Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 101. V LJUBLJANI, torek, 2. junija 1925. Posamezna Storilka Din 1—. LBTO II. Idusj« TinV dan opoldne, izwemži nedelj in praznikov. kleaefea naročnina: V Ljubljani in po P°S*: Din BO*—, inozemstvo Din 80*—. neodvisen poEftičen list UREDNIŠTVO IB DPBAVBISTTO: SIMOST G RBGOEČTČBVA UUCA &TBV. 1A TSLSSOK 9TBV. KA Rokopisi m no vročajo. — Oglasi po tarlfu. Pismenim vprašanjem naj se priloži tnamka za odgovor. Račan pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. te Proračun in stranke. Nobena stvar ni za kvaliteto političnih strank tako merodajna ko proračun. Naj bodo gesla katerekoli stranke še tako lepa, so vendar brez vsake cene, če je proračunsko delo stranke slabo. Kajti proračun je praktična preizkušnja strankinega programa in 'njene sposobnosti za delo. Zato je tudi v vseh modernih Parlamentih proračunska razprava najvažnejša in višek vsakoletnega parlamentarnega dela. Če 'presojamo po proračunskem delu ®edanji vladni stranki, potem ne vzdr-juta. uiti najmilejše kritike. Ze dejstvo, o sedanja vladna večina omalovažuje pomen proračunske debate, pove vse. Finančni zakon o dvanajstinah je bil predložen poslancem četrt ure pred pričetkom razprave. Opozicionalnim poslancem je bila s tem sploh odvzeta vsaka možnost temeljite presoje dvanajstin in vendar je ravno pri proračunu sodelovanje opozicije državna nujnost. Razprava sama se je nato vršila v forsiranem tempu in višek vse modrosti vladne večine je bil, da je imela ona večino v skupščini. Vsi argumenti opozicije pa so bili * priori odklonjeni in prezrti. Vladna večina je s tem priznala, da ne loči strankarske od državne politike in v. tem je nleua največja obsodba. dvanajstine je vpletla vladna večina celo vrst0 določb, ki niso v prav nobeni zvezi s proračunom. Najbolj značilno v tem oziru je pa5 to, da je dobil z dvanajstinami prosvetni minister pooblastilo, da izda nov šolski zakon. Tega ni »ogoče razumeti drugače, ko da je bil načrt prosvetnega ministra tako slab, da ni bilo mogoče — kljub vsej disciplini članov vladne večine — upati, da bi ga sprejela skupščina in da ga je bilo *ato treba potem protipostavnega pooblastila vtihotapiti preko dvanajstin. Da ^ temu res tako, je postalo jasno pred ?ar dnevi ,ko je bil prosvetni zakon obeljen m ko je javnost spoznala, da mo-zakon glede slabosti tekmovati le se z via°v Be bodo vršila važna posvetovanja o garancijskem paktu med Chamberlainom in pandom, ter po vsej verjetnosti tudi Bujoni, ob priliki zborovanja Svete Zveze nabodov. Tedaj bi se tudi šele odposlal formel-ni odgovor Nemčije na njeno noto. Prosveta. Repertoar narodnega dledališca V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 8. uri zvečer. 2. junija (torek): Produkcija gojencev dramatične Sole. Izven. 3. junija (sreda): Narodni poslnaec. Red 4. junija (četrtek): Zaprto. 5. junija (petek): Roka roko umije, obe obraz. Red S. 6. junija (sobota): Pohujšnaje r dolini Šentflorjanski. Red A. 7. junija (nedelja): Vozel (premijera). Izven. 8- junija (pondeljek): Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Red D. Opera: Začetek ob pol 8. uri zvečer. 2. junija (torek): Bagdadski brivec. Red F. 3. junija (sreda): Carmen. Red B. 4. junija (četrtek): Zaprto. 5. junija (petek): Bagdadski brivec. Red 6. junija (sobota): Pikova dama. Red C. 7. junija (nedelja): Boheme, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. 