Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 101.
V LJUBLJANI, torek, 2. junija 1925.
Posamezna Storilka Din 1—.
LBTO II.
Idusj« TinV dan opoldne, izwemži nedelj in praznikov.
kleaefea naročnina: V Ljubljani in po P°S*: Din BO*—, inozemstvo Din 80*—.
neodvisen poEftičen list
UREDNIŠTVO IB DPBAVBISTTO: SIMOST G RBGOEČTČBVA UUCA &TBV. 1A TSLSSOK 9TBV. KA
Rokopisi m no vročajo. — Oglasi po tarlfu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži tnamka
za odgovor.
Račan pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
te
Proračun in stranke.
Nobena stvar ni za kvaliteto političnih strank tako merodajna ko proračun. Naj bodo gesla katerekoli stranke še tako lepa, so vendar brez vsake cene, če je proračunsko delo stranke slabo. Kajti proračun je praktična preizkušnja strankinega programa in 'njene sposobnosti za delo. Zato je tudi v vseh modernih Parlamentih proračunska razprava najvažnejša in višek vsakoletnega parlamentarnega dela.
Če 'presojamo po proračunskem delu ®edanji vladni stranki, potem ne vzdr-juta. uiti najmilejše kritike. Ze dejstvo, o sedanja vladna večina omalovažuje pomen proračunske debate, pove vse. Finančni zakon o dvanajstinah je bil predložen poslancem četrt ure pred pričetkom razprave. Opozicionalnim poslancem je bila s tem sploh odvzeta vsaka možnost temeljite presoje dvanajstin in vendar je ravno pri proračunu sodelovanje opozicije državna nujnost. Razprava sama se je nato vršila v forsiranem tempu in višek vse modrosti vladne večine je bil, da je imela ona večino v skupščini. Vsi argumenti opozicije pa so bili * priori odklonjeni in prezrti. Vladna večina je s tem priznala, da ne loči strankarske od državne politike in v. tem je nleua največja obsodba.
dvanajstine je vpletla vladna večina celo vrst0 določb, ki niso v prav nobeni zvezi s proračunom. Najbolj značilno v tem oziru je pa5 to, da je dobil z dvanajstinami prosvetni minister pooblastilo, da izda nov šolski zakon. Tega ni »ogoče razumeti drugače, ko da je bil načrt prosvetnega ministra tako slab, da ni bilo mogoče — kljub vsej disciplini članov vladne večine — upati, da bi ga sprejela skupščina in da ga je bilo *ato treba potem protipostavnega pooblastila vtihotapiti preko dvanajstin. Da ^ temu res tako, je postalo jasno pred ?ar dnevi ,ko je bil prosvetni zakon obeljen m ko je javnost spoznala, da mo-zakon glede slabosti tekmovati le se z via<jnjm načrtom tiskovnega zakona.
_ tihotapstvom zakonov je vladna večina pokazala svoje popolno nespoštovanje ljudske volje in ustavnih določb ter se diskvalificirala kot moderna demokratična parlamentarna skupina.
Te dni je bile objavljeno, da je novi proračun že izdelan in da izkazuje 11.920 milijonov dinarjev dohodkov. S ponosom dostavljajo vladni listi, da iz-kov11-6 uov* Prora^un ravno toliko izdat-tisten?udt‘ie torej v ravnovesju. Blagor Posebnost^««-h’ x • a fiktivni, zatoS.P™^ Jr
• ■	alfl	vsako	leto	finančni
numster z zahtev po naknadnih kredi.
tih m zato osteja v ko ^	^
stotine mili onov Po dvanajstinah bi moral znašati proiačun preko 12 milijard dinarjev in poslanec Krajač je dokazal da bi znašal pri tem deficit še vedno najmanj 2 milijardi. Pri tem pa niso vpo. kovani niti poviški uradniških plač, ka-t(he mora vlada po zakonu izplačati, niti Vse one obveznosti, ki jih hoče prevzeti ' Wa z zakonom o kmetijskih kreditih, jdvalidskim zakonom, zakonu o sodnikih m o raznih mednarodnih dolgovih, ka-l^re bo tudi treba pričeti odplačevati.
ole8 tega so na vseh poljih potrebne *tevilne investicije, predvsem na Jadra-4u dela se državi škoda, če bi se za-lftdi fikcije nizkega in uravnovešenega Proračuna odložilo vse te investicije.
Zato je proračun v višini 12 milijrad čisto navadna demagogija, ki je vredna dajhujše obsodbe. Za vse gospodarske kroge je jasno, da mora znašati nefikti-v°n Proračun najmanj 18 milijard, ka-
Minister Stojančev, član vlade Cankova
aretiran.
NOVI UBOJI. - v RUŠČUKU UBITIH 15 INTELEKTUALCEV.
Beograd, 2. junija. Po vesteh iz Sofije je bil tam aretiran minister gradjevin Stojančev v Cankovem kabinetu radi zveze z atentatorji in radi prijateljstva z zemljedelci. Sum pa je povečalo še dejstvo, da Stojančev ni bil navzoč v katedrali o priliki atentata. Oblasti smatrajo, da je on vedel za atentat v Sofiji.
Straža je ustruelila nekega bivšega
ministra v Stambulijskijevem kabinetu in predsednika sobranja za časa transporta v kaznilnico. Obsojena sta bila na 10 let ječe. Straža je izjavila, da sta oba hotela pobegniti in da je morala streljati.
Pred nekaj dnevi je bil v Sofiji ubit vpokojeni general Ličev. V Čusten-dilu je bil ubit pop Lidžikov. V Ruščuku je bilo ubith od bombe 15 intelektualcev.
Seja radikalnega kluba.
TUDI V GLAVNO KONTROLO PRIDEJO SAMI RADIKALI.
Beograd, 2. junija. Včeraj dopoldne se je vršila seja radikalnega kluba v predsedništvu vlade. Seji je prisostvoval sam g. Pašič. Na seji so razpravljali o notranjih zadevah stranke in o politični situaciji. Na podlagi izjav nekaterih radikalnih poslancev izgleda, da ni brez podlage optimizem, ki je pričel v zadnjem času vse bolj prevladovati v vprašanju sporazuma med HSS in radikali.
Na sestanku so razpravljali tudi o reorganizaciji stranke in o kongresu, ki bi se moral vršiti v Beogradu. Zadnji kon-
gres se je vršil 1. 1920. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje izpopolnitve glavne kontrole. Člane glavne kontrole predlaga državni svet narodni skupščini, ki od predlaganih članov izbere polovico. Radikali so včeraj v glavnem razpravljali o osebah, ki bi prišle v poštev. Vse to pa je še tajno, da se ne bi prejudiciralo sklepu državnega sveta. •Vseskozi so radikali gotovi, da bodo njihovi člani izvoljeni, ker so dobili pri zadnjih volitvah v državni svet večino.
Pašič za odložitev Dogajanj za sporazum.
Beograd, 2. junija. Po informacijah radikalnih krogov se doznava, da radikali zlasti Pašič stoje še vedno na stališču, da se imajo radičevci sporazumeti z nacionalnim blokom. Izgleda, da bi se mogla ta rešitev pričakovati šele v jeseni, ker solucija med nacionalnim blokom in radičevci še ni zrela.
i
V SLED PRAZNIKOV JE ZASTALO POLITIČNO ŽIVLJENJE.
Beograd, 2. junija. V političnih krogih je zadnja dva dni vladalo popolno zatišje, ker je bilo v Beogradu le malo poslancev. Danes bo z njihovim prihodom pričelo zopet normalno življenje, ki je bilo prekinjeno o praznikih. Danes popoldne se sestane sekcija zakonodajnega odbora za proučavanje tiskovnega zakona.
STJEPAN RADIČ ŠE VEDNO OPTIMIST.
Zagreb, 2. junija. Po daljši konferenci s Pašičem, ki se je vršila v soboto, se je Pavle Radič vrnil v Zagreb in poročal o tem sestanku Stjepanu Radiču. Najprej so govorili o verifikaciji mandatov HSS, nato o poročilu anketnega odbora. O podrobnosti konference ni hotel P. Radič dati nobenih pojasnil. Potrdil je, da se stvar lazvija zelo ugodno in da se tekom tedna morejo pričakovati nadalj-na pogajanja, o katerih uspehu on ne dvomi. Pavie Radič potuje danes v Beograd.
kor je tudi dejansko izkazoval proračun Davidovičeve vlade. Uganjalo se je tedaj proti temu visokemu proračunu mnogo demagogije in. celo SLS, od katere so štirje ministri sodelovali pri sestavi tega proračuna, se ni branila agitacije proti previsokemu proračunu. Toda visok proračun ni nobena sramota in nobena napaka, temveč sramota in napaka nastaneta šele tedaj, če so bremena napačno razdeljena. Vsa modrost dosedanje naše finančne politike je obstojala v linear-
Po zadnjem sestanku med Pavlom Radičem in Pašičem so utihnile vse govorice o sporazumu. Brezdvomno je, da je bila ta stvar odgodena po volji Pašiča na nedoločen čsa. V Beogradu pričakujejo povratka Pavla Radiča, ker je bil po raznih informacijah Stjepan Radič zadovoljen s poročilom Pavla Radiča.
MINISTER DVORA SE INFORMIRA.
Beograd, 2. junija. Minister dvora Jankovič je posetil Pašiča in se pri njem informiral o razgovorih s Pavlom Radičem, da bi nato o tem poročal kralju.
Včeraj je posetil Pašiča minister agrarne reforme Simonovič in mu poročal o likvidaciji agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini.
KONFERENCE PAŠIČA.
Beograd, 2. junija. Predsednika vlade Pašiča je posetil predsednik skupščine Marko Trifkovič. Nato je Pašič sprejel predsednika radikalnega kluba g. Ljubo Zivkoviča.
DELEGAT ZVEZE NARODOV ODPOTOVAL V SOFIJO.
Beograd, 2. junija. Delegat Zveze narodov g. Sommervvels, ki se je mudil te dni v Beogradu, je odpotoval v Bolgarsko, da prouči prometno vprašanje na Donavi.
Pogajanja z Grško.
Beograd, 2. junija. Včeraj popoldne se je vršila plenarna seja med našo in grško delegacijo. Na dnevnem redu so bila razna ekonomska vprašanja in zavezniška pogodba. Pogajanja so naletela na velike teškoče, ki se zdijo nepremostljive, zlasti v pogledu železniške proge Gjevgjelija—Solun. Proga je naša last, ali grške oblasti je nam nočejo izročiti v upravo in eksploatacijo. Eden izmed naših glavnih pogojev je, da mora proga priti v našo upravo, ker edino na ta način bo postala nam pripadla svobodna cona v Solunu tudi naša dejanska posest v smislu sporazuma med našo in grško vlado. Obe strani pa nočeta popustiti pri svojih zahtevah. Grška delegacija je ponujala razne olajšave na tej progi, pa so naši delegati to odbili. Grška delegacija se je obrnila na svojo vlado radi daljnih instrukcij.
BEOGRAJSKI TISK OPTIMISTIČEN GLEDE SPORAZUMA.
Beograd, 2. junija. Celokupni beograjski tisk mnogo piše o konferenci med Pavlom Radičem in Pašičem ter zastopa mnenje, da ta sestanek znači pričetek uradnih pogajanj med radikali in HSS. Pogajajo se za sporazum in za verifikacijo mandatov. Krogi, ki so blizu Radi-čevcem, podčrtavajo predvsem, da krona zelo simpatično gleda na delo stranke v smeri sporazuma med Srbi in Hrvati.
Politični krogi so včeraj naglašali, da je optimizem radičevcev popolnoma upravičen in da je treba pričakovati hitrejšega razvoja stvari takoj po praznikih. Položaj samostojnih demokratov je zelo težak in oni (SDS) bodo skušali preprečiti normalen potek dogodkov.
Telefonska proga z Beogradom je bila danes pretrgana, vsled česar so izostala najnovejša beograjska poročila.
nem povišanju davkov. Vsled tega so nekateri že preobremenjeni, dočim nekateri davkov še niti ne čutijo. Na jugu je teh slednjih zlasti mnogo.
Napoved, da je bodoči proračun ura\-novesen v višini 12 milijard, je prazno paradiranje, ki je skrajno brezvestno m ki nam bo silno škodovalo na kre itu, ko bo tujina spoznala, kako vladna večina pojmuje važnost proračuna. Novi proračun je zato največja in najtežja obsodba sedanje vladne večine!
KONGRES 0RJUNE.
Beograd, 2. junija. V nedeljo se je pričel v Beogradu kongres Orjune. Prišlo je skupaj 15.000 orjunašev. Ob 11. dopoldne sta bili pred Vaznesensko cerkvijo posvečeni dve zastavi. Svečanost je otvo-j lil predsednik dr. Ljuba L e v u t i č. . Nato se je vršila povorka skozi mesto. ; V sprevodu so bili zastopani Orjunaši, 1 dobrovoljci iz turške vojne in hercegovske vstaje, 30 praporov in zastopniki naših neodrešenih bratov. Popoldne ob 15. se je vršil miting. Kongres se je razdelil v sekcije, ki so včeraj nadaljevale z delom. Kralju v Topolo je bila odposlana udanostna brzojavka in deputacija.
DR. LUKINIČ OBOLEL.
Beograd, 2. junija. Minister dr. Luki-nič je nevarno bolan in je prosil za daljši dopust. Za namestnika mu je določen minister dr. Srskič.
SHOD STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV V ZAGREBU RAZPUŠČEN.
Zagreb, 2. junija. Včeraj se je vršila v Zagrebu skupščina stanovanjskih najemnikov. Radi velikega nereda in ker je obstojala nevarnost, da pride do pretepa, je policijski komisar razpustil zborovanje.
KRVAVE DEMONSTRACIJE V ŠAN-GAJU.
Pariz, 1. junija. Iz Šangaja se poroča, da je prišlo ob priliki manifestacij proti Japonski do težkih izgredov. Policija je bila prisiljena rabiti orožje. Oddanih je bilo več strelov v množico. 6 oseb je bilo pri tem ubitih, zelo mnogo pa ranjenih. 30 oseb je bilo aretiranih. Policiji se je končno posrečilo, da je vpostavila red.
Stran 2.
NARODNI DNEVNIK, 2. junija 1925.
Boljševizem - Avstrija - Jugoslavija.
Na Dunaju, 28. maja 1925.
V zadnjem dopisu z Dunaja v sobotnem »N. D.< sem nekoliko obširneje omenil govor zunanjega ministra dr. Mataja o stališču vlade napram boljševizmu. Kakor, da sem slutil, da bo imel ta govor hude posledice . . .1
Dr. Mataja je govoril sicer le kot strankar pred volilci, toda njegov govor je tiskovni urad v celoti razširil in bil je poslan tudi vsem tuk. diplomatom tujih držav. Zato je zadobil njegov govor večji pomen in je bilo pričakovati, da bo nevšečno odmevalo iz Rusije in da bodo položaj izkoriščali socijalni demokratje, ki so v Avstriji edina opozicijo-nalna stranka.
Zgodilo se je oboje: Oglasila se je sovjetska vlada in zahtevala od zunanjega ministra pojasnil, kako je umeti njegov govor. Včeraj predpoldne se je oglasil pri dr. Mataji na Ballplatzu zastopnik ruskega poslanstva, in zdi se, da so pojasnila ministra zadostna za Sovjetsko vlado. Dr. M. je precizno izjavil, da je bil namen njegovega govora edino ta: da bi avstrijska vlada nikakor ne trpela ali celo pospeševala kokršnekoli boljševiške propagande z Dunaja proti* drugim državam. Ta jasen namen sam izključuje vsakršno ost proti sovjetski vladi. Saj je precizno nagla-šal razliko med Sovjetsko vlado in komunistično internacijonalo. Njegova kritika je veljala stranki, ne vladi. Sovjetska vlada sama odklanja istovetnost s komunistiško stranko. Dr. M. je dalje ugotovil, da kurirji Sovjetske vlade niso na Dunaju služili nikdar namenom izven uradnega delokroga. V notranje zedeve Sovjetov se Avstrija ne meša. — S to izjavo je menda ta aferica končana..
Socijalni demokratje so poskusili, da na-redš iz tega dogodka politižko afero prve vrste, da spravijo vlado v zadrego, zlasti, da odpravijo neljubega jim zunanjega ministra. — Včeraj je bil v Nationalratu viharen dan. Soc. demokratje so podali na drž. kancelarja dr. Rameka interpelacijo, v kateri naglašajo, da se je dr. Mataja vtikal v notranje zadeve Sovjetov, da si je dovolil kritiko tuje države, ki je danes Avstrije največji odjemalec in da je nevarnost, da bo zaprta pot avstr, ekspor-tu v Rusijo. Trdijo celo, da so nekatera velika naročila že stornirna in obstoji nevarnost, da bo na novo veliko tisočev delavcev brez dela in se torej brezposelnost v A. pomnoži itd. — V razlaganju teh razmer dajejo n. pri., primer da je šlo v Rusijo 64 vag. samo štajerskih kos in da so mnoge industrije danes vezane edino na Rusijo. Interpelantje prašajo: Kaj misli kancler storiti, da se zunanji minister ne bo vmešaval v notranje zadeve kake zunanje države in s tem škodoval našim interesom? Kaj misli ukreniti, da ostanejo asilske pravice polit, beguncev nedotaknjene? Kja misli ukreniti, da tajna policija tujih držav (mišljena je v prvi vreti Jugoslavija!) ne bo žalila »Hocheitsrechte der Republik«? Kaj misli ukreniti, da ne bo oškodovan eksport v Rusijo?
Dr. Ramek je odgovoril kratko in jedrnato: da ne bo prav nič posredoval pri dr. Mataji, ker se ni vmešaval v notranje zadeve tuje države. Politiški begunci bodo tudi za-naprej uživali pravice gostoljubnosti, toda spoštovati morajo načela in politiko republike in ne povzročati neredov in neprijetnosti. Organi tujih držav niso še nikdar žalili suverenosti Avstrije. Naš eksport v Rusijo ni doslej prav nič oškodovan.
Prvi je odgovoril dr. Renner, odličen voditelj socijalnih demokratov, prvi kancelar avstr, republike, široko znan učenjak in poštenjak. Ali ves čas njegovega govora smo imeli utis (poslušal sem pazljivo in pazil na vsako gesto), da mu je vse vkup prisiljena reč, ki državi ne more koristiti, špecijelno
je omenjal malo aVitanto, ki da se čuti ogroženo po propagandi tretje internacijonale, zato hoče vpreči Avstrijo pred svoje reakci-jonarne načrte ter nas prisiliti, da odpravimo azilne pravice. Tudi on odklanja sumničenja, da se na avtrijskih tleh kujejo komu-nistiške spletke proti komurkoli. Naj se nam navede le en primer! Privoščil pa si je dr. Mata jo v obilni meri: Dr. M. ima redek talent, da doseže vselej nasprotno tega, kar namerava. Pravi, da je glavni bojevnik proti komunizmu, pa je z vsako besedo napravi novih komunistov, ki jih moramo potem in z dolgimi govori zopet preobračati. Preide tudi na hakenkreuzslerce škandale zadnjih dni, na dr. Beneša, ki radi takih razmer noče priti na D. in končno meni, da bi morala večina premišljevati o tem, da-li more ravno zunanjo politiko zaupati takim nezaneslivim rokam.
Na to je dobil besedo dr. Mataja, ki je — po mojih mislih — prav dobro odrezal kljub viharnim prizorom, od strani opozicije. Ugotovil je, da se vrše med njim in Sovjetsko Unijo razgovori o namenu in pomenu njegovega govora, zato je v takem momentu interpelacija neumestna. Konstatuje odločno, da o kakem konfliktu s Sovjeti ni govora. Konstatuje dalje, da očitki proti Dunaju ne gredo na rovaš Sovjetske vlade, da ta plete kovarstva preko Dunaja itd., namreč, da se na Dunaju vrše »Umtriebei komiterne, komunističke internacijonale in da tukaj vse to trpimo. To pa je velika razlika. In proti komunisti-škim načelom in načinom boja je on nastopil, — in to na tako energičen način, da je zbudil zadostno pozornost. Zanikal je tildi, da je doslej stornirana le ena naročba. — Dalje je zanikal, da dr. Beneš zdaj ne pride na Dunaj vsled hakenkreuzlerskih proženj. Dr. Beneš pride, ko bo za njegov poset vse pripravljeno in bo imel on Čas za to. — Večina je vihamo pozdravila svojega ministra 1 — O padcu dr. M. ne more biti govora!
Vsi ti dogodki se živo tičejo Jugoslavije. Tudi poslanik Milojevič se zdaj mudi v Beogradu radi teh dogodkov. Kaj je dejal pomočnik zim. ministra dr. Markovič, avstrijskemu poslaniku, zlasti kako je obsodil pisanje nekaterih listov (»Vreme«!), o tem so dovoljno poročali razni listi. Od svoje strani le nekaj resnih opazk!
Znani mi dopisnik z D. lista »Corriere d’ Italia« je sarkostiški ožigosal tiste novinarje, kiso nalašč prišli sem, da tu vohajo za neko komunistično centralo, — in pa policijske agente sosednih držav, ki letajo tukaj med Dunajem in Badnom kakor lovski psi in vo-* hajo, vohunijo in ... in hočejo nekaj zaslužiti. Opravičiti morajo vsaj svojo eksistenco.. .1
V tem grmu je mnogo resnice! Loviti se za senzacijami in drugo prodajati — race, je poglavitno opravilo takih žumalistov in policijostov! Posebno zadnji so nevarni! Oboroženi so z nekim posebnim zaupnajem svojih vlad, — in ako nič ni, se naredi, se mora narediti, sicer so oni sami nepotrebni! Na Dunaju živeti pa in biti dobro plačan za ... nič in zopet nič, je kaj prijeten način življenja!
Nekateri tukajšnji listi so se — ne da jim je kdo ugovarjal — pečali posebno z grehi od jugoslovanske strani, in udarci, ki so padali v Nationalratu od obeh strani, ... gredo v prvi vrsti na naš rovaš in po naših glavah! Ža bodoče odnošaje med Jugoslavijo in ... še vedno slovansko Rusijo utegnejo postati ti dogodki zadnjih dni usodnega pomena. Zato o tem nekaj več v enem prihodnjih dopisov.
A. G.
misa, ker je njemu jugoslovenstvo nepoznano, temveč pozna le' velesrbstvo.
Kot odločni pristaši ideje sporazuma smo naravno podpirali blok narodnega sporazuma in politiko g: Davidoviča, čegar zasluga je ravno, da je ideja sporazuma postala vodilna misel jugoslovenske politike.
Pri vsem tem pa smo vedno povdarjali, da smo neodvisen list, ki ni glasilo nobene stranke, še manj pa glasilo le ene osebe. Cenimo visoko g. dr. Ravniharja in stremeli bomo vedno, da bomo z njim v najboljših odnošajih, zato pa vseeno ni »Narodni Dnevnik« »Ravniharjev list«, kakor mladini dosledno pišejo iz gotovih, vseskozi umazanih špekulacij.
Pri presoji vseh dnevnih dogodkov smo dosledno dokazali, da smo v resnici neodvisni in le skrajna perlidnost je zato, če se dela za pisavo »Narodnega Dnevnika« odgovornega dr. Ravniharja zato, da bi se moglo utemeljiti svoje intrige. Nad vse nečednemu namenu je nasedla »Samouprava«, ko je natisnila mladinsko mistifikacijo in dolžnost »Samouprave« je, da svojo neresnično notico popravi.
Kar se tiče poziva »Samouprave«, da patrioti (pa menda ne misli reči »Samouprava«, da so ti monopol radikalne stranke) smatrajo »Narodni Dnevnik« kot radikalni stranki nasproten list, pa smo ta bojkotni poziv vzeli samo s smehljajem na znanje. Proti nam se je že in se še agitira z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi in zato nam je čisto vseeno, če se pridruži temu bojkotnemu gibanju še »Samouprava« ali ne.
Toliko v vednost intrigantov, ki so intri-gantom nasedli!
Lansing za priključitev Avstrije k Nemčiji.
Robert Lansing, bivši ameriški državni tajnik za zunanje zadeve za časa Wilsonovega predsedstva, je objavil glede priključitve Avstrije k Nemčiji sledečo izjavo: »Priključitev Avstrije k Nemčiji bi pospe-ševila mir in gospodarski razvoj Evrope. Ta svoj nazor sem razložil leta 1918. v neki spomenici in ga od tedaj nisem menjal.
Ne verjamem, da bi se mogla Avstrija brez združitve z Nemčijo industrijsko ter sploh gospodarsko dvigniti. Ce imajo Italijani Jadransko morje, potem naj imajo Avstrijci izhod na sever.
Po mojem mnenju ne postane položaj v srednji Evropi stabilen, če ne bo izvedena priključitev Avstrije k Nemčiji.- Gospodarsko bi bila tudi druga rešitev mogoča, ta namreč, da bi se dosegla gospodarska enotnost
med Češkoslovaško in Avstrijo; pa tudi ta priključitev bi naletela na velike težave in j povzročila večne konflikte.
Moj interes in interes vsakega Amerikan-ca obstoji v tem vprašanju samo v prevdar-ku, katera rešitev bi mogla najbolj pospešiti splošno obnovo Evrope.«
Izjavo Lansinga uporabljajo nemški listi nad vse pridno za utemeljitev nujnosti pri-kjlučitve Avstrije k Nemčiji. Čas bi že bil, da bi se tudi z naše strani posvetilo temu vprašanju več pažnje, ker je danes nevarnost, da se bo to vprašanje reševalo le z ! upoštevanjem italijanskih interesov in da mora zopet enkrat Slovenija plačati račun morebitnega sporazuma med Italijani in j Nemoi.	{
Odgovor »Samoupravi".
Glavno glasilo narodno radikalne stranke beograjska »Samouprava« je napisala na naš naslov sledečo notico:
»V Ljubljani je pred volitvami pričel izdajati »Narodni Dnevnik« g. dr. Ravnihar in v člankih tega lista podpiral svojevoljno politiko narodne radikalne stranke tako, da se je »Narodni Dnevnik« smatral soroden radikalni stranki. V zadnjem času je približal g. dt". Ravnihar, iz kakih nagibov je njegova stvar, »Narodni Dnevnik« politiki g. Davidoviča, tako da je na uvodnem mestu tega lista v številki od srede, dne 27. maja v članku »Ni kompromisa«, ta list stopil popolnoma na stališče takozvanega bloka narodnega sporazuma in seljačke demokracije.
S takšnim svojim postopanjem je g. Ravnihar, mislimo, popolnoma prekinil vsako zvezo z radikalno stranko, »Narodni Dnevnik« pa morajo tretirati patrioti kot vsak drug strankarski list, ki je nasproten radikalni stranki.«
To notico je »Jutro« objavilo še predno je izšla »Samouprava« ter tako dokazalo, da je avtor te notice eden od gospodov mladi-nov. Zato je tudi notica tako vzorno lažniya.
Da vidi »Samouprava« kako grdo je bila mistificirana, par konstatacij.
Bodi konstatirano najprej, da smo se izjavili že lani absolutno za idejo sporazuma in da smo vse stranke presojali v prvi vrsti z ozirom na njih stališče do sporazuma. Ker so najbolj zagrizeni nasprotniki sporazuma ravno samostojni demokrati, zato smo tudi proti njim nastopali najostrejše. Dosledno temu svojemu osnovnemu stališču smo tudi vedno podpirali prizadevanje onega krila radikalne stranke, ki je hotelo pomagati ideji sporazuma do zmage. Zato nismo prikrivali svojih simpatij za g. Ljubo Jovanoviča. Ko pa je dejal g. Pašič v svojem znanem govoru, da sporazuma ni in ko so vsi radikalni poslanci molčali ko grob na ta Pašičev nastop, smo dejali, da z g. Pašičem ni kompro-
Ubijanje in obešanje se nadal uje.
V Beograd je dospel zemljoradnišfci poslanec Ivan Arnandov, ki je pobegnil iz Ruščuka preko Rumunije v Jugoslavijo. Arnandov je kmet iz Novega Sela pri Ruščuku. Takoj po atentatu je moral pobegniti iz doma in skrival se je po gozdovih in hribih, dokler se mu ni posrečilo pobegniti v Ru-munijo. Novinarjem je podal Arnadov sledečo izjavo:
»še pred 15 dnevi sem bil še na njivi in oral, ko prihiti k meni neki kmet in reče: Beži, prišla je konjenica iz Ruščuka in te išče po vsej vasi.« Kakor hitro sem to slišal, sem švignil v gozd in pobegnil v Rumunijo in končno v Srbijo. Pobegnil sem od svoje zemlje, od svojega doma, od svoje rodbine, ker je postal režim tako nevzdržen, da starci sto let stari, ki se spominjajo turških čaBov, se ne spominjajo takega nasilja, kakor ga izvršuje sedaj po Bolgariji Vojna liga. S svojimi očmi sem gledal trupla duhovnikov, učiteljev, ljudi iz naroda. Videl sem, kako je bil Ruščuk od vojske pet dni obkoljen in kako je vojska tedaj streljala meščane. Imel sem priliko, da sem videl in sišal tudi to, kako so vojne oblasti zaukazale gotovim osebam, da se morajo vsak dan ob pol osmih dopoldne javiti na policiji. Ko pa so prišli prvi pot, so jih postreljali s samokresi, njih trupla pa pometali v Donavo. Ne morem točno reči, koliko ljudi je bilo tako uhitih. Vem pa pozitivno, da so iz mojega okraja ubiti: Popov iz vasi Gagrelja, Lazar Gecov iz vasi Koketander, Nikola Ivanov, odvetnik dr. Tutunrijev, odvetnik Najdan Kierov, Filip Rakovski in učitelj Tukušev, vsi iz Ruščuka. Za te vem pozitivno.
Ko je Arnandov še opisoval teror, ki vlada na Bolgarskem, je obupno vzdignil roke in vzkliknil:
»In še so demokratične dežele, ki »prejemajo ubijalca Kalfova in mu odpirajo vrata. Komu naj se sedaj pritožimo? Kje naj apeliramo na usmiljenje. Pred nedavnim so ubili našega tovariša, bivšega ministra Petra Janeva, ubili so tudi Aleksandra Boteva, bivšega predsednika sobranja, ubili so obenem z njim poslanca Dimitrija Derlipanske-ga iz čusteudilskega okraja, ubili so še celo, vrsto drugih, pa nihče noče tega videti, nihče o tem slišati. Toda vsaj Srbija naj ana, kako umirajo njeni iskreni prijatelji!«
NOVE SMRTNE KAZNI.
V soboto sta bila obešena na dvorišču osrednje jetniščnice pop Ilija Petrov in Ivan Dundov. Obtožena sta bila, da sta ubila nekega narednika. Obešenje je bilo tajno in ni bila javnost k obešen ju pripuščena. Veljko Jorkov, ki bi moral biti v kratkem obešen, se je v zaporu zastrupil.
V sofijskem centralnem zaporu se nahaja še 15 ljudi, ki so obsojeni na smrt in ki vsak dan pričakujejo na izvršitev smrtne obsodbe. V ženskem oddelku je zaprtih 50 žen, med njimi tudi Adela Nikolova, ki je bila vsled njene človekoljubnosti obsojena na smrt. Uboga Nikolova se trudi, da bi bila dobro razpoložena in razgovarja se s svojo-prijateljico, na dosmrtno ječo obsojeno gospo Leže-jevo ter ji govori: »Jaz sem nedolžna žrtev. Kaj naj storim, ko mi je Bog določil to usodo.«
IN MI!
V Parizu se je društvo človekoljubov odločno zavzelo za bolgarske preganjance. Tudi velikobritanska vlada je že poskušala, da konča trpljenje bolgarskega naroda. Neprimerno bolj pa bi bili dolžni mi, da nastopimo za bolgarske trpine, ker suha resnica je, kar je dejal bolgarski poslanec Arnandov, da umirajo na Bolgarskem oni, ki so naši iskreni prijatelji!
Kaj se tudi tu mora dokumentirati nesposobnost vlade »nacionalnega« bloka?
Vladni načrt invalidskega zakona in invalidsko nprašanie,
Udruženje invalidov nam je poslalo sledeči članek:
Sedanji načrt invalidskega zakona je izdelala posebna komisija v ministrstvu za so-
Štev. 101.
ltr"
cijalno politiko. Pripustila ni nobenega sodelovanja invalidov in šele po posredovanju Nj. Vel. kralja je prišel v komisijo brez vsake odločilne funkcije zastopnik udruženja invalidov. Na ta način izdelan načrt, ki z da-leka ni bil zadovoljiv, so pozneje še nonrav Ijah v škodo vojnih žrtev	P P
Udruženje je zaprosilo za nadaljno pomoč na najvišjem mestu ter izročilo svoj memorandum. Kakor se čuje iz zanesljivega vira, je vladina opozicija predložila zakonodajnemu odboru bivši Behmenov načrt invalidskega zakona, ki je bil izdelan v sporazumu t invalidskim .udruženjem. Istemu pa je skup-scina odklonila nujnost.
Udruženje izjavlja, da je sedanji (vladni) načrt nezadovoljiv in ga odklanja, ker ne vsebuje najglavnejših invalidskih zahtev in ker ni izdelan v sporazumu z udruženjem.
Sedanji načrt izpušča sledeča za vojne žrtve najvažnejša vprašanja:
1. Ne priznava invalidskega udruženja in njegovih materijalnih ugodnosti, kar je pridobljeno že po sedanjem začasnem zakonu,
2. deli prečanske oficirje od srbskih,
3. izroča Narodni fond, kateri je mišljen kot ustanova s široko samoupravo, enemu ministru,
4. prezira vozne ugodnosti vojnih žrtev, ko ima te že vsako zabavno društvo,
5. se ne izraža določno glede poprave redukcij potom špecijalne komisije.
6. predvideva veliko manjše pokojnine od drugih načrtov,
7. deli miloščine, ne pa priznanje.
Dne 7. junija se vrši v Skopi ju redni invalidski kongres. Udruženje bo ponovno protestiralo najodločneje proti taki rešitvi tako važnega državnega vprašanja.
Natančnejše stališče udruženja v vprašanju vojnih žrtev je objavljeno potom memoranduma v »Ratnem invalidu« iz Beograda, kateri bo objavljen tudi v prihodnjem nagem »Vojnem invalidu«.
Za izvršni odbor:
Udruženja vojnih invalidov Slovenije.
Predsednik: Štefe 1. r.
Politične vesti.
— Ninčičevo »Vreme« o Pašicevem govoru. Z ozirom na tendenziozne komentarje k Pašičevemu govoru pravi »Vreme«, da je bil Pašičev govor namenjen «mo za radikalen klub in da je zato nedopustno podtikati mu gotove tendence. Pašičev govor ni bil nobena senzacija, ker je povedal samo to, kar se že itak ve. Senzacionelni so bili le komentarji govora, ker so razkrili karte gotovih nasprotnikov sporazuma. Do srbo-hrvatsko-slovenskega ujedinjenja je prišlo proti volji dveh silnih cesarstev. Ali ni več ko neresno in smešno, če kdo misli, da se da preprečiti duhovno in moralno edinstvo in bralsko zbližanje Srbov, Hrvatov in Slovencev z intrigami?! Čas bo to najbolje dokazal.
= Zakon proti svobodi tiska, delo radikalne stranke. Tako se glasi uvodnik radikalnega in hipervelesrbskega »Balkana«. 162 tožb, ki je vloženih sedaj proti »Balkanu« je radikalne revolverske žurnaliste torej streznilo in sedaj se s strahom vprašujejo, kako bodo deževale kazni šele potem, če bi bil sprejet vladni načrt novega tiskovnega zakona. Tako morajo polagoma pod silo resnice pričeti boj proti vladnim načrtom vladni listi sami. Ali si je mogoče misliti večje obsodbe vladnih zakonskih načrtov in večjega dokaza za nesposobnost sedanje-vlade?
= Važno zborovanje ameriških radideveer. Dne 12. in 13. junija se vfši v Pittsburgu važno zborovanje ameriških radičevcev glede njihovega stališča do nove politike HSS. Zadevno poročilo poda dr. Kežman, ki je pred dnevi že javno izjavil da je za novo politiko. Zato je verjetno, da se bodo tudi ameriški radičevci izrekli za novo politiko HSS.
= Vloga bolgarskih socialistov. Med bolgarsko opozicijo je prišlo do hudega razkola. Zlasti nacionalni liberalci in socialisti so v ostri borbi in pri tem ne izbirajo eni ko drugi sredstev. Nacionalni liberalci so predvsem ljuti, ker daje Cankov socialistom prednost pred njimi. To pa vsled tega ,ker bi s pomočjo socialistov rad predstavil svojo vlado Evropi kot res demokratično. Zato si na ves načine prizadeva, da pridobi socialiste za vstop v vlado. Račun g. Cankova je napačen, tudi če bi bolgarski socialisti prevzeli to sramotno vlogo, da bi s svojim ime-. nom krili grozodejstva Cankove vlade. Zakaj Evropa že dovolj pozna sofijski krvavi kabinet in ve, da bi bilo sodelovanje socialistov v vladi samo posledica in obenem dokaz terorja.	,
— Bolgarske številke. V Varni je bilo do-sedaj aretiranih 144 oseb, med njimi 2 odvetnika, 1 duhovnik, 13 uradnikov, 20 oficirjev in 2 učitelja. Vidi se, da je nezadovoljstvo tudi v meščanskih krogih prikipelo do vrhunca. — V Plovdivu je bilo od prekega sodišča obsojenih 7'ljudi na smrt na vešnlin. Po znani formuli. Odvetnik Gačev je bil od policije aretiran in nato ustreljen, ker je skušal pobegniti. — Iz vseh mest Bolgarske prihajajo poročila, da so bile odkrite nove zarote proti vladi Cankova,	_	.
= V angleškem parlamentu je izjavil poslanec delavske stranke polkovnik Wedge-vood, ki se je pred kratkim vrnil iz Bolgarske, da je bilo dosti ljudi obsojenih na smTt, pa čeprav niso bili v prav nobeni zvezi * atentatorji in bili popolnoma nedolžni. Z ozirom na interpelacijo poslanca delavske stranke Rileya je izjavil zastopnik vlade, “f bo uporabila angleška vlada ves svoj vp». ’ da prepreči nadaljnje umore. Pred vsem i® bilo ministru Kalfovu sporočeno, da se mora demobilizacija bolgarske vojske izvršitii obenem je bilo z vsem povdarkom P°V*T' no, da smatra velikobritanska vlada kol.epu* izhod iz sedanje situacije, da se na uoigu skem vpostavi vsenarodna vlada.
= Zahteva zaveznikov glede /azoro* Nemčije. Nota, ki jo namerava odposlati
leposlaniška konferenca glede razorožitve Nemčije, obsega sledečih 9 točk: 1. Razpustitev gotovih oddelkov vojnega ministrstva in glavnih stanov večjih vojaških edinic, ki tvorijo nekak generalni štab in zmanjšanje števila štabnih oficirjev. 2. Razpustitev tajnih polvojaških organizacij, prepoved vojaške obuke v telovadnih in dijaških organizacijah in zmanjšanje institucij za tehnično-vojaško naobrazbo vojakov. — 3. Razpustitev vseh državno brambno dopolnujočih pomožnih organizacij in potrebni ukrepi proti *jih obnovitvi. — 4. Izročitev in uničenje gotovih dokumentov, zadevajočih mobilizacijske in vojne načrte. — 5. Delna demilitarizacija in decentralizacija policije. —.6. Zru-šenje položajev za težke, sedaj mobilne kanone, zlasti v konigsberški coni. — 7. Zru-šenje gotovih tovarn, kjer se izdeluje vojni materijal ali kjer bi se mogel izdelovati. Dalj® točno izpolnjevanje izdelovalnih določb in znižanje spandavskih, kruppovih zavodov ter onih od »Deutshe Werke«. — 8. Izročitev seznama v raznih tovarnah izdelovanih posameznih delov, ki bi se mogli vojaško uporabiti in uničenje železniških prog, ki imajo v glavnem samo strategičen pomen. —
9.	Strogo izvrševanje uvozne in izvozne prepovedi za letala. — Pariška vlada je mnenja, da bo enotnost Londona in Pariza v teh točkah napotila Nemčijo, da bo v par tednih izvršila to, lmr je opuščala tekom petih let, ker drugače ne bo kolnska cona izpraznjena. Francija pa ni pripravljena imenovati datuma ruhrske evakuacije, pa čeprav je angleška vlada mnenja, da je ruhrska evakuacija samo v zvezi z izvrševanjem Dawesovega •načrta. — p-o informacijah angleških 3i*. 3>°v Be bodo vršila važna posvetovanja o garancijskem paktu med Chamberlainom in pandom, ter po vsej verjetnosti tudi Bujoni, ob priliki zborovanja Svete Zveze nabodov. Tedaj bi se tudi šele odposlal formel-ni odgovor Nemčije na njeno noto.
Prosveta.
Repertoar narodnega dledališca V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 8. uri zvečer.
2. junija (torek): Produkcija gojencev dramatične Sole. Izven.
3. junija	(sreda):	Narodni	poslnaec.	Red
4. junija	(četrtek): Zaprto.
5. junija	(petek):	Roka roko	umije,	obe
obraz. Red	S.
6. junija (sobota):	Pohujšnaje r dolini Šentflorjanski. Red A.
7. junija (nedelja):	Vozel (premijera). Izven.
8- junija (pondeljek): Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Red D.
Opera:
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
2. junija (torek): Bagdadski brivec. Red
F.
3. junija (sreda): Carmen. Red B.
4. junija (četrtek): Zaprto.
5. junija (petek): Bagdadski brivec. Red
6. junija (sobota): Pikova dama. Red C.
7. junija (nedelja): Boheme, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
8. junija (pondeljek): Zaprto.
»Bagdadski brivec« v deloma novi zased-današnji predstavi »Bagdadskega brivca« p0je glavno basovsko vlogo Ali Hasana gospod Hugo Ztahey in ulogo izredno simpatične Margijane pa gospa Ribičeva. Ostale uioge so v rokah: gne. Sfiligoje ve, g. Mesteka, g. Mohoriča in g. šublja. Opera je Pri premijeri telo lepo uspela in prepričani da bode tako v muzikalnem kakor tudi miI*ičnem pogledu splošno ugajala.
'nnBQ?»«yan8*£a ®Per®-. Bagdadski brivec. Po c»7nnilJevem Seviljskem brivcu«, ki je dve S f»baval našo gledališčno publiko in ** mnogo korislil gledališčni blagajni, smo dobili v petek zvečer še »Bag-
C.
E
dadskega brivca«, opero nemškega skladatelja Petra Corneliusa, ki je znan kot stvaritelj lepih solospevov. Njegovo opero »Cid« uprizarjajo redkokdaj, pač pa si je >Bagdad-ski brivec« utrl pot na mnogo opernih odrov. Nemci ga štejejo med svoje najboljše komične opere druge polovice minulega stoletja in ga postavljajo v vrsto k Wagnerjevim »Pevcem norimburškim«. Corneliusova vzora sta bila Rihard Wagner in Franc Lizst, katerih seveda ne doseza. Humor »Bagdadskega brivca« je šibek, za lase privlečen in učinkuje prav malo komično. Glasba pa je lepa, gladko tekoča in vsebuje dokaj lepih, zanimivo zgrajenih in originalno izpeljanih delov. Uspeh te opere zavisi ponajveč od izvedbe glavne vloge, težke in naporne basovske partije Abul Hassana ter od scenerije in kostumov. Kar se tiče zadnjih dveh činiteljev, je naša opera storila kar je mogla ter je oba dejanja za naše razmere in finančno stanje gledališča opremila popolnoma dostojno. Režija g. Bučarja je svedočila smisel in okus za orientalsko obiležje. Niv6 predstave, koje glasbeno vodstvo je bilo v mirnih, pa sigurnih rokah g. kapelnika Ba-latke je visoko dvignil g. Betetto s kreacijo naslovne vloge Abul Hassana. Svojo obsežno partijo je pel uprav virtuozno, živahno je igral ter postavil na oder umetniško kreacijo prve vrste. Ugajal nam je g. Mestek kot Nurredin. Njegov glas je v kantileni in petju simpatičen, topel, v višini nesvoboden, prisiljen. Mala vloga Margiane je gdč. Fri-sekovi zelo pristojala, gdč. Sfiligojeva (Bo-stana), g. Mohorič (Baba Mustafa) in g. Šu-belj (kalif) zaslužijo skupno pohvalo. — Zbor ima malo, pa tehtno nalogo. Bil je v začetku prvega dejanja res dober, v ansamblih drugega dejanja priden, še dosti zanesljiv. Publika je noviteto sprejfela prijazno, vendar ne
preveč navdušeno. G. kapelniku Balatki je že po overturi živahno aklamirala, soliste in solistinje je po obeh dejanjih odlikovala s ploskanjem, g. Betetta pa počastila z vencem in šopki. Privlačne sile »Bagdadski brivec ne bo imel, saj je bil baje obisk nedeljske predstave zelo pičel.
DRAMSKA ŠOLA UDRUŽENJA GLEDALIŠKIH IGRALCEV V LJUBLJANI.
priredi ob zaključku šolskega leta štiri javne nastope v dramskem gledališču. Prva javna produkcija je v torek dne ‘2. junija ob 8. zvečer. Spored je sestavljen zelo pestro in prehaja od recitacij preko Moliera, Shakespear-ja in Strindberga v moderno francosko literaturo.
Pričakujemo, da bo naše občinstvo razumevajoč stremljenje teh mladih ljudi pose-tilo to prireditev v dokaz, da budno sprem-IJa vse korake našega mladega kulturnega življenja. Mladina bo to čutila in razumela. — Cene ljudske.
RAZSTAVA UMETNIŠKEGA KLUBA »VESNA« NA BLEDU.
30. maja se je otvorila na Bledu v vseh prostorih Kazine V. umetniška razstava kluba »Vesna«. Razstave so se udeležili sledeči člani kluba: Bucik, Marčič, Smrekar, Sodni-kova-Zupanec, Šantel, Mirko Šubic, R. Šubic; poleg njih so razstavili kot gostje svoje slike: Fr. Škodlar in Avgusta in Henrika Šantlova. Naj več jo kolekcijo je razstavil g. R. Marčič, ki si je nabral med zimo v rmjlep-šem kotičku naše države v Dubrovniku celo vrsto divnih jadranskih motivov. Ker prevladujejo na razstavi motivi z Jadrana,, bo ista posvečena Jadranski straži, kateri je namenjen tudi del čistega dobička.
Dnevne vesti.
»KB. JETNIŠNICA«.
Ponos poduradnika, pa tudi višjih gospodov, v stari Avstriji je bil, da je c. kr. pod-uradnik. Če pa je bil celo tako srečen, da je bil c. in kr. poduradnik, potem je gledal na vse druge zemljane z največjim pomilovanjem.
Po preobratu so vsi ti ljudje prišli ob pridevek^ svojega ponosa in bili so seveda na smrt žalostni. Toda sila dela ljudi iznajdljive in ker je bila naša država, če že ne cesarstvo, pa vsaj kraljevina, so povsodi prečrtali »c.« in če že ne »cesarsko kraljevski«, so bili tudi naprej vsaj »kraljevski« ljudje. In z njimi vred tudi uradi in tako smo dobili »Kr. policijsko ravnateljstvo in razne druge »kraljevske« institucije.
Ampak krono vseh teh napisov predstavlja čisto sigurno napis pred vratmi ljubljanskega sodnega zapora v Miklošičevi cesti: »Kr. jetnišnica«.
Vprašamo avtorje tega napisa, kaj naj ta napis pravzaprav pomeni. Ali morebiti tako sijajno in udobno opremljeno jetnišnico, da ji pripada naslov »kraljevska«? Ali so morebiti avtorji napisa hoteli agitirati za čim večji obisk jetnišnice? Trud bi bil v resnici odvišen, ker za to »agitacijo« skrbe že dovolj slabi nagoni v človeku.
Ali pa so hoteli avtorji napisa reči, da je na Miklošičevi cesti »Kraljeva« jetnišnica?
Naj so si avtorji mislili že karkoli, eno je gotovo, da tako nesmiselnega napisa, kakor je »Kr. jetnišnica« ni v vsej Ljubljani.
Zato prečrtajte lepo preostanek Avstrije, oni slavni »Kr.« in če vam je jetnišnica premalo, zapišite zraven »Državna jetnišnica«, dasiravno je tudi ta dostavek odveč, ker sedaj sploh nimamo drugih ko državnih zaporov.
In ne samo z Miklošičeve ceste, tudi drugod naj izginejo ti avstrijski preostanki, ki so v nasprotju z ustavo in zdravo pametjo.
Vsaj pod vlado »nacionalnega« bloka bi moglo to avstrijakantstvo, ker samo avstrija-kantstvo je v teh zaporih »kr.« — izginiti!
— Odvetnikom. Od nekdaj so bili slovenski odvetniki tisti, ki so stali v prvi vrsti za pravice naroda, za njegovo 6vobodo. In da je prišel naš narod že pod Avstrijo vsaj deloma do svojih pravic, je glavna zasluga samo slovenskih odvetnikov. — Sedaj je predložila vlada skupščini zakonski načrt o sodnikih, s katerim se odpravlja stalnost in neodvisnost sodnikov. Kakšne bi bile posledice, če bi postal vladni načrt zakon, ni treba odvetnikom razlagati, ker vedo sami to najbolje. Sodniki so že storili svojo dolžnost in poslali vladi ter vsem članom zakonodajnega odbora spomenico, v kateri jasno in odločno opozarjajo na protiustavnost in škodljivost vladnega načrta. Pred dnevi pa" se je vršilo v Beogradu zborovanje sodnikov iz vse države, v katerem se je soglasno odobrila resolucija odbora sodniškega udruže-nja. Vrsta je sedaj na slovenskih odvetnikih, da tudi oni najodločneje nastopijo za stalnost in neodvisnost sodnika. Zagrebški odvetniki so že nastopili, treba je, da nastopijo sedaj tudi slovenski in sicer z vso odločnostjo. Svete tradicije slovenskih odvetnikov morajo biti ohranjene, zato na delo za svobodo lil neodvisnost sodišča!
— Paralela. Ko je praznoval g. Josip Turk svojo šestdesetletnico, so mladinski listi kar tekmovali med seboj, kdo bo bolj opisal »zasluge« g. Turka. Ko je praznoval ljubljanski škof svojo petinsedemdesetletnico, niso vsi mladinski listi zapisali niti črke. Kulturno stališče mladinov je bilo tako zopet enkrat sijajno manifestirano.
— Nekdaj in sedaj. Ko je bivši deželni odbor kranjski dovolil podporo samo klerikalnemu dijaškemu društvu »Dan« v Pragi, praškemu podpornemu društvu pa jo odklonil, so mladini ogorčeno in upravičeno nastopili proti temu kupovanju duš. Sedaj pa g. mladini postopajo še hujše in dijaške štipendije podeluje kar naravnost tajništvo SDS. In mladina, ki to ve in vidi, ne protestira, temveč se neprestano organizira pod patro-nanco kupovalcev duš. Iz take dekadence pa naj nastane »nacionalno-napredno« dijaštvo! Kakor da bi bilo hlapčevstvo v kakšni zvezi z nacionalizmom.
— V »Samoupravi« piše neki Oton G. Ambrož po naročilu mladinskih generalov dolgovezne, kljub temu pa sila nejasne članke o slovenski politiki. Kako naiven, pa tudi impertinenten je ta gospod, dokazuje najbolj njegov članek »Korak g. Pucelja«. Zmi-sel tega članka je, da je prišlo do zbližanja med SKS in SRS samo zato, da bi postal g. Pucelj minister. Tako infamno podtikanje se obsoja samo in zato ne zasluži odgovora. VPrfSam° pa »Samoupravo«, če hoče postati smetišče za »Jutrovske« umazanosti?
— Sarajevski tednik »Nedelja« je prepovedal sarajevski veliki župan. Njegovo prepoved je okrožno sodišče potrdilo. »Nedelja« Je bilo glasilo hrvatskih katolikov v Bosni.
— Sokolski župi Ljubljana je dovolilo društvo »Ostrostrelcev« za en dan v tednu vpo-rabo strelišča. Društvo daje orožje brezplač-
j no na razpolago, municijo in tarče si nabavijo streljalci sami. Člani reflektanti naj se javijo čimprej potom društev župi. S tem je ustreženo želji našega članstva, da se vežba v streljanju.
j — Velike počitnice na univerzah. Ministrstvo prosvete je odločilo, da se prično na vseh univerzah naše države velike počitnice dne 1. julija ter trajajo do 31. oktobra. Izpiti se končajo najkasneje začetkom julija.
— Nov zakon o kopališčih. V ministrstvu narodnega zdavja je izdelan nov načrt zakona o kopališčih. Vzpostavljena je strokovna komisija, ki pretresa vprašanje v svrho definitivnega ridtfiranja zakonskega projekta, ki se ima predložiti v kratkem narodni skupščini.	r
— Nov obrtni zakon. V ministrstvu za trgovino in industrijo izdeljuje posebna strokovna komisija načrt za nov obrtni zakon. Ker je treba dalj časa, da se dobe, urede in prouče potrebni podatki iz vseh oblasti, načrt še ne bo tako hitro izgotovljen.
— Železniška nesreča v Budimpešti. Na zakoškem ranžirnem polodvoru pri Budimpešti se je pripetila v petek vsled napačne postavitve kretnic velika nesreča. Trčila sta osebni in tovorni vlak. Počilo je, kakor, da je treščilo in že so leteli drobci železa po zraku ter so se začuli obupni klici ponesreč-nežev. y prvem vagonu osebnega vlaka se je nahajalo 12 oseb, ki so bile popolnoma zmečkane. Voz se je razletel na kose. V par naslednjih vagonih, ki so se prevrnili, je bilo 45 težko poškodovanih. Razven nekaj železničarjev so ponesrečenci sami poljedelci. Ved težkopoškodovanih umira. Strojevotijo tovornega vlaka, ki je zakrivil nesrečo š tem, da ni gledal na to, da je bil semafor postavljen na »stoj«, so aretirali.
— Muzejsko društvo v Ptuju priredi svoj redni občni zbor dne 3. junija 1925 ob 17. oz. 18. uri v posvetovalnici tuk. mestnega magistrata s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo odbora, 3. imenovanje častnih in dopisujočih članov, 4. slučajnosti.
— Nove slike is polieijskega življenja r Palanki. Pod tem naslovom »krtači« »Deu-tsches Volksblatt« zopet enkrat policijo v Palanki. Gre za sledeči škandal: V Palanki je bila plesna veselica. Kolarski mojster Adam Wildling je stopil višjemu policijskemu uradniku Parabuckiju na kurje oko. Rekel je »pardon« in plesal je dalje. Kmalu nato ga je pozval v plesni dvorani se nahajajoči službujoči stražnik, naj gre ž njim ca hip na ulico. Tam ga je čakalo šest drugih policajev. Eden od njih ga je pozdravil i tem, da ga je udaril s puškinim kopitom po glavi. Ostali so ga med tem tako namlatili, da se je mož onezvestil. Med eksekucijo je tišal eden izmed policijskih 'junakov vrata, da je preprečil, da bi bil prišel Wildlingu kdo na pomoč, oziroma, da bi bil kdo priča prizoru. Ko so policaji možakarja pošteno namlatili, so odprli vrata ter ga vrgli nezavestnega zopet v lokal nazaj. Poklicani zdravnik je imel opraviti dve uri, predno je spravil težko poškodovanega kolarskega mojstra', ki utegne umreti — zopet k zavesti. — Druga slika: Znani palanški policijski »poglavar« Milan Krnjac se je peljal te dni v dvo-upreženem vozu v bližno vas. Med potjo ga
Edgar Riee Bun.0Ug8:	69
Tarzannvi doživljaji v džungli.
Med njimi se je nahajala tudi Teeka, ki je napeto poslušala, a svojega glasu ni povzdignila v prid načrtu. NaježilaJe dlako, kazal« zobe in pozneje pričela iskati Tarzana. Ker ga pa ni mogla ^ajti bil je predaleč na lovu — je poiskala iaUga in mu povedala o nameri opic. Veliki samec ne^Cep8tal.Z no8ami in zatulil- Njegove okrvavljen tppnila S° šviga*e k° strele, gornja ustnica se je n&-i B m pokazala zobe, dlaka na hrbtu sp ie ie-
TlTeKS ie 8koJi,“ mala	S.
I mpnda D0Z»^,ni°’ da j° Ujame- v istem trenutku je men p abu na jezo> katero je kuhal nad sovražniki njegovega prijatelja. A opičja pamet je že taka.
s6 . Par dalje je ležal Tarzan leno na Tantor-likim^ ^ras ,®a z zaostreno palico za ve-kožcu ,u^es* k* pripovedoval ogromnemu debelo-tor ni m®’ kar mU Je,r0J'10 P° kodrasti glavi. Tan-dober pZT/azumel, VS6ga te«a> a Tantor je veselil se ie ,	^ Se ^,Z ene plati na drugo,
in se udajal udJK?lieVe dfU ’ 1 ]'° je tako ljubil m se uaajai udobju praskanja.
Lev Numa je vohal človeka in ga previdno zalezoval, dok m zagledal svojega plena visoko gori na široki g avi mogočnega slona z velikimi čekani; mrmraje in renče Se je okrenil in poiskal ugodnejši lov.
Slonu je veter prinesel levjo sled in z glasnim trobentanjem je dvignil rilec. Tarzan se je udobno
zleknil po hrapavi koži slonovega hrbta. Muhe so ga nadlegovale, zato jih je leno odganjal z vejico mahaje.
Tantor, je rekel, — življenje je lepo. Lepo se počiva v hladni senci. Dobro je gledati zeleno drevje in svetle barve cvetic — videti, kar nam je daroval Bulamutumumo. Prav dober je z nami, veš, lantor.* Tebi daje nežno listje in skorjo in bujno travo v hrano, meni je dal Baro, Horto, Pisaha, sadje, orehe in korenine. Vsakemu preskrbi kosilo, kakršno mu je najbolj všeč. Vse, kar od nas zahteva, je to, da smo dovolj močni in pametni, da gremo in si ga vzamemo. Da, Tantor, veselje je živeti. Ne bi rad umrl.
Tantor je malo zagrgral in dvignil rilec v višino ter pogladil s prstno mišico lica opičjega človeka.
— Tantor, je nadaljeval Tarzan, okreni se in išči hrane v smeri Keršakovega plemena, da bo Tarzan mogel jahati na tvoji glavi in mu ne bo treba tekati peš.
Slon se je okrenil in se počasi pomikal po široki, senčni stezi, se sem pa tje ustavil ter utrgal kako nežno vejico ali odluščil z drevesa košček užitne skorje. Tarzan se je zopet obrnil, da je gledal z obrazom proti slonovi glavi, mahal z nogami ob obeh straneh njegovega hrbta, naslonil komolce na široko glavo in položil brado v dlani. Tako- sta oba udobno potovala k plemenu.
Prav v trenutku, predno sta dospela k jasi na severni strani, se je od juga pojavila druga postava — močan črn vojščak, ki je previdno stopal po džungli in se z vsemi čuti čuval mnogih prežočih nevarnosti. A sedaj je korakal mimo južnega stra-
žarja, ki je čepel na drevesu, raz katero je mogel pregledati vso južno krajino. Opica je pustila Go-manganiju prosto pot, kajti videla je, da je sam. Komaj pa je stopil vojščak na jaso, je za njim zazvenel glasen »Kreeg — ah!«, kateremu se je takoj odzval krog odgovorov iz raznih smeri, ko so prilomastili veliki samci skozi zelenje, da se odzovejo pozivu svojega tovariša.
Zamorec je postal pri prvem klicu in se razgledal Ničesar ni videl, a poznal je glas kosmatih gozdnih ljudi, katerih se on in njegovi niso le bali vsled moči, neukročenosti in hude krvi, ampak tudi zato, ker jih je prijel čuden strah pred človeku podobnimi opicami.
A Bulabintu ni bil nikak figar. Slišal je opice okoli sebe in je vedel, da bo beg brezuspešen, zato je vztrajal, pripravil svoje kopje in zaldical svoj bojni klic. Svoje življenje je hotel drago prodati, on, Bulabantu, glavarjev namestnik v vasi glavarja Mbonge.
Tarzan s Tantorjem ni bil več daleč, ko je zadonel prvi stražarjev krik po mirni džungli. Kot blisk je šinil opičji človek s slonovega hrbta na bližnje drevo in se pognal k jasi, predno so še potihnili prvi odmevi prvega »Kreeg-aha«. Pri prihodu je videl, kako je stal ducat samcev okoli enega samega Gomanganija. S krikom, da je mogla človeku kri zastati, je Tarzan planil k naskoku. Sovražil je črnce še bolj, kot so jih opice sovražile in tu se je zopet nudila prilika, da ubije enega izmed njih. Kaj je bil storil Gomangani? Ali je ubil koga iz plemena?
(Dalje prih.)
f*—"i—,:
nem redu. V Marenbergu, kjer je občinski odbor tako nepopolen, da se seje sploh ne morejo več vršiti, ker manjka več odbornikov vsled izčrpanih list in je povrhu tega potekla že meseca marca 3-letna funkcijska doba, noče oblastvo razpisati niti splošnih, niti nadomestnih volitev za izčrpane liste, čeravno je 9edaj rešiti več jako važnih zadev, kakor n. pr. zidanje sodnega poslopja, poprava podirajočega se mostu, preureditev elektrarne itd. Vse te zadeve ne more rešiti sedanji okrnjeni občinski odbor, ki nima niti toliko odbornikov, da bi bil sklepčen. Vzrokov temu zavlečevanju je več. Glavni so ti, da bo pri prihodnjih volitvah SDS s svojimi par pristaši obsedela na dilci, česar se dobro zaveda. Nadalje se boji g. župan Predan, ki je znan po svojem nastopanju in zmerjanju slovenskih vojakov z lepimi besedami kot »windische Hunde in Trottek, da je odigral, čeravno se krčevito drži samo-stojno-demokratskega fraka, s katerim bi hotel zakriti svoje grehe. Konečno je še par neljubih uradnikov tukaj, ki ne plešejo kakor demokrati piskajo in je treba tudi te še preje prisilno premestiti, da jim ne bodo na poti, kakor so že premestili g. nadučitelja Lešnika. Vsled osebnih ambicij par de-mokratarjev naj torej trpi cela občina več desetletij, naj propada gospodarstvo, naj se odvzame trgu sodišče, naj Drava odnese še tisti ostanek mostu in naj se končno tudi uniči eksistenca par javnih nameščencev, do katerih hočejo imeti samostojni demokrati patent. Zahteva občanov je, da se razpišejo takoj občinske volitve, ker občina ni nobena institucija za umetno vzdrževanje samostojnih demokratov
j* napadel ovčarski pes ter mu »pomeril j hlače«. Kmalu nato je srečal Krnjae nekega : kmeta. Vprašal ga je — držeč v roki revol- : ver — čigav je pes. Slučajno je bil pes, ki i je čuval čredo ovac, last kmeta. Kmet nič j hudega sluteč, je povedal po pravici. Zato j jih je dobil od Krnjaca prav pošteno s pestjo j' po obrazu. Ko ga je Kmjac dobro namazal, ! j« ustrelil dva psa ter ukazal kmetu, da jih obesi. — Policijski mogotec Krnjac je torej vsekako jako oblasten gospod. Kljub temu pa jo je nekaj dni pozneje vendarle nekoli- ; ko skupil. Inspiciral je v Toparišivu policijo i in naletel je na pol pijanega policaja — i Črnogorca. Krnjac mu je prismolil krepko i klofuto. Črnogorec, ne bodi len, je stisnil pe- ; •ti ter pričel obdelovati vizažo svojega šefa tako temeljito, da je imel možakar kmalu j dosti ter jo je kar najhitreje odkuril.
— Strela udarila v skupino 20 ljudij. Te i dni je bila v bližini Podjebrada na Morav- j •kem huda nevihta. Pri tej priliki je udarila j •trela v skupino 20 ljudi. Veleposestnik j Chwalkowsky je obležal mrtev, od' ostalih je , bila večina težko poškodovana. Enajst oseb j je bilo hudo ožganih, tri so oglušile.
— Žalosten konec idealista. Te dni so , našli v Dunajski okolici obešenega pisatelja . 04 letnega Hansa Goldzierja, ki je izginil že j dne 24. maja iz svojega stanovanja. Pri njem | »o našli vizitnice in njegovo zadnje delo j »Einige Weltprobleme«. Goldzier je bil jako ; idealen človek. Pečal se je z vsemi sodobnimi velikimi 'vprašanji. Bil je, kakor pravi Nemec, velik >Weltverbessererc ter je izdal za propagando svojih nazorov velike vsote.
Y eni svojih knjig nastopa leta^950. kot obtoženec v sodni obravnavi, v kateri se dvignejo zoper njega radi nazorov, ki jih propagira, vsi dandanašnji potentati. Neuspeh njegovih del, ki je povzročil njegov financielni ruin, ga je gnal v smrt. V zadnjem času je , iivel v neprestanih duševnih depresijah in j vednem strahu, da zblazni.
— Pri izbiranju sredstev proti debelosti je ! treba biti oprezen — samo Fuscin tablete delujejo sigurno in neškodljivo. Dobijo »e v j vseh lekarnah. Po pošti: Apoteka Blum, Su- j botica.
Ljubljana.
1— Beton Watson v Ljubljani. Kakor smo že poročali, potuje odlični angleški publicist Seton Watson s soprogo po Jugoslaviji. V nedeljo popoldne sta prispela z avtomobilom ii Zagreba v Ljubljano, kjer so ju sprejeli liani angleškega kluba. Včeraj sta se odpeljala na Bled in v Bohinj, odkoder se vrneta zopet v Ljubljano, nakar odpotujeta jutri preko Dunaja nazaj v Anglijo.
1— Mica Kovačeva. Te dni je prišel v Mo-žinovo gostilno na Vidovdanski cesti brezposelni Ikolarski pomočnik Ivan >Z., naročil porcijo pečenke s solato, jo zalil s pol litrom vina, nakar jo je mislil neopažen odkuriti ne da bi plačal, toda budno oko natakarice ga je zasačilo. Dekle je steklo za njim ter ga izročila bližnjemu stražniku. Ker je obljubil fant, da prinese zvečer denar, so ga izpustili, vendar denarja ni prinesel, zato se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
doče držali po cele tedne in mesece blago po železniških skladiščih, smatrajoč jih kot najugodnejše in najcenejše shrambe, tedaj bom podvzel proti njim vse mere in bom med drugim primoran, da povečam ležarino do zlate paritete.
Pričakujem, da bodo zbornica in trgovski krogi z dobro voljo in pravičnim razumevanjem moje namere z vso močjo podpirali, da bodo mgoli izvozniki v nastopajoči sezoni delati brez koterihkoli težkoč in zaprek.
XDobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. junija t. 1. ponudbe glede dobave kvadratnega železa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne
4.	junija t. 1. v pisarni Stalne vojne bolnice v Ljubljani glede dobave mleka, telečjega mesa, desk, žebljev, voska, ščetk itd. — Dne
10.	junija t. 1. pri komandi vojnega okruga v Otočacu glede dobave mesa za garnizijo Otočac. Dne 12. junija t. 1. pri intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 4200 ton premoga. — Dne 13. junija t. 1. pri odelenjm za mornarico v Zemunu glede dobave 200.000 kg pšenične moke (tipa 80%). — Dne 16. junija t. 1. pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave vrvarskega materijala. — Dne 23. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave gramoza, lomljenega kamna in nasipnega materijala. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Gospodarstvo
Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksandel Tiska tiskarna »Merkur« ▼ Ljubljani.
Marenberg. Razpusti občinskih odborov, kateri župani niso pristaši SDS, so na dnev-
Enodružinska
priprosta tudi lahko kmečka hiša se kupi na periferiji mesta Ljubljane. Ponudbe z navedbo cene in lege na upravo lista pod: »Dom«.
ed Din S'—, vsaka nadoljna b 5ft para.
Trgovski uradnik
perfekten knjigovodja in korespon-dent z dolgoletno prakso iše primernega mesta pri večjem podjetju. — Ponudbe pod »Prvovrstna moč« na upravo lista.
Abadie
ilgaremi papir z o p e i »talno na Miegi. A. Lampret, Krekov trg 10.
*»e»ečno gre vpokojenec, bivši skladiščnik vešč 4 jezikov in vseh pisarniških del kot sluga, inkasant, paznik, nočni čuvaj, skladiščnik ali »lično. Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod: »Zanesljiv 700«.
Uradnica
z večletno prakso vešča popolnoma vseh pisarniških del, išče službe na deželi. — Ponudbe prosi na upravo lista pod šifro »Vestna in marljiva«.
Sprejme se
več gospodičen na zelo dobro domačo hrano. — Naslov pove uprava Usta.
posojila se odda. Pogoj popolnoma varnost in primerne obresti. Ponudbe na upravo lista pod: »Varnost«.
V Ljubljani — Tovnnia na Vič« (Brdo) — Ptearna v PraSakovt 3» prtličje.
še dobro ohranjen cepin. — Ponudbe na upravo lista pod »Planine«.
Seznaniti
»e želi mlada gospodična z istotakim gospodom v svrho skupnih izletov. Cenjene ponudbe na upravnižtvo lista pod »Vesna«.
Janez Kosler, Peter Kosler, Ema Seemann, roj. Kosler, Mary Kosler in Olga Rudež, roj. Kosler izrekajo vsem, ki so spremili njih maier k večnemu počitku, najprisrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 2. junija 1925.
tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija.