V teh vročih dneh se še najbolj prileze dopust ali vsaj kratka ohladitev ob vodi. Turistični delavci, ki se sicer potijo, pa pravijo, da smo z dosedanjo sezono lahko zadovoljni. Leto XXVIII. Številka 60 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Vesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka jn Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Tednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 12. 8. 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko 'eneralni tajnik Gospodarske zbornice Slovenije Lojze Fortuna je slikovito °risal rast Gorenjskega sejma in dejal, da sejem ni le priložnost za razstav-vanje in prodajo proizvodov, temveč kraj za primerjavo kvalitete in kvantite-te proizvodov. Govornik je podprl specializirano usmeritev sejma in dodal, Ugovore temu v prid tudi številke o obiskovalcih in razstavljavcih. V 25 letih 8e je na sejmu zvrstilo 5543 domačih razstavljavcev, samu v zadnjih osmih .eti/?, ko ima prireditev mednarodne razsežnosti, pa tudi 596 tujih. Prireditve Je od začetka sem obiskalo 2,375.000 ljudi, promet pa je leta 1960 znašal Ptilih, 3,5 milijona dinarjev, deset let kasneje 60 milijonov in lani 110 milijo-n°v dinarjev, (jk) - Foto: F. Perdan Hitii {?' mednarodni sejem je odprl predsednik slovenske skupščine dr. Maje i/1 °recelj izrekel obilo pohvalnih besed na račun sejma. Predsednik si rQ fPremstvu drugih gostov in sejemskih delavcev ogleda/ tudi preurejeno 4stavo malih živali, (jk) - Foto: F. Perdan malih živali, (jk) Srečno na Makaluju Včeraj je odletela z brniškega letališča VI. jugoslovanska alpinistična himalajska odprava, ki namerava premagati južno steno 8481 metrov visokega Makaluja — V jugoslovanski odpravi tudi Gorenjci Hku^ni #ostJ<' so se udeležili sejemske otvoritvi1. Med njimi so bili predsednik 8e^čme SRS dr. Marijan Brecelj, generalni tajnik GZ SRS Lojze Fortuna. zvezne konference SZDL Marjan Rožič, podpredsednik slovenske "e^'""' dr. Avguštin Lah, predsednik kranjske skupščine Tone Volčič, hf.ytar komiteja ZKS Kranj Henrik Peternelj, predstavniki republiške kon-Ktnce SZDL in ZSMS, gospodarstveniki iz domovine in tujine itd. (jk) -0 F. Perdan Včeraj ob desetih dopoldne je vzletel z brniškega letališča Jatov boeing in ponesel proti Frankfurtu VI. jugoslovansko himalajsko alpinistično odpravo, ki- namerava po južni steni, med tremi najzahtevnejšimi stenami sveta, osvojiti 8481 metrov visoki himalajski vrh Makalu. Jugoslovani smo leta 1972 Makalu že naskakovali, vendar so morali fantje le dobrih 150 metrov pod vrhom od jecljati. Za odpravo, ki je včeraj krenila z Brnika, sodijo, da je najbolj udarna, najbolj izvežbana in najštevilnejša doslej. Planinski in alpinistični strokovnjaki sodijo, da ji le najbolj skrajne vremenske razmere lahko preprečijo podvig. Odpravo vodi znani »himalajec« Aleš Kunaver. V njej pa so še Stane Belak, Zoran Bešlin, Danilo Cedilnik, Boris Erjavec, Viktor Grošelj, Stane Klemene, Ivan Kotnik, Damijan Meško, Bojan Pollak, Milan Rebula, Radovan Riedl in Roman Rohas. Gorenjcem pa je Se v posebno čast in priznanje, da so v odpravi tudi člani naših alpinističnih odsekov. To sta Nejc Zaplotnik in Tomaž Jamnik iz Kranja, Janez Lončar in Dušan Srečnik iz Tržiča, Jane/. Ažman in Janez Dovžan iz Mojstrane, Jože Rožič iz Rateč in Marjan Manfreda iz Bohinjske Bele. Možem in fantom, trdno odločenim, da prvi v zgodovini svetovnega alpinizma dosežejo ost Makaluja po južni steni, želimo srečno pot, zmagoslavje na vrhu in srečno vrnitev! -jk B. Petriču bron V Ženevi se je v nedeljo zvečer končalo letošnje evropsko mladinsko prvenstvo v plavanju, kjer je bil med našimi daleč najboljši trinajstletni Kranjčan Borut Petrič. V disciplini 1500 m kravi je osvojil odlično tretje mesto. To je njegov največji uspeh. Dosegel je čas 16:50,90, kar je nov jugoslovanski absolutni rekord, v vmesnem času na 800 m kravi pa je s časom 8:50,22 pravtako izboljšal absolutni jugoslovanski rekord. V tekmovanju na 400 m kravi je zasedel deveto mesto z odličnim časom 4:11,85, kar je tudi nov jugoslovanski absolutni rekord. V tej disciplini mu je le za 5 stotink sekunde ušla uvrstitev v finale med 8 najboljših. S temi rezultati je mladi Kranjčan ponovno dokazal, da je naš najperspektivnejši plavalec, od katerega lahko v prihodnjih letih še veliko pričakujemo. Iz tekme v tekmo dosega boljše rezultate in je letos dosegel že kopico novih jugoslovanskih in republiških rekordov. J. J. Gostje so obisk v Kranju izkoristili za temeljit ogled sejma. Med drugim so se ustavili tudi pred paviljonom Turistične zveze Koroške in pokramljali z njenimi predstavniki, (jk) — Foto: F. Perdan Na sejmu že 42.000 ljudi Na upravi Gorenjskega sejma v Kranju ugotavljajo, da je prireditev v petek, soboto in v nedeljo obiskalo okrog 42.000 ljudi, kar je približno enako kot na lanskem 24. mednarodnem sejmu. Največ obiskovalcev je bilo v nedeljo, ko je bilo v Savskem logu kar 24.000 ljudi ali dobra polovica tridnevnega obiska! Čeprav podatkov o prometu v omenjenih treh dneh še ni, sejemski delavci in razstavljavci sodijo, da je bil dober. K temu največ prispevajo popusti in široka izbira blaga. Dober obisk beležijo tudi na zabaviščnem prostoru. -jk POS AV EC Izletniki vozniki! Obiščite naše preurejeno gostišče — Posavec, kjer se boste okrepčali s speciali-tetami gostišča: • domače klobase v zaseki • postrvi • žabji kraki • pestra izbira pijač Gostišče odprto vsak dan od 9. do 23. ure. špeceriaa 6. stran: Ne pozabite izpolniti nagradni kupon za Se/icr pero m XXV. JUBILEJNI MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 8. DO 18. AVGUSTA J*3§_ Naročnik: Novi krediti Pretekli teden je začel veljati odlok Zveznega izvršnega sveta o spremenjenih pogojih kreditne prodaje avtomobilov, ki so izdelani v sodelovanju s tujimi partnerji. Ta sprememba je omogočila, da prodajajo na kredit tudi tista vozila, ki imajo vgrajenih manj kot 50 odstotkov domačih a\elov, če je uvoz delov tujega partnerja v celoti krit z izvozom domačih sestavnih delov. Sprememba predpisa omogoča, da bodo na kredit prodajali tudi domače tipe volksivagnov, citro-enov in renaultov, ki jih je bilo do sedaj mogoče kupiti le z gotovino. Dražje gostinske storitve Po poročilih zveznega zavoda za statistiko so se cene gostinskih storitev pretekli mesec dvignile v primerjavi z junijem za 4 odstotke, v primerjavi z enakim mesecem lanskega leta pa so kar za 30 odstotkov višje. Na porast so vplivale višje cene prenočitev, brezalkoholnih pijač, alkoholnih pijač in hrane. Hortensia Allende v Beogradu Predsednik zvezne konference SZDLJ Dušan Petrovič Šane je sredi preteklega tedna sprejel ženo umorjenega predsednika republike Čile Hor-tensio Allende, kije na povabilo zvezne konference SZDL dopotovala na obisk v našo državo. Gostja se je zahvalila predsedniku Titu, SZDLJ in vsem jugoslovanskim narodom za vse, kar so storili za Čile. Poudarila je. da sta bila predsednik Tito in Jugoslavija med prvimi, ki so obsodili fašistični udar v Čilu in opozorili na pravo stran tega udara. Dejala je tudi, da Čilenei zelo cenijo podporo, ki jim jo nudi Jugoslavija. Nova rafinerija V kratkem bodo začeli graditi novo rafinerijo olja v Modrici. Z njo bodo v sedanji rafineriji zaokrožili tehnološki proces med primarno in končno proizvodnjo. V razširitev zmogljivosti bodo do leta 1980 vložili 455 milijonov dinarjev: Rekordna letina? Sončno vreme julija po prejšnjem obilnem deževju je zelo ugodno vplivalo na rast koruze v Bosanski Krajini. Kmetijski strokovnjaki menijo, da bodo dosegli rekordni pridelek (60 metrskih stotov na ha), če bo koruza avgusta dobila potrebno vlago. Spomladi cement iz Kaknja Na gradbišče velike cementarne v Kaknju, ki jo gradi sarajevska Hidrograd nja. je doslej prispelo okoli 2000 ton opreme. Tako bodo prvo fazo gradnje te najsodob ne/še tovarne cementa v Evropi lahko končali do spomladi prihodnjega leta. Ze z izgradnjo prvega dela cementarne bodo zagotovljene zmogljivo sti za proizvodnjo 760.000 ton cementa letno. Ni težav z energijo V razdeljevalnem centru sku/)nosti jugosloianskega e/ektro gospodarstva poudarjajo, da je energetski položaj v naši državi trenutno ugoden Vse večje elektrarne delajo s polno paro, poraba električne energije pa se je zmanjša/a. Tudi v termoelektrarnah je položaj ugoden. Občasne ok vate popravijo v nekaj dneh. Dovolj je premoga in mazuta za kurjenje. Nedosledno uresničevanje dogovora Pred nedavnim se je na razširjeni seji sestal sekretariat predsedstva RK ZSMS. Seji so prisostvovali tudi komandanti letošnjih mladinskih delovnih akcij, predsedniki medobčinskih svetov ZSMS in družbenopolitični delavci iz občin, kjer letos potekajo mladinske delovne akcije. Razpravljali so o poteku letošnjih mladinskih delovnih akcij v Sloveniji in ugotovili, da vse ne teče tako kot je bilo predvideno. Začelo se je že pri organizaciji delovnih akcij oziroma zbiranju denarja. Izkazalo se je, da je sredstev veliko premalo, zato so morali število akcij skrčiti skoraj za polovico. Odločitev o tem, katera delovišča bodo zaživela, je bila sprejeta zelo pozno. Kljub skrčenju programa pa je denarja še vedno malo in je na vseh deloviščih treba skrajno varčevati. Na seji so tudi kritično pregledali organizacijo posameznih brigad. Ugotovili so, da so organizacijo delovnih akcij v nekaterih občinskih konferencah vzeli premalo resno in se sedaj izgovarjajo, da pri mladih ni zanimanja za brigado. Zato bo center za mladinske delovne akcije, ki deluje pri republiški konferenci, obiskal občinske konference in osnovne organizacije mladine, v katerih ni bilo odziva. 2e za naslednje izmene morajo biti brigade polnošt^e-vilne, vsebinsko, kadrovsko in organizacijsko dobro pripravljene. Le tako bodo lahko mladi delo opravili kvalitetno in v predvidenem roku. Posebno skrb bo potrebno posvetiti predvsem delovni akciji v Suhi krajini, kjer je teren izredno težak in je upravičena bojazen, da dela ne bi bila končana. Potrebno je zaostriti tudi odgovornost za varčno trošenje denarja in materiala in za skrbno ravnanje z orodjem. Zato naj občinske konference pošiljajo v brigade predvsem moralno in politično zrele mladince. L. B. Ta fotografija je ena izmed najbolj značilnih za mesto Jesenice, saj prikazuje porušeno železniško postajo in partizane, ki so iz Poljan nad Jesenicami vkorakali v svobodne Jesenice. Zdaj, ob 30-letnici osvoboditve, pa še vedno ni znano, kdo so trije partizani, kdo je partizan na konju in kje je zastava, ki jo je tedaj sešila domačinka. Pri občinskem odboru ZZB NOV na Jesenicah bi prav radi izvede/i imena štirih partizanov, ki na dan osvoboditve prihajajo pred kolono v osvobojene Jesenice. V Kosovi graščini na Jesenicah so za jeseniški občinski praznik odprli razstavo Stavkovno gibanje na Gorenjskem. Kosovo graščino bodo obnovili in v njej uredili stalne razstavne prostore. — Foto: F. Perdan tJesenice Danes popoldne bo na Jesenicah seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri bodo sestavili posamezne koordinacijske odbore pri občinski konferenci in govorili še o nekaterih drugih pomembnih vprašanjih. Komisija za internirance pri občinskem odboru ZZB NOV Jesenice DO organizirala 5. septembra tridnevni avtobusni izlet na Petrovo goro, Bihać, Jajce, Kozaro in Jasenovac. Cena izleta je le 550 dinarjev. 1). S. 2 Na zadnji seji osnovne organizacije Zveze komunistov na Javorniku in na Koroški Beli so razpravljali o stabilizacijskih ukrepih in o uresničevanju ciljev družbenoekonomske politike. Člani Zveze komunistov v tej krajevni skupnosti so temeljito razpravljali o problemih integracij v jeseniški občini, o vzgoji pedagoškega kadra, uvedbi celodnevne osnovne šole v občini ter predvsem o odgovornosti vseh delavcev v združenem delu. Na osnovi razprave so sprejeli več sklepov in se tako vključili v akcijski program prizadevanj za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike v jeseniški občini. Radovljica Včeraj je bila seja delovne skupine koordinacijskega odbora za družbenopolitično usposabljanje pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze. Na podlagi sklepov in smernic občinske konference o usposabljanju in izobraževanju delegatov so razpravljali o pripravi saminarjev za delegate družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Program seminarjev, ki bodo jeseni, bo predsedstvo občinske konference SZDL obravnavalo na eni prihodnjih sej. Izvršni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti je imenoval posebno komisijo, ki bo spremljala potrebe za stanovanja delavcev v pro-sveti in zdravstvu, Komisija bo danes imela prvo sejo in bo med drugim obravnavala pripravo osnutka srednjeročnega programa reševanja stanovanjskih problemov. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti se bo jutri sestal 25-članski koordinacijski odbor za usmerjanje stanovanjske gradnje. Razpravljali bodo o predlogu družbenega dogovora o načinu oblikovanja cen stanovanj v radovljiški občini. O predlogu so že razpravljali v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Na jutrišnji seji bodo imenovali posebno komisijo, ki bo pregledala in uskladila dosedanje pripombe na predlog in še naprej spremljala javno razpravo. Mestni odbor ZZB NOV krajevne organizacije Radovljica je danes teden ocenil potek letošnje proslave ob JO-letnici osvoboditve, ki je bila ob dnevu borca na Mlaki pod Radovljico. Za sodelovanje in pomoč pri proslavi so izrekli javno priznanje delovnim kolektivom Murke Lesce, Špecerije Bled, Živila Kranj - enota Radovljica, Knjigoveznice in tiskarne Radovljica, S(1P Gorenje Radovljica in drugim. Razpravljali so tudi o poteku tradicionalnega nogometnega turnirja za pokal Staneta Perca, ki je bil v soboto, 9. avgusta, na igrišču nogometnega kluba Lesce. JB V počastitev radovljiškega občinskega praznika je TVD Partizan Kamna gorica v nedeljo. K), avgusta, pripravi] množični pohod na Vodice, kjer je bil 5. avgusta 1941. leta ustanovljen Cankarjev bataljon. Pohoda so se udeležili tudi člani drugih športnih društev in sindikalnih organizac i| J. R Ob 30. obletnici osvoboditve Aktivistka Tončka Konobelj Javorniški Rovt nad Javorni-kom pri Jesenicah je bil med vojno prava partizanska vas v tem smislu, da so prav pri vseh domačijah pomagali partizanom, borcem, ranjencem. Kljub temu pa je je bilo tudi v tej odmaknjeni gorski vasici nevarnosti dovolj, vedno je bila potrebna precejšnja previdnost in opreznost. Mladi aktivisti na terenu so se tega zelo dobro zavedali, saj so z občasnimi nemškimi hajkami in zasedami imeli že boleče izkušnje. Na terenu Javorniški Rovt je tedaj delala tudi Tončka Konobelj, ki se je vključila v aktivno delo na terenu avgusta leta 1943 in vse do konca vojne pomagala partizanom. Tončka Konobelj se še dobro spominja dneva, ko je v Javorniš-kih Rovtih izgubila življenje mladinska aktivistka, njena prijateljica in sodelavka, Ivanka Krni-čar ter dogodkov, ki so bili zgolj nesrečne okoliščine za smrt mladega Jožeta Zupana-Ježka, po katerem se imenuje šola na Koroški Beli. »Zmenili so se, da bomo imeli sestanek v hosti pod visokogorsko domačijo. Na sestanek naj bi prišli tudi drugi mladi aktivisti, vendar jih ni bilo — izdani smo bili. Mi, v Javorniških Rovtih, smo jih seveda vneto čakali, nas pa so v zasedi čakali Nemci. Dve uri smo bili že nestrpni, nazadnje pa smo le spoznali, da jih ne bo. Tedaj so nas opazili Nemci in začeli streljati na nas. Bežali smo in bežali, skozi hosto in grmovje, Ivanka in jaz tja proti Pristavi. Sama sem tekla naprej, Ivanka pa se je skrila v grmovje. Nemci so jo odkrili in jo po mučenju ustrelili. Krničarjevo so nam poslali, da bi nam bila v pomoč pri našem delu, pri akcijah, pri zbiranju materiala.« Tončka Konobelj se še zelo živo spominja vseh tistih hudih dni, neštetih nevarnosti, ki so prežale na same aktiviste. Nekoč je izgubila torbico, vse svoje dokumente in svojo fotografijo in vse skupaj so dobili v roke Nemci. Fotografirala se je v Koroškem odredu, z orožjem v roki, mlada partizanka. Zaskrbelo jo je, kaj se bo zgodilo, vendar se je vse srečno izteklo. Niso je iskali in ne dobili. »Navadno«, pravi, je bilo po naši uspešni akciji ali po izdajstvu nekaj več patrulj po vasi, vendar smo se jih skrbno izogibali.« Tončka, doma iz prave zavedne domačije, se tudi spominja Jožeta Zupana-Ježka, sekretarja okrožnega komiteja Skoja, ki jim je, večkrat govoril na sestankih. Bil je vesel in pogumen fant in je padel prav v Javorniških Rovtih. »Tedaj smo se z Ježkom domenili, da se dobimo, tistega zimskega dne, ko je sneg pobelil poti ravno toliko, da so se zaznale stopinje v njem. Ježek je organiziral množičen sestanek z mladino in prav tega dne je prišlo precej Nemcev. Padel je pri Kogov-škovi domačiji, tam, kjer ima grob in spomenik.« Tončka "pripoveduje o svojem odhodu v partizane februarja leta 1944, o ranjencu, ki so ga negovali, o pomoči, ki so jo nudili partizanom, o taboru Osvobodilne fronte, o sodelavcih tedaj, med vojno. Prav vsi fantje, ki so morali v nemško vojsko, so se, ko so prišli domov na dopust, takoj vključili v narodnoosvobodilni boj, vsi so odšli v partizane. Tako je bila Tončka Konobelj in številne njene sodelavke in aktivistke skupaj s »partizanskimi« domačijami v Javorniških Rovtih vključena v boju za osvoboditev.- Kot številni drugi je potem sodelovala tudi ob izgradnji porušene domovine, sodelovala in delovala je kot prizadevna delavka v številnih organizacijah in si prizadevala, da se uresniči vse tisto, kar si je med vojno tudi tako želela in za kar se je kot aktivistka na terenu in pozneje v partizanih tudi borila. D. Sedej 1 Z i rednim sejemskim popustom prodaja kot vedno dosle; betonske [Hi LIV z eno ali trofaznim elektromotorjem V velikosti 100 m 130 l, P"i,ijAR tudi z bencinskim motorjem KOVINOTEHNA - blagovnica ^JrhfAB 2 Jesenic. Znano fe, da so betonski mešalci LIV v paviljonu rU*1 najcenejši, ■ NIKOH NISTE A ZNIŽANJE KUPILI KVAunn TAKO POCENI! RAZPRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV POHIŠTVA LASTNE PROIZVODNJE ■ DO 31. VIII. 1375 Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, tudi ob nedeljah od 9. do 19. ure. DOSTAVA IMA DOM SPALNICE — REGALI — KOMBINIRANE OMARE — VITRINE - OTROŠKE POSTELJICE -OTROŠKO POHIŠTVO — KOSOVNO POHIŠTVO KRANJ - PMMSKOUO Za obisk se priporočamo tudi na Gorenjskem sejmu v Kranju — Hala A Praznovanje borcev Gorenjskega vojnega področja in 19. udarne brigade Srečka Kosovela na Poreznu 17. avgusta ob 11. uri Ofenzivo so razdelili v dva dela. Najprej naj bi očistili gorenjsko in ^"kijansko območje, v drugem pa **ftovski gozd ter dolino med Lokami in Banjiško planoto. O Popravah so sklepali najvišji vojaški ln civilni vodje, saj je znano, da so se ^Čkrat sestali gauleiter Rainer, komandant nemških sil v Italiji teldniaršal Kesselring in komandant V- armadnega korpusa Ludvig Kur>ler. Leti so načrt do podrob-n°«ti obravnavali in določili tudi °Peracijske enote. Izdali so tudi -£az» da je treba vse civilne osebe, ki J,.n enote zalotijo na območju ofen-^lv^, zadržati, moške in ženske od 14. p. 40. leta starosti pa izročiti po- 'ClJi. Enote morajo zapleniti vse J**terialne dobrine, ki bi jih lahko uPorabili partizani. Fo virih, ki jih je Rjavil Stanko Petelin-Vojko, naj bi «Cenje ozemlja v prvem delu ofen-?ye (Gorenjska, Cerkljanska) podalo tako: t 7" Globačnikove policijske in sa-551'teke enote naj bi zasedle in bra- do Podbrda «čit Hal r|*,zaporno črto, ki je potekala od arije vzdolž Idrijce po Baski grapi d° Podbrda. L-*" Crto Idrija — Škof j a Loka naj 1 Zapirale enote Ljubljanskega zalega območja. Najpomembnejša °Ka je bila namenjena Rosener-or Policijskim polkom in SS pod-*>cirski šoli iz Ljubljane, ki naj bi pčrte Škofja Loka -Selca -Sorica-. °dbrdo pritiskali proti jugozahodu Zoževali obroč obkoljenih partijskih enot na tem območju. V ^m delu ofenzive je na sovražnikovi !trani sodelovalo okrog l.r).0(K) pri-JjNnikov nemških, italijanskih, ne-jh VVskib. četniških, ruskih, grških domobranskih enot. —vuioiiiiniiiniv,. ^ačrtoval pa ni le sovražnik, tem- na podlagi zbranih podatkov 'm obveščevalcev o koncentraciji . 'ražnikovih sil tudi štab IX. ■ve (j.0rPUsa, ki ga je tedaj vodil koman-jam Jože Borfttnar. Analitična obdava sovražnih premikov je ne-jj (),nno potrjevala, da sovražnik nPravlja ofenzivo in nekatere njene cilje. Zato je štab korpusa izdal enotam, ki so se zadrževale na Gorenjskem in Cerkljanskem, navodila naj ne osredotočijo svojih enot, naj čimbolj taktično manevrirajo in se skušajo prebiti v sovražnikovo zaledje čez Jelovico v Bohinj. Koncentracija partizanskih enot pa je bila velika zato smo se odločili da izvedemo pregrupacijo in formiramo dva ešalona: 1. ešalon v smeri Črni Vrh — prek grebena Porezna med Sorico in Pod-' brdom na Soriško planino, Rovt in Bohinj. V tem ešalonu je bila 19. brigada Srečka Kosovela in Gorenjsko vojno področje z vsemi zalednimi enotami in priključenimi političnimi delavci s tega področja Gorenjske. 2. ešalon pa so sestavljali Škofjeloški odred, dve garibaldinski brigadi in zaščitni bataljon Obkoma za Gorenjsko s celotnim aparatom Obkoma in pokrajinskim odborom OF za Gorenjsko. Tudi po prihodu v bohinjsko dolino je enota takoj napadla sovražnika skupno z Jeseniško-bohinj-skim odredom, čeravno je bila številčno oslabljena. Večje kolone Nemcev so za vsako ceno hotele prebit i obrambo hranilcev gornjega dela bohinjske doline, toda niso uspele. Nasprotno, sovražnik je doživel poraz in se je v paničnem begu umaknil s svojo bazo v Bohinjski Bistrici. V bohinjski dolini so se enote Področja spočile, si nabrale novih moči, tako da je v času bivanja skupno z vsemi enotami, ki so se zadrževale ha tem ozemlju, Področje izvedlo politične in partijske konference, potrebne pregrupa-cije, kakor tudi miting s prebivalstvom bohinjske doline. Morala med borci in civilisti je bila visoka in tudi priprave borcev za prevzem oblasti so se v tem času odvijale pospešeno, tako da se je tudi v tem pogledu aktivno delovalo. Ne glede na sovi,i/no aktivnost in izvajanje sovražne ofenzive. Komanda Gorenjskega vojnega področja je prišla Schiedel — YU — kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja PGP Gradnja Žalec s svojimi enotami skozi ofenzivo prerojena in osvežena. Sovražnik se še ni umaknil z ofenzivnega območja Selške doline, ko je Področje prek Jelovice—Prtovča prikoralalo v Češnjico. Vse enote Področja so pod vihrajočo zastavo krenile naprej proti Železnikom v Martinj vrh ter s povečano aktivnostjo delovale za odpravo posledic nemške ofenzive, ki' je pustila za seboj razdejanje ter veliko človeških in materialnih izgub. Dogodki na vzhodni fronti in v Italiji so se zdaj zelo hitro razvijali v prid osvoboditeljev. Sovjetska armada je z bliskovitim tempom pritiskala sovražnika proti Berlinu, zavezniki pa so se tudi zavedali, da morajo oživeti svojo fronto v Italiji in jo usmeriti proti Trstu. Strateški cilj jugoslovanske vojske pa je bila Sremska fronta ter potiskanje sovražnika proti zapadu s ciljem čimveč sovražnikov zajeti in uničiti na naših tleh, tehniko zapleniti in jo usposobiti za borbo proti njim samim. Komanda Gorenjskega vojnega področja je s svojimi enotami, komandami mest in partizanskimi stražami ostala tik pred dokončno zmago nad sovražniki na področju Gorenjske edina vojaška enota, pred katero so bile postavljene velike in odgovorne naloge. Zasedba večjih gorenjskih mest, obvarovati industrijo, njene objekte, kakor tudi red in disciplino v lastnih vrstah in med prebivalstvom. Na nekaterih objektih komunikacije (železnica, cesta) je prišlo do zadnjih spopadov in borb, posebno še na progi Kranj — Jesenice. Pri zasedbi naših mest na Gorenjskem gre vsa zahvala borcem in vodstvu enot Komande Gorenjskega vojnega področja. Morala od najnižjega do celotnega vodstvenega kadra je bila na zelo visoki ravni, kakor tudi pripravljenost na žrtve v tem času uvajanja reda in normalizacije življenja, kapitulacije sovražnikov in konca 2. svetovne vojne. Za vlogo, ki jo je naša enota s svojimi komandami mest in partizanskimi stražamLprispevala k uničenju sovražnika ter k osvoboditvi naše domovine, so vse gorenjske občine priznale in dodelile domicil Komandi Gorenjskega vojnega področja, Komandam mest na Gorenjskem v letu 1968 na proslavi v Potoku pod Hlegošem. P.S.: To je kratek pregled delovanja in aktivnosti Komande Gorenjskega vojnega področja in njenih enot od ustanovitve do osvo- ,)" skov prireditev so nosili sami ude* leženci, DU pa je krila le stroške seminarskih predavanj. JR vvseh šolah 9e/rcr šolsko nalivno pero — s prijemnim sedlom — za lepo in lahko pisanje — z drsečim peresom in z rezervnim tankom — A-pero v načelu za začetnike flomaster (tanek) — s patentiranim oblikovalcem konice — za pisanje in risanje — svetlih barv — piše vedno tanko Se/ter flomaster za risanje s široko konico — s patentiranim oblikovalcem konice — za črtanje in risanje — v različnih in svetlih barvah »Tinten-Sheriff « — odstrani vse napake . — točno in brez sledu — 8 patentiranim oblikovalcem konice m m Presenečenje na našem razstavnem prostoru- VELIKO žrebanje - Udeležijo se g«» Ijjjjjfi šolarji od 12 do 14 leta Izrežite sP°,oV, kupon, vpišite ime, priimek in n»» ^Q dajte kupon v kuverto ter ga pošlji'* 14 avgusta 1975 na naslov ^ HERMES, zastopstvo inozemskih " f\\ 61000 Ljubljana. Mosa Pijadeja 2 7 " (p oddajte na Gorenjskem sejmu v "auSt» paviljonu, hala A Žrebanje bo 18 av9 1975 ob 16 uri na sejmu NAGRADNI KUPON za veliko žrebanje na Gorenjskem sejmu od 8. do 18. avgusta 1975 na razstavnem prostoru Hermesa Ime in priimek sl.irosl naslov X* N ova obogatitev tržiške muzejske zbirke Pod pokroviteljstvom gozdnega obrata Tržič in Združene lesne industrije Tržič so pretekli teden v počastitev občinskega praznika odprli v tržiškem muzeju gozdarski in lesni oddelek Metalska industrija Standard Osijek razstavlja in prodaja na mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju (ter sklepa pogodbe in sprejema naročila grosistov) • kmetijsko mehanizacijo • motokultivatorje »HONDA« STANDARD • kamp opremo • razne univerzalne mline MotokulHvatorji »HONDA« STANDARD Priporočamo se vsem kupcem in gostom, da nas obiščejo in si ogledajo naše razstavljene izdelke. Spričo velikih gozdnih površin v tržiški pokrajini, ki so nekdaj in da-n«s z lesnimi zalogami omogočale **zne dejavnosti in privedle do raz-v,te lesne industrije, je novi muzej-ski oddelek važno dopolnilo ponarejanja tržiške preteklosti in seda-nJ°sti, pravi kustos tržiškega muzeja Prof. Jože Rakovec. Nova muzejska *birka slikovito razkriva zemljiške kategorije v občini, med katerimi jih Je dve tretjini porasli z gozdom, ^evesne vrste in njih delež v £°zdnih sestojih, rastlinske razmere !n Podobno. Pozornost je usmerjena v* ^.eJavn(>stim, s katerimi se je Vaših ukvarjal človek v tej pokraji-J*1 *n jih je večina že zamrla, ljudem Ra 8<> dajale pomemben dohodek. /^Slarstvo je na primer stoletja Preskrbovalo domače in tudi fužine Z.. drugih krajev z dragocenim ^Sljem, oglarjem pa dalo dober za-'UŽek. Fužine in z njimi kope so Kasnile konec preteklega stoletja. °lne roke dela so imeli tesarji in Jr^larji. Lesene hiše in njih oprema . Tržiču so prevladovale še pred Vesto leti), orodja, vozovi in podobnoj im nudili obilo dela. • ."°'nembne spremembe so prihaja pri lastništvu gozdov, obdelavi i Predelavi ter spravilu in sečnji *:Sa itd. Se do nedavnega so delovale j tekočih vodah tržiške občine .a8e. Industrijska obdelava lesa se ih ^arit's v skladu s potrebami časa * Povpraševanjem združila v Zdru-^ lesni industriji Tržič ( ZLIT), pokrovitelja, gozdni obrat ^MT, sta pomagala ustvariti prido-n"ev trajne vrednosti za kraj in JeKove ljudi. Obenem pa sla soob- likovalca novega muzejskega oddelka dostojno proslavila 30. obletnico osvoboditve, 25. obletnico samoupravljanja, občinski praznik ter 60. obletnico prve industrijske žage na tem področju. J. Košnjek ALPETCUR ALPETOUR Škofja Loka TOZD Creina Kmetijska mehanizacija Kranj proizvaja: Trosilet umetnih )>>>• i/Ho Juuu m .muc i Obišeite naš paviljon — Prepričujte hv - zadovoljni '»ost«. 1111 ' (111 , i I 1 ' i I i 1 1 ' '< 'I ril I k« IH ?l'.inui (kI h d<> ih. .ivmisi.i >,)slc lahko «i o;« m 11 m > kupili ,l,(>šk<(, žensko in otroško <»ltu !'v /. ori op (Iskimi vložki |><> u"ikiircn<' nih cenah v Ivt« I i A. JjODNO ( KVLJAKSTVO jfcRN STANKO, ■"»nj. 1'arti/anska ■"» Deponator za dogno/et « v najbolj imenitno in privlačno tu ristično središče sveta. Največ z? slug za odkritje ažurne obale Pj"1«^1 sujejo petičnim angleškim aristokt9 tom, ki so sredi prejšnjega stol4'iwj prvi spoznali prednost in lepoto « .krajev za oddih in začeli trumo" prihajati tjakaj. Sedem kilornetr dolga peščena obala v Niči, ki s°' }Q. najprej opremili s palmovimi ^re ^ redi in ličnimi vilami, je tako PoS*jno angleška in se tudi danes l,ra {)h imenuje angleška obala, cesta ^Q njej pa angleška promenada. "('vj-stoletje francoska riviera pomCBL^ šek mondenega turizma, shaja ^ in cilj najbolj zahtevnih in a"jjn cioznih turistov pa tudi skrita jern slehernega svetovljana. V Prefi |0r-stoletju so bili razen angleški«1 v dov in drugih evropskih aristokrati najpogostejši gostje riviere p» ruski knezi. Niča in Monte ^*r-ueW sta bila že od nekdaj tudi urL\iev' I išče najpomembnejših P'- .^ni' m ne, industrijski in ladijski "^^ei« plavbovi vseh vrst, danes pa j,i poetov, slikarjev, igralcev, kov in drugih umetnikov t e\\iv sveta. Njim so sledili filmske }' tj, teh preplavljajo peščene P'^Lo**1 sprehajališča hipiji vseh naro (Se bonadaljev^ U1 ras Črtomir Zoreč N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Glas v pariškem metroju Boža Zibler iz Tržiča, poročena Chaffin, dobiva v Pariz že vrsto let vsak ponedeljek torkov in petkov izvod našega Glasa Kar težko je verjeti, da bi kdo od Potnikov znamenite pariške pod-Sfemne železnice ob poplavi in astronomski nakladi francoskih dnevnikov, tednikov, zabavnikov, revij in Nemogočega drugega branja, ki ga P°nujajo pariške in druge časopisne hiše, bral naš Glas! In vendar. Sredi "ariza s ponosom prebira gorenjsko glasil o Tržičanka Boža Zibler, žena *jrancoisa Chaffina, direktorja pro-s'avnega in iskanega Pariš l^atcha in še kopice drugih časni-0v, francoskega rodoljuba in pripadnika osvobodilnega gibanja, ki so Nemci ujeli, odvlekli v Mauthau-',etl> odtod pa v taborišče na Ljuti-111' kjer sta se s sedanjo ženo °°*o seznanila . .. »Vsak ponedeljek priromata a TOoj dom skupaj dva Glasa: e"aj torkov in petkov, prej pa ..redin in sobotni. Popolnoma se W*na predam. Preberem vse, od j* Ve do zadnje strani, najprej pa U Kledam nesreče, osmrtnice, J^sebej iskajoč, če je kdo v ^žiču umrl, itd. Lepo je narejen g as, le novi format je prevelik. w je bil prijetnejši in primer-Jsi ter praktičnejši. Vzela sem j* na primer s seboj v metro in • Prebirala. Ljudje so začudeno hrk kukali prek mojega bta in spraševali, kateri časo- pis vendarle prebiram. Povedala sem jim, da je to Glas, časopis moje domovine in rojstnega mesta, « je v soboto po proslavi pod Storžičem ognjevito pripovedovala Boža ZibLer-Chaffin. Navezanost na domovino, tudi hčerka Maja se je poročila s Slovencem in živi sedaj v Ljubljani, je del njenega značaja. Možu Francoisu, pove Boža na pol za šalo, na pol za res, je celo zagrozila z za zakon najhujšim, če ne bo vsaj trikrat letno lahko prišla v domače kraje. Grožnje pa ne gre preveč resno jemati, saj je Francois ljubitelj Jugoslavije, Slovenije, Gorenjske in Tržiča. Ni se naučil le »gorenjščine«, temveč sta 8 soprogo Božo kupila v Sebenjah gradbeno zemljišče, kjer sta resno odločena preživeti pokoj. Pariško predmestno stanovanje Ćhaffinovih in Prancoisov urad sta »Slovenija v malem«. Številni naši obiskovalci Pariza se oglase pri njiju. Razen tega pa dom in urad krase številne slike Bleda in Tržiča, originali slovenskih in jugoslovanskih naivcev, nogometašev splitskega Hajduka, ki jih Francois obožuje, itd. Pa ne samo to, pravi v šali Boža. Tudi dobrega vina in pravega gorenjskega »šnopsa« imamo nekaj na zalogi. Francois in Boža Chaffin, njemu se v prostem času najbolj prileze ribolov, njej pa počitek na Jadranu, kjer je bila letos že z vnukom, sta tokrat prišla v Tržič z osebnim avtomobilom. V četrtek zjutraj sta krenila, imela spotoma še manjšo okvaro, vendar sta bila v petek na večer že v Božinem rojstnem mestu. »Sicer pa je najlepše potovati z letalom,« pripovedujeta zgovorna Chaffinova, ki sta za 5. avgust, občinski praznik, vsako leto zanesljivo v Tržiču. »Poldrugo uro traja polet od Pariza do Brnika, kjer je že nekaj časa vpeljana direktna linija. »Pariški« Jugoslovani smo jo dolgo želeli, pregovarjali vaše letalske prevoznike in končno uspeli. Poldrugo uro leta je manj od avtomobilske vožnje z najinega doma do letališča Orly, posebno v prometnih konicah.« Nepopisno veselje naju prevzame,« dodaja Boža, »ko letalo zakrmari nad Gorenjsko in se usmeri proti Brniku. Glej domovino, pogosto porečem možu. Kako je lepa! Cisto vseeno mi je, sem dejala prvič, ko sem letela na Gorenjsko in Slovenijo, če v tem hipu umrem! Če dolgo živiš zdoma, je domovina še bolj cenjena . . .« J. Košnjek Ribolov na Zbiljskem jezeru S 1. avgustom je ribolov na Zbiljskem jezeru spet dovoljen. Novica je presenetila in razveselila številne ribiče, ki so pohiteli v Zbilje. Po prvih ocenah je ulov zelo dober. Marsikdo ne more verjeti, da je Zbiljsko jezero deset mesecev po množičnem poginu spet polno rib. Toda, ali je res tako? S tem vprašanjem smo se oglasili na Ribiški družini v Kranju, kjer nam je gospodar družine BOŽO SIMUNAC povedal, naslednje: »Ko nam je Zavod za ribištvo sporočil, da je v vodi že toliko hrane, da riba lahko živi, smo se lotili dela. Pozimi, v najhujšem mrazu, smo dobesedno izpraznili potoke Zelenec, Senično, Olševek, Svogoj, Trstenik, zgornji del Belce in Rupenščico od Tenetiš navzgor s pomočjo elektro-agregata ter potočne postrvi »presadili« v Savo, v potoke pa vložili nov zarod. V Savo smo vložili tudi večjo količino podusti in klenov ter kar 140.0(X) mladic šarenk (K) do 15 cm). V samo Zbiljsko jezero pa smo vložili približno tri tone merskih postrvi in tako smo lahko že s 1. avgustom odprli del revirja —. od smledniškega mostu do pregrade. Ker pa ribe še nimajo zadosti hrane v jezeru, rade prijemajo in je zato ulov nadpovprečno dober.« Razgovoru se je med tem pridružil še tajnik Ribiške družine Kranj in Zveze gorenjskih ribiških družin Franc Carl, ki je dejal: »Naša družina šteje 350 članov in je bilo med njimi in tudi drugimi ljubitelji ribolova tako zanimanje, da smo morali pohiteti in jim omogočiti rekreacijo ob vodi. Vsa ta vlaganja pa so družino veljala več kot 500.000 dinarjev.« Zal pa so na Ribiško družino prispele že prve pritožbe ribičev, saj jih motijo vse številnejši vozniki motornih čolnov, ki brezobzirno preizkušajo moč motorjev ob obali ter delajo nepopravljivo škodo ribjemu zarodu. Tu niso mišljeni vodni smučarji, ki imajo svoj prostor na jezeru, temveč posamezniki. Obstaja odlok o redu na Zbiljskem jezeru; le spoštovati bi ga bilo treba. Dnevna ribolovna karta velja 40 dinarjev, izdajata pa jih Albina Rezelj v Zbiljah in Jože Stare v Dra-gočajni. — fr jjS?** Košir-Suhi iz Kamne gorive ob M()>Sf/r" <' se ob lepem vremenu dvigajo ()i;,,(la P"' po- bik*m vremenu dvigaj« prahu. Kdina rešitev bi bila položitev asfaltne prevleke- Z^gt tako so tudi mnoge poti do P°* nih vasi skrajno neurejene. .. v^siJ Vaščani Brekovic in okolisk" menijo, da nov gasilski doni i.11 ,^t0 biti zadnja pridobitev v dolin« se bodo še nadalje zavzeli^' Gasilsko društvo v Brekovicah je bilo ustanovljeno pred petna/stinu leti. Fantje in možje na fotografiji so bili ustanovite/ji napredek krajev Besedilo: J. M0" Slike: V. -Icsenko »i UM y0 Tudi v Zireh delavno turistično društvo Tudi v Zireh, v kraju na skrajnem zgornjem delu Poljanske doline, so turistični delavci s tega področja sklenili, da (ponovno) ustanovijo turistično društvo. V društvu, ki je bilo Pred leti dokaj aktivno, je namreč že »ep čas vladalo precejšnje mrtvilo. »Pred dnevi smo že dobili prve Boste,« mi je pripovedoval novi Predsednik žirovskega turističnega Semafor ne dela . Z dograditvijo cestnega priključka ^ avtomatskih zapornic na Železniškem prehodu je bil postavljen tudi prvi medvoški semafor. Semafor °a cesti I. reda Kranj'-Ljubljana je v začetku lepo urejal promet, sedaj Pa že dalj časa ne dela, zato se voz-IJJki iz preške strani zelo težko vključujejo v nepregledne kolone, -fr Šotori v Medvodah V medvoškem avto šport kampin-®* je te dni polno gostov, saj je na Prostoru za domom TVD Parizan J^oč postaviti nekaj deset šotorov. Gostom so na voljo dobro urejene sanitarije s toplo vodo ter igrišča za ^le športe. Tudi s preskrbo ni sžav, saj je kamping v središču Medvod. V kampingu se ustavljajo Predvsem prehodni gostje, toda jyjub temu so zabeležili že nad dva tisoč prenočitev, -fr l£rDNE 0ZNAKE ~ Vaščani »ilj so bili pred nedavnim nemalo Presenečeni nad postavljenimi tab-fitoi z oznako naselja sredi vasi. y*n.ake so ostale in je tako vas Zbi-Je vsaj za polovico manjša. Zaman Se vaščani sprašujejo, kdo je kriv za malomarnost, saj jim ni vse-kakšno mišljenje imajo turisti. J?, fotografiji vidimo »konec« vasi bl{je na klancu sredi vasi! -fr društva Biljali Esad. »Obiskali so nas Angleži, Nizozemci ter domači gostje. Neverjetno so bili navdušeni nad našo pokrajino. Najprej smo jim razkazali Žiri. Obiskali so muzej ter se seznanili z razvojem čipkarstva in čevljarstva v kraju, atelje znanega žirovskega slikarja-samorastni-ka Jožeta Peternelja-Mavsarja, obiskali pa so še nekatere druge zanimivosti v kraju. Potlej smo goste popeljali v znan žirovski turistični center Goropeke, kjer ni manjkalo domače glasbe, zvoke iz harmonike je izvabljal znani domači harmonikar Viktor Čadež, dobre kapljice ter okusnih posebnosti domače kuhinje. Toda to zagotovo ni bil zadnji obisk. Navezali smo že stike z ostalimi turističnimi društvi, turističnimi agencijami in mislim, da uspehi ne bodo izostali. Toda, raje počakajmo, to so šele začetki. Upamo, da se bodo stvari tudi v prihodnje tako razvijale naprej.« V žirovski okolici obstajajo tudi velike možnosti za razvoj kmečkega turizma. Zanimanja zanj trenutno resda še ni, a za to je brez dvoma v veliki meri kriva premajhna delavnost turističnega društva ter premajhna zavzetost turističnih delavcev s tega področja v preteklem obdobju. »Zametki kmečkega turizma na našem področju so,« pravijo turistični delavci v Zireh. »Kako se bo vsa stvar razvijala naprej, pa še nihče ne ve. Velike možnosti za kmečki turizem so zlasti na Goropekah in v Mrzlem vrhu. Skratka, povsod tam, kjer so pozimi smučišča. Toda smučišča bi bilo potrebno še urediti, postaviti vlečnice!« In kako je s sobami za goste? »Prav preveč jih nimamo,« pravi Biljali Esad. »Kakih petin-osemdeset jih bo najbrž, od tega jih ima s skupnimi ležišči vred okrog petdeset Dom na Goropekah.« Člani novega upravnega odbora žirovskega turističnega društva tudi niso pozabili povedati, da novo za-živelemu društvu po najboljših močeh pomagajo tudi vsa žirovska podjetja. Obljubili so denarno pomoč, zalagajo jih s prospekti. .. »Naša največja želja je, da si v čimkrajšem času pridobimo kar največ izkušenj,« pravi Biljali Esad, »zato bomo navezali stike s čimvečjim številom turističnih društev in organizacij. Le tako bomo v kraj in na naše področje lahko privabili kar največ gostov.« J. Govekar Razvaline samevajo Ob vhodu v medvoško kotlino je že od daleč viden impozanten grič s sivimi kamenitimi zidovi — samotne razvaline smledniškega gradu. Prvič se grad omenja leta 1136, menjal je številne lastnike, do današnjih dni pa so ostale le razvaline. Na pobudo domačega turističnega društva so pred desetimi leti pričeli strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane z restavratorskimi deli. Urejena je bila dovozna makadamska cesta in ob grajskih zidovih odprta okrepčevalnica. V zadnjih letih so očistili razvalino, odkopali zasuto zidovje in opravili prva konzervatorska dela. Kazalo je, da bo razvalina postala spomeniško pričevalna in turistično privlačna, toda zaradi pomanjkanja denarja in večkrat tudi zaradi ne-resnosti, je vse ostalo le pri razvalinah. Tudi letos bodo opravili nekaj manjših del, ker ni več denarja, tako da okrepčevalnica, ki jo že vseskozi vodi Tončka Sem, sameva ob razvalinah. Prav bi bilo, če bi dogradili vsaj razgledni stolp, saj so se obiskovalci že naveličali gledati grajske »škrbine«. -fr Na Gorenjskem sejmu v Kra nju vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah. * Priporoča se Markič Katarina Bečanova 1, Tržič Osnovna šola heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču razpisuje prosto delovno mesto učiteljice za oddelek podaljšanega bivanja in snažilke za nedoločen čas Prijave sprejema odbor za združeno delo v 15 dneh po objavi. Začetek dela 1. septembra 1975. Nemalo truda je potrebno, če hočemo okolico hiše spremeniti v en sam cvetoč vrt. Za to se že dolga leta, že od takrat, ko sta pred 18 leti na Primskovem postavila svojo hišo, trudita Tončka in Karel Smodila. Ze pred leti sta za urejanje svojega vrta dobila od kranjskega Hortikulturnega društva priznanje. Tudi letos se z oken vsipajo rožnate angleške pelargonije, grozdi rdečih fuksij, vhod v hiši je zatrpan z zelenilom cvetočih oleandrov in sobne lipe. Za gojenje rož se navdušujeta oba. Tudi vrtnice imata, pa pravita, da jim letošnje poletje s pogostimi plohami nič dobro ne dene; poškropila sta jih že s škropivi kot tudi drugo rastlinje, kijih napadajo škodljivci. Skratka, dela z rožami je čez glavo, toda Tončka Smodila pravi, da ji brkljanje okoli cvetja veliko pomeni, celo toliko, da ji ni mar niti za kak dopust v drugem kraju. — L. M. — Foto: Perdan Kamp v Zaki na Bledu je te dni popolnoma zaseden, ima preko 1200 gostov. Kamp je lepo urejen, saj so vse ceste v kampu asfaltirane, sanitarije urejene, pri vhodu v kamp pa je lična restavracija, ki jo upravlja Živila Kranj, PE Bled. — Foto: J. Ambrožič Velika tombola v Trebiji V nedeljo, 17. avgusta, ob 14. uri bo v Trebiji v Poljanski dolini velika tombola. Pripravlja jo domače gasilsko društvo. Glavni dobitki na tre-bijski tomboli bodo: osebni avto »škoda«, motorna žaga, zamrzovalna skrinja, televizor ter marmornata miza. Poleg tega pa bo lovcem na srečo na voljo še prek 100 lepih dobitkov v skupni vrednosti 20.000 din. Po tomboli bo ob hotelu »Dom pod Planino« v Trebiji velika vrtna veselica. Obiskovalce bo zabaval ansambel Čadež iz Zirov. -jg Pri nakupu vam ZARJA nudi: izredni sejemski popust, dostavo na dom, strokovno montažo pohištva, kreditne ugodnosti in odlično postrežbo. Vabimo vas, da se oglasite v našem paviljonu v hali A ZARJA JESENICE Na XXV. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju razstavljamo in prodajamo: • POHIŠTVO % GOSPODINJSKE APARATE • AKUSTIKO • GRADBENI MATERIAL • PISARNIŠKO OPREMO IN BIRO STROJE • PREPROGE • ZAVESE • POSTELJNINO • KONFEKCIJO • OBUTEV Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je v 69. letu po dolgotrajni in mučni bolezni dotrpel oče in stari oče Jože Košanec kovač v pokoju Pogreb pokojnika bo v torek, 12. 8. 1975, ob 15.30 izpred mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Žalujoča hčerka Vera Jeromel s sinom Kranj, 12. avgusta 1975 Zahvala Ob hudi izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta, brata, strica Franca Jenkoleta iz Prebačevega se iskreno zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za lajšanje bolezni, sosedom za sočustvovanje in pomoč, sorodstvu za darovane vence in župnikoma iz Šenčurja in Hrastja za tolažilne besede ob slovesu. Žalujoči: hčerka Pavla z družino in ostalo sorodstvo. Prebačevo, 12. avgusta 1975 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je v 79. letu starosti po dolgotrajni in hudi bolezni zapustil naš oče, stari oče, brat in stric Janez Arh Brolhov ata Pogreb pokojnika bo v sredo, 13. 8. 1975, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Tupaličah na preddvorsko pokopališče. Žalujoči: hčerka Marija z družino, sinova Jože in Ciril, sinovi Janez, Stane, Jernej z družinami ter ostalo sorodstvo. Tupaliče, 11. avgusta 1975 Zahvala Ob boleči izgubi našega dobrega moža in očeta Franceta Parteja upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Žgaj-narju za dolgoletno zdravljenje, duhovniku za cerkveni obred, Roku Šenku za poslovilne besede, pevskemu zboru upokojencev iz Britofa ter kolektivom in ostalim, ki so darovali vence. Žalujoči: žena Mama, otroci, sestre ter ostalo sorodstvo. Jezersko, Ebriach, Britof, Kranj, Orehek, Zg. Bitnje, Radovljica, 8. avgusta 1975 Zahvala Ob izgubi naše drage mame Ivane Inglič roj. Hren se iskreno zahvaljujemo vsem sortni nikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč in darovano cvet je in vence ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala organizacijam KOZB NOV in SZDL Poljane ter pevcem iz Poljan in organizaciji ZVVI Škofja Loka. Izredna zahvala tovarišiti Benedik-Tav-čar Pavli za izredno ganljive poslovilne besede ob grobu naše drage mame in vsem, ki so nam kakorkoli izrazili sožalje. Žalujoči: sinova Viktor, Tine z družinama, hči Miti z družino in ostalt) sorodst vo. Medvode, 18. julija 1975 Včasih, ko nam nakopičene skrbi silijo prek roba naše notranje posode, nam je dobrodošel vsak nasmeh, prijaznejši pogled, nagib glave, pa se odločimo in preložimo vsaj delček naših tegob neznancu, naključnemu sopotniku ob srečanju, ki lahko traja le en hip. In potem nam je takoj laže; skrbi smo podelili s sočlovekom. • • • Pred vrati je pozvonilo. Odprem, pred vrati je mlad, povsem neznan fant. V zadregi se prestopa, ne ve, kam z rokami. Večkrat poskuša povedati, kaj bi rad, pa obmolkne po prvih besedah. Nato le izreče: »Povsem brez denarja sem.« Ne vem, zakaj ne zaprem vrat po kratkem pojasnilu, da se naj obrne pač na drugi naslov; morda me zadrži velika zadrega, ki mu jo berem v očeh in zaslutim, da govori resnico. Fant ne nadaljuje več s prošnjo, ampak se trudi razložiti, zakaj je zvonil na naša vrata. »Delo sem dobil v Kranju, doma sem pa z Notranjske. Medtem ko sem čakal na zaposlitev in opra- Moj plašni obiskovalec vil vse formalnosti, sem bival pri znancih. V tem času sem porabil ves denar, ki so mi ga dali starši, zdaj pa bi rad šel domov za dva dni, da poberem stvari, ki jih bom tukaj potreboval. Stanoval bom v samskem domu. Denarja za avtobus pa nimam, znancem pa ne morem reči, saj so me že tako zelo dolgo imeli na hrani in stanovanju.« Fant obmolkne, kot da ne bi imel kaj več povedati. Nato doda: »Saj bi vam prinesel nazaj, ne potrebujem veliko; 10 din če mi lahko posodite.« Spet obmolkne in pod mojim radovednim pogledom se mu lica obarvajo. Zavedam se, koliko premagovanja ga je stal tale najin pogovor pred vrati. Nasmehnem se, pokimam in rečem: »Prav. Počakajte, grem po denar.« Brskam po torbici za denarnico, iščem v omari za drobižem, da mi ne bi bilo treba teči zamenjat bankovec k sosedu. Ko končno najdem primeren bankovec, stopim do vrat. Ni ga bilo več, fanta z zadrego v očeh in z rdečico v licih od strahu, da bi ga imela za navadnega prosjaka. Imel je pogum razložiti, da pa bi sprejel potem še denar, za to mu je zmanjkalo poguma. Zamišljeno sem obstala z bankovcem v rokah ... Nezgoda na prehodu V petek, 8. avgusta, ob 14. uri se je na Ljubljanski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Peter Šter (roj. 1947) iz Kranja je peljal po bankini proti mestu. Na prehodu za pešce pri avtobusnem postajališču nj odstopil prednosti pešcu Slavku Kastigerju (roj. 1936) iz Kranja, ki je prečkal cesto in mu je neki voznik osebnega avtomobila iz nasprotne smeri ustavil pred prehodom, tako da je Kastiger od sredine prehoda stopil nato na desni vozni pas. Tu ga je zadel vozn ik Šter. Oba sta padla; Kastigerja so huje ranjenega prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Voznik umrl V soboto, 9. avgusta, nekaj pred 14. uro se je na cesti drugega reda v Koritnem pri Bledu pripetila huda prometna nezgoda. Voznik mopeda Anton Toman (roj. 1959) iz Bodešč pri Bledu je peljal skozi Koritno. Na desni strani ceste je stala skupina otrok, malo naprej pa kolesar Roman Zupane (roj. 1969) iz Koritnega, ki je nenadoma zapeljal na cesto, ne da bi se pr^ pričal, če je prosta. Mimo je prav tedaj pripeljal Toman, ki je sicer pr*| trčenjem zaviral, vendar pa ustaviti ni mogel. Voznika sta trčila in oba padla. Toman tako nesrečno, da je na kraju nesreče umrl, malega Romana pa 80 huje ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico. Neprimerna hitrost V nedeljo, 10. avgusta, nekaj po 5. uri zjutraj se je na kranjski obvoznic' v križišču z Gorenjesavsko cesto pripetila prometna nezgoda zaradi nepri" merne hitrosti. Voznica osebnega avtomobila nemške registracije Svetlan* Cvejič (roj. 1956) je peljala proti Laboram, vendar je v levi ovh^k pripeljaj8 prehitro in ovinka ni mogla speljati; zapeljala je v levo in trčila v ograj0 na mostu. V nesreči sta bila voznica in njen sopotnik le laže ranjena, škode pa je za 120.000 din. Cesta ni bila prosta V nedeljo, 10. avgusta, ob 18. uri se je v križišču Poljanske ceste in Grajske poti v Škofji Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa s p0', možnim motorjem Franc Hafner (roj. 1915) iz Form je peljal od gradu protl Poljanski dolini, v križišču pa se ni prepričal, če je prednostna cesta prosta. Prav tedaj je po njej pripeljal osebni avtomobil, vozil ga je Lovro Podobni* (roj. 1933) iz Gorenje Dobrave, tako da je voznik Hafner trčil vanj. V nesreči je bil le laže ranjen. Nepreviden otrok V nedeljo, 10. avgusta, ob 17.30 se je na Oldhamski cesti v Kranju PTV. petila prometna nezgoda. Šestletna Helena Zumer iz Kranja je skupaj s 5-letno Melito Meglic šla peš od Kebetove ulice proti vrtcu Janina. Oldhamski cesti pri vrtcu se je Megličeva ustavila, Helena pa je stekla kar C6* cesto okoli poldrug meter zunaj prehoda za pešce. Mimo je tedaj pripelji v osebnem avtomobilu Marko Sbil (roj. 1923) iz Kranja; otrok je trčil v desn0 bočno stran njegovega avtomobila in padel. S pretresom možgan so Helenc° prepeljali v bolnišnico. L. M- Ogenj Padla v prepad v stanovanju V noči od 8. na 9. avgusta se je pokazal plamen v dnevni sobi stanovanja Marjana Mežka iz Loke pri Tržiču. V dnevni sobi so gledali spored z barvnim TV sprejemnikom. Okoli 1. ure je Mežkova žena nenadoma opazila Svetlobo za televizorjem na omari. Ogenj je zajel televizor in predmete na omari. Požar so pogasili domači. Za sedaj še ni znano, zakaj je prišlo do ognja v televizorju. V soboto, 9. avgusta, je sk^ pina šestih planincev šla na J** lovec. Ker pa je začelo deževati' so se odločili za vrnitev. Na p°tl od Jalovca je na Slemenu n* Malem Ozebniku okoli 18. ure Jj skali spodrsnilo Mariji Krs (roj. 1950) iz Tomšičeve uUJ' v Kranju. Padla je v prepad 1' metrov globoko in mrtva °bj?J žala na skalni polici. V nedelj so truplo ponesrečene planin* rateški in kranjskogorski re*^ valci s pomočjo helikopterja prC nesli v dolino. <- i. ta Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis z n.sol.o. telefon 24871 Prvič razstavljeni na Gorenjskem sejmu v Kranju od 8. do 18. 8. 1975. najnovejši PASQUALI traktorji 18, 21, 26 in 30 KM Priporočamo ogled in nakup KOMBAJNOV za krompir firme NIEVVOHNER po stari ceni mali oglasi • mali oglasi prireditve prodam Poceni prodam elektronske ORGLE vox jaguar. Cegnar, Dor-farJe 26, Zabnica 4290 .. Prodam HLEVSKI GNOJ. Tupave 11 4364 »Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK TRIBUNA. Cesta na Belo 12, Kokrica 4365 Prodam PLINSKI ŠTEDILNIK P° zelo ugodni ceni. Mežnarija Bri-tQf 4366 Prodam 10 novih, nezasteklenih, klasičnih, dvodelnih OKEN z dvoj-n° zapiro, prirejenih na zavese, minske mere 700 X 950, zidarske meje 950 X 1150. Tavčar, Dolenja vas 8, ^227 Selca nad Škofjo Loko 4367 Prodam KRAVO s teletom. Res-^an, Radovljica 13 4368 Prodam PUNTE, BANKINE in gbljene DESKE za opaž. Zevnik, Rastje 123 4369 Prodam dva meseca stare PSE uvCJAKE. Letence 2, Golnik 4370 Rdeče, bele in rumene OLEANDRE prodam po 30 do 60 din. Opreš-nikova 12, Primskovo, Kranj 4371 , Prodam KRAVO s teletom. Mlaka 22 4372 Ugodno prodam dve rabljeni po-s3ni OMARICI in zakonsko POVELJO z vzmetnicami in posteljami vložki. Ogled popoldan. Kern, Janina 28 4373 n Ugodno prodam dobro ohranjene ^RGLE TIGER z vgrajenim avtomatskim bobnom. Možnost plačila ^ čekom. Humerca, Smokuč 2* Žičnica 4374 gPoceni prodam GLASBENO KRlNJO, radio, televizor (potreb-J° Popravila). Gričar Ciril, Cesta na 0er'o9, Kokrica, Kranj 4375 B Prodam TRAVERZE. Gorenje-SaYfka 51, Kranj 4376 j. Prodam KRAVO in kupim OB-J^CALNIK SONCE 3. Tavčar, Vr°a 31, Žirovnica 4377 Hotel BOR Grad Hrib Preddvor Keglji8Ce, ki je bilo ob neurju poškodovano, 8pet redno obratuje. Vabimo k obisku. vozita i ^ delih prodam PRINCA tip 110 RASTAVO 750. Predoslje 67 4319 prodam AMI 8 BREAK, letnik g*- Irstenik 49, Golnik 4378 ali ]i?tm FIAT - COMPAGNOLO Ht j ! Ponudbe na oglasni odde-BOd »Terensko vozilo« 4379 0 H i i J! Si (G C "D c a) a) cd > r: lz* o ™ -§ 55 £L (/) P «3 n * cd fl) .».2 o •'= 2 LU "O 00 □ -I CDO 0) O CN N cd ^ ° S I« & E cd ._ cd - ur cd m © 3 CD f- i. -* E 73 Organizacija poslovnega združenja modna hiša sZOZD blagovnimi hišami Ljubljana Maribor Osijek Smederevo Pred nakupom prehodne in jesenske garderobe ne pozabite obiskati Modno hišo, kjer vam je na voljo zelo bogat asortiment aktualne ženske, moške in otroške konfekcije. Izbirali boste lahko med športnimi in elegantnimi modeli za vse starosti in postave. Za kvaliteto, modne kroje in desene so poskrbeli vsi naši renomirani proizvajalci oblačilnih strok, ki so člani Organizacije poslovnega združenja Modna hiša. Industrija bombažnih izdelkov Kranj I. sprejme na delo za nedoločen čas I. delavca z zaključnim izpitom tehnične tekstilne šole — tkalski oddelek II. razpisuje naslednje štipendije: 1 na tehnični tekstilni šoli — oddelek za kemijo 1 na upravno administrativni šoli Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi. dežurni veterinarji OD 15. do 22. AVGUSTA 1975: PLESTENJAK Anton, Bled, Prešernova tel. 77-828 ali 77-740 za območje občine Radovljica in Jesenice; TERAN Janez, Kranj, Va-ljavčeva 6, telefon 23-716 ali 21-798 za območje občine Kranj; HABJAN Janko, Žiri 114, telefon 69-280 za območje občine Škofja Loka. ZOO Andrej zopet najatraktivnejša točka zabavnega dela Gorenjskega sejma v Kranju Posebno veselje za otroke in zanimivo za odrasle: potujoči živalski vrt ZOO Andrej z redkimi primeri divjih živali. ZOO Andrej na Gorenjskem sejmu v Kranju "° 18. avgusta Vse, kar je na sliki, je iivo c vrtu Lastnik s svojo največjo kačo v Evropi — 5 m dolgo, l(X) kg težko - je največja posebnost tega živalskega vrta Kranj CENTER 12. avgusta ital.-amer. barv. film POSLEDNJA PAST ob 16., 18. in 20. uri 13. avgusta premiera angl. barv. CS filma UMOR LEVA TROCKEGA ob 1«., 18. in 20. uri 14. avgusta angl. barv. CS film UMOR LEVA TROCKEGA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZlC 12. avgusta amer. film NAJUSPEŠNEJŠI ČLOVEK NA SVETU ob 18. in 20. uri 13. avgusta amer. film NEKATERI SO ZA VROČE ob 18. in 20. uri 14. avgusta amer. film VELIKA PARADA KOMEDIJE ob 18. in 20. uri Tržič 12. avgusta amer. film NEKATERI SO ZA VROCEoblS. in 20. uri 13. avgusta amer. film NEKATERI SO ZA VROCEobl8. in 20. uri 14. avgusta amer. film VELIKA PARADA KOMEDIJE ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 12. avgusta amer. film VELIKA PARADA KOMEDIJE ob 18. uri 13. avgusta franc. barv. film SKRIVNOST PARIŠKEGA PODZEMLJA ob 18. in 20. uri 14. avgusta franc. barv. film SKRIVNOST PARIŠKEGA PODZEMLJA ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 12. avgusta Švedski barv. film KRIKI IN ŠEPETANJA 13. avgusta ital. barv. CS film AFERA NA AŽURNI OBALI Jesenice PLAVŽ 12. avgusta franc. barv. film POLICAJ 14. avgusta angl. barv. film GUSTAV MAH-LER Kranjska gora 13. avgusta Švedski barv. film KRIKI IN ŠEPETANJA Radovljica 12. avgusta amer. barv. film OPERACIJA HONG KONG ob 20. uri 13. avgusta ital. barv. film UMOR IZ LJUBEZNI ob 20. uri 14. avgusta amer. barv. film LADY POJE BLUESob20. uri Bled 12. avgusta amer. BLUESob20. uri 13. avgusta amer BLUESob?0 uri 14. avgusta amer. barv. film OPERACIJA HONG KONG ob 20. uri barv. film LADY POJE barv. film LADY POJE Osterreichring bo odločal o svetovnem prvenstvu V nedeljo, 17. avgusta, bo na dirkalni stezi Osterreichring v Zeltvvegu v Avstriji spet dirka avtomobilov formule I za svetovno prvenstvo. Zanjo tudi med privrženci avtomobilskega športa v Jugoslaviji in še posebno v Sloveniji vlada veliko zanimanje. »Ob progi smo pripravili prostora za 300.000 gledalcev,« je dejal na četrtkovi novinarski konferenci v ljubljanskem hotelu Slon vodja tiskovne službe pri družbi Ostrreich- Iz dela Planinskega društva Kranj Popravilo planinskih potov in njih nadelava terjata letos od markacij-skega odseka Planinskega društva Kranj veliko naporov. Pota so najbolj prizadela neurja, plazovi pa so pretrgali jeklene vrvi, ki so na težje prehodnih mestih v pomoč gornikom. Kranjski markacisti so letos pregledali, obnovili in na novo markirali že več kot 160 kilometrov planinskih potov. Kljub počitnicam kaže veliko aktivnost tudi pionirski odsek in njegove sekcije po osnovnih šolah. Odsek je med počitnicami organiziral že 30 izletov, med katerimi sta bila najzahtevnejša vzpona na Triglav in Jalovec. Gospodarski odsek skrbi predvsem za redno in čim boljšo oskrbovanje planinskih postojank, ki so v tem Času polno zasedene. Največja naloga odseka pa je gradnja nove planinske postojanke na Ledinah. -jk .ring Hans Neuner. »Toda, če se bo na dirkah zbralo 200.000 obiskovalcev, bodo še vedno presežena pričakovanja največjih optimistov. Iz Jugoslavije je v preteklih letih prišlo približno po 10.000 ljudi, letos pa jih pričakujemo še več. Menimo, da bosta mnoge pritegnila nastopa močne Ferrarijeve ekipe ter trenutno vodečega na lestvici za svetovno prvenstvo Avstrijca Nikija Laude.« Prireditve pred dirko za svetovno prvenstvo so se že začele. V tem tednu bo namreč že več večjih in manjših dirk. Zadnje dni pa bodo na stezi v Zeltvvegu trenirali tudi najboljši asi svetovnega avtomobilistič-nega športa. »Letošnja 13. velika nagrada Avstrije je dobila tudi naziv Velika nagrada Evrope,« je dejal Hans Neuner. »na kar smo zelo ponosni. To ime namreč vsako leto nosi le ena od velikih dirk za svetovno prvenstvo v Evropi. Pokroviteljstvo nad prireditvijo jeprevzela znana avstrijska tobačna tovarna Memphis, ki bo. poskrbela tudi za ves program na dirki.« Za osrednjo dirko, dirko avtomobilov formule I za svetovno prvenstvo, so prireditelji prejeli trideset prijav, nastopilo pa bo lahko le šestnajst tekmovalcev. Tak ukrep-je bilo potrebno sprejeti zaradi varnosti. Ze na treningu je mog pričakovati ostre boje. Vsak nastopajoči se bo namreč pošteno potrudil, da si pridobi čim-boljšestartno mesto. In kdo so favoriti? Med favorite na nedeljski dirki na znani avstrijski dirkalni progi poznavalci avtomobilskega športa uvrščajo predvsem domačina Nikija Laudo, ki ima svetovni naslov za letošnje leto že skoraj v žepu, ter Južnoafričana Shekterja. Seveda se tudi drugi ne bodo vdali že vnaprej. V Gorjah alpinistični odsek Lani je Planinsko društvo iz Gorij ustanovilo tudi alpinistični odsek, ki združuje 12 članov. Odsek vodi Edo Torkar, ki je že opravil nekaj težkih plezalnih tur, sicer pa je gorjanskim alpinistom zelo dobrodošla pomoč izkušenejših alpinistov iz Mojstrane. Alpinistom je matično društvo za začetek nemenila tri stare milijone dinarjev, v domu Partizana pa so dobili tudi začasne prostore, kjer se zbirajo vsak četrtek in se izobražujejo. V sobotah in nedeljah se odločajo za zahtevnejše plezalne vzpone, razen tega pa alpinisti pomagajo pri organizaciji izletov v gore, kijih je začelo uvajati Planinsko društvo. Alpinist Janez Kunšič je uredil pri avtobusni postaji v Zgornjih Gorjah zastekleno omarico, kjer seznanja ljudi z delom in uspehi alpinističnega odseka. J. Ambrožič V Krnici pri Gorjah stoji nad tristo let stara lesena tusica. t\/ena lastnica Ančka Komar, ki se je od tu odselila, zdaj hišo prodaja. Toda morebitni kupec bo moral »brunarico« pustiti tudi V bodoče tako, kakršna je, saj Zavod za spomeniško varstvo ne dovoljuje spreminjati pročelja. Posebna zanimivost je vogalna vezava brun. Pri takem načinu vezave pri spajanju namreč niso potrebni niti žičniki niti kaj drugega. V notranjosti ima fuša star lesen strop, ki je'prav tako zanimivost in redkost. (J. A.) - Foto: J, Ambrožič Tako, denimo, Brazilec Emerson Fittipaldi, lanski svetovni prvak, ter Italijanka Lella Lombardi že trenirata na dirkalni stezi Osterreichring. Možnost dobre uvrstitve pa nekateri napovedujejo tudi drugemu avstrijskemu predstavniku Heraldu Ertlu, ki se je pred dnevi izredno dobro izkazal na dirkališču Niirnburgring. »Shekter je na letošnjih dirkah uničil že dva avtomobila,« je povedal vodja tiskovne službe, »toda na nedeljskem tekmovanju bo zagotovo nastopil. Nova karoserija je že izdelana, Južnoafričan pa bo popolnoma nov avto dobil v roke te dni. V Zelt- vvegu bo torej nastopil s popolnoma novim ,strojem' tvrell 308 C, ki bo po sedanjih podatkih najmanjši in najnižji avtomobil v formuli I. Izredno ostra konkurenca daje slutiti, da bo ob ugodnih vremenskih razmerah v nedeljo najbrž v veliki nevarnosti tudi rekord proge (1.34,17), ki ga je lani postavil Brazilec Carlos Pace na brabhamu. Predstavniki prireditelja so zbranim novinarjem tudi povedali, da mnogi Jugoslovani hodijo preizkušat svoje avtomobile na avstrijsko dirkalno progo. Še posebno pa so veseli pogostih obiskov naših avtomobili-stov, rally vozačev, Palikovića, Langa in Stroka. Naše turistične agencije pripravljajo za nedeljo mnoge izlete v Zelt-vveg na ogled avtomobilske dirke. Vstopnica za nedeljsko prireditev velja 150 din, celoten aranžma (vstopnica in prevoz) pa pri vseh slovenskih agencijah velja 300 din. J. Govekar Loški gimnazijci na strehi Evrope Pred dnevi se je iz Francije vrnila domov skupina loških gimnazijcev, ki se je povzpela na najvišji evropski vrh Mt. Blanc. — Foto: F. Perdan Sredi Kranja na Koroški cesti nasproti restavracije Park že dolgo samevajo opuščeni prodajni kioski, zraven pa neuporabna in skrajno zanemarjena klopca, okrog katere se že dolgo bohoti navlaka in smeti! - Foto: F. Perdan Pred dnevi se je z Mt. Blanca v Franciji vrnila skupina dijakov škofjeloške gimnazije. Člani planinske sekcije, ki v okviru šolskega športnega društva »Janez Peternelj« deluje že več kot celo desetletje, so se povzpeli na najvišji vrh Evrope. »Mini« planinsko odpravo so v Francijo popeljali mentor planinske sekcije na gimnaziji prof. Branko Pvoblek in akademski kipar, alpinist ter gorski reševalec Tone Logonder iz Škofje Loke. Zaradi večje varnosti pa sta k sodelovanju pritegnila še enega od svojih prijateljev, izkušenih planincev, iz Ljubljane. »Za pot na francoske vršace smo se odločili že lani,« pripoveduje prof. Branko Hoblek. »Pred letom dni smo bili s podobno skupino na Grossglocknerju. Kam bi šli prihodnje leto, smo se spraševali takrat. In padla je odločitev: nikamor drugam kot na M t. Blanc. Potem smo imeli več zimskih pohodov na naše vrhove; na Mojstrovko, na Storžič, Kredarico . . . Prav nazadnje pa kakih posebnih priprav sploh nismo imeli. Nobenih pravih vzponov ni bilo. Edino jaz sem popeljal dijake iz svojega razreda na Begunjščico. Toda vseeno sem vedel in sem bil prepričan, da so vsi — dekleta in fantje dobro pripravljeni.« V odpravi je bilo deset dijakov. Na Mt. Blanc so se povzpeli Pavle Porenta, Pavle Podobnik, Damjan Borštnar, Simon Pleško, Majda Bernik, Jaka Šubic, Janez Dolenc, Ema Hafner, Jurij Bernik in Franc Vidic. »Iz Škofje Loke smo odpotovali v soboto, 19. julija, ob 18. uri zvečer. Izkušeni šofer nas je že naslednji dan zjutraj ob (i. uri varno pripeljal v Chamonix, do naše izhodiščne točke. Bila je nedelja. Takoj smo postavili šotore, si priskrbeli ledeni-ška očala ter se sploh posvetili pripravam. V ponedeljek zjutraj smo že navsezgodaj krenili do žičnice, ki pelje na Bellevue. Tu smo prestopili na zobato železnico in se povzpeli na višino 2300 metrov — do točke .Orlovo gnezdo'. Najprej je bilo treba iti peš. Prvi krajši postanek smo imeli šele 3107 metrov visoko pri planinski postojanki Tetrousse. Prav tu nas je ujela precej močna snežna nevihta. Pravi vzpon pa se je takrat šele začenjal. Do naslednic koče na Aiguille de Gouter smo namreč morali premagati kar 650 metrov visoko steno. Okrog 17. ure je bil tudi ta del vzpona za nami. Noč smo prespali kar v jedilnici. Seveda, noč, če jo lahko sploh tako imenujem, že p<>l ure po polnoči smo namreč vstali in se začeli pripravljati na Zadnji naskok, na osvojitev vrba. Bila je polna luna, noč pa jasna in svetla. Z vsemi tremi na-Vezami smo prišli na najvišjo točko okrog pol sedme ure zjutraj. Bilo je čudovito lepo vreme, toda mraz na vrhu. No, vreme nam je bilo sploh vso pot izredno naklonjeno. Vzdušje na 4807 metrov visokem Mt. Blancu je bilo zares čudovito. Kako tudi ne, saj je bil naš uspeh popoln. Brez kakšnih posebnih priprav smo osvojili najvišji evropski vrh, kar se včasih ne posreči še izkušenejšim odpravam,« je opisal vzpon prof. Branko Roblek. Na povratku so si loški gimnazijci ogledali še dolino Aoste, Verono ter Benetke. »Kakšni so naši načrti za prihodnje mesece? Ne, ni skrbi, da bi počivali,« je zatrdil mentor planincev na loški gimnaziji. »V načrtu imamo več vzponov na naše domače vrhove. Zanimanje za planinarjenje je veliko. Pred nedavnim je, denimo, kar triindvajset dijakov uspešno opravilo izpite v planinski šoli.« Dijaki so še vedno polni vtisov, ki so jih doživeli med vzponom na Mt. Blanc. »V planine sem začel zahajati že zelo zgodaj,« mi je pripovedoval eden od udeležencev ekspedicije Pavle Porenta. »Prehodil sem že celotno slovensko transverzalno pot. Pred tremi leti sem šele zbral prve žige. Ta Triglavu sem bil že kar petkrat, od tega dvakrat pozimi. Največkrat pa skočim na .domači' Lubnik. J a, kondicijo si s tem pridobivam in jo ohranjam. Zelo všeč mi je plezanje. Čudovite občutke ima človek v steni. Mt. Blanc je zdaj moj višinski rekord. Pot je bila popolnoma v redu in niti malo se mi ni zdela nevarna. Le v zadnjem delu smo morali uporabljati dereze.« In kakšna je največja Pavletova želja? »Da bi še velikokrat šli v planine z našim mentorjem prof. Brankom Roblekom. Še velikokrat s tako izkušenimi vodniki kot tokrat. Kajti tak vzpon kot smo ga imeli na Mt. Blanc je zares užitek.« J. Govekar Mednarodni atletski miting »Kranj 75« V četrtek, 14. avgusta, ob 16. ufl bo na stadionu Stanka Mlakarja XIII. mednarodni miting, ki ga vsa; ko leto organizirajo atletski delavci NK Triglav v počastitev občinskega praznika. Letošnji termin je malo kasnejši kot je bil prejšnja leta zaradi velikega števila drugih tekmovanj doma in v tujini v začetku avgusta. Avgustovski atletski mednarodn) mitingi v Kranju so že pridobil' ugled v Jugoslaviji kot tudi v tujini' Čeprav miting ne spada med velike atletske prireditve, pa se na njef pomerijo vsi tisti »večni drugi« in mladi, ki prodirajo v vrh atletike v Jugoslaviji in tujini. Vsi ostali vrhunski atleti pa se zelo neradi odzovejo vabilom, ki se odvijajo na peščenih stezah, poleg tega pa Je potrebno za vse odšteti še velik0 denarja, kar si pa atletski klub Triglav ne more privoščiti. Kljub term1 pa so bili na vseh dosedanjih miti* gib zmeraj lepi boji in dobri rezultati, tako da je ta največja atletska prireditev v Kranju vsako leto izpolnila upe organizatorja, Lansko število nastopajočih, ki Je znašalo preko 230, naj bi se letos ponovilo. Prijave pričakuje organ1' zator iz Avstrije, Italije, Nemčije in Jugoslavije. Letošnji program obsega 20 disciplin, tako da bo triurni miting ljubiteljem atletike v Kranju postregel z dobrimi rezultati in le* pimi športnimi boji. Zanimivost letošnjega mitinga Pa bo skok s palico, ki je organizira11 samo za mladince, in sicer s tem namenom, da bi se ta atletska P8' noga večkrat prirejala tudi na mit"1" gih ne pa samo na republiških"1 državnih prvenstvih. Skok s pal'1'0 se bo pričel pol ure pred tekmovanjem zaradi časovnega trajanj8 same discipline. M. K Preddvor i.Donrt 21:23 (9:10) V Preddvoru je bila prva tekma ^ uvrstitev v novo ustanovljeno ljuD' ljansko consko rokometno ligo — ver, kjer so rokometaši Donita lZ Medvod zasluženo premagali domačo vrsto. Gostje so vodili skoraj vS°. tekmo. Igra pa je bila na povprečn1 ravni. Za Preddvor so igrali: B., Krl' vec, V. Krivec 9, Kožar, Polak | Križnar 1, M. Arnež 4, Miha Ar' než 1, Nič 1, Šavs, Mehle 4, Mark" Arnež. Pred 150 gledalci sta sod* Komel in Jeglič iz Ljublja^ Povratna tekma bo v sredo, 13. aV' gusta ob 18. uri v Medvodah. F. Porenta Tržič in Bistrica zmagovalca Nogometni klub Tržič in skupno* za telesno kulturo Tržič sta organ zirala v počastitev občinskega P1"8^ nika nogometni turnir pionirjev . mladincev. V pionirski konkurep so sodelovale ekipe Tržiča-rneS1. Bistrice in Raven. Najuspešnejši bili mladi nogometaši Tržiča, ki ■ premagali Bistričane v finalu s 6:n tako osvojili pokal telesnokultlir • skupnosti. Ravenčani in Bistrita pa so dobili diplome Nogometne!? kluba Tržič. V mladinski konkurenci so tekm vali nogometaši Pristave, ^aV*,j. Bistrice in Sebenj. Zmagala je en« Bterica Bistrice. Sledijo pa Pr,sJa^' Sebenje in Ravne. Tudi v tej K* gorij i je dobil zmagovalec poka' lesnokulturne skupnosti, ostali s lu joči pa diplome kluba. Turnir ni imel le prazničnega z j čaja, temveč pridobiva Nogom«^ klub na ta način tudi obetajoč 1 mladek. V soboto kar 89 izletnikov Enodnevni planinski izleti v okviru akcije »Vsi Kranjčani hodijo v gore« dosegajo rezultate, ki jih načrtovalci priljubljene akcije niso pričakovali. Sobotnega izleta na Po rezen se je udeležilo kar 8}! izletni-kov-planincev! Iz Kranja so krenili zjutraj, zvečer pa so se zadovoljni vrnili. Za letošnje izlete je značilna usmeritev k postojankam Gorenjske planinske partizanske poti. Na ta način se vključuje PI) Kranj v praznovanje 30. obletnice osvoboditve. Niso redki planinci, ki prineso že 1 seboj na izlet knjižico in dnevnik Partizanske poti s številnimi žigi, ki so jih prejeli na dosedanjih izletih. Kdor dnevnika in knjižice OPPP Be nima, mu je na voljo v »planinskem avtobusu« pri vodniku. Planinsko društvo Kranj ugotavlja, da so izleti izredno posrečena in pozitivna oblika rekreacije ter , ............ i • li....*- Mu i*' ki znavanja domovine hkrati. Na - ^ tih se pojavljajo cele družine, 0-odpovedo izletu z osebnim »v . ji» bilom in se odločijo za avtobU8• ta način prispevajo k manj*1 ' pa metni gneči na cestah. Oben|a"-j, k postojanke in ljudi navaja, piv obisku slabše obiskanih, ven^r Romanj zanimivih kotičkov ,w ^pi-movine. Konec koncev pa k*** Aefl sati, da so enodnevni izleti \^eC pTe-prispevek k razbremenjevanj1! jdh zmogljivosti planin*1 ob*kali (ločitvenih post ojank. V soboto bodo izletniki ""'pgf novo točko Gorenjske planin«*9X^n t ižanske poti (OPPP). Kre"»i ltod na Polane nad Jesenicami in ?d na Mežaklo ter Krmo. približno 6 ur! Hoje bo .jk Rebeka Porenta: Kljub bolezni prvakinja Na državnem prvenstvu v plavanju za posameznike se je v kranjskem letnem bazenu odlično odrezala tudi 19-letna triglavan-ka Rebeka Porenta. Čeprav je bila zaradi bolezni in mature — na domači gimnaziji je pred poldrugim mesecem uspešno opravila zrelostni izpit — nekaj časa brez treninga, je v svoji disciplini 100 in 200 m hrbtno vseeno osvojila državna naslova. Za nameček je na 200 m hrbtno s časom 2:33,3 postavila še absolutni slovenski rekord. Dvema zlatima kolajnama pa dodala še srebrno na 200 m delfin. Svojo plavalno kariero je Rebeka pričela z desetimi leti. Kmalu jo je voda toliko »zastrupila«, da je pod trdo roko kranjske trenerke Anke Colnar-Košnik začela počasi osvajati naslove in rušiti rekorde. Ze na začetku svoje plavalne poti si je izbrala hrbtni slog, čeprav je tudi v ostalih disciplinah doma. V rokah drži tri letne in pet zimskih rekordov. Za največji uspeh si šteje zmago na lanskih balkanskih igrah v krškem I zmiru. Kako ste zadovoljni s prvimi mesti? »Z doseženim sem zadovoljna, saj sem pred letošnjo sezono začela trenirati šele junija. Veste, posledice bolezni in matura se ne dajo odpraviti v enem dnevu. Vsekakor se bom potrudila, da bom zamujeno nadoknadila. Pred menoj so še balkanske igre v Solunu in državno ekipno prvenstvo. Na teh dveh tekmovanjih bom spet stisnila vse iz sebe.« Ste klubska kolegica in dobra prijateljica mladega Boruta Petriča. Vaše mnenje? »Borci je odličen prijatelj in tovariš. Skratka fant od fare in nova zvezda jugoslovanskega plavanja. O njem se bo še slišalo in pisalo. Takega plavalca že dolgo nismo imeli.« Naj ponovim. Rebeki sta se letos uresničili že dve želji: matura in državna naslova. Pred njo pa sta še dva. Sprejemni izpit na arhitekturi in naslov ekipnega državnega prvaka. Iskrene čestitke za uspehe na prvenstvu SFRJ z željo, da bi še dolgo ostala zvesta plavalnemu sPortu. D. Humer Mladi po stopinjah starejših Plakete Jožeta Gregorčiča Na Jesenicah so ob očinskem prazniku podelili tudi Gregorčičeve plakete za uspešno in prizadevno delo v telesni kulturi. Dobili so jih Edi Cenček, Jože Jelovčan, Judita Novak, France Pečar in Šahovsko društvo Jesenice. Edi Cenček se v jeseniškem športu udejstvuje kot prizadeven delavec že od leta 1948, ko je začel pri strelski družini na Javorniku, od 'eta 1950 pa dela v kegljaškem športu na ledu. Edi Cenček je pred-^dnik Keglj aškega kluba na ledu pri Športnem društvu na Jesenicah, Predsednik zveze za kegljanje na ledu Slovenije, aktivni član Upravnega odbora Športnega društva Jesenice, član gradbenega odbora za izgradnjo športne hale v Podmežakli ter delegat v zboru za športno rekreacijo in član aktiva ZK pri ZTKOS. Edi Cenček je tudi član mednarodne zveze za kegljanje na ledu IFE in je aktivno sodeloval na uesetib kongresih te mednarodne organizacije kot predstavnik Jugoslavije. Pod njegovim vodstvom in z njegovo aktivnostjo beleži jesenki šport — kegljanje na ledu — lepe rezultate. Edi Cenček praznuje v letošnjem letu 60, obletnico življenja in '• letnico aktivnega in uspešnega dela kot viden iti marljiv športni funkcionar ter organizator. Prejel je že več priznanj, tako plakete pTKS ter priznanja avstrijske in nemške zveze za kegljanje na ledu Kot tudi medaljo dela III. stopnje. Jožetu Jelovčanu so podelili Gregorčičevo plaketo za dolgoletno spešno delo na področju telesne kulture, predvsem pri Sankaškern Unu na Jesenicah, kjer je dolgoletni predsednik. Pod njegovim '»dstvoni so v klubu dosegli množičnost in tudi kvaliteto. Razen tega S i'' S('kretar Športnega društva Jesenice ter član sekretariata 1 nkaške zveze Slovenije. Jože Jelovčan je tudi član mednarodne nkaške organizacije za sankanje na naravnih progah. Za svoje dose-('(>'° lm'.M'l priznanja. Ima mnogo zaslug za razvoj jese- 2qj **ka sankaškega športa, s katerim je tesno povezan že več kot » Judita Novak je bila kot uspešna športnica vseskozi lik pravega °rtnika, tiha, skromna, marljiva in skrajno borbena. Vrsto let je nad e< Batno zastopala Jesenice ne le v republiki, temveč tudi drugje. Judita Novak je v namiznoteniški klub vstopila z dvanajstimi leti. '0 dveh letih je postala pionirska prvakinja Slovenije V dvojicah, leta Jr*i mladinska prvakinja SRS posamezno, prvakinja Gorenjske pri atiicah. Večkrat je nastopila v reprezentanci SRS, večkrat je bila nj a8°Valka na republiških turnirjih. Da je ekipa mladink Jesenic osvo-J'a leta 1905 prvenstvo SRS, ekipa članic pa trikrat pokal SRS, je edv.setn njena zasluga. Leta 1987 je OSVOjila prvo mesto na med-p r°"ne.m turnirju v Velikovcu. Leta 1969 je osvojila dvojni naslov tr^! SRS, pri članicah posamezno in v dvojicah. Bila je na če- e|Bnrie8tu v državi in imenovana v državno reprezentanco, č« ranc Pečar iz Kranjske gore se je 2e v mladosti vključil v smu-tek ^)ort' alpske discipline in skoke. Nastopal je na vseh večjih Kmovanjih in si pridobil številne izkušnje, zlasti v organizacijskem t g!edu. (M [eta 1960 sodeluje pri največji mednarodni prireditvi za Kal Vit rane, ki je vedno organizacijsko brezhibno izpeljana. lj \I"anc Pečar se je vključil tudi v klub kegljačev v Kranjski gori, p< I. ^e or8anizator in uspešen tekmovalec. Je član odbora Gorenjske y,H'ZVeze in izprašan mednarodni sodnik za kegljanje na asfaltu. jy aktivnega dela je dobil zlati kegelj, ki ga Slovenska kegljaška 'Za namenja le najbolj zaslužnim. Udejstvuje pa se tudi pri Šport -11 1,1 društvu v Kranjski gori, kjer odgovorno in vzorno opravlja delo "*8ajnika. Qr ^a razvoj množičnosti na področju telesne kulture so podelili .Bori 'k",.\ «, plaketo tudi Šahovskemu društvu Jesenice, ki letos pra/ Iq i'". 30-letnico svojega delovanja, šahovsko društvo je v teh letih ,|() 1 0 med najboljša društva v Sloveniji, zavidanja vredne uspehe pa je ' tudi v tujini, /daj šteje 200 članov, najboljši med njimi so fc. ni tudi zunaj naših meja. I). S. V letnem bazenu v Kranju je bilo v soboto in nedeljo republiško prvenstvo mlajših pionirjev A v plavanju, na katerem je nastopilo okoli 80 mladih naraščajnikov iz Trbovelj, Raven, Ljubljane, Celja, Kopra in Kranja. Največ uspeha so imeli mladi plavalci iz Trbovelj in Raven, izkazali pa so se tudi Kranjčani in tekmovalci iz Ljubljane. Doseženi so bili štirje državni in trije republiški rekordi, za nameček pa sta padla tudi dva rekorda za mlajše pionirje B ter izven konkurence še eden za mlajše pionirje C. PIONIRJI: 400 m kravi - 1. Igor Vozel (Rudar) 5:03,0, 3. Dar-jan Petrič 5:16,2, 5. Andrej Šali (oba Triglav) 5:23,1; 100 m prsno - 1. Vočko (Fužinar) 1:30,6, 3. Andrej Šali 1:32,7; 100 m hrbtno - 1. Novak (Rudar) 1:15,2, 7. Darjan Petrič 1:25,7, 8. Igor Ve-ličkovič (oba Triglav) 1:31,9; 4 x 100 m kravi - 1. Rudar 4:53,7 (rekord SRS za mlajše pionirje A), 2. Triglav (A. Šali, Mihe-lič, Koželj, D. Petrič) 5:08,3, 4. Triglav V 5:32,4, 8. Triglav II 6:20,6, 100 m kravi - 1. Vozel (RudaiO 1:08,0, 3. Andrej Šali 1:09,0, 5. Darjan Petrič 1:12,7, 200 m prsno - 1. Vočko (Fužinar) 3:15,3, 2. Andrej Šali 3:16,1, 4. Mihelič 3:22,6, 8. M. Koželj (vsi Triglav) 3:31,4, 200 m hrbtno -1. Novak 2:38,6 (rekord SFRJ mlajši pionirji A), 4. D. Petrič 2:55,8, 8. I. Veličkovič 3:13,9, 4 X 100 m mešano — 1. Rudar 5:38,5, 2. Triglav (D. Petrič, Mihelič, A. Šali, Rogelj) 5:44,8, 5. Triglav II 6:30,9, 7. Triglav III 6:35,2, 8. Triglav VI 7:40,7, 1500 m kravi - 1. Vozel 19:22,5 (rekord SFRJ mlajši pionirji A), 4. D. Petrič 20:58,8, 5. A. Šali 21:26,6, 7. R. Mihelič 23:15,2, 8. Vene (vsi Triglav) 23:17,4, 100 m delfin - 1. Vočko 1:17,8, 3. A. Šali 1:25,4, 4. D. Petrič 1:26,1, 7. Jenko 1:40,2, 8. Beton (vsi Triglav) 1:40,2, 200 m mešano - 1. Novak 2:47,9, 2. A. Šali 2:51,3, 6. D. Petrič 3:01,7. * PIONIRKE: 400 m kravi - 1. Kolmančič (Fužinar) 5:16,5, 100 m prsno — 1. Rodič (Rudar) 1:23,8, 2. Bradaška 1:27,7, 3. Lo-jevec (obe Triglav) 1:27,9, 100 m hrbtno — 1. Kolenc (Rudar) 1:16,8, 3. Bradaška 1:29,4, 4. Strniša 1:30,2 (rekord SRS mlajše pionirke B), 6. Draksler 1:32,6, 7. Kolman (vse Triglav) 1:32,6, 4 X 100 m kravi — 1. Fužinar 5:13,0, 4. Triglav (Kolman, Ber-toncelj, Dvoršak, Bradaška) 5:46,2, 5. Triglav III 6:05,9, 6. Triglav II 6:44,2, 100 m kravi - 1. Kolenc (Rudar) 1:10,3, 6. Kolman (Triglav) 1:21,5, 200 m prsno -1. Rodič 2:58,2 (rekord SFRJ in SRS mlajše pionirke A), 3. Bradaška 3:11,7, 6. Kolman 3:24,0, 200 m hrbtno - 1. Kolenc 2:38,8 (rekord SFRJ mlajše pionirke A), 4. Draksler 3:08,3, 5. Bradaška 3:14,3, 7. Strniša 3:19,5, 4x100 m mešano - 1. Fužinar 5:45,9, 2. Triglav (Draksler, Bradaška, Kolman, Berložnik) 6:06,8, 5. Triglav III 6:47,7, 6. Triglav II 6:53,8, 800 m kravi - 1. Kolmančič 10:56,5 (rekord SRS mlajše pionirke A), 7.Bertoncelj 14:07,8, 8. Berložnik 14:24,3, 100 m delfin - 1. Rodič 1:22,0, 4. Kolman 1:363, 5. Praprotnik 1:45,7, 7. Berložnik 1:50,3, 200 m mešano - 1. Rodič 2:46,6, 4. Bradaška 3:13,4, 7. Kolnian 3:17,0. D. Humer gorenjska nogometna liga Razpored tekmovanja 1. kolo (30. avgusta): Jesenice : Sava, Bohinj : Tržič, Alples : Alpina, Lesce : Naklo, Šenčur : Triglav, Medvode : Bled; 2. kolo (6. septembra): Sava Bled, Triglav : Medvode, Alpina : Lesce, Tržič : Alples, Naklo : Šenčur, Jesenice : Bohinj; 3. kolo (13. septembra): Bohinj : Sava, Alples : Jesenice, Lesce : Tržič, Šenčur : Alpina, Medvode : Naklo, Bled : Triglav; 4. kolo (20. septembra): Sava : Triglav, Naklo : Bled, Alpina : Medvode, Tržič : Šenčur, Jesenice : Lesce, Bohinj : Alples; 5. kolo (27. septembra): Alples : Sava, Lesce : Bohinj, Šenčur : Jesenice, Medvode : Tržič, Bled : Alpina, Triglav : Naklo; 6. kolo (4. oktobra): Sava : Naklo, Alpina : Triglav, Tržič : Bled, Jesenice : Medvode, Bohinj : Šenčur, Alples : Lesce; 7. kolo (11. oktobra): Lesce : Sava, Šenčur : Alples, Medvode : Bohinj, Bled : Jesenice, Triglav : Tržič, Naklo : Alpina; 8.. kolo (18. oktobra): Sava : Alpina, Tržič : Naklo, Jesenice : Triglav, Bohinj : Bled, Alples : Medvode, Lesce : Šenčur; 9. kolo (25. oktobra): Šenčur : Sava, Medvode : Lesce, Bled : Alples, Triglav : Bohinj, Naklo : Jesenice, Alpina : Tržič; 10. kolo (1. novembra): Sava : Tržič, Jesenice : Alpina, Bohinj : Naklo, Alples : Triglav, Lesce : Bled, Šenčur : Medvode; 11. kolo (8. novembra): Medvode : Sava, Bled : Šenčur, Triglav : Lesce, Naklo : Alples, Alpina : Bohinj, Tržič : Jesenice. Uspešno za veliko nagrado Metaliacommerce Kraker četrti med člani, Ropret prvi, Udovič tretji, Koder četrti med starejšimi, Kozjek tretji med mlajšimi mladinci V soboto in nedeljo so se naši najboljši kolesarji v Zagrebu pomerili za veliko nagrado Metaliacommerce. Prva preizkušnja se je odvijala na krožni progi Mihaljevac— Cmrok — Mihaljevac. Dolžina proge 10 km. Proga je zelo razgibana, polna ovinkov, vzponov in spustov, tako da so se lahko izkazali vsi kolesarji. Med člani je bil najuspešnejši Rok Frelih, četrti pa je bil Kraker (Sava), medtem ko starejši mladinci Save niso imeli prave konkurence. Premočno je zmagal Ropret, drugi je bil Koder, tretji pa Udovič. Pri mlajših mladincih je bil najuspešnejši Bedekovič (Sloga), najboljši Kranjčan pa je bil Kozjek, ki se je uvrstil na četrto mesto. Druga preizkušnja je bila kriterijska dirka, ki pa ni prinesla bistvenih sprememb na vrhu. Tako je Frelih postal končni zmagovalec pri članih, Ropret je ponovno premočno zmagal in osvojil maksimalno število točk, Bedekoviča pa je pri mlajših mladincih zamenjal Zanoškar (Rog), medtem ko se je Kozjek povzpel na tretje mesto. Rezultati: člani - 1. Frelih 18 točk, 2. Bedekovič M. C. 14 točk, 3. Fazdič Radnički 13, 4. Kraker Sava 13; starejši mladinci — 1. Ropret Sava 20 točk, 2. Bulic Siporex 15, 3. Udovič Sava 14, 4. Koder Sava 9; mlajši mladinci - 1. Zanoškar Rog 19, 2. Bedekovič Sloga 18, 3. Kozjek Sava 13 točk. F. Jelovčan Triglavu slabo na tujem V minulih dneh so vaterpolisti kranjskega Triglava gostovali pri obmorskih klubih, kjer so odigrali nekaj tekem v okviru II. zvezne vaterpolske lige. Z glavnim favoritom Mladostjo iz Bijele so izgubili. V drugi tekmi v Dženovičih v tekmi Ž Riviero ni bilo delegiranega sodnika. Prijateljsko tekmo so Kranjčani izgubili. Rezultata s tekme Jedinstvo : Triglav še nismo prejeli. V petek in soboto bodo Kranjčani spet igrali v kranjskem bazenu. J. J. Športno društvo z bogato tradicijo Športno društvo v Komendi je bilo ustanovljeno pred dvema letoma. Posamezne sekcije so sicer delovale že prej, toda prave povezave med njimi dotlej ni bilo. Trenutno so med najbolj množičnimi in močnimi šahovska, nogometna, košarkarska, namiznoteniška, odbojkarska in v zimskem času tudi hokejska sekcija. Društvo šteje danes blizu štiristo članov. Med njimi je zelo veliko šolske mladine. »Šport ima v Komendi že dolgo tradicijo,« mi je pripovedoval predsednik ŠD Komenda Janez Kimo-vec, »vendar se je vse do izpred dveh let delalo popolnoma neorganizirano. Po vojni smo. denimo, imeli dobre telovadce in šahiste, toda telovadcem je bilo delovanje zaradi neustreznih Srostorov domala onemogočeno, ah pa se je obdržal. Šahisti uspešno nastopajo že vsa povojna leta. Sekcija se je, lahko rečem, še posebno aktivirala v zadnjem času. Za vključitev vanjo je neverjetno veliko zanimanja. Ob petkih zvečer in ob sobotah dopoldne, ko sta igralna dneva, ko se igralci zbirajo na .treningih', se za šahovnicami zbere tudi po dvajset ali trideset privržencev igre na črno-belih poljih. Posebno zaslužni za razvoj šaha so mentorji Rudi Ocepek in Srečo Lah, ki v skrivnosti šahovske igre vpeljujeta učence višjih razredov, ter Ciril Krišelj, ki poučuje najmlajše. Najboljši rezultati so bili doseženi prav v zadnjih dveh sezonah. Tu bi posebno pohvalil pionirke. Na lanskem republiškem prvenstvu v Kranju je ekipa pionirk zasedla drugo mesto, na letošnjem pa je ena ekipa zasedla drugo, ena pa peto mesto. Naša najboljša igralka Marija Jagodic pa se te dni bori na pionirskem državnem prvenstvu.« Nogometna ekipa je doslej delovala izključno v rekreativnem smislu. Odslej bo drugače. Lani se je v redno tekmovanje najprej vključila pionirska ekipa, letos pa bo v Ljubljanski nogometni podzvezi — II. razred zaigralo še člansko moštvo. Nogometaši pa tesno sodelujejo tudi z rojaki onstran meje, predvsem z nogometaši iz Sel na Koroškem v Avstriji. »Košarkarska sekcija je bila ustanovljena pred tremi leti,« je nadaljeval Janez Kimovec. »Takrat smo začeli načrtno delati z mladino. Šele lani pa nam je z denarno pomočjo TTKS občine Kamnik na hipodromu v Komendi uspelo urediti asfaltno igrišče. Vsa dela (konstrukcija košev, ureditev razsvetljave, zemeljska dela itd.) smo opravili prostovoljno. Prek 1000 prostovoljnih delovnih ur smo žrtvovali.« Doslej največji uspeh so košarkarji dosegli lani na mednarodnem turnirju v Celovcu, ko so v močni konkurenci zasedli prvo mesto. Za zmago so jim prireditelji izročili lep prehodni pokal. Tega bo ekipa iz Komende morala braniti na letošnjem turnirju, ki bo 6. septembra. Sicer pa so košarkarji sodelovali še na številnih drugih tekmovanjih. Zelja članov ekipe, ki jo trenira Srečo Lah, je, da se čimprej vključijo v ligaško tekmovanje. »Druge sekcije so predvsem rekreativne,« pravi predsednik ŠD Komenda. »Ustanovili smo jih z namenom, da vanje vključimo čimveč ljudi. In kako je z igrišči? Igrišča smo urejali lani. Vse smo v glavnem opravili s prostovoljnim delom, le za asfaltno ploščo je denar prispevala kamniška TTKS. V načrtu imamo še uredi- tev nogometnega igrišča z drenažo, pomožnega nogometnega igrišča, odbojkarskega ter rokometnega igrišča. Rokomet bo torej naša nova panoga. Nujno bo potrebno rešiti tudi vprašanje garderob, kajti brez njih si uspešnega dela ne moremo zamisliti. Zaprosili smo že za lokacijo, vendar je bil odgovor negativen. Upamo, da bomo naleteli na razumevanje Emone — TOZD kooperacija, ki ima eno od svojih stavb neposredno ob igriščih in v tej stavbi bi bilo mogoče najti zelo primeren prostor.« V Komendi so letos že drugič pripravili mesec športa. Na njem je sodelovalo prek 400 športnikov. Tekmovanja so v vseh pogledih izredno uspela, vendar pa se je dejavnost tako razrasla, da bo v prihodnje potrebno posvetiti še veliko več pozornosti vodstvom posameznih sekcij. Če hočejo v Komendi vsa ta tekmovanja uspešno izpeljati, morajo v »štab« za priprave in izvedbo vključiti blizu štirideset ljudi. Obisk je bil na vseh prireditvah in tekmovanjih presenetljivo velik, še posebno veliko gledalcev pa je bilo na košarkarskih in nogometnih tekmah. »Moram reči, da je posebno navdušila propagandna kolesarska dirka na hipodromu v Komendi. Na njej je nastopilo šestdeset kolesarjev: od cicibanov in veteranov. Prav zaradi izrednega odziva med tekmovalci in gledalci bomo v Komendi prihodnje leto zagotovo spet pripravili mesec športa,« je končal predsednik ŠD Komenda Janez Kimovec. J. Govekar 15 Torek, 12. avgusta 1975 sedaj, pa tudi ena prireditev več se nam obeta, saj se je na predlog srekretariata za gospodarstvo sejem obrti in opreme razdelil na dve^ samostojni prireditvi.« V petek so že petindvajsetič zavihrale zelene zastave Gorenjskega sejma v Kranju. Vendar pa visoki jubilej še ne pomeni, da so se sejemske prireditve šele takrat začele v Kranju; tradicija sega že v leta pred drugo svetovno vojno, prva povojna razstava obrti pa je bila v Kranju organizirana leta 1949. V kasnejših sejemskih prireditvah pa je stalno raslo število razstavljavcev kot tudi obiskovalcev. Ko je bila leta 1953 organizirana prireditev prvič pod imenom Gorenjski sejem, je. že presegala svoje lokalne okvire. Gorenjski sejem je bil nato organiziran kot finančno samostojen zavod, v katerem so sodelovali zastopniki trgovske obrtne in gostinske zbornice. Od teh začetkov pa do danes je 25 let razvoja, ki ga številke lahko le približno ilustrirajo; od nekaj deset razstavljavcev se je na primer letos povzpela številka že dosti prek sto. V teh letih se je zvrstilo vsega skupaj na Gorenjskem sejmu več kot 5500 razstavljavcev, od tega skoraj 600 tujih, sejemske prireditve pa si je ogledalo več kot 2,3 milijona obiskovalcev. Tudi promet je, potem ko je sejem spremenil svoj značaj od razstavi j avskega v potrošniški, skokoviteje naraščal od skromnejših 3,42 milijona v letu 1900 pa do 110 milijonov novih din v lanskem letu. Za take uspehe ima brez dvoma nemajhne zasluge tudi kolektiv Gorenjskega sejma. Za kratek razgovor o tem, kako je spremljal ta razvoj tudi kolektiv, smo naprosili tri člane, ki so v kolektivu najdlje zaposleni. Slava Sotelšek, komercialni referent: »Na Gorenjskem sejmu sem zaposlena od leta 1966; sprva sem delala le honorarno, no, kasneje pa sem se redno zaposlila in v tem majhnem kolektivu, kjer nas je le devet, tudi ostala. Delo je zelo pestro in ne vem, če bi lahko kje našla kaj zame bolj zanimivega. Poznamo seveda konice, to je čas pred sejmi, ko je pri nas največ dela predvsem z razporejanjem prostorov razstavljavcev. Delo pa je sedaj laže, ko so razstavni prostori v Savskem logu, prejšnji razdrobljeni na treh krajih so nam povzročali nemalo težav. Naš kolektiv je dokaj majhen in kadar je treba, moramo vsi prijeti za vsako delo; ob prireditvah pa seveda zaposlimo tudi honorarne sodelavce predvsem upokojence in študente.« Alojz Okom, direktor: »Seveda je dokajšnja razlika med sedanjim sejmom in pa med petnajstim, ko sem jaz prevzel organizacijo. Sejemski prostori so bili takrat še na šoli Simona -Jenka in na Tekstilni šoli, danes pa imamo več kot 7000 kv. metrov pokritega in 8000 kv. metrov odprtega lastnega sejemskega prostora. Pred desetimi leti smo imeli le dve sejemski prireditvi, poletni sejem in pa novoletni, zdaj pa imamo kar pet prireditev na leto, in sicer tri mednarodne sejme, enega z mednarodno udeležbo ter novoletnega. Zadnje čase že resno razmišljamo, predvsem, ker se iztekajo zadnje anuitete za sedanjo sejemsko halo, ograndnii novih prostorov vzhodno od sedanje stavbe. Prostor je vprašanje že Franc Juhant, vodja tehnične službe: »V kolektivu Gorenjskega sejma sem najdlje, Že petnajst let, zato se veda lahko ocenim, kakšno je bilo delo V prejšnjih pogojih, ko smo imeli razdrobljen razstavni prostor; moja zaposlitev pa je taka, da bi moral biti skoraj istočasno na vseh treh krajih. Pogoji dela so se sedaj vsekakor izboljšali, vendar pa si sedaj želimo še boljše: to so predvsem novi pokriti prostori, tako da ne bi bilo več provizo-ričnih, ki jih je težko vzdrževati, pa tudi sedanjo halo bi bilo treba v nekaterih rečeh še dopolniti. Seveda se trudimo v danih pogojih razstavljavcem nuditi najboljše. Tudi med prireditvijo in ne le pred njo in po njej je potrebna stal na prisotnost naše službe, tako da je 10-urni delavnik nekaj običajnega zame, da ne omenjam tega, da 0 kakem letnem dopustu v teh mesecih v našem kolektivu ne more biti govora.« L, M. Občni zbor društva Bled v Essnu i Priznanja novatorjem Letos b — Foto: F. Perdan TRGOVINA na Rečici, tel. 064 77 328 VELIKO ZNIŽANJE CEN pri nakupu najkvalitetnejšega stavbnega pohištva lastne proizvodnje potrošniški kredi* brez porokov Trgovina je odprta vsak dan od 6. do 14 1 ob torkih do 18. ure in sobotah do 12 ufe lip bled LIP BLED lesna industrija Ljubljanska c. 32 tel. 064 77 384