8. junija (pondeljek): Zaprto. »Bagdadski brivec« v deloma novi zased-današnji predstavi »Bagdadskega brivca« p0je glavno basovsko vlogo Ali Hasana gospod Hugo Ztahey in ulogo izredno simpatične Margijane pa gospa Ribičeva. Ostale uioge so v rokah: gne. Sfiligoje ve, g. Mesteka, g. Mohoriča in g. šublja. Opera je Pri premijeri telo lepo uspela in prepričani da bode tako v muzikalnem kakor tudi miI*ičnem pogledu splošno ugajala. 'nnBQ?»«yan8*£a ®Per®-. Bagdadski brivec. Po c»7nnilJevem Seviljskem brivcu«, ki je dve S f»baval našo gledališčno publiko in ** mnogo korislil gledališčni blagajni, smo dobili v petek zvečer še »Bag- C. E dadskega brivca«, opero nemškega skladatelja Petra Corneliusa, ki je znan kot stvaritelj lepih solospevov. Njegovo opero »Cid« uprizarjajo redkokdaj, pač pa si je >Bagdad-ski brivec« utrl pot na mnogo opernih odrov. Nemci ga štejejo med svoje najboljše komične opere druge polovice minulega stoletja in ga postavljajo v vrsto k Wagnerjevim »Pevcem norimburškim«. Corneliusova vzora sta bila Rihard Wagner in Franc Lizst, katerih seveda ne doseza. Humor »Bagdadskega brivca« je šibek, za lase privlečen in učinkuje prav malo komično. Glasba pa je lepa, gladko tekoča in vsebuje dokaj lepih, zanimivo zgrajenih in originalno izpeljanih delov. Uspeh te opere zavisi ponajveč od izvedbe glavne vloge, težke in naporne basovske partije Abul Hassana ter od scenerije in kostumov. Kar se tiče zadnjih dveh činiteljev, je naša opera storila kar je mogla ter je oba dejanja za naše razmere in finančno stanje gledališča opremila popolnoma dostojno. Režija g. Bučarja je svedočila smisel in okus za orientalsko obiležje. Niv6 predstave, koje glasbeno vodstvo je bilo v mirnih, pa sigurnih rokah g. kapelnika Ba-latke je visoko dvignil g. Betetto s kreacijo naslovne vloge Abul Hassana. Svojo obsežno partijo je pel uprav virtuozno, živahno je igral ter postavil na oder umetniško kreacijo prve vrste. Ugajal nam je g. Mestek kot Nurredin. Njegov glas je v kantileni in petju simpatičen, topel, v višini nesvoboden, prisiljen. Mala vloga Margiane je gdč. Fri-sekovi zelo pristojala, gdč. Sfiligojeva (Bo-stana), g. Mohorič (Baba Mustafa) in g. Šu-belj (kalif) zaslužijo skupno pohvalo. — Zbor ima malo, pa tehtno nalogo. Bil je v začetku prvega dejanja res dober, v ansamblih drugega dejanja priden, še dosti zanesljiv. Publika je noviteto sprejfela prijazno, vendar ne preveč navdušeno. G. kapelniku Balatki je že po overturi živahno aklamirala, soliste in solistinje je po obeh dejanjih odlikovala s ploskanjem, g. Betetta pa počastila z vencem in šopki. Privlačne sile »Bagdadski brivec ne bo imel, saj je bil baje obisk nedeljske predstave zelo pičel. DRAMSKA ŠOLA UDRUŽENJA GLEDALIŠKIH IGRALCEV V LJUBLJANI. priredi ob zaključku šolskega leta štiri javne nastope v dramskem gledališču. Prva javna produkcija je v torek dne ‘2. junija ob 8. zvečer. Spored je sestavljen zelo pestro in prehaja od recitacij preko Moliera, Shakespear-ja in Strindberga v moderno francosko literaturo. Pričakujemo, da bo naše občinstvo razumevajoč stremljenje teh mladih ljudi pose-tilo to prireditev v dokaz, da budno sprem-IJa vse korake našega mladega kulturnega življenja. Mladina bo to čutila in razumela. — Cene ljudske. RAZSTAVA UMETNIŠKEGA KLUBA »VESNA« NA BLEDU. 30. maja se je otvorila na Bledu v vseh prostorih Kazine V. umetniška razstava kluba »Vesna«. Razstave so se udeležili sledeči člani kluba: Bucik, Marčič, Smrekar, Sodni-kova-Zupanec, Šantel, Mirko Šubic, R. Šubic; poleg njih so razstavili kot gostje svoje slike: Fr. Škodlar in Avgusta in Henrika Šantlova. Naj več jo kolekcijo je razstavil g. R. Marčič, ki si je nabral med zimo v rmjlep-šem kotičku naše države v Dubrovniku celo vrsto divnih jadranskih motivov. Ker prevladujejo na razstavi motivi z Jadrana,, bo ista posvečena Jadranski straži, kateri je namenjen tudi del čistega dobička. Dnevne vesti. »KB. JETNIŠNICA«. Ponos poduradnika, pa tudi višjih gospodov, v stari Avstriji je bil, da je c. kr. pod-uradnik. Če pa je bil celo tako srečen, da je bil c. in kr. poduradnik, potem je gledal na vse druge zemljane z največjim pomilovanjem. Po preobratu so vsi ti ljudje prišli ob pridevek^ svojega ponosa in bili so seveda na smrt žalostni. Toda sila dela ljudi iznajdljive in ker je bila naša država, če že ne cesarstvo, pa vsaj kraljevina, so povsodi prečrtali »c.« in če že ne »cesarsko kraljevski«, so bili tudi naprej vsaj »kraljevski« ljudje. In z njimi vred tudi uradi in tako smo dobili »Kr. policijsko ravnateljstvo in razne druge »kraljevske« institucije. Ampak krono vseh teh napisov predstavlja čisto sigurno napis pred vratmi ljubljanskega sodnega zapora v Miklošičevi cesti: »Kr. jetnišnica«. Vprašamo avtorje tega napisa, kaj naj ta napis pravzaprav pomeni. Ali morebiti tako sijajno in udobno opremljeno jetnišnico, da ji pripada naslov »kraljevska«? Ali so morebiti avtorji napisa hoteli agitirati za čim večji obisk jetnišnice? Trud bi bil v resnici odvišen, ker za to »agitacijo« skrbe že dovolj slabi nagoni v človeku. Ali pa so hoteli avtorji napisa reči, da je na Miklošičevi cesti »Kraljeva« jetnišnica? Naj so si avtorji mislili že karkoli, eno je gotovo, da tako nesmiselnega napisa, kakor je »Kr. jetnišnica« ni v vsej Ljubljani. Zato prečrtajte lepo preostanek Avstrije, oni slavni »Kr.« in če vam je jetnišnica premalo, zapišite zraven »Državna jetnišnica«, dasiravno je tudi ta dostavek odveč, ker sedaj sploh nimamo drugih ko državnih zaporov. In ne samo z Miklošičeve ceste, tudi drugod naj izginejo ti avstrijski preostanki, ki so v nasprotju z ustavo in zdravo pametjo. Vsaj pod vlado »nacionalnega« bloka bi moglo to avstrijakantstvo, ker samo avstrija-kantstvo je v teh zaporih »kr.« — izginiti! — Odvetnikom. Od nekdaj so bili slovenski odvetniki tisti, ki so stali v prvi vrsti za pravice naroda, za njegovo 6vobodo. In da je prišel naš narod že pod Avstrijo vsaj deloma do svojih pravic, je glavna zasluga samo slovenskih odvetnikov. — Sedaj je predložila vlada skupščini zakonski načrt o sodnikih, s katerim se odpravlja stalnost in neodvisnost sodnikov. Kakšne bi bile posledice, če bi postal vladni načrt zakon, ni treba odvetnikom razlagati, ker vedo sami to najbolje. Sodniki so že storili svojo dolžnost in poslali vladi ter vsem članom zakonodajnega odbora spomenico, v kateri jasno in odločno opozarjajo na protiustavnost in škodljivost vladnega načrta. Pred dnevi pa" se je vršilo v Beogradu zborovanje sodnikov iz vse države, v katerem se je soglasno odobrila resolucija odbora sodniškega udruže-nja. Vrsta je sedaj na slovenskih odvetnikih, da tudi oni najodločneje nastopijo za stalnost in neodvisnost sodnika. Zagrebški odvetniki so že nastopili, treba je, da nastopijo sedaj tudi slovenski in sicer z vso odločnostjo. Svete tradicije slovenskih odvetnikov morajo biti ohranjene, zato na delo za svobodo lil neodvisnost sodišča! — Paralela. Ko je praznoval g. Josip Turk svojo šestdesetletnico, so mladinski listi kar tekmovali med seboj, kdo bo bolj opisal »zasluge« g. Turka. Ko je praznoval ljubljanski škof svojo petinsedemdesetletnico, niso vsi mladinski listi zapisali niti črke. Kulturno stališče mladinov je bilo tako zopet enkrat sijajno manifestirano. — Nekdaj in sedaj. Ko je bivši deželni odbor kranjski dovolil podporo samo klerikalnemu dijaškemu društvu »Dan« v Pragi, praškemu podpornemu društvu pa jo odklonil, so mladini ogorčeno in upravičeno nastopili proti temu kupovanju duš. Sedaj pa g. mladini postopajo še hujše in dijaške štipendije podeluje kar naravnost tajništvo SDS. In mladina, ki to ve in vidi, ne protestira, temveč se neprestano organizira pod patro-nanco kupovalcev duš. Iz take dekadence pa naj nastane »nacionalno-napredno« dijaštvo! Kakor da bi bilo hlapčevstvo v kakšni zvezi z nacionalizmom. — V »Samoupravi« piše neki Oton G. Ambrož po naročilu mladinskih generalov dolgovezne, kljub temu pa sila nejasne članke o slovenski politiki. Kako naiven, pa tudi impertinenten je ta gospod, dokazuje najbolj njegov članek »Korak g. Pucelja«. Zmi-sel tega članka je, da je prišlo do zbližanja med SKS in SRS samo zato, da bi postal g. Pucelj minister. Tako infamno podtikanje se obsoja samo in zato ne zasluži odgovora. VPrfSam° pa »Samoupravo«, če hoče postati smetišče za »Jutrovske« umazanosti? — Sarajevski tednik »Nedelja« je prepovedal sarajevski veliki župan. Njegovo prepoved je okrožno sodišče potrdilo. »Nedelja« Je bilo glasilo hrvatskih katolikov v Bosni. — Sokolski župi Ljubljana je dovolilo društvo »Ostrostrelcev« za en dan v tednu vpo-rabo strelišča. Društvo daje orožje brezplač- j no na razpolago, municijo in tarče si nabavijo streljalci sami. Člani reflektanti naj se javijo čimprej potom društev župi. S tem je ustreženo želji našega članstva, da se vežba v streljanju. j — Velike počitnice na univerzah. Ministrstvo prosvete je odločilo, da se prično na vseh univerzah naše države velike počitnice dne 1. julija ter trajajo do 31. oktobra. Izpiti se končajo najkasneje začetkom julija. — Nov zakon o kopališčih. V ministrstvu narodnega zdavja je izdelan nov načrt zakona o kopališčih. Vzpostavljena je strokovna komisija, ki pretresa vprašanje v svrho definitivnega ridtfiranja zakonskega projekta, ki se ima predložiti v kratkem narodni skupščini. r — Nov obrtni zakon. V ministrstvu za trgovino in industrijo izdeljuje posebna strokovna komisija načrt za nov obrtni zakon. Ker je treba dalj časa, da se dobe, urede in prouče potrebni podatki iz vseh oblasti, načrt še ne bo tako hitro izgotovljen. — Železniška nesreča v Budimpešti. Na zakoškem ranžirnem polodvoru pri Budimpešti se je pripetila v petek vsled napačne postavitve kretnic velika nesreča. Trčila sta osebni in tovorni vlak. Počilo je, kakor, da je treščilo in že so leteli drobci železa po zraku ter so se začuli obupni klici ponesreč-nežev. y prvem vagonu osebnega vlaka se je nahajalo 12 oseb, ki so bile popolnoma zmečkane. Voz se je razletel na kose. V par naslednjih vagonih, ki so se prevrnili, je bilo 45 težko poškodovanih. Razven nekaj železničarjev so ponesrečenci sami poljedelci. Ved težkopoškodovanih umira. Strojevotijo tovornega vlaka, ki je zakrivil nesrečo š tem, da ni gledal na to, da je bil semafor postavljen na »stoj«, so aretirali. — Muzejsko društvo v Ptuju priredi svoj redni občni zbor dne 3. junija 1925 ob 17. oz. 18. uri v posvetovalnici tuk. mestnega magistrata s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo odbora, 3. imenovanje častnih in dopisujočih članov, 4. slučajnosti. — Nove slike is polieijskega življenja r Palanki. Pod tem naslovom »krtači« »Deu-tsches Volksblatt« zopet enkrat policijo v Palanki. Gre za sledeči škandal: V Palanki je bila plesna veselica. Kolarski mojster Adam Wildling je stopil višjemu policijskemu uradniku Parabuckiju na kurje oko. Rekel je »pardon« in plesal je dalje. Kmalu nato ga je pozval v plesni dvorani se nahajajoči službujoči stražnik, naj gre ž njim ca hip na ulico. Tam ga je čakalo šest drugih policajev. Eden od njih ga je pozdravil i tem, da ga je udaril s puškinim kopitom po glavi. Ostali so ga med tem tako namlatili, da se je mož onezvestil. Med eksekucijo je tišal eden izmed policijskih 'junakov vrata, da je preprečil, da bi bil prišel Wildlingu kdo na pomoč, oziroma, da bi bil kdo priča prizoru. Ko so policaji možakarja pošteno namlatili, so odprli vrata ter ga vrgli nezavestnega zopet v lokal nazaj. Poklicani zdravnik je imel opraviti dve uri, predno je spravil težko poškodovanega kolarskega mojstra', ki utegne umreti — zopet k zavesti. — Druga slika: Znani palanški policijski »poglavar« Milan Krnjac se je peljal te dni v dvo-upreženem vozu v bližno vas. Med potjo ga Edgar Riee Bun.0Ug8: 69 Tarzannvi doživljaji v džungli. Med njimi se je nahajala tudi Teeka, ki je napeto poslušala, a svojega glasu ni povzdignila v prid načrtu. NaježilaJe dlako, kazal« zobe in pozneje pričela iskati Tarzana. Ker ga pa ni mogla ^ajti bil je predaleč na lovu — je poiskala iaUga in mu povedala o nameri opic. Veliki samec ne^Cep8tal.Z no8ami in zatulil- Njegove okrvavljen tppnila S° šviga*e k° strele, gornja ustnica se je n&-i B m pokazala zobe, dlaka na hrbtu sp ie ie- TlTeKS ie 8koJi,“ mala S. I mpnda D0Z»^,ni°’ da j° Ujame- v istem trenutku je men p abu na jezo> katero je kuhal nad sovražniki njegovega prijatelja. A opičja pamet je že taka. s6 . Par dalje je ležal Tarzan leno na Tantor-likim^ ^ras ,®a z zaostreno palico za ve-kožcu ,u^es* k* pripovedoval ogromnemu debelo-tor ni m®’ kar mU Je,r0J'10 P° kodrasti glavi. Tan-dober pZT/azumel, VS6ga te«a> a Tantor je veselil se ie , ^ Se ^,Z ene plati na drugo, in se udajal udJK?lieVe dfU ’ 1 ]'° je tako ljubil m se uaajai udobju praskanja. Lev Numa je vohal človeka in ga previdno zalezoval, dok m zagledal svojega plena visoko gori na široki g avi mogočnega slona z velikimi čekani; mrmraje in renče Se je okrenil in poiskal ugodnejši lov. Slonu je veter prinesel levjo sled in z glasnim trobentanjem je dvignil rilec. Tarzan se je udobno zleknil po hrapavi koži slonovega hrbta. Muhe so ga nadlegovale, zato jih je leno odganjal z vejico mahaje. Tantor, je rekel, — življenje je lepo. Lepo se počiva v hladni senci. Dobro je gledati zeleno drevje in svetle barve cvetic — videti, kar nam je daroval Bulamutumumo. Prav dober je z nami, veš, lantor.* Tebi daje nežno listje in skorjo in bujno travo v hrano, meni je dal Baro, Horto, Pisaha, sadje, orehe in korenine. Vsakemu preskrbi kosilo, kakršno mu je najbolj všeč. Vse, kar od nas zahteva, je to, da smo dovolj močni in pametni, da gremo in si ga vzamemo. Da, Tantor, veselje je živeti. Ne bi rad umrl. Tantor je malo zagrgral in dvignil rilec v višino ter pogladil s prstno mišico lica opičjega človeka. — Tantor, je nadaljeval Tarzan, okreni se in išči hrane v smeri Keršakovega plemena, da bo Tarzan mogel jahati na tvoji glavi in mu ne bo treba tekati peš. Slon se je okrenil in se počasi pomikal po široki, senčni stezi, se sem pa tje ustavil ter utrgal kako nežno vejico ali odluščil z drevesa košček užitne skorje. Tarzan se je zopet obrnil, da je gledal z obrazom proti slonovi glavi, mahal z nogami ob obeh straneh njegovega hrbta, naslonil komolce na široko glavo in položil brado v dlani. Tako- sta oba udobno potovala k plemenu. Prav v trenutku, predno sta dospela k jasi na severni strani, se je od juga pojavila druga postava — močan črn vojščak, ki je previdno stopal po džungli in se z vsemi čuti čuval mnogih prežočih nevarnosti. A sedaj je korakal mimo južnega stra- žarja, ki je čepel na drevesu, raz katero je mogel pregledati vso južno krajino. Opica je pustila Go-manganiju prosto pot, kajti videla je, da je sam. Komaj pa je stopil vojščak na jaso, je za njim zazvenel glasen »Kreeg — ah!«, kateremu se je takoj odzval krog odgovorov iz raznih smeri, ko so prilomastili veliki samci skozi zelenje, da se odzovejo pozivu svojega tovariša. Zamorec je postal pri prvem klicu in se razgledal Ničesar ni videl, a poznal je glas kosmatih gozdnih ljudi, katerih se on in njegovi niso le bali vsled moči, neukročenosti in hude krvi, ampak tudi zato, ker jih je prijel čuden strah pred človeku podobnimi opicami. A Bulabintu ni bil nikak figar. Slišal je opice okoli sebe in je vedel, da bo beg brezuspešen, zato je vztrajal, pripravil svoje kopje in zaldical svoj bojni klic. Svoje življenje je hotel drago prodati, on, Bulabantu, glavarjev namestnik v vasi glavarja Mbonge. Tarzan s Tantorjem ni bil več daleč, ko je zadonel prvi stražarjev krik po mirni džungli. Kot blisk je šinil opičji človek s slonovega hrbta na bližnje drevo in se pognal k jasi, predno so še potihnili prvi odmevi prvega »Kreeg-aha«. Pri prihodu je videl, kako je stal ducat samcev okoli enega samega Gomanganija. S krikom, da je mogla človeku kri zastati, je Tarzan planil k naskoku. Sovražil je črnce še bolj, kot so jih opice sovražile in tu se je zopet nudila prilika, da ubije enega izmed njih. Kaj je bil storil Gomangani? Ali je ubil koga iz plemena? (Dalje prih.) f*—"i—,: nem redu. V Marenbergu, kjer je občinski odbor tako nepopolen, da se seje sploh ne morejo več vršiti, ker manjka več odbornikov vsled izčrpanih list in je povrhu tega potekla že meseca marca 3-letna funkcijska doba, noče oblastvo razpisati niti splošnih, niti nadomestnih volitev za izčrpane liste, čeravno je 9edaj rešiti več jako važnih zadev, kakor n. pr. zidanje sodnega poslopja, poprava podirajočega se mostu, preureditev elektrarne itd. Vse te zadeve ne more rešiti sedanji okrnjeni občinski odbor, ki nima niti toliko odbornikov, da bi bil sklepčen. Vzrokov temu zavlečevanju je več. Glavni so ti, da bo pri prihodnjih volitvah SDS s svojimi par pristaši obsedela na dilci, česar se dobro zaveda. Nadalje se boji g. župan Predan, ki je znan po svojem nastopanju in zmerjanju slovenskih vojakov z lepimi besedami kot »windische Hunde in Trottek, da je odigral, čeravno se krčevito drži samo-stojno-demokratskega fraka, s katerim bi hotel zakriti svoje grehe. Konečno je še par neljubih uradnikov tukaj, ki ne plešejo kakor demokrati piskajo in je treba tudi te še preje prisilno premestiti, da jim ne bodo na poti, kakor so že premestili g. nadučitelja Lešnika. Vsled osebnih ambicij par de-mokratarjev naj torej trpi cela občina več desetletij, naj propada gospodarstvo, naj se odvzame trgu sodišče, naj Drava odnese še tisti ostanek mostu in naj se končno tudi uniči eksistenca par javnih nameščencev, do katerih hočejo imeti samostojni demokrati patent. Zahteva občanov je, da se razpišejo takoj občinske volitve, ker občina ni nobena institucija za umetno vzdrževanje samostojnih demokratov j* napadel ovčarski pes ter mu »pomeril j hlače«. Kmalu nato je srečal Krnjae nekega : kmeta. Vprašal ga je — držeč v roki revol- : ver — čigav je pes. Slučajno je bil pes, ki i je čuval čredo ovac, last kmeta. Kmet nič j hudega sluteč, je povedal po pravici. Zato j jih je dobil od Krnjaca prav pošteno s pestjo j' po obrazu. Ko ga je Kmjac dobro namazal, ! j« ustrelil dva psa ter ukazal kmetu, da jih obesi. — Policijski mogotec Krnjac je torej vsekako jako oblasten gospod. Kljub temu pa jo je nekaj dni pozneje vendarle nekoli- ; ko skupil. Inspiciral je v Toparišivu policijo i in naletel je na pol pijanega policaja — i Črnogorca. Krnjac mu je prismolil krepko i klofuto. Črnogorec, ne bodi len, je stisnil pe- ; •ti ter pričel obdelovati vizažo svojega šefa tako temeljito, da je imel možakar kmalu j dosti ter jo je kar najhitreje odkuril. — Strela udarila v skupino 20 ljudij. Te i dni je bila v bližini Podjebrada na Morav- j •kem huda nevihta. Pri tej priliki je udarila j •trela v skupino 20 ljudi. Veleposestnik j Chwalkowsky je obležal mrtev, od' ostalih je , bila večina težko poškodovana. Enajst oseb j je bilo hudo ožganih, tri so oglušile. — Žalosten konec idealista. Te dni so , našli v Dunajski okolici obešenega pisatelja . 04 letnega Hansa Goldzierja, ki je izginil že j dne 24. maja iz svojega stanovanja. Pri njem | »o našli vizitnice in njegovo zadnje delo j »Einige Weltprobleme«. Goldzier je bil jako ; idealen človek. Pečal se je z vsemi sodobnimi velikimi 'vprašanji. Bil je, kakor pravi Nemec, velik >Weltverbessererc ter je izdal za propagando svojih nazorov velike vsote. Y eni svojih knjig nastopa leta^950. kot obtoženec v sodni obravnavi, v kateri se dvignejo zoper njega radi nazorov, ki jih propagira, vsi dandanašnji potentati. Neuspeh njegovih del, ki je povzročil njegov financielni ruin, ga je gnal v smrt. V zadnjem času je , iivel v neprestanih duševnih depresijah in j vednem strahu, da zblazni. — Pri izbiranju sredstev proti debelosti je ! treba biti oprezen — samo Fuscin tablete delujejo sigurno in neškodljivo. Dobijo »e v j vseh lekarnah. Po pošti: Apoteka Blum, Su- j botica. Ljubljana. 1— Beton Watson v Ljubljani. Kakor smo že poročali, potuje odlični angleški publicist Seton Watson s soprogo po Jugoslaviji. V nedeljo popoldne sta prispela z avtomobilom ii Zagreba v Ljubljano, kjer so ju sprejeli liani angleškega kluba. Včeraj sta se odpeljala na Bled in v Bohinj, odkoder se vrneta zopet v Ljubljano, nakar odpotujeta jutri preko Dunaja nazaj v Anglijo. 1— Mica Kovačeva. Te dni je prišel v Mo-žinovo gostilno na Vidovdanski cesti brezposelni Ikolarski pomočnik Ivan >Z., naročil porcijo pečenke s solato, jo zalil s pol litrom vina, nakar jo je mislil neopažen odkuriti ne da bi plačal, toda budno oko natakarice ga je zasačilo. Dekle je steklo za njim ter ga izročila bližnjemu stražniku. Ker je obljubil fant, da prinese zvečer denar, so ga izpustili, vendar denarja ni prinesel, zato se bo moral zagovarjati pred sodiščem. doče držali po cele tedne in mesece blago po železniških skladiščih, smatrajoč jih kot najugodnejše in najcenejše shrambe, tedaj bom podvzel proti njim vse mere in bom med drugim primoran, da povečam ležarino do zlate paritete. Pričakujem, da bodo zbornica in trgovski krogi z dobro voljo in pravičnim razumevanjem moje namere z vso močjo podpirali, da bodo mgoli izvozniki v nastopajoči sezoni delati brez koterihkoli težkoč in zaprek. XDobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. junija t. 1. ponudbe glede dobave kvadratnega železa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 4. junija t. 1. v pisarni Stalne vojne bolnice v Ljubljani glede dobave mleka, telečjega mesa, desk, žebljev, voska, ščetk itd. — Dne 10. junija t. 1. pri komandi vojnega okruga v Otočacu glede dobave mesa za garnizijo Otočac. Dne 12. junija t. 1. pri intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 4200 ton premoga. — Dne 13. junija t. 1. pri odelenjm za mornarico v Zemunu glede dobave 200.000 kg pšenične moke (tipa 80%). — Dne 16. junija t. 1. pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave vrvarskega materijala. — Dne 23. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave gramoza, lomljenega kamna in nasipnega materijala. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Gospodarstvo Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksandel Tiska tiskarna »Merkur« ▼ Ljubljani. Marenberg. Razpusti občinskih odborov, kateri župani niso pristaši SDS, so na dnev- Enodružinska priprosta tudi lahko kmečka hiša se kupi na periferiji mesta Ljubljane. Ponudbe z navedbo cene in lege na upravo lista pod: »Dom«. ed Din S'—, vsaka nadoljna b 5ft para. Trgovski uradnik perfekten knjigovodja in korespon-dent z dolgoletno prakso iše primernega mesta pri večjem podjetju. — Ponudbe pod »Prvovrstna moč« na upravo lista. Abadie ilgaremi papir z o p e i »talno na Miegi. A. Lampret, Krekov trg 10. *»e»ečno gre vpokojenec, bivši skladiščnik vešč 4 jezikov in vseh pisarniških del kot sluga, inkasant, paznik, nočni čuvaj, skladiščnik ali »lično. Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod: »Zanesljiv 700«. Uradnica z večletno prakso vešča popolnoma vseh pisarniških del, išče službe na deželi. — Ponudbe prosi na upravo lista pod šifro »Vestna in marljiva«. Sprejme se več gospodičen na zelo dobro domačo hrano. — Naslov pove uprava Usta. posojila se odda. Pogoj popolnoma varnost in primerne obresti. Ponudbe na upravo lista pod: »Varnost«. V Ljubljani — Tovnnia na Vič« (Brdo) — Ptearna v PraSakovt 3» prtličje. še dobro ohranjen cepin. — Ponudbe na upravo lista pod »Planine«. Seznaniti »e želi mlada gospodična z istotakim gospodom v svrho skupnih izletov. Cenjene ponudbe na upravnižtvo lista pod »Vesna«. Janez Kosler, Peter Kosler, Ema Seemann, roj. Kosler, Mary Kosler in Olga Rudež, roj. Kosler izrekajo vsem, ki so spremili njih maier k večnemu počitku, najprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 2. junija 1925. tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija.