramofonske plošče. Čisto blizu je slišal glasove, vendar pa so se zdeli, kakor da bi prihajali iz daljave in bi jih prav zdajle nalašč oddajali zanj. Poslušal je hoditi, počasi je stopal in skušal uživati vsak svobodni korak. Vsaka stopinja mu more biti zdaj novo doživetje. V resnici — šel je tako rekoč sam od sebe, nekaj neznanega, tujega, velikega mu je premikavalo noge. Da, stopal je sicer še negotovo, toda polagoma se privadi. Zdaj se je zavedal, da gre in ta misel ga je prepredla vsega — to, da zdaj gre in morda ne preneha nič več hoditi. Dalje — dalje. Pod seboj je sipet začutil tlak in zdaj je spet lahko slišal svoj lastni odmev in videl svojo senco: al! je to v resnici Peter Rupar? Obraz se mu je nasmehnil v neznani bolečini. Črte na obrazu in čelu so se mu poglobile in podaljšale. Ustnice so se mu trpko skrivile, kakor da bi hotele vsakega od teh tisočev, ki se tako avtomatično gibljejo, govore in žive, vprašati: »Zaikaj? — Čemu?« Vprašdj se je zvijal in se spletal ▼ bič, s katerim bi vsakega od teh tisočev oplazil čez obraz: »Odgovori! — Zakaj?« Peter Rupar je zaman čakal odgovora, pa če bi noč in dan vpil svoj, zakaj! Ulica in ljudje so bili nemi in njegov — zakaj ?— je počasi zamrl v podesetor-jenem hrupu in njegov korak je postal prav tako avtomatičen, brezčuten, nem. Ko je odhajal, so vsi prepadlih obrazov gledali za njim. Videli so, da odhaja — da odhaja neznanokam, daleč od njih. — On odhaja — so si govorili. Ko je odšel, so vsi obmolknili in obstali kakor nemi. Ostalo je prazno eno mesto. Kdo neki pride zdaj? Tu pride zdaj čisto tuj, nepoznan človek; vsi so se privadili drug drugemu, zdaj pa je vsakemu, kakor da bi mu s kleščami od telesa odtrgali kos živega življenja. Samo za oknom je bila jablana že vsa v cvetju —. Sicer ni bilo nič posebnega. — Zadnjikrat ga je obiskala Laja. Čutil je, kako ji pod tenkim plaščem utripa sveže telo. Kako ji vznemirjeno po-drhtevajo njene bele roke, kako so še zmerom mehki njeni svetli lasje. Bila je hladna in nedostopna kakor stene naokrog. Povedala je, koliko je morala zavoljo njega prestati in da je poskusila iz obupa celo samomor s plinom. Ta trenutek se je potvarjala in lagala. Potem — je rekla — je poskusila nanj pozabiti, čeprav težko. Zdaj je prišla po slovo. Naj ne zameri! Kaj je še hotela reči — da se je pred nekaj dnevi poročila in je zelo srečna; v kratkem odpotujeta z možem v Nico. Na poročno potovanje! Da, na poročno potovanje, kaj je to neki takega! — je rekla. — Zbogom! — — Zbogom! — Videl je, kako je odšla: mirno, kakor da se ni nič zgodilo in njeni svetli lasje so dišali po dozorevajoči pšenici. Zdaj je bil spet prost. — Prost! — Zdaj je bil spet človek, z obema nogama je stal sredi življenja in zdaj je samo gledal in se čudil vsemu, kar ga je obdajalo. V duši mu je vstalo novo upanje; tisto malo, ubito, izgubljeno upanje, ki je tlelo prav na dnu kakor mala, neznatna iskrica, se je razgorelo v nov plamen. Zdaj pojde, si ie govoril, tudi na konec sveta. Da, na konec sveta, a zdaj je tako neskočno utrujen. Oči so mu zasijale polne življenjskega žara in zdaj bi moral hoditi, samo hoditi, venomer dalje. Peter Rupar je obstal pred nalepljenim časopisom. Velike, še mastne črne črke so vpile vanj, ga grizle v dušo. Ničesar ni razumel: Šport, Filmi, Politika, Samomor blagajnika, Velika rudniška nesreča, Nova vojna na Daljnem vzhodu, Cesarstvo Mandžurija, Farmarska stavka v Ameriki, Pariz gori... Solnce je pripekalo. Črke so plesale in se pre-kopicavale — kakor klovni v cirkusu. Lija na poročnem potovanju —. Kar tako je še pogledal na zadnjo stran. Mali oglasi: Službo dobe. Kapital. Sobe. Dopisi in črno obrobl jeni pa rte. Nič novega. Peter Rupar je napravil prostor drugim. Potem je šel skozi drevored, dalje skozi gozd — na polje. Nad glavo mu je zakrožila kanja. Sinjina neba je bila razgrnjena prav nad njim in vsepovsod je ležala zemlja, mirna, zleknjena kakor od dela utrujena žena. Petra Ruparja je obšlo poželenje, da bi prav tako legel nanjo, da bi prav tesno k nji pritisnil svojo glavo in zaspal. Zdaj bi legel in zaspal s tistim svinčeno težkim, vse-uspavajočim spancem, ko vse umre in izgine neznano kam. Ta trenutek se je zavedel, pretreslo ga j« kakor mraz in vprašanje se mu je z vso ostrino noža zarezalo prav do srca: — Kam? — Ne, ta trenutek tega prav zares ni mogel vedeti —. Zakaj se utrudimo? Snov, ki utruja — Utrujenost brez dela in pri Navajeni smo sicer, da smo zvečer po bolj ali manj napornem dnevnem delu utrujeni, čudimo se pa, da se nas takšna utrujenost loti čestokrat na videz brez vna-njega vzroka tudi čez dan. Ali ni sploh presenetljivo, da se utrudi vse telo, čeprav so delale samo posamezne skupine mišic? Poleg tega nas telesno delo utruja tudi duševno in narobe. Edina razlaga za te pojave je v tem, da nastaja utrujenost po prehodu nekih snovi v splošni krogotok. Te snovi poznamo. Je to snlečna kislina, ki nastaja ob vsakem naporu in povzroča neke spremembe v sestavi mišične beljakovine. Pri zelo napornem delu se njena količina v krvi včasi pode-setori. V času odpočitka se ta mlečna kislina uporabi za zgradbo življenjsko važnih delov našega organizma. Mlečna kislina pa ni edina kriva naše utrujenosti. Vedno je v zvezi z nekimi beljakovinskimi razpadnimi produkti, ki nam okisajo kri. Zaradi tega preokisanja se zmanjšajo normalne alkalične rezerve, ki v našem telesu predstavljajo nasprotni pol kislin. Samo pri športno izvežfoanih ljudeh se ne zmanjšajo v takšni meri. Znana alkoholna utrujenost nastane zaradi povečane množine ogljrKove kisline v alkoholu po razpadu alkohola. A tudi nedelo utruja, kakor delo, ki ga ne vršimo z veseljem — to utruja celo hitreje nego drugo delo. To si lahko razlagamo z nekimi procesi v možganih, pri katerih nastajajo utrujajoče snovi. Te vplivajo na živčne in skbovoljne ljudi bolj nego na zdrave. Živčni ljudje in lahko utrudljivi bi morali potemtakem bolje spati — a resnica je baš nasprotna. Vedeti moramo namreč, da spanje ne nastane zaradi utrudljivih snovi, temveč po izključitvi vseh vnanjih dražljajev. A živčni ljudje se teh vnanjih dražljajev ne rešijo teko zlahka. Če se dobro ne naspimo, se utrujajoče snovi ne odstranijo popolnoma iz telesa in učinkujejo še dalje. Včasi je prevelika utrujenost seveda tudi prvi znak bolezni. Pri bolnikih na srcu povzroči že najmanjše delo mnogo mlečne kisline, celo med počivanjem se lahko dogaja te prekomerna produkcija. To je v zvezi z motnjami v krvnem obtoku in v preosnovi. Isto opažamo pri bolnikih s povečanim krvnim pritiskom. A tudi osebe z zmanjšanim krvnim pritiskom se zlahka utrudijo, kar je pač v zvezi s pomanjkljivo prepojitvijo telesnega tkiva s krvjo, zaradi česar se utrujajoče snovi ne morejo odplaviti. Pri slabokrvnih osebah nastopa utrujenost zaradi povečanega razpadanja krvnih telesc, pri bolnikih na obistih prihajajo od tu škodljive snovi v krvni obtok. A že po navadnem nahodu se lahko počutimo trudne. To je kakor pri hripi in drugih kužnih boleznih zaradi tega, ker se presnova pospeši in s tem tudi razpadanje beljakovine. Vidimo tedaj, da nastopi utrujenost lahko neodvisno od dela. Seveda ni treba v teh primerih takoj misliti na težko bolezen, toda če utrujenost noče izginiti, tedaj nam ne more škoditi, da se damo po zdravniku dobro preiskati. V eni uri. •. se narodi 5450 ljudi, umre jih pa 4630; se poroči 1200 parov in se jih loči 85; napravi zemlja na svoji poti okrog sonca 1800 km; imamo na zemlji 4 nevihte in 1 potres; porabi mednarodna filmska proizvodnja .4-8 km filma; nasadijo 176 ton tobaka; popijejo na zemlji 1,960.000 1 vina, 700 tisoč litrov piva in 50 milijonov skodelic kave; pojedo 22,5 milijonov kilogramov krompirja, 3.8 milijonov kg mesa, 31 milijonov kilogramov kruha in dva in pol milijona jajec; razpošljejo širom sveta 114.000 brzojavk, 1.141,800.000 pisem, dopisnic, zavojev in drugih poštnih pošiljk, za katere porabijo za 5 milijonov funtov znamk. Venera v spalni obleki Revni umetniki iz Chicaga prirede vsako leto razstavo svojih del, ki jih postavijo na ogled v eni najprometnerjših ulic, da ne more nihče mimo njih, ne da bi jih pogledal. Tudi letos so priredili takšno razstavo, toda vmes so se vtaknile oblajsti ter odredile, da ne sme predstavljati nobena javno razstavljena slika nage ženske. Predsednik društva upodabljajočih umetnikov je nato naslovil na policijskega ravnatelja pismo, v katerem mu je dokazoval, da je to, kar se zahteva od umetnikov, nemogoča stvar. Zadeva je postala mučna posebno zaradi tega, ker je policijsko ravnateljstvo v svoji preveliki moralni vnemi odredilo, da se mora Velasquezova »Vojvodinja Alba« ogrniti s kimonom. Toda policijski ravnatelj je ostal to, kar je in se ni dal omajati. Odgovoril je predsedniku društva upodabljajočih umetnikov, da bi dal celo Milošlco Venero, če bi se pojavila v njegovem področju, obleči v hlače in spalno obleko. Seveda je povzročila ta polemika med umetniki in policijo mnogo veselosti in zabave. V slučajih zastrupljen.ja, povzročenega po zastrupljen ju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu je uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistveni pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staro preizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. »Franz Josefova« grenči-ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zgoreli nakit 21. maja 1927 je stopila v brzi vlak Si-rakuza - Rim princema Nives Leyen Ruffo. Najela je spalni oddelek, ker se je hotela odpeljati po daljšem bivanju v Italiji k sorodnikom v Monakovo. V bližini postaje Montecompatri pri Rimu pa se je vlak nenadoma ustavil. Izbruhnil je ogenj. Požar je dosegel tudi vagon, v katerem se je vozila princesa Nives Le-yen. Uničil je vso princesino prtljago, tudi nakit, ki ga je imela pri sebi. škodo, ki ji je s tem nastala, je označila z 800.000 lirami. Princesa je zaradi tega vložila 7. decembra 1927 proti Mednarodni družbi spalnih voz pri rimskem sodišču tožbo, v kateri je zahtevala imenovano odškodnino. V prvi instanci je propadla. Pritožila se je na ka-sacijsko sodišče, ki je izjavilo, da je vjflcjic utemeljen in pravilen. Tožiteljica je bila zaradi tega pozvana, naj iznova toži v Fi-renzi. Tamkajšnje sodišče je odredilo razpravo in ugodilo v celoti princes in im zahtevam. Mednarodna družiba spalnih voz je bila obsojena na poravnavo Škode in na plačilo vseh stroškov. V imenu svete Filosteje Kako sta nabrala dva romunska kmeta denar za prvo silo In kaj se je zgodilo z njima Te dni ste prišla v romunsko naselbino Dridu (pri Bukarešti) dva kmete iz neke sosedne občine ter razglasila ljudem, da se jima je v sanjah prikazala sveta Filo-steja ter jima naložila, naj gresta v Dridu in molita za dež. Obenem jima je svetnica razodela, da bo Romunijo v kratkem razdejal potres. Naivni vaški prebivalci so verjeli kmetoma in so začeli zanju zbirati denar, ker so ju smatrali za svetniška posrednika. Nabrali so 2000 lejev. Naselbina se je zaradi navzočnosti obeh kmetov tako razburjala, da jima ni dala miru ne podnevi ne ponoči. Vaškemu župniku in učitelju, ki sta dopovedovala ljudem, da imajo opraviti s prekanjenima sleparjema, ni hotel nihče verjeti in prav malo je manjkalo, da niso začeli va-ščani opominjevalcev oblegati ter jih pobiti s kamenjem. Po težkem boju s kmeti se je posrečilo orožnikom prijeti oba sleparja, ki ste si umela izvrstno zavarovati hrbet. 200 kmetov se je namreč odločilo, da ju bodo branili pred oblastjo in prišla so z grabljami. kosami in drugim orodjem, da bodo napadli vsakogar, ki bi se skušal svetniškima posredovalcema približati z neblagim namenom. Orožniki so se polastili sleparskih kmetov samo na ta način, da so dopovedal! množici, da hočejo odvesti svetniška posrednika k patrijarhu, ki bo govoril z njima. Kljub temu pa so se vaščani pozneje uprli ter so morali zapreti kakšnih 200 kmetov. Največji — najmanjši Na letošnji razstavi svetovnih znamenitosti v Chicagu lahko občudujejo obiskovalci največjega in najmanjšega človeka Kuhinjska romantika Ljubezen ne gre samo skozi želodec V angleški grofiji Shropshire je umrla kuharica Margery Hannahova, tajna žena slovečega londonskega advokata Johna C. Kirbyja. Ta poroka je zbudila pred vojno v Londonu toliko pozornosti, da je vsa angleška javnost govorila o njej. Margery Hannahova je bila pri Kirbyju za kuharico, kljub temu pa ni mogoče trditi, da jo je vzel Kirby za ženo zaradi ljubezni, ki gre skozi želodec. Po sredi je bila skoro neverjetna igra romantike. Mr. Kir-by, ki je umrl pred svojo boljšo polovico, je opisal zgodbo svojega zakona v oporoki, ki jo je ostavil potomcem. V oporoki pravi: »Pet in štirideset let sva se ljubila, kakor se nista morda še nikoli ljubila moški in ženska. Večkrat sem skušal to stvar razložiti očetu, ki je ni mogel razumeti. Potem sva se poročila pri njenih sorodnikih. Nikoli mi ni hotela biti več nego služabnica. Od časa do časa mi je izročala svoje prihranke, ki sem jih potem na njeno ime naložil v banko. Obračuna o svojem premoženju pa ni nikoli zahtevala.« V Londonu ni hotela živeti, rajša je šla v Shropshire, in Kirby je izbral vsak prosti trenutek, da.je ostavil pisarno v Londonu ter pogledal k njej na kmete. Tam sta pila skupno čaj in prigrizovala kekse, katere je znala Margery tako imenitno speči. Advokat ji je pri tem čital romane in povesti, katere je ona z vnemo poslušala. Na sprehodu pa ji je moral imenovati imena dreves, rastlin, ptičev ter ji pripovedovati o vsem, kar sta srečala. Ta kuharica, pravijo angleški listi, je bila poosebljena poezija, o tem pričajo tudi njeni verzi. Ena njenih pesmi, ki jih je zapustila, se glasi; Služkinja Margery Pravijo, da si preprostega rodu, da nosiš obleko iz potiskanega kafcuna, da skrivaš svoje lase pod avbo, da si okorna in ne moreš biti lepa, služkinja Margery. Pravijo, da imaš velike roke in na njih žulje, da tvoje zapestje in tvoja laket nista ustvarjeni za okras. Pravijo, da ne umeš odpuščati, da si zabita, kajti 'vselej, kadar zineš, poveš to, kar znaš, kakor razumeš sama od srca. Talko govorijo o tebi: da se ne umeš kretati po pravilih bon tona, da nimaš duha, ker si preprosta ženska, služkinja Maigery. A če bi te videli, kako se sklanjaš nad kuhinjskimi lonci, kaj bi dejali potem? Jaz pa jim povem, da so se pametnejše od mene sklanjale nad ognjiščem. Dekleta, ki ljubijo siromake, naj ostanejo siromašna. Ker morava že oba delati, ie pač najboljše, da delarva skupaj, on z glavo, jaz z roko, služkinja Margery. Tukaj so ga ustrelili Vila generala Schlelcherja v Nen Babelsbergu pri Berlinu, kjer so pred tednom dri ustrelili bivšega nemškega kancelarja in njegovo ženo Boksar in filmska zvezdnica Brutalnost svetovnega boksarja je odbila ljubezen, ki mu je že bila obljubljena v zakon Margareto Sullavanovo, znano ameriško filmsko divo, so v zadnjem času videli skoro izključno v družbi boksarja Maksa Baera, ki sd je v zadnjem času priboril naslov svetovnega mojstra. V Hollywoodu, kjer imajo čas za vsakovrstne čenče, so zaradi tega odkrili, da bosta zaljubljenca vsak čas objavila svojo zaroko. Zek. ofc. Zora voda proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od higijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeti siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL ZAGREB, Radiceva (Dnga) ulica 32 Pri naročilu navedite vašo naravno barvo las. 63 Mifss Sullavan je baje postavila samo en pogoj: da mora Baer premagati Camero. Pod tem pogojem je bila baje priprav4Jefr*a takoj postati njegova žena. Na dan spopada med svetovnima tekmovalcema si je preskrbela Sullvanova sedež v prvi vrsti, tako. da je videla vsak gib v ringu. Baer je, kakor znano, Italijana gladko premagal, še preden pa je bdi razglašen rezultat, je filmska zvezdnica zapustila dvorano. Pravijo, da je bila ta-» ko preplašena zaradi Baerove agresivnosti, da ni hotela boksarja nita sprejeti. »Ko sem ga videla v ringu,« je izjavila, »sem spoznala, da Baer ni mož. kateremu bt mogla postati žena. Niti sence ni v njem kavalirstva, ki mi ga je vedno izkazoval. Boksanje je lahko tudi eleganten šport in ni treba, da se konča vselej s strašnim pobijanjem!« Baer pa ni bil, tako poročajo, s tem prav nič zadovoljen, čakal je Sullavanovo pred stanovanjem, prežal nanjo pred ateljejem in je slednjič angažiral vojlsko detektivov. Medtem, ko mu je šila ljubezen na živce, se je ves Hollywood smejal, Sul-lavanova pa se je čutila ponižano kakor še nikoli v življenju. In tako se je razdrla zveza, ki je veljala že za sklenjeno in jO je imelo potrditi samo še svetovno prvenstvo v — brutalnosti. Skrivnostne tatvine v banki Kako je detektiv rešil glavnega blagajnika in razkril nenavadno tatico Forbes. glavni blagajnik Banke of Illinois v Chicagu, sd je že dolgo belil glavo z vprašanjem, kam izginjajo bankovci iz njegovih predalov. Da bi imel tatu v svojem oddelku, je bilo izključeno. Kajti Forbes je skrbno zaklepal svojo soho. tudi če se je odstranil samo za trenutek časa. V ostalem pa je ležal njegov prostor zelo visoko v oklopnem nadstropju, obdanem z vsakovrstnimi varovalnimi napravami zoper tatove in vlomilce. Edino, kar je mogel Forbes ugotoviti, je bilo dejstvo, da so bile izvršene tatvine v njegovem oddelku vselej v opoldanskem času. ko je odhajal za pol ure na obed. Zato je velel ob tem času svoja vrata zapreti z dvojnimi zapahi. Navzlic temu so blagajniku še vedno izginjal? bankovci po pet, deset in sto dolarjev. Nekaj časa je Forbes kril primanjkljaje 'n 6vojih prihrankov. Ko pa so se tatvine množile, je stvar ovadil policiji in jc najel posebnega detektiva, da je pazil na urad v njegova odsotnosti. Tudi detektiv, ki je skrbno pregledal okna in vrata, ni mogel nikjer odkriti niti najmanjšega sledu o tatovih ali vlomilcih. Po daljšem opazovanju je prišel do zaključka, da se more vtihotapljati tat v blagajniški oddelek samo skozi okno, ki je bilo v vseh poletnih mesecih noč in dan odprto. Tako se je detektiv namenil, da bo začel opazovati pred vsem okno. Pocenil je v kot in kmalu se mu je posrečilo rešiti uganko, ki H ni mogel Forbes nikakor priti do dna, 2e drugi dan opazovanja je detektiv ugotovil, da prileti k oknu bkgainiškega oddelka pisana papiga, ki pobrska s svojim kljunom tudi po Forbesovi mizi. Kmalu je detektiv zalotil papigo v trenutku, ko je potegnila iz svežnia bankovcev nekaj primerkov ter odletela z njimi. Papiga jo je Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Žabja olimpijada v Kaliforniji Iz dežele neomejenih možnosti prihaja vest, ki dokazuje, da Američani ne nosijo zastave samo v tehniki, temveč tudi v pogledu izbere zabav, ki krajšajo čas prebivalstvu novega sveta. Pred kratkim so priredili v Kaliforniji »žabjo olimpijado«. Za prvenstvo se je borilo 262 žab, ki so imele 23.000 gledalcev. žabe so tekmovale v skokih in zmagala je žaba, ki so ji dali Američani vzdevek »general Grant«, ker je skočila — kakor pripovedujejo poročila — v višino 3 m 72 cm. Iznenadenje občinstva nad tako spretnim skokom je bilo seveda velikansko. Vsi so namreč pričakovali, da bo najvišje skočila druga žaba, ki pa se je dvignila samo 2 m 87 cm v višino. Američani so našli za ta uspeh tudi primerno opravičujoče razlago. Dognali so, da je ta žaba v trenutku, ko je bilo treba pokazati vso umetnost v skakanju, dobila krč v nogo. Kakor pri vseh podobnih tekmah v Ameriki, so tudi pri tej tekmi stavili gledalci visoke vsote. Na koncu produkcije je nastal strašen hrup, ker so zmagali samo trije, ki so stavili na »generala Granta«. ubrala naravnost k svoji gospodinji, ki jo urno zaprla okno za ptioo. Preiskava je bik zdaj lahka. Detektiv je naprej ugotovil, da je bik papiga, preden, jo je kupila njena sedanja gospodinja, last nekega lajnarja, ki jo je zdresiral tudi za izbiranje horoskopskih lističev iz svoje škatie. Ko je gospodinja dobila papigo, jc nekega dne odletela z doma in se kmalu vrnila — z bankovci v kljunu. Gospodinja je bila vsa vesela, da je prišla na tak način do denarnega vira in je papigo vselej, kadar j>i je prinesla denar, nagradila s koščkom sladkorja. Seveda si je papiga to dobro zapomnila in je dobičkanosne polete rada ponavljala. Sčasoma je napravila Forbesu takšno škodo, da je mož malone obupal. Seveda je gospodinjo prijela policija in vtaknila pod ključ, da ne bo brez potrebe še dalje pošiljala papige na denarne ekskurzije. Gospodje! Moderni vzorci blaga za letne obleke so dospeli. Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri Drago Schwab, Ljubljana ANEKDOTA Neki angleški zdravnik pripoveduje ^ svojih spominih naslednjo anekdoto: V dobi angleške kraljice Viktorije je ostavil ki slovit kirurg, profesor oxfordske univerze, na vratih svoje predavalnice listek z napisom: »Današnje predavanje odpade, ker je bil profesor pozvan k postelji Nj. Vel. kraljice«. Pod te besede je neki dijak pripisal: God save the Queen!« (Bog čuvaj kraljico). VSAK DAN ENA Zahvala rešitelju »Od srca se vam zahvaljujem, da ste ote-li mojega sina sigurne smrti v vodi, sama prosim, da mi še poveste, kje je ostalo nje« govo pokrivalo?« Športni drobiž Berlinska olimpiada Irmed 55 držav — Egipt in Palestin. sta fcili povabljeni mrknadno, ker sta bila njuna olimpijska odbora oficiekio priznana ie!e na zadnjem zasedanju mednarodnega olimpijskega odbora v Atenah — se je do-zdaj prijavilo za udeležbo na olimpiadi 1936 32 držav, in sicer Aigentinija, Avstralija, Belgija, Bolgarija, Danska, Nemčija, Estonska, Finska, Francija, Grška, Holandska, Indija, Italija, Japonska, Jugoslavija, Kanada, Kolumbija, Latvija, Mehika, Novi Zeland, Norveška, Avstrija, Filipini, Poljska, Portugalska, Rumunija, Švedska, Švica, Španija, Češkoslovaška, Turčija m Madžarska. Priprave za olimpiado v Berlinu živahno napredujejo. Terenska dela na tleh starega dirkališča v Grunewaldu in za dohode na stadion se bližajo zaključku, tako da se v velikih obrisih že vidi mogočni obseg velikih športnih naprav, ki jih je Berlin pripravil za svojo olimpiado. Seveda so potrebne še razne stavbe, dovozne ceste tia do primernih komunikacij z mestom, številne naprave za razne posebne športne panoge (veslanje, streljanje, kolesarstvo in druge), ki bodo večjidel izven pravega športnega foruma. Olimpijsko vas v Doberitzu bo začelo graditi vojaštvo še v jeseni. Stavbe h^do zgrajene tako, da bodo ostale tudi pozneje kot okrevališče za letno in zimsko dobo. Vas bo imela tudi svoj športni prostor in krite prostore za treninge. Kolonija bo zgrajena v slikovitem predelu v okolici Berlina, tako da jo bode lahko vzljubili inozemci, pa bo pozneje všeč tudi domačinom, ki bodo hoteli tja na odmor. Glede sporeda olimpiade na zadnji seji olimpijskega odbora niso bile sprejete posebno važne spremembe. V prvem tednu bodo torej tekmovanja v lahki in težki atletiki, modernem petoboju in streljanju, v drugem tednu pa v plavanju, telovadbi, boksu in rokoborbi. V obeh tednih bodo gledalci lahko sledili tekmam v veslanju, sabljanju, nogometu (?), rokometu in ho ckevu. Nerešeno je še, kaj bo z nogometom. Nemct bi seveda radi organizirali •nogometni turnir, ker si ž njim obetajo Se mnogo več gledalcev kot sicer. Predtek-tne naj bi bile po njihovem po raznih berlinskih igriščih, odločilne in končne tekme pa v stadionu. Končno besedo o tem bo imela še Fifa in najbrže tudi oni, ki so dozdaj organizirali nogometne prire-iditve v sličnem obsegu. V okvirju olimpijskih dni v Berlinu bo rtamkaj tudi več velikih športnih kongresov. Tako je mednarodna amaterska bok-saška zveza že sklenila, da bo imela svoj kongres dne 8. avgusta 1936 v Berlinu. Prav tako bosta v tistih dnevih zborovali rr nemški prestolnici tudi mednarodni zve-izi plavačev in rokometašev. Predsednik organizacijskega odbora je v ostalem povabil vse mednarodne športne zveze, naj takrat skličejo svoje kongrese, kar bodo po večini najbrže tudi sprejele. Mednarodni nogomet v številkah Finalna tekma za svetovno nogometno prvenstvo v Rimu dne 10. junija je bilo 3333. mednarodno srečanje nogometnih moštev. V zvezi s tem niso nezanimivi nekateri podatki iz zgodovine mednarodnih teker : Prvo mednarodno tekmo sta odigrali enajstcrice Anglije in Škotske leta 3872. Na celini je bila prva mednarodna tekma dne 12. X. 19U2 na Dunaju, in sicer med Avstrijo in Madžarsko. Tretja takšna tekma je bila šele dve leti pozneje, in sicer med Belgijo in Francijo. Pozneje je bilo teh srečanj zmerom več, toda do začetka vojne vsega le komaj okrog 300. Vse ostale mednarodne tekme so bile odigrgfe v povojnih letih. V konkurenci je bilo v teh tekmah 53 držav; na prvem mestu je kajpak domovina nogometa Anglija s približno 300 tekmami. Na celini vodita Avstrija in Madžarska, ki sta tudi prvi počeli nastopati s to igro izven domačih mej. Finski atleti v boju z Norvežani V \Viborgu so se srečali finski in norveški lahkoatleti, kjer so Finci zmagali s 108 : 65 točkam. Nič manj kot 14 prvih mest so zasedli v 16 disciplinah. Podrobno: 100 m: Strandvall (F.) 11; 400 m: Strand-vall (F) 49.3; 800 m: Johannsen (N) 1:56; 1500 m: Virtanen (F) 3:58; 5000 m: Asko-Ja (F) 14:41.4; 10.000 m: Salminen (F) 31 M.2; 110 m z zaprekami: Sjostedt (F) 15.3; 400 m z zaprekami: A. Jarvinen (F) 53.9; skok v daljino: O. Berg (N) 7.03 m; skok v višino: Kotkas in Periisalo (oba F) 1.94 m; skok ob palici: Lindroth (F) 4 m; krogla: Kunsti (F) 14.80 m; kopje: M. Jarvinen 75.62 m; disk: Lampi (F) 45.69 m; kladivo: Finnila (F) 46.03; švedska štafeta: finska 2:01.8. Zaslužni športni mojstri To je častni naslov, ki ga je sklenil deliti svet ljudskih komisarjev v sovjetski Rusiji zaslužnim športnikom. Dosedaj je bil priznan ta naslov 22 športnikom, in sicer najboljšemu drsalcu Melnikovu, naj-spretnejšemu nogometašu Butusovu, najboljšemu igTalcu hockeya Selinu, rekorderju na kratkih progah Deminu, rekorderju na dolgih progah Maksunovu, najboljšemu rokoborcu Bezrukovu (to ime je pač najmanj primerno zanj!), najboljši plavačici Šumi ni, najvstrajnejšemu smučarju Vasiljevu, odličnemu strelcu Ryžo-vu. teniškemu prvaku Kudravcevu. šahistu Romanovskemu in še 11 rekorderjem in rekorderkam v raznih športnih panogah. Anglija v Fifi? Na letnem zasedanju angleške nogometne zveze se je mnogo razpravljalo o letošnjih neuspehih angleškega nogometa na celini. Sklenjeno je bilo, naj se v bodoče odigrajo vse reprezentativne tekme bolj v začetku sezone, ko so vsi igralci še popolnoma v formi. Končno je bil sprožen tudi predlog, naj bi se Anglija čimprej vrnila v Fifo, ker je le tako mogoče, da bi prišla spet do besede v svetovnem nogometu. Zaenkrat o tem še niso sklepali dokončno, zdi pa se, da je večina odločilnih faktorjev le za to, da bi Anglija spet vstopila v svetovno nogometno organizacijo. Morda pa je zdaj Angležem le žal, da niso vsaj nekoliko posegli med letošnje dogodke na nogometnih igriščih po sončni Italiji in spravili — če že ne zmag — pa vsaj nekaj denarja in reklame. Letošnji nogometni prvaki Po odločitvi v Nemčiji, ki je potisnila moštvo slovitega IFC Niiraberga na drugo mesto, so znani že skoraj vsi letošnji nogometni prvaki, in sicer v Belgiji Union St. Gilloise. na Danskem Boldklubben 93 iz Kodanja, v Nemčiji FC Schalke 04, v Angliji Arseaial iz Londona, v Franciji FC Cette, na Holandskem FC Koog, v Italiji 'Juventus iz Turina, v Jugosla\>iji BSK iz Beograda, v Luksemburgu Spora, na Norveškem Mjoendalen Idrottsforening, v Avstriji dunajska Admira, na Švedskem Hal-sin^borg I. F., v Švici Servette iz Ženeve, na Škotskem Glasgow Rangers. v Španiji FC Madrid, na Češkoslovaškem praska Slavija ter na Madžarskem Ferenczvaros iz prestolnice. 1500 m: 3:48.5 Ameriški srednjeprogaš Phil Bonthrom je dosegel nov svetovni rekord v teku na 1500 m s časom 3:48.5. Dosedanji rekord brani Francoz Ladoumegue s 3:49.2; lanske jeseni je to pTogo pretekel Italijan Beccali v boljšem — teda še ne priznanem — času 3:49. LEPE OČI dolge ln debele trepalnice, to so največja Iskra božanske žene. Znana pariška lepotica in filmska zvezda gospica LUetU Lanvin se zahvaljuje ta svoje uspehe in slavo samo uporabi RiVOLI TEINTUR za porast trepalnic. — To je v Parizu odlikovana in nenadomestljiva specijaliteta prve vrste, po kateri postanejo Vaše trepalnice dol;?e in debele. Uporaba je enostavna po navodilu in oči Vas prav nič ne pečejo Dobiva se v črni ali rujavi barvi, garnitura 25 Din. Priporočamo tudi ostale RIVOLI specljalitete: par-fumirano rdečilo Fard po 12 in 8 Din. Svinčnike za obrvi fine Hirdtmuth, ki se ne lomijo; Din 10. Spe-ciialno pomado proti pegam, z garancijo 20 Din. — Depilaioir za odpravljanje nadležnih dlačic 18 Din in 28 Din. Puder za poiepšav anje, v vseh barvah po 5, 10 16, 20 in 50 Din. RIVOLI specijalitete se dobe v vseh najboljših trgovinah, Urogerijah in lekarnah, a ti?., kjer jih ni dobiti, pošlje »Francuski magazin«. Osijek. 586 AKO ŽELITE, DA BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESEL dajte mu »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka. »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka. Deci 3 krat na dan po malo žličico okusnega »Energina«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. 1 steklenica Din 35.—. (Reg. S. br. 4787-32» Javna dražba Dne 9. julija 1934 ob 9. uri dopoldne se proda na javni dr?*1"1' ori sreskem sodišču v Radovljici KRASEN HOTEL NA BLEDU. Najnižji ponudek je: Din 565.762.—. Interesenti se vabijo, da se te dražbe udeleže. POTREBUJEMO cca 150 vagonov zdravih suhih bukovih drv (cepanic) brez okroglic in klad. (120 vagonov za Ljubljano in 30 vagonov za Maribor.) Ponudbe (tndi delne) z navedbo množine in cene za 100 kg, franko vagon, odpremna postaja je poslati na: NABAVLJALNA ZADRUGA uslužbencev državnih železnic v Ljubljani. 5829 Naznanilo! Cenjenim odjemalcem in slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo KROJAŠKO DELAVNICO iz Kamnika v Ljubljano, Pražakova ulica S, hiša Zadružne zveze. Tem potom se cenj. odjemalcem za sedanjo naklonjenost najprisrčneje zahvaljujem. Obenem se nadalje najtopleje priporočam za vsa civilna krojaška dela in uniforme, ki jih bom izvrševal po najnovejših krojih oziroma po želji cenjenih odjemalcev. Postrežba točna! Cene zmerne. Z vljudnim spoštovanjem ANTON KOSTA, modni krojač. 5846 Poslovodjo(injo) samostojnega, s kavcijo, za vodstvo detajlne trgovine specialnega predmeta galanterijske stroke v Ljubljani iščem. Fiksna plača in odstotek od doseženega bruto prometa. Ponudbe z referencami, fotografijo najkasneje do 10. julija na ogL odd. Jutra pod »Dobro nameštenji 58 e« 49 MODERNO ŽENSKO KROJENJE Najbolj razvito tehniko, po najnovejšem okusu in modi razjasnjuje popolnoma angleško in francosko krojenje naša strokovna knjiga, ki bo te dni izšla iz tiska. Začetniki se lahko in sigurno nauge tega najmodernejšega sistema, a izvežbani strokovnjaki dobe odgovor na celo vrsto strokovnih vprašanj. Proučavanje te strokovne knjige je več vredno kakor kak tečaj in je vam stalen svetovalec v delovnem času. Zahtevajte prospekte! »KROJA C«, strokovni list za krojače, Novi Sad, Cara Dušana ulica štev. 37. prvovrstnega namiznega in to: belega, črnega, ružice in rizlinga ima naprodaj na drobno in na debelo po ceni od Din 3.50 in višje Fruškogorska vinogradarska in vočarska zadruga v Irigu (Srem) 5750 tr mM b- samo KmdsIO GLAZblLA ker> so najpopolnejša in najcenejša, ppavijo tisoče in tisoče mojih stranka Violine ©d&n 77.-^1 Havajske gitare. Gitare - -746.- « gklavtpske harmonike. Mandoline - - 98,- - \saksofoni. tpoblje m td. Harmonike-73.- - I po najnižjih cenah. MA3VBČOAL DOJ^tAČj\ STROKOVNO ODPOSMTtA TVRDKJi GZ-AZBILA KRALJEVSKI OVORNI DOBAVITELJ f.SCHNEIDER PROIZVOD GLAZBIZ. IN POTREBŠČINA (mRBB, Nikotičeva ul. 12./c. ZAHTEVAJTE CENIK Zoper Izpadanje las in prhlfal, ne napravi mastnih las in ima prijeten duh. Priporoča ae za vodno in trajno ondula-cijo. Pčtrole Haltii Priporočajo ga mnogi zdravniki. Prodajajo ga vse trgovine te stroke. Zastopstvo: H. MAYER IN DRUG, Zagreb. 154 „RAX" Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" SPONKE ZA ČEVLJE prištedijo DENAR IN NEVOLJO. Za Jugoslavijo: Bar Jovan, Sombor Kuharico eventualno kuharja z daljšo prakso, ki je zmožna voditi manjšo restavracijo v letovišču sprejmem takoj Ponudbe z zahtevkom plače na hotel „OZOM", Rog. Slatina. 5845 Zahvala. Ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga in očete JOSIPA FABJANČIČA kapetana I. klase v pokoju se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sočutje bodisi ustno ali pismeno. Posebna zahvala g. vojnemu svečeniku donu Ivi Maračiču, ki ga je v bolezni obiskal in tolažil ter mu nudil sv. zakramente, komandi mesta dravske divizijske oblasti, g. zastopniku in oficirskemu zboru zt. častno spremstvo, Jugoslovenski akciji, Narodni odbrani, društvu »Soča«, g. Edvardu Rošu za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu, g. Ivanu Cofu, upravniku pošte Ljubljana 2, in ostalemu uradništvu pošte in poštne hranilnice, gdč. Fani Srebot.ovi za njeno požrtvovalnost ob njegovi težki bolezni do poslednjih ur ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika obdarovali s cvetjem in ga spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 9. -t. m., ob 7. uri v cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 8. julija 1934. 5855 žalujoča soproga ln hčerki Ana m Manfa. Globoke žalosti naznanjamo, da je dne 6. julija 1934 po dolgem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere v Gospodu zaspala naša preljubljena soproga, mati, svakinja in teta BAUS LEOPOLDINA roj. Šibelija Pogreb nepozabne bo v nedeljo 8. julija 1934 ob 18.% uri iz hiše žalosti na Brdu 86 na pokopališče na Viču. Šimen, soprog; Marjan, Aldo, Bjan-ka, Bruno otroci; Angela, sestra; Vinko, svak, z otroci. 5857 £afivaCa Vsem, ki ste našega predobrega, ljubljenega soproga in očeta, gospoda Ivana Graiseri počastili na njegovi zadnji poti, ga obsuli z obilnim cvetjem ter nam izrazili svoje sočutje, se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku g. dr. Josipu Bežku za njegovo požrtvovalno nego in skrb za časa bolezni, vikarju g. dr. Simončieu za dušno tolažbo, načelniku gasilcev g. Francu Sajevicu. odredom in deputacijam gasilskih čet, godbi gasilske čete Šenčur ter gg. pevcem iz Kranja za ganljive žalostinke. Klane—Kranj, dne 8. julija 1934. Žalujoči ostali. 5783 -f rft* DOBRO IN PRIJETNO SREDSTVO ZA ZDRAVLJENJE ŽELODCA EN ČREVESJA za otroke in odrasle je prašek »Mag-na« purga. ker čisti brez bolečin, je prijetnega okusa, a obenem osvežuje in desinficira želodec in črevesje ter prepreča s tem težka obolenja. Ako zaužijete redno po vsaki jedi na konici noža v pol čašici vode prašek »Magna«, pospešuje to prebavo, odpravi odvišno želodčno kislino, zoprn dih iz ust, draženje k kolcanju, vzpe-havanje in zgago. Pomaga tudi pn katarju želodca in črevesja, bolezni .■jeter, želodčnih krčih, hemoroidih in čirih v želodcu. »Magna« prašek se dobiva v lekarnah. Zavojček Din 4.— . Reg. S. br. 1178-32 VPELJANO STARO TRGOVINO manufakturne in konfekcijske stroke s stalnimi odjemalci v centru Ljubljane zaradi bolezni ugodno oddam. Delno plačilo eventualno v vložnih knjižicah. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vp^ ljano trgovsko podjetje«. 5856 razumen trgovec (nli ugiba ttje bo oglaševal, ker ve, da ima le dnevnik z vedno polnim malim oglasnikom maso bupnomočnib čitateljev. „KARITAS" je izplačala cele zavarovane vsote v gotovini med drugim tudi ob smrti naslednjih članov: Dr. Raznožnik, zdravnik, Lož; Marko Julijana, Maribor; Slatinšek Anton, Brengova; Kralj Neža, Ljubljana; Kristanič Ivana, Maribor; Prevolnik Marjeta, Vojnik; Stanovnik Janez, žabja vas; Skumavc Frančiška, Hrušica, Jesenice; Zibler Frančiška, Tržič, itd. »KARITAS«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. 5848 VSE VRSTE manufakturnega blaga kupite po globoko znižanih cenah pri tvrdki NARODNI M A 6 A C I N SPLOŠNA TEKSTILNA D. D. LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 17. Globoko užalošCeni javljamo vsem prijateljem in znancem, da nam je po dolgotrajni, mučni bolezni umrl naš dragi papa, brat in stric, gospod Ivan žitnik mornariški podpolkovnik v pok. Pogreba predragega bo v ponedeljek, dne 9. t_ m, ob 17. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Celje-Poljčane, dne 7. julija 1934. Globoko žalujoči družini: ŽITNIK—PLZAK. 6341 t Naznanjamo žalostno vest, da je dne 6. julija 1934, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal naš dragi oče, stari oče in tast, gospod Matija Skuk železničar v pok. in hišni posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 8. julija, ob 16. uri na domače pokopališče. Divača-Ljubljana-Murska Sobota, dne 7. julija 1934. 5870 Žalujoče rodbine: Skuk, Eržen. CENE MALIM OGLASOM Po 60 pai za besedo, Din z.— davka za vsaa oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id i&6ejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa LMn 12.—. Dopisi in tenitve se zaračunajo po Din 55.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsaK oglas ud enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— sa besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znraeli za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ihili t ijUiti Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zantevate oo Oglasnega oddelka »Jutra« n;N * _ „ odgovor, priložite U1II J« ▼ ZHamKaiI. Vse pristojbine za male oglase ie plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Službo dobi beseda i Din. davek i Din za šifro ali dajanje na slova 5 U.n. Najmanjši znesek 17 Din Spretno frizerko smcKioo slov. in nemškega jezika, sprejmem v novo-otvorjen daaneki salon. — Ponudbe s sliko na naslov Josip Her-bst, brivski salon t Kočevju. 17889-1 Djevojčicu porjerljrvu, razvijena, 15 17 god., čerku željezni-ča-ra, režijskem kart-om tramm za ispoma-ganje. — Mje&to trajno, p.a-ča presna pogodbi. Predstaviti ee do 8. jula. — Mlekarstvo Ivanka Rosanae, Zagreb. Tkalčičeva ulica br. 80. 17917*1 Pek. poslovodjo eprejmem v dobro idočo pekarijo. Pismene ponudbe na naslov: Gumilc,: Janez, Gornja Lend«tva. 17854-1 Mlado žensko prikupljive zunanjosti, ki ima veselje do gostilne, sprejmem kot družabnico, za prevzem boljše restavracije v trgu Nauči se 'a-h-ko tudi kuhati. Potreben kapital 6—10.000 Din. — Hranilna knjižic« tudi dobra. 17855-1 Stavbnega strokovnjaka starejšega, iščem za pre-gi-ranje obračunov. — Ponudbe na 'Oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >ITpoko-jei inženjer«. 17S01-1 Delovodja Občina Koprivnik, stez Kočevski, razpisuje mesto pogodbenega uslužbenca s prejemki čl. 56. a. po uredbi o obč. uslužbencev za občine IT. krajevnega razreda. Prošnje s predpisanimi prilogami, pravilno kol-kovane je vložiti do 1. avgusta t. L pri občimi Koprrvnik pri Kočevlu. 17728-1 OdgojiteKica !ro:a vlada snpsko-hrva.t., oe-načk:m, po mo-gučnoeti i f-aneuskim jezicima, jugo-elov. državljanka, traži se b Novn Sad. za jednoar 6 godišnjesra dečke. Prednost {■maju d p*. učiteljice. Po-nnde na S^-hnnolka. oglasni ra-vod. Novi Sad. 17848-1 Trg. pomočnika delavnega, z neka. j kočije, sprejmem. Obširne ponudbe na Hinko Sax — Maribor, pod »Takoj t. 17939-1 Kroj. pomočnika sposobnega. za tirna velika de'a im po možnosti krojenja, ki pa dela t-udi vsa ko navadno delo, sprejmem v stalno slu-žbo. P!a ča po dogovoru. Gogala Jesenice. 17947- Saldokontista z večletno prakso. zmožnega korespondence tudi v srbohrvaščini, trgovsko naobraž-enega, sprejme veletrgovina. Lastnoročno pi same ponudbe ne ogla.sni oddelek >Jutra< pod šifro »Stalno 33«. 17730-1 Frizerka prvovrstna moč v trajni vodno-železni ondulacijl ter v mantkuri, dobi stalno službo. Nastop do 15. t. m. Ponudbe s plačilnimi pogoil na Kiraly, frizer, Murska Sobota 18013-1 Čevljar, pomočnika za šivano i.n zbito delo teT opa.nike. prvr»vrstnega sprejme Bla-ž Kimovec. Litija. 18014-1 Izvežban odv urad nik, ev. knjigovodja se začasno sprejme v Ljubljani za obračun konkurza evem-t. sta: no. Oferte s priporočili na oglasni oddelek »J-utra« pod »40«. 179914 Kot gospodinjo sprejmem Inteligentno mladenko, simpatično ln popolnoma zdravo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ravnatelj«. 17952-1 Nekaj dobrih profesorjev dobi dobro zaposlitev za počitnice. v Ljubljani. Ponudbe z navedbo predmeta na oel. oddelek »Jutra« pod »Dober pedagos«. 18103-1 Korespondenta »možnega slovenskega ra E 63 skesa ali hrvatskega trn nemškeca jezika v govoru in p;sav;. kateri ima tudi v ostalih tr-srovsk;h pisa rniškib pos' ih dobro prakso. spre:me tovarniško podjetje v Sloveniji. Sa-mo on> arospodje. ki so per-fefc-t.ni korespondent.i. naj npošljeio svoje ponudbe v ob-^h jezikih ter priložijo tudi sliko. ka^-er« se vrne. B3 ogl?s. oddelek »Jutra« ped značko »Korespon-dent« 17773-1 Gospodično perfektno v nemščini iščem za parfumerijsko trgovino. — Strokovna usposobljenost nI potrebna. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 18093-1 Posredovalnica Ogrmc potrebuje kuharice, služkinje, natakarice, ter naznanja. da se je preselila na Aleksandrovo ceeto 7/H. 18073-1 Osebo s kavcijo v gotovini ali knjižico Ba-novinske. sprejmem takoj za prevzem sadja. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Zadruga«. 18154-1 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta 8 Spredaj se je s strahoma utripajočim sr-fcem spustil na tla, 0b tisti strani vlaka, ki je bila odvrnjena od postaje. Na sredo se jc imel kam opreti z nogo, a skok je bil Vendarle precejšen. Hitr0 je vzel podplate f>od pazduho, ne da bi se ozrl. Prodajalca (ko) B 3000 Din gotovine sprejmem v trgovino živil. Ponudbe nA oglasni oddelek »Jutra« pod »Denar zasi-gs»ran«. 18074-1 Frizerko dobro izurjeno, z večletno prakso, sprejme salon Mra-k-ič v Mariboru, Cankarjeva ulic* 1. 18163 1 Dobro dekle pošteno in pridno, sprejme boljša manjša druž:n« v Ljubljani v sfužbo kot pomoč gospodinji pri vseh hišnih opravilih. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna, in stalna«. 18083-1 Sobarico marljivo dekle, ki zna tudi krojiti, išče Kukuljevič. Vidove« kod Varaždima, 17572-1 Poslovodjo za mesnico srednje starosti, prvovrstno moč, veščega vseh k me-arski stroki spadajočih del, dobrega nakupovalca ln sekača, z nekaj kavcije iščem. Resne ponudbe Je vposlati na ogl. odd. »Jutra«, podružnica Maribor pod značko »Aeilen 100«. 18164-1 Učenko -pridno in poštenih staršev, sprejmem v trgovino mešanega blaga n« deželi. — M. Hribernik, Brezno rvb Dravi. 17960-44 Pek. vajenca sprejme Alojzij Potočnik Sma.rje-Sap. 17719-44 V špecerij. trgovini s hrano in sta.nova.njem v hiši, se želi izučiti Senica. Lju-bljana VII, Jernejev« št. U. 180;8-44 Čevljar, vajenca sprejmem, ostalo po dogovoru Fr. Kuret "jt-v Rožno dolino 12. LJubljana. 17997-44 Vajenko sprejme takoj salon »Klobuček«. Gajeva ulic« št. 5, oasa-ža Nebotičnika. 18035-1 Vajenko z neka; znanja nemščl ne spreimem. Parfume-rija Venus nasproti pošte. 18091-44 Gospod ali dama z malo trgovske izobrazbe dobi službo na dom 7. mesečno plačo 1000 din ari ev, ki posodi 2 do 3000 Din Denar zasl-guran. Ponudbe z znamko na podr »Jutra« Maribor pod »Resno«. 18162-1 Šoferia-ntebanika kavcijo sprejmem. -Na=lov v ogl. odd. »Jutra«. 18144-1 Kuharico vajeno vseh hišnih del nalrale z dežele, ki je že služIla pri treovclh. sta ra 30 do 35 let. se sprej me za Ljubljano 7.a takoj aH pozneje. Ponudbe ni oel. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva moč«. 18119-1 Trg. sotrudnica verzimr« t šnec-eri.isiki strok.!. žeH namešcfnia trgovini. Cenjene ponudbe na o?l. odd. »Jutra« r.orl »Morfjiva*. 18076-1 Beseda 1 Din davek 2 Dtn za šifro ali dajanje aa slova j Din. Najmanjši znesek Vi Din Velik zaslužek breg lastnega kapitala nudimo vsa komur, posebno na deželi! Dopise z znamko za odgovor na: Persson. Ljub Ijana, poštni predal 307 166-3 Vsako prepisovanje na stroj prevzamem oa dom. ?fa-sov pove oglasni oddelek »Jutra.«. 1803S-3 Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopnika za prodajo nepremočljiivega brusnega pa.pirja, z« Ljubljano in oik-oii-oo sprejmemo Nakup na lasten račun. — Samo dobro vpeljani zastopniki naj se javijo pt. 409. 17845-5 Zastopnika proti proviziji iščemo za jrodajo bonbonov in čokolade za vso Slovenijo. Prednost imajo samo oni, ki potujejo stalno. Ponudbe poslati na Zagorka, >roizvod bonbona, Zagreb. Vlašika 46. 17943-5 5roviz. potnika (co) iščem za obisk privatnih strank. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcija 1000«. 17789-5 9 Ves zasopel se je spotikal ob tirih, kretnicah in pragovih in dirjal po širnem postajnem zemljišču; ko je nazadnje spleza) čez neki plot, je stal zdajci na ulicah mesta, ki je ležalo tik ob deželni meji. Joj. kako se je bal! Vse popoldne je lačen blodil okrog, dokler ni solnce zašlo in niso prižgali luči. Tedaj ga je opazil neki re-odvedel s seboj. Jeseda 1 Din davek 2 Din ca Silrc ali dajanje na *lova d Din. Najmanjši znesek 11 Din Dečka pošteaiih, a revnih staršev, zdravega in vestnega ter l-epega vedenja, sprejmem v steklarsko delavnico. — Po iz učen ju stalna služba. Vsa oskrba v hiši. Nastop takoj. Ferd. Elebš, trgovina svetla im pocelana v Kranju. 17751-44 Mesarske obrti se želi izučiti 15 let star močan fant z meščansko šolo. Naslov: Juteršek Jožef, Ljubčena pri Celju. 17S32-44 Vajenca s primern-o šolsko izobraz-bo sprejmem ta.koj v trgovino z mešanim blagom. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 17864-44 Dekle zd-raivo im pošteno, staro 15 let, se želi izučiti v trgorvini. ima 3 razrede meščanske šole. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17945-44 Učenko-prodajalko prejme trgovina Ivan Legat. Ljubljana, Prešernova 44. Tri razredna meščanska šola predpogoj. iaoco-44 Učenko za da-msko krojašt-vo sprejme Mihael Bahor, Šelen-burgova ulica štev. 6/1. JS135-44 Vajenca za klepamsko obrt in vodovodno instalacijo sprejme Oustav Puc. Ljubljana Triafcka cesta. 18137-44 Krojaškega vajenca pprejime k roja? niča Vinko Sefic na Sv. Petra nasipu št. 15. 18150-44 Učenko s perfektnim znanjem slovenskega in nemškega iezika. inteligentno. — spreimem takoj v trgovino. Pismene ponudbe pod »Stek1 o ln porcelan na ogl. odd. »Jutra«. 18132-44 seseda I Dm davek 2 Din 'A šifro ali dajanje aa ■lova S Dtn Nalmanjš' znesek 17 Dtn. nttairt is Dtn J. Čehova šoferska šola za poklicne šoferje ir «ma-terj«, Tyršev« oeeta 36 — garaža Jugoauto. 134-4 Nemec -rodom ianje naslova * Din Na) mnnts- »nesen i? r»tn Plačilni natakar s kavcijo, išče nemeščemje Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Govori več jezikov«. 18020-2 Kovaški -podkovski pomočnik srednjih let, išče službe oz. vzame v najem ko-vačnico. Ponudbe pod »Delaven in sposoben« na ogl. oddl. »Jutra«. 18004-2 Dekle staro 16 do 20 let, ki zna kuhati in bi bila uporabna tudi v trgovini, dobi službo. Ponudbe pod »Sem pridna in poštena« na ogl. oddelek »Jutra«. 18002-2 Gospodinja vajena vsakega gospodinjstva ln kuhe. Je čista, poštena, srednjih let ln gre tudi na deželo. Ponudbe pod »Cista« na oglasni oddelek »Jutra«. 18008-2 Kakršnokoli zaposlitev iščem, sem vešča v gospodinjstvu in v pisarni. Ponudbe prosim pod »Potrebna« na ogl. odd. »Jutra«. 18016-2 1000 Doi plačam onemu, ki mi preskrbi stalno službo v Ljubi ia-nl. Govorim več jezikov ln znam kontoma dela. Ponudbe pod »Nagrada« na ogl. oddelek »Jutra«. 18024-2 Trgovski pomočnik 23 let star, želi službo premeniti v mešano ali specerijsko trgovino zaradi nidaljnle izobrazbe. Cenj. dopise prosi Ivan Pajk, Sv. Juri} ob J. žeL 18031-2 Trg. pomočnica stoira 18 let, pridna in poštena, želi v evrho večje prakse v kakšno boljSo trgovino z mešanim b'agoro-Nasloiv pove oglasni oddelek »Jutra«. 18076-2 Natakarica rmo4na kavcij«, išče »lu£ bo s 15. julijem ali 1. av gusto m. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Natakarica«. 17894-2 Plačilna natakarica išče službo v bo'jši ka varni ali restavraciji. Pre vzame tudi točilmioo na račun. Rezi Kovačič, poste restante Zagreb. 17951-e Natakarica z dolgoletnimi «pričera14, mirna in pridna, išče stalno mesto v boljši gostiln" ali kasarni. Cemj. ponudbe na ogl. odelek »Jutra« pod ►Kavcije zmožna«. 17970-2 Gozdar absolvent 2 letnikov gozdne šole v Mariboru, vojaščine prost, išfe službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gozdar«. 17704-2 Plačilna natakarica s kavcijo in zna.n'em np-m-gkega jezika, želi boljše mesto. Ponudbe na o?!as. oddelek »Jutna« pod šifro ■•Poštena zanesljiva moč 087«. 18087-2 Knjigovodinja-korespondentinia z večletno prakso v Srbiji in na Hrvatskem, išče službe prt večjem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zaupna«. 18104-2 Mesto gospodinje ali kaj primernega žedi gospodična z dolgoletno prakso v gospodinjstvu itd. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ekonomija«. 17807-2 Avstrij. učiteljica ki ima veselje in ljubezen do otrok, stara 25 let. išče primerno mesto. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod »VerlSsslioh umd ehr-lioh«. 18006-2 Oskrbnik priden in zanesljiv, ieli stalno slu?bo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18181-2 Izdelovalec sladoleda z lastnimi recepti, sprejme takoj delo. Ponudbe na osrla«. oddelek »Jutra« pod »Izdelovalca«. 18079-2 Gospodična s kavcijo, išče primerne službe, bodisi v trafiki, pekarni alt kai podobnega. Ceni. ponudbe poslati na podružnico Jutra« v Celju pod: »Zmožna«. 18157-2 Mlado dekle žel! službo natakarice ali hišne z nastopom 15. t. m. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 18168-2 Absolventka drž. dvorazr. trg. šole išče službe v pisarni ali v trgovini kot blagajnl-čarka aH prodajalka. — zmožna kavcije. Ponudbe pod šifro »Absolventka« na ogl. odd. »Jutra«. 18170-2 Dipl. strojni tehnik s šoferskim Izpitom, vojaščine prost. Išče službo uradniškega pripravnika ali kako drugo pri merno zaposlitev. — Ponudbe na o<*l. odd. »Jutra« pod »Trezen, pošten, zmožen kavdle« 18049-2 Kupim Beseda 1 Dtn davek 3 Din za šifro alt dajanje na slova 5 Dtn Najmanjši znesek 17 Din Otroški voziček moderen, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na po-družmico »Jutra« v Šiški pod »Voziček«. 17893-7 Sod za škropljenje cest z vodo eventue-ino z vozom, rabljen a še rabljiv, žf!i nabaviti občina Jezersko. — Ponudbe naj se stavijo takoj občini Jezersko, srke. kupuje Zveza kulturnih društev v Mariboru, Cankarjeva ulica 1. 17773-8 Sittengeschichte kompletno delo 10 knjig, novo. in velika aga5Zmožen« na ogl. odd. »Jutra« pod »Marljiv«. 18110-17 Parno pekarno oddam v najem. e*ventnel-no sprejmem tudi družabnik«. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora p^d »Pekarna«. 18101-17 Gostilno ali vinotoč vzamem na račun ali v najem v L:ubljani oziroma na Gorenjskem. Ponudbe na og^ns. oddelek »Jutra« pod »Zakonski paT«. 18138-17 Hranilno knjižico 30.000 do 40.000 Din Kmetske hranilnice ljubljanske kupim. Ponudba s ceno na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pomočc. 17988-ld Knjižice Ljubljanske- Mariborske ali Celjske banovlnske hranilnice do 15.000 Din. kupim. Ponudbe pod »Varno« na oglasni odd. »Jutra«. 17974-16 Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, LiubHana Gledališka ni. 13. 18044-1'$ Po 7 Din prtma govedino, 9 Dtn. r-eletino dobavljam na. dom tistemu, ki ml posodi 5000 Din. Dolg se lahko obračunava z dobavo. Ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« pod s-Mesar ln posestnik«. 18041-1'J Ureditev dolgov sodne in izvensodne poravnave, konkurzne zadeve, upeljavo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva, sestavo bilanc, izdelavo proračunov in kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov ln uvedbo kmečke zaščite, vse trgovsko-obrtne Informacije ln druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesij onirani komercljalni pisarni Lojze Zaje, sodni zadr. revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak — Ljubljana, Gledališka ulica številka 7/1. Kapital naložite varno in visv korentabilno potom moje pisarne. Družabnike za dobro ldoča podjetja z in brez sodelovanja sprejmem. Kredite nabavlja koncesljoniE. komercijalna pisarna ZAJC LOJZE, Gledališka ul, 7/1. 18070-1« ppseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Dir.. Najmanjša znesek f Din. Vlogo 18.000 Din, Vzajemne posojilnice v Ljubljani, proda Berčun, Ljubljana — -poštni predal 151. 17866-16 Kupim knjižice naslednjih posojilnic: Ljudske, Kmetske, Bano-vinske, Mes-tme ljubljanske, Kmečkih obči-n te>r Zadružne zreae. Mestna posojilnica v Kranju. Prevzamem vsak znesek. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Y!ožne knjižice«. 18186-16 P-polnoma zastonj dobi tisti dobro ohranjen fotoaparat v razmerju 6Vž X 9, z optiko Ica Nora-ranastigmat 1,6.8, žarišče 10.5 za plošče s 6 kasetami. etuijem in nimen.ioo srednje stopnje, kdor mi posodi 2000 Din kateri znesek bi odplačeval v mesečnih obrokih glasom ustmeneffa dogovora. — Cenj. ponudbe pod »Zastonj« na ogasnii oddelek »Jutra«. " 17795-16 Pozor! Spalnice iz trdega vezanega in mehkega lesa, kakor tudi vse drugo pohištvo dobite najceneje pri Gospodarski zadrugi. Vegova ulica 6. 17967-12 Pohištvo Na obroke in na hranilne knjižice. — špe ran« orehove spalnice, črešnjeve šperane ...... 2300 Din pleskane...... 1800 „ omare........ 400 „ postelj« ...... 200 „ nočne omarice . . 130 kuhinjske oprav« kub. kredence . vložki ...... medraci ..... Sprejemaj« se vsakovrstna popravila po konkurenčnih cenah. Vse drugo pohištvo dobite najceneje samo pri mizarstvu »SAVA«. Kolodvorska ulica 18, Miklošičeva cesta 6. Telefon 3780. 18053-12 850 435 90 230 2 rabljeni postelji poceni prodam. Kolodvorska 11, Andlovlc. 18055-12 Jedilnica iz kavkaškega oreha, moderna, zelo lepo izdelana. nerabljena, z zlatim lestencem, stenskimi svetilkami, klavirjem naprodaj Skupaj aH posamezno zaradi Izselitve ood zelo ueodnlml pogoji. Pojasnila v trgovini Nlfergal. Maribor. Koro-Ska C. 1. 18158-12 Hranilne knjižice Kmetske posojilnice, prodam. Ponudlbe d« og7nsm5 oddelek »Jutra« pod šifro »500.000«. 17861-16 Vlogo Zadružne gospodar, banke 93.000 Din, prodam takoj ■proti gotovini za 65 %. — D. Oder, Zagreb, Vlaška u'ica 125. 17843-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice Kranj ali Radovljica, kupim proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Ponudbe z navedbo cene in zneska tw naslov: L. Keren, Liuiblj&ne. Poštni predal 150. 17882-16 Do 50.000 Din posojila išče tovarna za dobo 5 mesecev. Kot posojilo vzame tudi knjižico Ljubljanske kreditne banke ali Ljubljanske mestne hranilnice, jamstvo prvovrstno. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Čimprej 1934«. 17946-16 Pristopim k že vpeljanemu podjetju, ki vzame v najem velik in svetel loka! v mestu na dvorišča. Plin in el-ek trika za pogon, voda v lokalu. Oddam tudi sam lokal. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »September«. 17714-16 Kupim knjižice vseh zavodov. Javite podatke na ogl. odd. »Jutra« pod »Vsaka vloga«. 18065-16 Pra štediona Din 50.000 prodam. — Sporočite ponudbo s ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Praštediona 50«. 18064-16 Kupim knjižico M -'s tae ljubljanske ali pa Kmetske hranilnice. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »5000«. 1807S-M Družabnika (co) s kapitalom 50.000 Dtn naprej iščem za vpeljano specialno, dobička*-nosno. dober razmah obetajoče trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Dobra eksistenca« na. ogl. odd. »Jutra«. 18030-18 600.000 Din naložite 6 sigurnim uspehom r brezkonkuirenono podjetje. Ponudbe na ogias. oddelek »Ju-tra« pod »P rod akcije*, 17836-16 Za 50.000 Din posojila vrnem čez pol leta 60.000. Sigurna, prvom-est.. vknjižbe! Ponudbe na oglasa! oddelek »Jutra« pod šifro »50.000«. 18182-1« Hranilno knjižico 10 do 15.000 Din kupim od Ljudske aH Mestne hranilnice. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 18179-16 Lepa eksistenca se nudi mlinarju, ki razpolaga z najmanj 80.000 dinarjev gotovine, za prevzem za več let mlin, ki melje 2 do 3 vagone tedensko. Mlin je v bližini Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Trgovski mlin«. 18172-16 Knjižico Mestne hranilnice Novo mesto kupim v znesku okrog 30.000 Din proti takojšnji gotovini. Pišite na oel. odd. »Jutra« pod »Novo mesto«. 18173-16 Kmetske posojilnice ljubljanske Vlogo od 500.000 Din dam kot posojilo na I. mesto, dobre hipoteke proti mesečnemu odplačevanju od 15.000 Din, Interesenti naj pišejo na ogl. odd. »Jutra« pod »Amortizacija«. 18174-16 Trgovska oseba ki razpolaga z najmanj 50.000 Din gotovine, lahko vstopi kot družabnik v dobro tvorniško za'0-go manufakturne stroke v zetski banovini pod zelo dobrimi pogoji. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod" »Tvor-niška zaloga«. 18175-16 Knjižico Kmetske posojilnice kupim tako.1 večii znesek. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Takoj 14.000«. 18142-16 Kam pa,kam ? ta aiuro au dajanje na £ovSl a Um. Najmanj® enesek 11 Din. Sveže postrvi aproti ujeu, in tudi dobro ^{►Ijico nudi gostuoa Iouhs M«kv«d«. i7&41_18 Ceni. občinstvu nazcAiijam. da sem prevzel staro znano gostilno pri Štefanu kjer bom točil priM.ua dalmatinska vina. imel bom topla in mrzla jedila po ugodnih cenah. Za. obilen obisk se prt-porota novi lastmk 17968-18 NikoUc S ime HalO! Pojdimo na koncert, dobrega vinca pit' ln na to se veselit', vsak naj gleda, da te prilike ne zamudi, ker dobro vin-ce s« težko dobi, balinanje Se priporoča Rezi Koritnlk, gostilna pri Raubar. 18012-18 Ofidielna otvoritev gostilne pri »Maiarončku«. Na novo preurejene lokale otvarja gostilničar Duša Anton ob priliki veselice, ki jo priredi Gospodarno kulturno društvo y.a Vodmat - Sv. Peter. K obilni udeležbi vabita s;o6tilničar ln odbor. 17976-18 Prosim, da se V9l tisti, ki nameravajo iti na »piknik« v Dob zglasijo pri meni najkasneje danes popoldne do 6. ure Josip Birk, gostilničar, Borštnikov trg £t. 2. 17956-18 Vsi k Čarmana Piščanci pečeni 15 Din. morske ribe, dobra kapljica. mrzla, gorka jedila. Kromatično harmoniko igra Matevž iz Lo-gatca. Vljudno vabim 17981-18 Urbančlč. JSa veselico s plesom v gostilno Dalmacija. — Točim pristna dalmatinska vina ter gorka ln rnrzla jedila. Lep solnč-nat vrt. — Se priporoča Ivan Lasan. 18146-18 Kam pa kam! V gostilno Hatisatn-pacher pri Mariboru k ter se toči pristno domače vino, dobra kuhinja, lepa izletniška točka. Tujske sobe. 18160-18 Lokali pese d a 1 Din. davek 2 Din Ea Šifro al) dajanje na elova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Pozor, čevljarji! P-odam dobro vpeljan«. iompiet.no opremljeno čev-I;«-i®i« deavnico z lokalom prodajo čevljev, na prometni točki v me-f-t. Zelo primerno tudi za. *ače '.tiike. Cena zelo ogod-iih — tudi proti knjižici. Ponudbe na oglas. oddelek »Jnrt-a« p0 Din. _ tudi proti hranilnim knji®ioam. — Nad polovico 6e lahko prevzame hipoteke. Naslov t ore od mestne avtobusne postaj-e naprodaj. Vpršat-i: Maribor, Alefasamdrova cesta št. 57/1. vrata 3. 17921-20 Hišico z Trto™ in njivo, n« periferiji Ljubljane, Celja aui v prometnem kraju na deželi kupim proti ta.k«jž»ji gotovini 20.000 do 30.000 Din. Ponudbe na ogla.sni oddelpk »Jutra« pod šifro »Hišic««. 17652-20 Tristanovanj. hišo z -vrtom, v okolici Ljubljane prodam. Hipoteka. Nasioiv v oglasnem oddelku »Jutra«. 17743-20 Hiša z vrtom deo^t minut od kolodvora Medvode naprodaj. Kaelov v oglasnem oddelku Jutra 17570-20 Hišo z dobro id'ofio pekam«, ob državni cesti, z mesareki-mi in gostilniškimi lokali. 4 orale lemljišča, proda.m za 160.000 Din. »Rapid«. Maribor, Gosposka ul. 2S. 17694-20 Gostilniško posestvo in zemljišče. 10 minirt od postaje Je.vmica prodam. Poizve se pri Fr. Skubicu. Kreemiške Poljane. 17342-20 Novo hišo pripravno m vsako obrt ali trgovino, prodam v b'i-žiTti Ljubljane. Naslov pove og.aeni oddeleik »Jutra« 17860-20 Posestvo « trgovsko in go6t'ln"3ko obrtjo, v telo pr-omeuvem kraju takoj oddam v najem, event. tudi prodom. Ponudb« aa podrui. Jurtr* v Celja pod feifro »Krasna. lega«. 17770^0 Stirisobno hišo z velikim vrtom ln z vsemi prltlklinami prodam. Vprašati Je v briv-nlcl Karaš v Novem mestu 17953-20 Iz proste roke prodam Moste-LJublJana komfortno vilo s plinom Itd., za skrajno nizko ceno. Ponudbe pod »Samo knjižice« na ogl. odd. »Jutra«. 18026-20 Hišo v Ljubljani e-no- ali drvodružinsko, ne predaleč od centra kupim ali vzamem v najem. Ponudbe « točno navedbo po-gvjjev na oglasn-i o-udelek »Jutra« »od značko »40« 1802H-20 Majhna parcela krasna, v bližini nove bežigrajske šole, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Parcela 100«. 18043-20 Nova hisa blizu Ljubljane naprodaj. Vselitev takoj mogoča. MišvelJ. Ljubljanska 37, Moste (Zelena jama). 18058-20 Za knjižice kateregakoli zavoda proda vilo z vsem komfor-tom, zelo ugodno in poceni Realitetna pisarna Gražek Jože. Ljubljana. Gledališka 4. 18062-20 Gostilniško hišo z obsežnimi prostori, mesarijo, lepim vrtom, na j ako prometni točki, tudi za knjižice, proda Realitetna pisarna Gra-šek Jože, LJubljana. Gledališka 4. 13063-20 Hiše HISO, trlnadstropno, — devetstanovanjsko. polovico za vlogo Mestne. Center. HIŠO S TRGOVINO, — petstanovanjsko, donos 42.000, cena 420 tisoč. Hipoteke 200.000. Ljubljana. HIŠO. ENODRUŽINSKO. 7 prostorov, komfort, vrt, cena 220.000, potrebno 50.000 gotovine, ostalo Mestne knjižice. VILO. ENODRUŽINSKO. 5 sob, komfort, vrt, — cena 225 000, LJubljana, proda Adamič, Ljubljana, VošnJakova 4. 18082-20 Hiša z dvoriščno stavbo in velikim zelenjadnim vrtom, primerna za stavbišfe, v Trnovem naprodaj. Poiai«-nila daje Dermastija, Flor-janefca ulica 3. 18116-20 Gostilno v Somboru t ID »f+ijmi za prenočišče, največjo v mestn in dobro Močo," mdi bVe-zni _po-cervi prodam. Najemnina Bilka. Ponud.be tra Pub'i-citafl. Zagreb — pod br. S79C16. 17786-19 Trgovino t mešanim blagom _odd»m 7i» prometnem kmjfl na deželi. — Ponnlbe na po-dnr!n;co »Jutra« v Celju pod značko »Ste sigurni«. 17548-19 Gostilno mi najprometnejši točki ljubljanske okolice prodam po ugodnih pogoj»h. Interesenti javite svoj naslov na ogl. odd. »Jutra« pod »Ugodni pogoji«. 4 17942-19 Pisarniške prostere po eno. dve ln tri sobe s centralno kurjavo, oddamo proti zmerni najemnini. Vprašati Je v upravi Ljubljanske kreditne banke. 17998-19 Parno pekarijo vpeliano oddam agilne- mu strokovnjaku. na prometni cesti tik LJub-l;arte. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Kalcija potrebna". 17971-19 Prodam trgovino zarnd! družinskih razmer na deželi proti gotovini. Gotovina potrebna 30.000 Din. Ponudbe nn oerl. odd. »Jutra« pod »Eksistenca zagotovljena«. 18106-10 Graščin, posestvo lepo, manjše, prodam _ sl-i zamenjam za hišo v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17858-20 Avtomatski bufet zelo dobičkati-osno podjetje v večjem meetu Slovenije prodam najboljšemu kupcu Pismen« ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Avtomat«. 17930-20 Hišo v predmestju Ljubljane — primerno za majhno industrijo, obrt ali vinsko trgovino, prodam. V hiši so velike kleiti. plin in telefon. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »500.000«. 17403-20 Garažo zn osebn' avto. v «-edtn? jnes.S) oddam. Ponudbe na oddelefo vJotfa-« pod enač-ko »160«. 18100-19 Hišo z gostilno in mesarijo, v sreskem mestu t glavni ulici, posebno pripravno za lesno trgovino, poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ugodna in lepa prilika«. 17949-20 Posestvo večje, v Ljubljani, t ?e obstoječo stavbo hi lastim industrijskim tirom zvezanim z železn;co — ugodno naprodaj. Posestvo je lelo priiprtvno za večjo industrijo, kakor tudi za sfcladišP«. Reflek-tantje naj se blagovolijo javiti na oglasni oddelek ijtitrac pod »Ugodni nakup 333«. 17973-20 Večstanovanj. hišo z vrtom i>rodflm v Pod gori St. 38. St. Vid nad Ljub!jai>o. 17995-20 Maihno parcelo v §;5k! ugodno proda A Bev?rt.r. etavbno podjetje. Ljnbliaoa, Celoviti -»st« št. 34. 17779-20 Krasno parcelo oti glavni cesti centra Deo- ali dvosobno, v bližini Resljeve ceate, išče za. takoj ali za. avgust novoporočen par, ki je ve6 dan odsoten. Ponudbe na ogl. oddei. »Jutra« pod »Trgovec«. 17965-21a Opremljeno sobico majhno, oddam na Mlkio-iičevi cesti iter. 4/11. 18169-33 Opremljeno sobico takoj oddam v Rožni al. 6t. 19. 18130J3 Kot sostanovalko z vso oskrbo Sf>rejmem gospodično t eentrn mesta. Naslov t ogiaBnem oddelku »Jutro«. 18081-33 Dvosob. stanovanie parketlrano, elektrika, všteta za 500 Din takoj oddam. Florljanska 22/1. 18122-21 Hišo z gostilno prav dobro id>nčo, leip vrt, elektrika, plin, vodovod, poceni prodam v Mariboru Dorrse na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Rentabilnost«. 1S1G5-20 Štiristanovanj. hišo pri novi šoli prodam zaradi smrti po zelo nizki ceni. Pojasnila d«.je Jančar Marija, Sv. Pet.ra 27. 18120-30 Več hiš trgovskih in staTwweui6>krh prodam v mestu in na periferiji. — Pojasnila daje Jančar, Sv. Petra 27. 18131-20 Hišo (vHo) vsake velikosti, z vrtom a!i njivo vzamem v najem s septembrom ali oktobrom. — Prevzamem tudi upravo hi«« e«v. tudi posle M&niika. Vešča tudi nekoliko vrtnarstva. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Ju.tra« pod »Mirna družina«. 18171-20 tanovanje ttMieda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na »lova b Din Najmanjš1 znesek 17 Din Trisob. stanovanje solnčTK), a pritiklinami oddam z avgustom. Pojasnila na alineah, cest« II/?. 17887-21 2 stanovanji etiosobn-o in dvosobno — snažno ter siuho, oddam. Pojasnila daje W e n g e r. Pesnica pri Mariboru. 17635-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, parketirano in s pritiiklinaini ter vrtoan oddam. Podaljšek Verov škonre ulice 70. Cen« 500 Din. 17969-31 Oddam stanovanja enosobno, blizu bolnice, Din 320.—, v Rožni dolini 300. Zg. Slška 200. dvosobno Moste 400, Mir-je 850. Kolezija 650. Realitetna pisarna Grašek. Gledališka 4. 18066-21 Dvosob. stanovanje solnčno, kabinet, kopalnica, 2 verande, vrt. 650 Din oddam manjši družini. — Eno^bno solnčno stinovan;e oddam 1 do 2 osebam. — Povpraša se Oražnova ulica 3jX 18114-21 Na križišču centra Ljubljane oddamo za 1. avgust v I. nadstropju komfort.no stanovanje, obstoječ« ii 5 velikih 6ob in 2 kabinetov. Primerno tudi za poslovne lokale. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17833-21 Dve dvosobni stanovanji letpi. pa-ketirani in z elektriko oddam takoj. Kode-Ijevo. Po-všetova nI. 37. Vpraša ee v kleti. 17336-2« Stanovanje 2 sob. kabineta, kopalnVe in priti.kKn, lepo in solnčno, oddam. Barborič, Domobranska cesta. 17975-3J štirisoh. stanovanje v T. nadstropju, moderen komfort- vse pritikline, v bližini kavarne Evropa, im poslovne prostore ▼ pritličju istotam, 3 sobe z modernim komfortom — oddam t 1. avgustom. Vprašanja pod »Zmerna cena« na oglasni oddelek »Jutra«, ali pa se istotam ponzve naslon. 17768-21 Stanovanje e.no- ali dvosobno oddam z avgustom v Rožni dolini cesta IV št. 32. 18018-21 Trisob stanovanje v I. nadstropju poceni oddam. Naslov pov-e oglasni oddelek »Jutra«. 18013-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami — lepo in solnč-no oddam z avgustom pod Rožnikom, Cesta XII št. 11. 18017-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo im pritiklinami takoj oddam v Šiški, Aljažema eeeta 6. 16027-21 Enosoh sta nova n'e čisto, oddam takoj boljši stranki. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 17987-21 Trisob. stanovanie solnčno snažno, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Levstikov« nI.« 18138-31 Dvosob. stanovanje s poseteko sobico in ko-tpalnioo, izven cunitra, prednost gorenjska stram, išfem ■/.a takoj. Ponudbe na ogl. oddeleik »Jutra« pod šifro »Dve osebi«. 18001-21/a Stirisob. stanovanie komfortno, soločivo, b'ko centra, uiw> v I. nadstr. Sčem. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra.« pod šilrO »Novembrska selitev. 18007-21/a Dvo«H>h stanov»f^ s kabinetom ln prltlklinami Iščem za 1. september v bližini banovine. Ponudbe pod »Stanovanje« na ogl. oddelek »Jutra«. 17985-21a Dvosob. stanovanje event. s kabinetom ln prltlklinami išče za november po primerni ceni mirna stranka odraslih oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik 2«. 18000-21a Stanovanja 2—Ssobno, i i č e mirna stranka xa november. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Br« otrok«. 18010-2!/« Stanovanje eino- ali dvosobno, ▼ era-tru, v blilkii N*rodneg« doma ali kolodvora iSčem. Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod šifro »Točno plačam 460—600« 17960-21M Sobico tik ^arrne*« kolodvora oddam stu.ni oseibu Naslov ▼ ovsenem odelku »Jutra« 18077-23 Sobo lepo opremljeno oddam s souporabo kopalnice gospodu. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 18129-23 Opremljeno sobo r visokem pritličju, s «e-par»itnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oel. oddelek »Jutra«. 17737-12 Dva gospoda sprejmem v !e7»© sobo pri Taboru — Fflgnerjeva ul. IS/H, vrata 17. 179S0-23 Lepo sobo pmmo ali (Opremljeno, z uiporabo kdpan:ce oddam. Bežigrad 3, vis. pritličje. 1S0M-23 Sostanovalca v lei» in tisto sobo, z elektriko ter postrežbo za 100 Din mesečno takoj «>reimem na Sv. Jakoba trgu' št. 5. 17984-23 Sostanovalko ipoceni sprejmem. — Rebeir št- U. pritličje desno. 17994-33 Sobo le-po opre-mljeno. s posebnim vbodom, takoj oddam VasHor r oglasnem oddelku »Jihtra«. lSOtg-^ Opremljeno stanovanie oddam v centru julija aH avgusta oziroma septembra, je sončno ln udobno, uporaba kuhinje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17993-23 Prazno sobo lepo in solnčno, s posebnim vhodom, oddam Ob Ljubljanici 33, Kodelievo. 17986-33 Opremljeno sobo solnčno iei zračno, e posebnim vhodom, oddam solidni stranki — Cesta na Rožnik 47. 18037-23 V Kranju oddam sobo z eno ali dvema poste' :a»na. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17954-23 Lepo, prazno sobo s posebnim uhodom v Gajevi ulici, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18034-23 Zdravniku ali odvetniku oddam 2 sobe s kabinetom v I. nadstr. v centru. Ponudbe na oglas, cddelek »Jutra« pod »Zdravnik«. 18067-23 Sobo takoj oddam na Starem trgu št. 9/II. 18030-23 Poleg Zvezde oddiun opremljeno sobo solidnemu gospodu. Nit^v v oglasnem oddelkhu »Jutra« Sredi mesta oddam zračno čtsto opremljeno sobo samo solidni osebi. — Poseben vhod lz hodnika, električna luč. Vprašati: — Prečna ulica 8. 18145-23 OpremlJeno sobo lepo io zračno. 6 posebnim vbodom, takoj oddam Naslon- v oglasnem (xldo'ku »Jutra«. 3812C-23 Sobe iiif i Beseda 50 para. davek 3 Din za šifro ali da-lanje naslova 3Din Naj-tnantšl znesek 1? ntn Zračno sobo v ceni do 200 D:n iščem. Ponndbe na oglos. oddelek »Jntra« pod »Zračna soba« 17903-23,'a Veliko prazno sobo s eepa-otnim vhodo-m, suho in zračno, išče državna uradnica. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnica«. 1787S-23.'a Gospodična stara 29 let, e premor-cojem poroči gospoda Dopise na podrti. »Jutra« v Celju pod Šifro »Takoj« 18156-25 Stara ženica išče prazno hrT.plečno sobo, a'i pa sto v*'o po-cerr. Ponudbe ua oglasni odde'. »Jutra« pod z-ir.čko »Dc:« Zdiskreditirano je posredovanje Postanits sa^i svoj posrednik U2 diskreciiu. b<-z provizije. Izbor ženitbenih ponuda za Din 10 (marke) raznšiije »Daruva.rfan« — Daruvar. 17602-25 Gospodična čiste preteklosti, se žel! poročiti z dobrosrčnim gospodom, državnim nameščencem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Srečaš. 17963-25 Gospodična bi poroSlla go--p-xla, tudi vdovca, ki želi mirno ženo. dobro gospodinjo z nekal gotovine. — Ponudbe na oel. odde-le'; »Jutra« ptxi »Tridesetletna«. 18130-25 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn. Klavir dobro ohratijtra, mečan glas. ngodno j>rodn. Pušipan — Krakovski nasip 18'II. 18094-3G t J > Beseda 't, Din davek 2 Din ta Mfre ali iaianle ns slova 5 Din Nairrtanjš' znesek 20 Din. Boljši gospod srednjih 'et, v z«ikonu nesrečen. želi znanja z isto-tako gospo ali gospodično, v svTho razvedria. — Ponudbe na podruž. »Jutra« v Ma.-iborn pod »Poletje«. 17899-24 Poroke vsoh stanov in ver posredujemo najdiskretneje in zelo uspešno. Imamo veliko vzbiro kandidatinj in kandidatov, ki bi se radi ženili in priženili. Obiščite nas s polnim zaunanjem. Prospekte in naivod:'a ra7.-pošil:amo proti. \pns'atrvi 10 Din v poštniJi znamkah »FIDES«. Zagrtb, Tkalči-derva 4. 177S7-24 Samostojna dama inteligentna, srednjih let. vdova, želi korespondirati i istotakim gospodom, ne pod 40 let, in brez predsodkom. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Der Ruf ins Weite«. 17636-54 Sobo na Mirju z i posteljama, oddam s 15. julijem. Poirve se v trgovini n« Borštn-ikovMti trga It. 1. 18048-23 Mesečno sobo oddam go«špodu na Mestnem trgu št. 4, U. nadstropje. 18064-23 Opremljeno sobo veliko, oddam takoj ali • 15. enemu ali dvema osebama v Židovski ulici 6. 18097-23 Opremljeno sobo v bližini kolidvor« oddam Knekrv r oglasnem oddelku »Jutra«. 18089-28 Sostanovalko z vso oskrbo sprejmem takoj. 450 Din mesečno. Florijan.sk a ulica 29. — pritličje. 18102-23 Štirisob. stanovanje komfortno, išče • 1. avgustom ing. Pretoer, S1om-škov* »1. 9. 18068-31/» Sobo odda. Besed« ar par« dav»» > Din t« ilfro si) da tanje naslova 3 oin Nat Tianjk. niMsk 19 mn Opremljeno sobo «vwh. tudi z 2 posteljama, veliko, čisto in mirno, t centru mesta oddam takoj ali s 15. julijem. Naslov v oglaso«m oddelku »Jutra«. 18083-iS Opremljeno sobo zračno, s souporabo kopalnice ln telefona oddam za 1. avgust. Jera-la, Gledališka 14. 18092-23 Opremljeno sobo e strogo eeparirufliim vhodom s stopnjiščA, oddam poeg Tabora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18125-33 Starejši vpokoj'enec vdovec, želi znanja z enako vdovo ali gospo, upokojeno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Srečen dom«. 18046-24 Iščem gosp. Anton-a Mandel-a, srez Celle ki je služil z menoj vojsko v Bell Cerkvi leta 1929 — 30 ter ga prosim, da se mi javi. Jurai Mlinar, Sunja. 18075-24 Beseda 2 Din. davek 2 Din za šifre Ul dajanje naslova 9 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Samostojna vdova z lastno hišo, srednje starosti, želi poročiti višjega uradnika aii trgoBa!ka..») ln se še v nadalje priporoča za naklonjenost. 18101-31 Izjava! V bolez-ni sem nevede ras-ža''! g. Gob-l>'a Sfii:goja v Sv. H tu. Slov. gorice — ter to -obžalujem. Mi-ko Pcnmaa. 18130-33 Beseda 1 Dm davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Ugodna prilika Na :a.v,ni dražbi bo dne 33. julija 1924 ob 10. uri na sodišča v žužemberkn pr~da.no posestjo, ki se tifllha.a v sredini Žužemberka in je pripravno za vsako obrt. Vziklicna cena ;e 78.000 Din. 17910-S2 Peseda 1 Din davek 2 Din za Mfro ali datante na slova 5 Din Naimanjšl znesek 17 Din. Jablus iz katerega napravite izvrsten jabolčnik ne da pridenete naravnega Ja-bolčnika. po navodilu g. dr. I. Vošnlaka. Pišite po navodila »Jablus«. Prane Renler, Podčetrtek. 17955-33 Vrčdnvtc Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dalanje nn slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rufinerija dragih kovin v Ljubljani, Uireia ulica štev. 36 — vhod iiz Vido vda nske cest« (pri gostilni M >£ina). 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenali ČERNE — ju veli r Ljubljana, WoUova ulica 3 Zlato, srebro, platin kupuj« po najvišjih dnevnih cenah Mariborska a.fi-nerija zlata — Maribor, Orožnova alica 8. 230-35 Mlade papigice iz gnezda, ki se jih lahko nauči govoriti, naprodaj. Istotam navodila glede pouka. Cesar, Gosposvetska c. 10. 18118-27 2 krasni kobili lipica-nki, 3—4 leta stari, proda Ivan Campa, Št. Jemej. 18140-27 Informacije »eseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Komur od g. rojakov iz Amerike ki eo dospeli na počitnice v Ljubljano, je kaj znano o pokojnem Filipu \Veltu, tovarnarju v Ameriki, se naproša, de javi svoj naslov Ivanu Spcsa. Maribor, Bi-tnavbka ctsta štev. 20. 17919-31 Mizarska zadruga Trnovo, Jeranova nI. 14 naznanja cenj. naročnikom, da se ie preselila v Moste. Predovlčeva ul. št. 5, telefon 34—02. 18047-31 Pension »Pod Stolom« Franc š k o 1 a r i s Zirovjrk-a-Moste. — Kresna planinska lega, dobra brana, sobe zračne in čiste. iPenfiiom dnevno 40 Din. . 17709-38 Gostilna Kržišnik v Žirovnici oddaja 3 sobe s 6 posteljami io kuhinjo. Event. brez kuhinje, s brano v hiši. Cena po dogovoru. 17849-38 Letovišče Nudim iepe in čiste sobe, vrt, salon, dobro hrano in vsakovrstna pristna vina. Lopo kopal«55e, zdrarra voda in zmerne cene. Rotten-bfleher, gostilna in mesarija. Skofja Loka. 1711S-C3 Letovišče Ljubno ob Savinji. Pesizion 30 d« 35 Din. P-ospeikt-e in |K>-jasrila d-aje Tujsiopromet-do društvo. 17167-39 Penzion Majcenovic Radmirje v Savinj. dolini. V hiti pošta, telnfon. radio io klavir. Avtobusna postaja, senčnat vrt in prvovrstna kuhinja. Peruzva 35 Din dnevno. 17167/a-S8 Pension Zanier Sv. Pavel pfi Preboldu. Savinjska dolina. Dravska banovina. — Zračne sobe, prvovrstna hraaa. le?) vrt. smrekov gozd. tenis. 65 m dolg last-on kopalni ba.7.e-n. Penzija dn-evno 40—55 D " Na počitnice bi šla kam radi prinčfin i nemt^-ine. Dopis" * navedbo o pre- idejo bolečin«, pečenj« nog in otiekMue kako« čudež. Voda. ki j« nasičena s kisikom. podre r por«, »mehča mdo kožo tn kurja očesa ? toliki meri. da jih iahko bre« noža ta bre« briw« e prevrni odstranite zajed no s korenino. Izdaten zavojček sv. Roka dobite h« «a s«no 9— Din. V: . >'' J (T(f r.' ' 2 enosobni stmovanji 200 Din. parketlrani. novi. s prltlklinami. event. eno 3 sobno s p^oolnim komfortom za 400 Din. Babnik. Sv. Križ poleg Kunovarja. 18167-21 Solnčno sobo v mestu oddam stalni io mirni osebi. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 17891-23 Opremljeno sobo šolnino, zračno io čisto, e posebnim vhodom, oddam takoj ali pozneje. Najraje 1 vso oekcbo. — Stari trg Ž8/1H., levo. 17937-23 Sobo r rili pri Sv. KriStof« — oddani. Plsteršnikv** u kiča 24/1. 17938-23 Sobo lepo opremljeno, « posebnim vhodom, solnčno io' tisto. oddam aa Resljevi e. 12/H., levo. 17978-23 Sobo prašno aH opremljeno, s posebnim vbodom, oddam » Rožni dolioi, ««•(• VIH H. 22. 18184-23 Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je dne 7. julija 1934. ob 17.15 uri po kratkem, mukepolnem trpljenju, previden^ s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspal naš preljubi mož, oče, stari, oče, gospod Ivan Zupan usnjarski strojarski podjetnik in posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 9. t. m., ob 16. uri i2 hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi Prosimo tihega sožalja. 6342 Kranj, dne 7. julija 1934. Žalujoče rodbine: Zupan, Tome, Wachtel« L. Wolfi: 41 Ciarragfan Roman »Seveda. Ko je pa človek nekaj mesecev oženjen ali omožen, se je že tako navadil svoje sreče, da pridejo tudi druge prijetnosti življenja spet do veljave.« »To ste ljubko povedali, grof Henikstein.« Vstal je in z veliko previdnostjo izdavil: »Dovolite mi, gospodična, da govorim kratko in jasno. Ako se omožite z baronom Garraganom, dobite petdeset tisoč dolarjev za svatbeni dar.« Nikolina se je burno zasmejala. Nato je vstala, stopila pred pažeta in vprašala: »Ali veste, kaj je ženitbeni posredovalec, grof Henikstein?« »Vem, gospodična.« »Nu, torej. Vaši uspehi kot ženitbeni posredovalec bodo kar pravljični, dragi grof Henikstein, če boste celo doto dajali, mimo tega, da ne zahtevate provizije.« To rekši mu je obrnila hrbet in stopila k pisalni mizi. Henikstein je gledal za njo in se na tihem vpraševal, ali je svet že videl takega osmešenega Evropca. »Do skorajšnjega svidenja, grof Henikstein!« Stal je pred njo kakor ozmerjan učenček, ne da bi se ganil. »Kaj pa še hočete? Ne zapravljajte dragocenega časa! Potrudite se v tretje nadstropje. Tam stanuje vdova Birnbaumova z dvema godnima hčerama. Grdi sta kakor smrtni greh, a silno blagi. Morda se vam tam posreči kupčitja.« Mladi grof se je v tem opametoval in mirno odvrnil: »Vaš za-srneh je po ceni, gospodična. Nočete me razumeti; škoda za to, a vendar se ne odrečem upanja, da boste čez čas spoznali, kako tesno je združena najina obojestranska korist. Za zdaj mi je samo do tega, da obvarujem gospo baronico Garraganovo nevarnosti, a verjetno je, da boste prej ali slej tudi vi v skrbeh za barona Garragana.« »Tedaj se z zaupanjem obrnem do vaše tvrdke, grof Henikstein.« »Več vas ne prosim, gospodična pl. Queissova. Drznil se bom ostati z vami v zvezi in vam zmerom poročati, kje sem. Ce bi nastala nevarnost, bodite tako dobri in pošljite mi glas. Drevi se odpeljem v Pariz. Ali vam smem pustiti svoj pariški naslov?« »Smete.« Napisal je naslov na vizitko in jo podal Nikolini. »In zdaj pokopljiva bojno sekiro, gospodična pl. Queissova,« je rekel prisrčno. »Ali, da se preprosteje izrazim: bodiva spet prijatelja!« »Saj veste: kadar govorite po dunajsko, se vam ni moči upirati.« Poklonil se je z vso popolnostjo in odšel iz Bokofzerjeve delovne sobane. Tisti večer je sedela Nikolina že o poli osmih v vinarni in s čudno napetostjo čakala Garragana, ki ji je bil obljubil, da pride. Živčno in nestrpno je lomila zobotrebec za zobotrebcem na drobne koščke, izkušaje si predstaviti Garragana, kakšen je na oko. Čudno, skoraj neznano se ji je zdelo, da ni mogla ujeti njegove slike. Ko je nekaj minut po osmih Garragan res prišel, je bilo NikoHni, kakor da bi ga videla prvikrat. Prav nič težko ga ne bi bilo ljubiti, je začudena pomislila, čuteč rahlo groznico, ki se ji je razlivala po telesu. Kadar je Macpherson v teh vedrih pomladnih dneh sedel na bregu Seine, kakor da bi z napeto pozornostjo opazoval svoj trnik, sč je mnogokrat zgodilo, da ribice, ki je zagrabila, niti opazil ni. Tekoča voda s plešočimi solnčnimi iskrami ga je zavajala v misli, ki so bile daleč od lepega ribiškega športa. Ljubka reka je tako hlastno hitela svojo pot, kakor da bi bila življenje sarmo. Ta zelo vsakdanja primera je Macphersona vendarle silila, da se je s kritičnimi očmi oziral po svojem življenju in prihajal do zaključkov, ki ga nikakor niso veselili. V teh solnčnih dneh na bregu Seine je Leslie Macpherson s trezno jasnostjo spoznaval, da je njegovo življenje zapravljeno in zaigrano. Vseh teh 10 let, odkar je ljubil Glorijo, je stal pri miru in ni bil storil naprej niti koraka več. In kdor stoji pri miru, hodi rakovo pot. Ljubezen do Glorije, ta ogorčena in brezupna bort>a za ljubezen, ga je bila potegnila na stranski tir. Ce so tovarne v Ameriki uspevale, je bilo to zasluga Roya Carruthersa, njegovega prvega teženjerja. Sam se ni menil za nič, romal je po svetu kakor vrvohodec, seveda z vsemi prijetnostmi, in njegovo edino častihlepje je bilo, da bi napravil Gloriji veselje in ji izvabil smehljaj. Bili so redki trenutki, ko je Macpherson Glorijo sovražil, kakor more sovražiti le tisti, kdor brezme.no ljubi. Telo ljubljene žene je imel, a kaj je telo brez duše? Vsak objem mu je le vzel poguma, nikar da bi mu ga bil pridal. Glorijinega srca ni bilo moči osvojiti. Igral se je z mislijo, da bi vrnil Gloriji prostost in ji podaril pol premoženja, a bilo je prepozno. Zdaj ne bi bil mogel s svojo svobodo ničesar več početi, tolikanj trdno je bil zraščen z Glorijo. Ce •bi ga zapustila, bi bilo njegovo življenje brez vsebine in končano. Tudi Garragan je Macphersonu v teh meudonskih dneh spet in spet prihajal na misel. Ali ni bil ta mož, ki mu ie bila Glorija razdejala življenje, podoben njemu, huje vklenjenemu od kaznjenca? Ali je bilo deset let za zidovjem ječe tolikanj bridkejših od njegove grenke sreče? Kadar je tako premišljeval, ga je obhajalo do Garragana kar bratsko čuvstvo, ki je postalo še močnejše, ko se je nekega dne spomnil, da je, kakor priča ime Macpherson, tudi sam škotskega pokolenja. To prijazno čuvstvo se je vsakikrat kmalu umaknilo spoznanju, da je Garragan v boljšem položaju kakor on. Garragan je bil ostal Glorijin mož, ker ta ni hotela privoliti v ločitev, ki je bila postala zaradi Garraganove obsodbe brez nadaljnega mogoča. Ta odpor je bolel Macphersona, ki je bil prepričan, da bi lahko marsikaj dosegel, če bi Glorija privolila v zakonito zvezo z njim. Življenje v Newyorku bi bilo vsekako lažje, če bi ne bilo treba sramežljivo skrivati te rahle zveze z Glorijo in se bati, da se ne bi občutljiva ameriška nravnost spodtaknila ob njej. Take so bile misli ribiča Macphersona. Glorija je le malokdaj zapustila vilo »Marechale«. Časih je pozno popoldne spremila Macphersona na izprehod proti Meudonski terasi, s katere sta .imela lep in pokojen razgled na pomlad, ki je bila obsula dolino in feriče s svojim mnogobarvnim cvetjem. A najrajši je bila Glorija na svojem vrtu, ki je bi tako tih in ograjen, daleč od ljudi in daleč od sveta, podoben samostanskemu vrtu, po katerem se počasi izprehaiajo razočarane in utrujene ženske z rožnimi venci v bledih rokah. VELIKA PREDILNICA ln TKALNICA išče sa. tovarniško knjigovodstvo izkušeno in ZANESLJIVO MOČ Mesto je stalno. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na ogl. odd. >Jutra« pod »5«. Plise za volane v različnih gubah, speci alni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela štrukelj. 129 Javna zahvala Nenadomestljiva izguba ljubljenega soproga in krušnega očeta JANKA ČOLNARJA šef-pilota ljubljanskega Aerokluba »Naša krila« je nenadoma pahnila mene in mojega sinčka Ivkota v življenje, polno negotovosti in moreče skrbi. V močno uteho mi je pa plemenito ravnanje Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani Pokojni Janko je bil pri tem domačem zavodu zavarovan za slučaj smrti. Vzajemna zavarovalnica ga je pred komaj enim letom sprejela v zavarovanje pod zelo ugodnimi pogoji, čeprav je s tem prevzela z ozirom na pilotsko delo mojega pokojnega moža izredno jamstvo. Takoj po smrti mi je Vzajemna zavarovalnica izplačala vso zavarovalno vsoto v gotovini. Menim, da se morem za vse to najlepše zahvaliti s tem, da ta naš domači zavarovalni zavod vsakomur najtopleje priporočam. Ljubljana, dne 2. julija 1934. ČOLNAR MILKA Nečem imeti sivih las! »HEINZELMANNCHEN« PHYS1CHR0MNI E L I K S I R ZA LASE j« broihšbao Bredah« w>-f>er oetT«nj«. — Te, Se dece&ij« prpekuSena rod« za la«« ni oifcako sredstvo ta barvanj«. T« je biološki prooee. U tt«6» lacem opravo® idravo ba-rro. Loeje vpijajo to vodo in po tej branj ee vrača «iivnn la*win njihova prejšnja naravna barva. — »HEINZELMAJfNCHEN« po*pe