Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 15. decembra 1957 Štev. 282. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 •JUTRA Nanking Omotično zmagoslavje je zajelo Japonsko ob padcu kitajske prestolnice. Japonce je prevzel val rodoljubnega navdušenja. Kafro bi ne. Skoro vsa severna Kitajska jim je padla v naročje. 60—70 milijonov ljudi prebiva na tem zavojevanem ozemlju, ki je po površini večje kakor Nemčija in Francija skupaj. Padec Nankinga pomeni prav gotovo pomembno prelomnico v razvoju vojnih dogodkov 'na Daljnem vzhodu. Ob tem dogodku se nehote vsiljuje dvoje vprašani: 1. Kako se je moglo to zgoditi. 2. Kaj sedaj. Na prvo vprašanje ne bo težko odgovoriti, zlasti ne poznavalcu ustroja japonske in kitajske vojsike. Povsem jasen je ta odgovor ob upoštevanju znane ocene ter analizo kitajske ter japonske vojake po francoskem generalu Baratieru. Sta sicer, tako navaja ta odlični vojaški strokovnjak, ' pod orožjem dva milijona Kitajcev; izvzemši 40 divizij vladne ar-inade pa predstavlja ostali del kitajske vojske prav majhno vrednost. K temu se še priključuje moment teritorialnega Prostranstva, ki je lahko nekaj dobrega, pa tudi lahko nekaj slabega. Za Kitajce ie to prostranstvo bolj v škodo kakor v hasek. Strateško n\ namreč spričo ogrom Hih dimenzij meja mogoče ustvariti močne obrambne linije, tako da ima nasprotnik lahko na tisoče možnosti za prebojni napad na gotovi del fronte. Predno pride pomoč, je sovražnik lahko že zavzel postojanke. Kitajcev je lahko trikrat več, Pa imajo Japonci vendarle premoč. Njihova vojska, ki šteje samo okoli 300.000 vojakov, se odlikuje z neko prožno dinamičnostjo, vzorno disciplino, osvajalnim duhom, edinstveno hrabrostjo, ki ima svoje skrivnostne vire v religioznem ozadju šintoizma in tudi budizma. K temu pride še tehnično vojna nadmoč Ja-Poiicev. Potemtakem ni padec Nankinga nič nepričakovanega. Drugo vprašanje pa nudi obilo kombinacijskih možnosti. Ali bodo Japonci nadaljevali z brezobzirno ofenzivo? Ali Predstavlja padec Nankinga konec vojnih konfliktov na Daljnem vzhodu? Kaj bodo storili Japonci? Iz perspektive sedanjosti ni lahko konkretno osvetliti neštetih možnosti. Morebiti mm nudi opri-iemno točko za konkretnejše ugibanje Primer Mandžurije, Jehola in tudi — Šanghaja. Tukaj gre za svojevrstno Prakso iu sistem, ki je značilen za japonsko mišljenje. Kar se je zgodilo že drugod, je sledilo tudi v Šanghaju. Novi veliki mestni župan je formiral posebno avtonomno vlado za Veliki Šanghaj in je v imenu vlade zaprosil Japonce za likvidacijo vojnih akcij. Mar ne leži tukaj za-plodek nove kitajske vlade, pod katero bo spadal tudi Nanking? Japonci niso nikomur napovedali vojne, lahko pa se z vs>akomur, ki je primeren instrument njihove politike, pogajajo o miru. Ni izključeno, da bodo Japonci v Nankingu priklicali v življenje novo vlado, v katero bodo moribiti šli celo Cangkajškovi ljudje. In preko te vlade bi utegnil slediti Šah — mat Čangkajšku z japonske strani .. . Skoro neverjetno pa zveni pri vsem tetn verzija, po kateri so Japonci preje Pripravljeni za mirovna pogajanja kakor Kitajci. Bi bilo to kaj čudnega? Japonci nimajo ničesar izgubiti. Iz tega vidika ni na tem nič čudnega. Bolj kakor ta okol-nost pa so pri tem merodajni drugi razlogi. ki segajo v — gospodarsko ozadje. Ta vojna traja delj, kakor so prvotno 'ttenili v Tokiu. Kitajci nudijo vendarle °dpor, ki ga Japonci in morebiti tudi Stotisoii vzklikalo predstavniku zveste zaveznice Francije BEOGRAD, 13. decembra. Triumfalno in veličastno je sprejela včeraj jugosio-venska prestolnica odličnega gosta, pred stavnika zveste francoske zaveznice, zunanjega ministra Delbosa. Obisk zun. ministra Delbosa je prvi ob>sk francoskega zunanjega ministra v Jugoslaviji po obisku pokojnega Barthouja. Ta veličasten sprejem, ki ga je bil deležen Del-bos v jugoslovensk] prestolnici, najzgovorneje priča o pravem razpoloženju ju-gosiovenskega naroda do svoje velike za veznice Francije. Beograd je bil ves svečano in praznično pripravljen za obisk francoskega zunanjega ministra. Krasen vtis je delal peron glavne postaje, ulice Beograda pa so bile v francoskih *n jugo slovenskih zastavah. Transparenti preko ulic so dajali temu veličastnemu prizoru učinkovito sliko. Godba je odsvirala ob prihodu francosko himno, ko se je pojavil na kolodvoru vlak s francoskim zunanjim ministrom. Frenetičen aplavz je sledil prvemu pozdravu, ki ga je izrekel predsednik vlade dr. Stojadinovič, ko je predstavniku francoskega naroda izrekel prisrčno dobrodošlico. To, kar je potem sledilo, ostane trajno v spominu vseh, ki so to doživeli. Ozračje so ob Delboso-vem prihodu na trg pred kolodvorom pretresli navdušeni vzkliki, ki niso hoteli pojenjati ves čas vožnje po beograjskih ulicah preko Terazij do francoskega poslanstva. Okoli 100.000 ljudi je navdušeno vzklikalo francoskemu zunanjemu ministru, ki je na vse strani prijazno, ljubeznivo odzdravljal. Zavezništvo In prijateljstvo do Francije BEOGRAD, 13. decembra. Sinoči je bila v Gardnem domu na čast francoskemu zunanjemu ministru Delbosu svečana večerja. Iz obeh govorov zunanjega ministra Delbosa in predsednika vlade dr. Stojadfnoviča ie zvenela volja do močnega, skupnega sožitja, kakršno predstavlja politika zavezništva in prijateljstva do Francije, ki je osnovna linija ju-gOslovenske zunanje politike. Francoski zunanji minister bo svoje bivanje v Beogradu porabil tudi za to, da se podrobno porazfcovori s predstavniki Jugoslavije glede vseh aktualnih mednarodnih proble inov. Avdijenca pri kraljici Mariji in knezu namestniku Pavlu BEOGRAD, 13. decembra. Včeraj ob 13.15 je Nj. Vis. knez Pavle sprejel v avdienco francoskega zunanjega ministra Delbosa in ga ob tej priliki odlikoval z lento Belega orla I. stopnje. Ob 13. sta knez namestnik in kneginja Olga, ki se je pravkar vrnila od težke Operacije iz Londona, priredila na čast francoskemu zunanjemu ministru v Belem dvoru svečano kosilo, ki mu je prisostvovala med drugim tudi Nj. Vel. kraljica Marija. Ob 15. nri je sprejela francoskega zunanjega ministra v avdienco v kraljevskem dvOru na Dedinju Nj. Vel. kraljica Marija. Preprečene demonstracije BEOGRAD, 13. decembra AA. Včeraj dopoldne o priliki sprejema zunanjega ministra bratske republike so meščanstvo, mladina in razne korporacije na beograjski železniški postaji priredili zelo prisrčen sprejem g. Delbosu. Ko sta se zunanji minister Delbos in predsednik vlade dr. Stojadinovič peljala po ulicah, sta bila burno in navdušeno pozdravlja-na. Po zaključnem sprejemu je nekaj manjših skupin, skupno 2 do 3 sto ljudi poskušalo izkoristiti manifestivno razpoloženje mladine v demonstrativne svrfae, da bi izzvale nerede, bile so pa povsod pravočasno razpršene. O priliki teh demonstracij sta bila ranjena dva orožnika nekaj pa jih je bilo laže poškodovanih. Od demonstrantov sta b^la laže poškodovana dva študenta, ki sta bila v bolnišnici obvezana in nato odpuščena domov. Ti poskusi, s katerimi so ekstremni opozicijski krogi hoteli izzvati nerede, so bili v zelo kratkem času onemogočeni. V mestu drugače v ostalem nikjer drugod mir in red nista bila motena. hftmde bmJk m Mtg&eške vojne iod$e LONDON, 13. decembra. Angleška ad-miraliteta objavlja uradno poročilo o hudem incidentu, ki se je pripetil včeraj dopoldne na Daljnem vzhodu. Japonci so brez povoda začeli obstreljevati v bližini Vuhuja zasidrano angleško ladjo. En mornar je bil ubit, en oficir hudo, kapitan sam pa lažje ranjen. Istočasno so japonska letala bombardirala tudi dve angleški voini ladji, ki sta bili zasidrani v bližini Nankinga. Japonske bombe ladij k sreči niso zadele. Po ognju strojnic iz ladij so se japonska letala umaknila. Na Jangceju je bila napadena neka angleška trgovska ladja. Dve vojni ladji, ki sta bili v bližini, sta prihiteli na pomoč ter oddali več strelov s topovi, nakar so se japonska letala umaknila. Angleži smatrajo te dogodke za navadno izzivanje in je angleški, poslanik v Tokiu že dobil .nalog, da energično protestira ter da zahteva zadoščenje. Angleška admiraliteta je medtem odredila, da odpluje na Daljni vzhod večje število vojnih ladij, ki naj zaščitijo angleške interese. Bežim fnmmiki LONDON, 13. dec. General Franco je naslovil na angleško vlado noto, v kateri izjavlja, da bodo njegove vojne ladje zaplenile vse transporte pomaranč iz Barcelone. To noto utemeljuje s tem, češ da vsebujejo ti eksporti pomaranč v Anglijo devize, ki se potem uporabljajo za na- kup vojnega materiala. Tukajšnji krogi pričakujejo radi tega oster protest angleške vlade. Spričo teh ovir pri izvozu španskih pomaranč iz področja valencij-ske vlade računajo, da bo za božične praznike na angleških trgih veliko pomanjkanje pomaranč. Ito&ia vrne kot fuva Hettuiji foteuijo!? PARIZ, 13. decembra. Dobro informirani »Le Jour« doznava. da bo najbrže v kratkem sproženo vprašanje, da se Nem čiji prepusti afriška kolnija Juba, ki jo je dobila Italija po svetovni vojni kot del britanske kolonije Kenya. To je majhna kolonija, pretežno puščava, ki leži ob obali Indijskega oceana med italijansko Somalijo in britansko Kenvo. ,'pMŠumlu lev" ^umestit svojo fmestoC-taco KAIRO, 13. decembra. »Moccata« poroča, da je »puščavski lev« in arabski drugi niso pričakovali. In vojna stane denar, Japonska pa ni tako bogata, da bi si lahko privoščila dolgotrajnejše vojske. Ogromne so vsote, ki jih je doslej požrla ta vojna, katere režije so za Japonce izdatno večje kakor za Kitajce. Inozemska tržišča niso nič kaj dostopna za japonske proizvode. V Angliji n. pr. delavci sploh ne marajo iztovarjati japonskega blaga. Japonska se lahko gospodarsko izčrpa do — bankrota. Kaj potem? Tega ne vedo samo Kitajci, ki se jim noč ne mudi radi vpostavitve miru. Tudi Japonci se tega dobro zavedajo. Radi tega je zelo verjetno, da bodo tudi to pot sledili na pot preizkušene prakse in sistema* ki so ga doslej uveljavili v Madžuriji, 'Jeholu in drugih osvajanjih. Kdo bi dvomil? Nanking je prelomnica. Ves svet, ki je tudi na Daljnem vzhodu razodel tolike pomanjkljivosti in defekta pri izvajanju načela nujnega služ-nega sodelovanja, se sedaj pozorno vpra šuje, kako bodo Japonci ravnali po tej prelomnici. Jasno pa je že sedaj: Evropskega gospodarskega gospodstva na Daljnem vzhodu je že precej v zatonu, predvsem angleškega. Ni samo slava Kitajske, ki tone... Tudi evropske je precej, ki je nekoč triumfirala vse tam naokoli in ki je danes zelo resno ogrožena. Danes tri-umfirajo tamkaj Japonci... vladar Ibn Saud premestil svojo prestolnico iz Riada v Melo. To odločitev sprav lja navedeni list. v zvezo z napetostjo med Ibn Saudom in Veliko Britanijo radi vprašanja delitve Palestine in ustanovitve arabske države pod žezlom emira Abdele. Nemčija kupila otok Aricoste BERLIN, 13. decembra. Nemška vlada je kupila po poročilih otok Aricoste ob obali Nove Fundlandije. Ta otok je privatna posest itt je bogat na gozdovih. — Doznava se, da bo napotila na otok neka nemška strokovna komisija za papir, da prouči pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče pristopiti izkoriščenju lesa na tem otoku. Stran 2. Ljutomerski utrinki V nedelj. »Jutru« beremo: »Kakor jo bilo v »Jutru« že parkrat omenjeno, 'bodo v nedeljo 19. t. m. nove občinske volitve tudi za Ljutomer, ki je bil pri zadnjih občinskih prekomasacijah združen z dosedanjo okoliško občino. Volilno gibanje je zelo živahno. Vloženi sta dve listi, lista JRZ in gospodarska lista. Nosilec napredne gospodarske liste je zopet g. Lovro Kuharič, ki ga poznata mesto in okolica, saj je bil nad štiri leta župan mastne občine in je gospodaril v korist vseh davkoplačevalcev. Tako bo tudi nadalje, saj ima na svoji listi ljudi, ki prav tako kakor on vedo, kako težko se danes plačujejo davki, in kako se z golimi rokami težko prisluži kruh za družino. Ti ljudje uživajo zaupanje prebivalstva. To zaupanje bodo volilci pokazali tudi pri volitvah im jih prav nič ne moti hujskanje nasprotnikov, pa tudi ne pisanje nasprotnih listov. Kako zmešano je to pisanje, se vidi že iz tega, da zatrjujejo, da se udeležuje volilnih sestankov JRZ vedno več ko 80% vseh volilnih upravičencev do-tičnega kraja, ko vendar vsi ljudje vedo, da pri nas skupna volilna udeležba -za vse liste še ni nikdar dosegla 80% udeležbe vseh upravičencev. Resnica je ta, da prihaja na volilne sestanke g. Slaviča po 10 do 15 ljudi. V svojih listih ti gospodje nič me povedo, kako so sestavljali kandidatno listo in kakšno vlogo so pri tem igrale davčne položnice. O »kovačih« pa naj raje kar molčijo, saj ljudje pri nas prav dobro vedo, kakšno vlogo so že letos ob raznih prilikah igrali. — Isto velja za globe, nasilja in ovaduštva; tudi o tem naj bodo kar previdno1 tih'. Vsi pa, ki hočejo, da bi bilo gospodarstvo v novi združeni občini dobro in za občane koristno, bodo drugo nedeljo zopet volili dosedanjega župana g. Lovra Kuhariča in njegovo listo. »Slovenec« in »Slovenski gospodar« pa bi res ustregla splošni radovednosti, ako bi povedala, kdaj bodo razpisane volitve tudi za sosednjo občino Razkrižje, ki je bila na novo ustanovljena z istimi prekomasa-cijami, s katerimi sta bili združeni obe ljutomerski občini. Tam se volilci že sedaj veselijo na volitve in želijo, da bi jim ne bilo treba predolgo čakati.« O črnogorskih vpokojencih Mnogi mislijo in se tudi čestokrat napiše, da ima Črna gora največ vpokojencev' in »da prejema vsaki drugi Črnogo-rac pokojnino«. Nikšiška »Slobodna mi-sao« se radi tega mišljenja razburja ter prinaša naslednje podatke o vpokojencih: Direkcija v Ljubljani ima okoli 6800 vpokojencev in izplačuje letno 160 milijonov din; finančna direkcija v Zagrebu ima 15.000 vpokojencev in plačuje pokojnine 245 milijonov din; direkcija v Podgorici pa ima 4800 vpokojencev in plačuje 71 milijonov din.« Če se torej primerjajo te številke (tako piše Sl. M.) po banovinah, potem vidimo, da ima zetska banovina, ki obsega Črno goro, kot svoječasno državo ter Dubrovnik, Boko, Sandža/k, del Hercegovine, Metohijo, del Kosova in Srbije, sorazmerno najmanj vpokojencev. Število vpokojencev same črne gore ne predstavlja niti petega dela Zagreba ali Ljubljane. Obljubljena dežela »Kmetski list« piše . v št. 48: »Vzorno gospodarstvo. Naše državno gospodarstvo je prav svojevrstno. V Dalmaciji ima podjetje »Dalmatienne«, ki je last tujega kapitala, od naše države odstopljene v brezplačno izkoriščanje vodite sile rek Krke in Cetinje. Poleg taga je država temu tujemu podjetju priznala še popolno davčno prostost. Spričo tega to tuje velepodjetje ne plačuje seveda nobenih občinskih in ne banovinskih doklad. Občine so zaradi tega občutno oškodovane, ker jim odpadejo kaj tepi dohodki. Zato pa občinam država iz svojega plačuje vsako leto primerno odškodnino. Letos prejmejo splitska in nekatere druge občine v Dalmaciji na račun te odškodnine od države — poldrugi milijon dinarjev! Tako je torej naše vzorno javno gospodarstvo! Ni dovolj, da tujcem puščamo brezplačno izkoriščanje svojih pri-rodnih bogastev! Celo tako daleč gremo. da sami iz svoje beračije plačujemo Smotki ofaotkik Navodila k uredbi o razširjenju pokojnin' skega zavarovanja Uredba o pokojninskem zavarovanju nameščencev z 12. decembra 1933, je •razširjena tudi na ostale kraje naše države, kjer doslej še ni veljala. Po devetem členu te uredbe nastopi s 1. decembrom 1937 dolžnost prijavljanja nameščencev za pokojninsko zavarovanje. V smislu čl. 10 pa nastopi dolžnost plačila prispevkov s 1. januarjem 1938. Da bi delodajalci in nameščenci vedeli, kako je treba izpolniti predpise uredbe o razširitvi pokojninskega 'zavarovanja, je ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje izdalo sledeče navodilo: 1. Prijava zavarovanja. — Sl. januarjem 1938 se prične obvezno pokojninsko zavarovanje zasebnih uslužbencev (nameščencev). Prijave je treba vložiti po stanju zaposlenega osebja na dan 1. decembra 1937. Prijave je treba izročiti v 14 dneh na predpisanem obrazcu, ki ga daje brezplačno Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, nadalje vsi okro žni uradi za zavarovanje delavcev, zasebna društva bolniških blagajn in bratovske blagajne. Predpisano izpolnjene prijave je treba poslati neposredno Pokoj ninskemu zavodu za nameščence v Ljub ljani priporočeno najkasneje do 28. decembra 1937. 2. Prijaviti je treba vse osebe nad 18 let, ki so po vsebini svoje službe uradniki, ali ki opravljajo vglavnem duševno delo ne glede na spol' in državljanstvo. Če delodajalec dvomi, ali je prijava za kakega nameščenca obvezna, mora to vseeno storiti in v prijavi navesti svoj dvom. Kakšno delo je duševno, določata §§ 1. in 2. zakona o pokojninskem zavarovanju uslužbencev. Po teh zakonskih predpisih je treba prijaviti vse zasebne uradnike ne glede na delo, ki ga opravljajo, in plačo, ki jo prejemajo, od ostalih nameščencev pa vse tiste, ki se pečajo z vodstvom obratov ali pcdružnic, z višjim nadzorstvom nad delom drugih oseb. s pisarniško službo in z zaposlitvijo, za katero je treba najmanj šest razredov srednje šole ali njej enake strokovne šolske priprave. Za pokojninsko zavarovanje prihajajo torej v poštev predvsem vsi bančni in industrijski urad miki, ravnatelji, poslovodje, prokuristi, predstojniki oddelkov, upravitelji skladišč, voditelji podružnic, zavarovalni uradniki in uradniki raznih kreditnih usta nov in zadrug, uradniki tovarniških in rudarskih podjetij, poleg pisarniškega osebja pa Še inženjerji, delovodje, višji strojni poslovodje, v časnikarskih podjetjih ravnatelji, stalni sotrudniki, stalni uredniki in sotrudniki, reporterji in fotoreporterji, nadalje uslužbenci špediter-skih, rudarskih in topilniških pisarn, v kmetijstvu in gozdarstvu, upravitelji posestev, višji vrtnarji, višji revirski lovci, gozdarji, knjigovodje in korespon-denti v trgovskih obratih, risarji v tehničnih podjetjih, vse osebje, zaposleno v odvetniških pisarnah in pri javnih belež-nikih. stenografi, trgovski potniki, agenti s stalno plačo itd. Obvezno zavarovanje ne velja za osebe, ki bi postale obvezne šele po 55. letu življenja, kot so otroci in zakonski tovariši, delodajalci, vsi uslužbenci dvora, države in njihovih ustanov in podjetij, občinski uradniki, zbornični uradniki, če imajo pravico do pokojnine, nameščenci banovinskih in občinskih podjetij, če veljajo zanje poleg pokojninske pravice tudi pridobljene pravice pri prihodu v pokojninsko zavarovanje, odvetniški in notarski pripravniki, inženjerski in geome-trski kandidati med stažem. Nadalje ne spadajo pod obvezno zavarovanje trgov- davke za rejene tuje kapitaliste. Spričo tega potem ni nič čudnega, če pomeni Balkan židovskemu in drugemu medna' rodnemu kapitalu — obljubljeno deželo! Ali pa kdaj spričo takih razmer naši vodilni krogi pomislijo, kaj se mora nujno zgoditi, če lačni le predolgo sitega krmi? Kje je tu zaspala naša tolikanj slavljena svoboda? Kar so nam junaki priborili s krvjo, to zapravljamo sedaj s svojo ponižujočo omejenostjo! Doklej pojde tako?.!« ski pomočniki, ki nimajo najmanj 6 razredov srednje ali njej enake šole in pa nekateri drugi poklici, ki jih zakon izvzema iz te obveznosti. 3. Prispevke je treba plačati vrvi dan vsakega koledarskega meseca vnaprej po čekovni nakaznici Poštne hranilnice št. 10.307. V primeru zakasnitve je treba plačati 5% obresti. Delodajalec je dolžan plačati ves prispevek na glede na to ali je od usluižtbenske plače odbil nanj pripadajoči del prispevka. Del, ki odpade na uslužbenca, sme odtegniti od njegovega zaslužka v treh mesecih od dne Zapadlosti prispevka. V nasprotnem primeru izgubi to svojo pravico. Pokojninski zavod izdaja delodajalcu, in uslužbencu odlok o pokojninskem zavarovanju, v katerem je označena višina mesečnih prispevkov. Posebnih plačilnih nalogov za plačevanje prispevkov Pokojninski zavod ne iz- VČERAJŠNJE NOGOMETNE TEKME. Beograd: Jugoslavija:Jedinstvo 3:0 (2:0). Novi Sad: BSK:NAK 12:0 (4:0)!! Zagreb: Gradjanski: Viktorija (Plzen) 2:1 (0:1); v soboto Concordia:Viktorija (Plzen) 3:3. BrnO; Austria (Dunaj) :Židenice 4:0. Praga: Slavija:Ujpest (Budimpešta) 1:1. Zborovanje nogometašev. V Beogradu se je vršil včeraj 20. redni letni občni zbor Jugoslovenskega nogometnega sa-veza, ki je trajal od 10. ure dopoldne do 3. ure zjutraj. Slovenske nogometaše je zastopal na občnem zboru predsednik Ljubljanskega nogometnega podsavcza g. dr. Kosti, ki ima poverilnic 51 klubov od 55, ki so včlanjeni v teni podsavezu.Pri glasovanju o razrešnici stare uprave je zmagala dosedanja uprava s 423:189 glasovom. Na dnevnem redu je bila tudi izpopolnitev upravnega in nadzornega odbora in je bilo predloženih več list. Pri glasovanju je zmagala dosedanja večina s 429 : 72 glasovom. Predsednik nove uprave je dr. Mihajlo Andrejevič, v upravnem odboru sta med drugim Milko Vizjak in dr. Kosti iz Ljubljane. Ker so razprave trajale do ranih jutranjih ur, rešitev važnih vprašanj, ki najbolj zanima našo športno javnost, še ni znana. daja. Proti odloku Pokojninskega zavoua u zavarovanju in višini prispevka je dopustna pritožba v 14 dneh na kr. bansko upravo, kjer je uslužbenčevo mesto službovanja. Proti sklepu kr. banske upravi je dopusten priziv v 4 tednih na ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje. Pritožba ne odlaga ali ustavlja plačilne obveznosti. 4. Delodajalec, ki ne bo ravnal po pred piših zakona in ne bo vložil prijave s točnimi podatki ali vložil prekasno, kaznuje z denarno kaznijo od 50 do 500u Din, za primer neizterljivosti pa z zapcn rom od enega do treh mesecev. Kazni izrekajo splošne upravne oblasti Prv6 stopnje. Proti tej razsodbi se morejo stranke pritožiti na bansko upravo v 15 dneh. V SeJcMi posedujeta lepo posestvece Zorec Fran in Frančiška, ki se pa že dalje časa ne razumeta in so bili prepiri na dnevnem redu. Zadnje dni je mož Franc Zorec celo grozil, da bo že gledal, da njegova žena Frančiška ne bo dolgo gospodarila. Pred par dnevi pa je v večernih urah iz gospodarskega poslopja nenadoma švignil ogenj, ki je takoj zajel tudi stanovanjsko hišo. Takoj prihitelim gasil- ilozne vesti Slovenska akademija znanosti in iHU®t nosti ustanovljena! V soboto ob 11. dop. je bil v ljublj. Narodnem domu njen ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo vseh sedem pravnih članov, kateri so Oton Zupančič, dr. Rihard Zupančič, dr. Milko Kos, dr. Gregor Krek, dr. R: Nahtegal, dr. Fran Kidrič in dr. Ales Ušeničnik, ki je starostni predsednik-Pomemben dogodek, ki predstavlja zgodovinsko zarezo v našem kulturnem življenju'! Za 44% proizvodnje zlata je bilo več v prvih šestih mesecih 1937 napram 1936, pač pa je cena manjša za 1.7%. Tehniki stavkajo na ljubljanski univerzi. ________________________________ - Torek, 14. decembra ob 20. uri: »Pod t® goro zeleno«. Red C. Sreda, 15. decembra ob 20. uri: »Lopovščine«. Red B. Mariborska opereta študira razen »Dolarske princese« še Gilbertovo zabavno in melodiozno opereto »Noč v Kairu«. »Cvrček za pečjo«, je prekrasna iz pristno vaškega družinskega življenja na sveti večer leta 1800 posneta, tudi na večjih odrih širom sveta s sijajnim uspehom igrana in skozi vse dejanje s primerno glasbo spremljana pesnitev. Namenu primerno je uprava Narodnega gle dališča v Mariboru vprizoritev tega izvrstnega Dickensovega dela, ki je ponos angleške literature, določila za božične praznike. Večji junak ^ (f r X i ceni se je posrečilo, da so spodnje gospodarske in stanovanjske prostore rešili, dočim so gornji prostori s streho vred pogoreli. Škode je okrog 4.000 Din. Orožniki so takoj prijeli moža Zorec Fr.» ki so ga po izvršeni preiskavi ter nabranem dokaznem gradivu izročili v zapor« okrožnega sodišča v Mariboru. »Da-li si čital, kako se je tisti francoski letalec Gum^ner- kar naenkrat boril s petimi sovražnimi letali?« »Pa človeček! Kaj bi to? To ni nič. Jaz se vsak da® borim z ženo, taston in tiemi svaki.« jHMm WWW UP 9 WWwr Drzni vlomilci na Aleksandrovi 17: 175.000 Ob svežem grobu gospe dr. Fornazaričeve V času. ko lega narava k svojemu vsakoletnemu zimskemu spanju in ko začne uebo sipati snežene kosmiče, smo pospremili pokojno priljubljeno in blago Sospo Mimi dr. Fornazaričevo na njeni poslednji poti. Pretresljivo in turobno je bilo to poslednje slovo od te zgledne zone ter zlate mamice, katere prerano smrt objokuje njen težko prizadeti soprog in troje hčerk, katerim je kruta smrt iztrgala najdražje bitje, nad vse ljubljeno in nenadomestljivo mamico. Kruta in neizprosna smrt je krepko zamahnila s svojo koso,- ugasnilo je življenje vzorne gospe dr. Fornazaričeve. Njene izmučene telesne ostanke smo položili v soboto popoldne na pobreškem Pokopališču k večnemu počitku. Kljub slabemu vremenu in snežnemu metežuse je že dolgo pred napovedano uro zbrala Pred mestno mrtvašnico ogromna množica ljudi, ki so od. blizu in daleč prišli k temu turobnemu slovesu. Mariborsko sokolstvo in številno zastopana primorska družina, odličniki ter prijatelji in znanci so se zbrali ob krsti blage pokojnice. Po izvršenih cerkvenih obredih je čustveno odpel polnoštevilno zbrani zbor pevcev Jadranašev pod vodstvom svojega zborovodje g. prof. U. Vrabca turobni kota! »Iz globin...«. Pogrebci so dvignili nato krsto, za katero s9 je uvrstil turo-w ben in dolg mrtvaški sprevod, ki s*e ‘je Pomikal vse tja do sveže izkopanega groba. Krog in krog svežega groba se je v nemi tugi in žalosti zgrnila vsa množica. Tik ob grobu, kamor je ob tužno votlem zvoku zdrsela rakev, se je razvrstilo pokojničino sorodstvo. V srce je rezal pogled na skrušenega soproga in onemelo hčerkico. Pristopile so prijateljice, tovarišice in sošolke dr. Fornazaričevih hčera ter zasule zevajoči grob s številnimi šppki najlepših svežih in dehtečih rož. Nebo je brez prestanita sipalo snežni bla goslov in pokrilo z njim vso množico, grob iti cvetje. Mimi Fornazaričeva, pokopali smo te v rožah in snegu! Predno so padle na Tvojo krsto prve zemeljske grude, so zadoneli kakor iz daljnih dalj, od tam preko, zvoki »Soče modre ...«, ki so jo odpeli naši Jadranaši v poslednji Pozdrav zlati, primorski mamici. Zagrnila se je zemlja, kjer počiva vzorna rodoljubna žena. Nad tem koščkom svete zemlje so se nagromadiii venci ter šopki rož, pokritih z belo, snežno kopreno. — Sni vaj sladko v svobodni jugoslovenski zejnlji, ki si jo tako vroče ljubila. Spomin Pate bo trajno živel v naših srcih! Himen! V tukajšnji stolnici se je poroči! v soboto magistralni uradnik ter znani pilot in fotoamater g. Franjo Pivka z gdč. Marico Gaube. Mladoporočencema iskrene čestitke! Posestva gredo iz rok v roke. Mestna hranilnica v Mariboru je prodala Nabav-Ijalni zadrugi državnih uslužbencev v Mariboru bivšo Glaserjevo posestvo v Trdinovi ulici za glavno carinarnico za 1,498.500 dinarjev. — Tkalslki mojster Ferdinand Sparavec je kupil od Marte Wuržingerjeve 860 m’ veliko parcelo v niagdalenskem predmestju za 30.000 Din. Smrt blag© žene. Na Pobrežju je preminila hišna pesestnica Julijana Žnider-ieva. Učakala je častitljivo starost 76 let. Bila je blaga, dobrosrčna žena. Spomin na plemenito pokojnico bo živel trajno med vsemi, ki sojo poznali. Žalujočim svojcem naše globoko sočutje! Praktični učiteljski izpit na državni učiteljski šoli v Mariboru, ki se je vršil od 25. novembra do 7. decembra 1937.. so napravili sledeči gg. učitelji-pripravni-ki (-ice): Apih Natalija iz Peke, Božiček Edo iz Griž, Bregar Ljudmila od Sv. Ožbolta na Dr., Budja Angela iz Slov. Bistrice, Ebenspanger Pavla iz Tišine, Fa-uinger Lizika iz Brezna, Fritz Ivana iz kreč, Gajšek Ema iz Keblja, Janežič Fr. m Nove cerkve, Kert Josip iz Pilštajna. Keuc Josip od Marije Snežne, Klun Angela iz Gaberja, Korošec Drago iz Dobja, Kramer Slava od Sv. Lovrenca na Dr. p.. I-enščak Dušan iz Zavrča, Lešnik Marjeta iz Lipovcev, Majcen Ana s. Klotilda iz Celja, Medved Alojzija z Gomilskega, Uirkm kino. Pater Vojteh, prekrasno veledeio z Bolf Wanka, Jirina Stepnič-kova. Film kot Župnik K*rchfeldski. Medved Anton iz Ruš, Mejak Aliče z Gomilskega, Petek Vera iz Žalca, Pipp Bogomira iz Žetal, Počivalšek Marija iz Žetal, Podjaveršek Antonija iz Nove cerkve, Primožič Marija od Sv. Marka niže Ptuja, Primožič Rudolf od Sv. Marka 11. Ptuja, Romih Vekoslava iz Topolščice, Seiko Vinka od Sv. Marka n. Ptuja, Ste-pihar Elza iz Fokovcev, Stres Gvidon iz Lokovice, Štuhec Pavla jz Ribnice na P., Štukelj Ivan od Sv. Duha na Stari gori, Susmati Angela iz 'Zgornje Ponikve, Šebart Franjo iz Mežice, štrubelj Karl od Sv. Andraža v Halozah, Švigelj Ladislava iz Mežice, Toplak Juro iz Braslovč, Trošt Klotilda iz Limbuša, Uranič Justina iz Plešivca, Veljak Anica iz Polja, Vrečko Miroslav iz Pečarjevcev, Vuk A. od Sv. Eme, Zajec Marija iz Nove cerkve, Zomer Frida s Pragerskega, Žličar Fran od Sv. Andraža v Slov. goricah. — Reprobiranih je bilo 12 kandidatov. — Praktični zabaviljski izpit je napravila dne 30. novembra t. 1. gdč. Lužnik Ana iz Štor. ii nam so ponos vsake gospodinje, bogato Izbiro prinaša TEKSTILANA BUDEFELDT Gosposka 14 Akad. starešine »Jadrana« In »Triglava« v Mariboru priredijo v torek 14. trn. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel« dru žabni sestanek z dnevnim redom: Dr. Rapotec: Totalitarna država v praksi. Vabljeni vsi napredni akad. starešine! Društvo »Nanos« je darovalo Akcijskemu odboru din 200 za revne rojake, mesto venca na grob gospe dr. Pomaza-ričeve. V počastitev spomina gospe dr. Fornazaričeve daruje družina Dcnricelj din 50 akcijskemu odboru. Božični izleti »Putuika« z modernimi kurjenimi avtokari: dvodnevni izleti od 25. do 26. decembra: Ribnica ha Pohorju (Senjorjev dom) Din 46,—. Kanzelhohe idealni smuški tereni. Din 180.— vključno vizum. Graz Dim 100.— vključno vizum. Zasigurajte si pravočasno mesta! Prijavite se pri »PUTNIKU« Maribor -Celje - Ptuj, kjer so na razpolago prospekti in potrebne informacije! Akademski pevski zbor, ki si je bil ob svoji ustanovitvi nadel nalogo, študirati Sinoči okoli pol 20. ure je bil izvršen na Aleksandrovi cesti 17 drzen vlom, ob kateri priliki je padla storilcu v roke zlatnina, razen tega hranilna knjižica v skupni vrednosti okoli 175.000 dinarjev. O vlomu smo doznali sledeče: Trgovski zastopnik tukajšnje tvrdke Berndorf, g. FranWtazek, ki stanuje na Aleksandrovi cesti št. 17, kjer ima trisobno stanovanje, je bil včeraj popoldne odsoten in se ie proti večeru vrnil domov. Na svoje veliko začudenje je našel v svojem stanovanju organe mariborske policije. Izvedel je, da je bil v njegovo stanovanje izvršen vlom. Hišnica Frančiška Tibautova je zvečer nameravala zakuriti v Watzekovem stanovanju in je v io svrho prinesla iz drvarnice na dvorišču drva. Ko je pa nameravala stanovanje odpreti, je ugotovila, da je stanovanje odprto. Ko je stopila v stanovanje, je nenadoma švignila mimo nje neka moška postava, ki je zdrvela po stopnicah. Tibautova je vsa prestrašena pričela klicati na pomoč. Na njeno vpitje je priletel njen mož. Oba sta pregledala stanovanje in sta našla vse v neredu. Takoj je bilo jasno, da je bi! v stanovanju vlomi- lec in sta o zadevi takoj obvestila policijo. Na kraj vloma se je podala policijska komisija, v kateri sta bila šef kriminalnega oddelka g. C a j n k o in policijski daktiloskop g. G rob in. Medtem je prišel domov tudi g. Watze>k, ki je pri pregledu svojega stanovanja ugotovil, da mu je vlomilec odnesel železno kaseto, v kateri je bilo okoli 100 zlatnikov raznih držav, ki tehtajo skupno okoli 1 kg, in vrednosti okoli 60.000 dinarjev.* Razen tega so mu zmanjkali razni zlati prstani, zlate verižice in drugi predmeti, ki jih je imel shranjene v pisalni mizi. Vlomilec je odnesel hranilno knjižico tukajšnje podružnice Prve hrvatske štedionice z vlogo 105.000 dinarjev. Pri pregledu lnše so našli varnostni organi na stopnicah črno platneno prevleko za pisalni stroj, ki je last Watzeka in ki jo je vlomilec najbrže pri begu izgubil. Vsa znamenja kažejo, da so bile vlomilcu razmere v hiši in pri VVatzeku dobro znane, ker je bil izvršen vlom prav v času, ko ni bilo nikogar doma. Policija vrši sedaj mrzlične poizvedbe, da ta drzen vlom čim preje pojasni. in podajati našo pesem na način, kakor ga zahteva kulturni nivo univerze, ta zbor se ozira danes nazaj na prvo desetletje svojega dela. Zborov dirigent France Marolt, vedno strog borec za visoko kvaliteto in pomembnost podganja, je v tem času z zborom opravil dragoceno delo. Uvedel je pri nas novost stilnih koncertov ter v tej resni formi podal dva tehtna sporeda slovenske narodne pesmi, slovensko duhovno pesem, ter v zaključenem sporedu Forsterjev stvariteljski obraz. Razen tega se je ta muzikalno izredno prožen zbor lahko lotil tudi najtežjih skladb iz sodobne slovenske produkcije. Kot nekako bilanco vsega tega dela nam bo zbor na svojem kon certu dne 18. t. m. v Unionu podal nekatere markantne točke iz vseh navedenih sporedov. Slišali bomo vrsto pomembnih del od slovenskega protestan- Našim naročnikom! ponovno opozarjamo cenjene naročnike »Večernika«, posebno pa zamudnike, da še v tem mesecu poravnajo naročnino. S tem prihranijo upravi zamudno dejo z opomin! in olajšajo redno dostavo Usta. Vse one, ki se ne bodo ozlralj na to, najvljudneje opozarjamo, da bom°, ako ne bodo imeli izravnane naročnine do konca tega meseca, nadaljnje pošiljanje »Večernika« ukinili. UPRAVA »VEČERNIKA«. v čednih modnih barvah prinaša TEKSTILANA BUDEFELDT Gosposka 14 tovskega očenaša pa do razkrojenovpra-šujočega Kogojevega rekvijema. V drugem delu pa nekaj najznačilnejših primerov in priredb narodne pesmi. Torej izredno pester in zanimiv spored in vsebinsko bogat pogled za deset let dela. Iz proiesorske službe. Napredovali so Trije zastrupljenci v „Sibiriji“ Jožef Krajnc mrtev — Dve ženski v zadnjem hipu reSeni V naši znani mariborski »Sibiriji« oziroma »Abesiniji«, kakor pravijo v ljudski Kranjc v skupnem gospodinjstvu, na tleli pa je ležala istotako v nezavesti kar v v 4. skupino 1. stopnje profesorji dr. Ivan Dornik na klasični gimnaziji v Mariboru Janko Orožen na realni gimn. v Celju, dr. Karel Zarnik na realni v Celju, 4. pol. skupino 2. stopnje dr. Fran Resman na realni v Novi Gradiški, Alojzij Žitnik na klasični, Maks Pregelj na I. realni, dr. F. Sušnik na klasični in Rudolf Grobming na učit. v Ljubljani, Ervina Ropaš na uč. v Mariboru, Viktor Švajger na učit., David Zupan na II. realni v Ljubljani, Ivan Kos na klasični v Mariboru. V 5. položajno skupino Jožko Trobej na učiteljišču v Mariboru, Katinka Rihar na' učit. v Ljubljani. Peter Kovačič in Fran Cetina na realni v Celju, dr. Marija Perncr in Janko Presker na realni v Celju. Ifj) Polptue sprtjm« PtujUttiu Narodni dom - Ut. rit. nrarUttntja dieta govorici Dobravi, delavski naselbini ob;sami srajci Sturm Albina iz Kočevja, „ . . . . .. ^ v . • I J _ »1^v. ___ Ptujski cesti proti Sv. Miklavžu, se je pripetil v soboto tragičen dogodek, ki je zahteval človeško življenje in ki bi skoro zahteval še dve človeški življenji. O tem dogodku smo doznali sledeče pcydrobno-sti: Kmalu po pol deveti uri zvečer se je oglasi! v soboto pri tezenskih orožnikih upokojenec mestne občine gosp. Lampreht Alojz ter naznanil, da prihajajo iz njegove sobe, ki jo je bil oddal v najem dninarju Francu Jožefu, obupni ženski gla sovi. Pripovedoval je, da je že sam skušal vstopiti v sobo, pa da je bila zaklerije-na. Ker je mislil, da se morda pretepajo, je naprosil orožnike, da pogledajo, kaj se prav za prav godi v tem stanovanju. — Orožniška patrola se je takoj podala na lice mesta v Spodnjo Dobravo, kjer si je Lampret postavil lično hišico. Orožniki so slišali že pri vratih neko zasoplo hrope- Sredi sobe je stala posoda s tlečim ogljem, ki je razširjala po vsem prostoru dušeč plin. Vsi trije so se bili šele pred tremi dnevi vselili pri Lampretu in so si, kakor je razvidno, kupili nekaj oglja v namenu, da si s tem segrejejo borno sobico, ki jo je bila Sturmova opremila s svojim skromnim pohištvom. Kmalu potem, ko so se vlegli vsi trije k počitku, je pričel strupeni plin svoje uničujoče delo. če bi bila orožniška patrola zakasnila samo še za nekaj minut, bi bili podlegli zastrupljenju tudi obe ženski. Orožniški komandir g. B a j e c je nemudoma odredil prevoz obeh žensk, ki sta se zvijali v omedlevici, v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer so ju spravili k zavesti. O tragični Kranjčevi smrti po so obvestili pristojno hočko občino, da uredi vse potrebno. Dogodek je zbudil po vsem Teznem in nje, ki je od trenutka do trenutka vse,bližnji okolici splošno sočutje ljudi, ki bolj pojenjavalo. Potrkali so na vrata, a hodijo trumoma gledat mesto nesreče ter odgovora ni bilo. Odstranili so z letvijo pomilovat nesrečne žrtve, kar bi bilo lah-ključavnico ter vstopili v sobo, kjer se j ko postalo usodepolno tudi za lastnika jim je nudil strahoten prizor. j hiše gosp. Lampreta, če bi njegovi sta- V postelji je ležal že mrtev 36letni dni- novalci ne bili vsaj toliko previdni, da so nar K r a n j c Jožef, doma iz Pristave j pod oglje položili pločevinast podstavek in pristojen v Slatino. Na drugi postelji, in na ta način očuvali stanovanje ter hišo je ležala v nezavesti 26letna H o r v a tj pred sicer neizbežnim ognjem. Marija iz Rogoznice, katero je živel Ljudska univerza v Mariboru. Drevi v ponedeljek Gogoljev spominski večer. Predava univ. prof. dr. E. Spektor-ski iz Ljubljane. Iz Gogljevih del čita gdč. Kraljeva, članica mariborske drame. Jutri v torek 14. t. m. predava o ravmatiz-nm g. drč Leo Trauner, šef zdravnik Krapinskih toplic. Iz meščansko šolske službe. Napredovali so: v meščanskih šolah: v 5 položajno skupino Viktor Rode, upravitelj II. moške mešč. v Mariboru, Emilija Jug, učiteljica na I. ženski v Mariboru, Albin Zavrl, upravitelj v Senovem, Neža Zadnik, učiteljica v Celju, Josip Vutkovič, upravitelj v Krškem, Mirko Kovač, učitelj v Celju, Anka Ažman, učiteljica na I moški v Mariboru, Ana Kotnik, učiteljica v Slovenjgradcu, Bogomir Srebre učiteij v Brežicah, Marija Gorišek, učiteljica v Slov. Bistrici. Poslednja pot Plavčeve mame. V soboto popoldne so na pobreškem pokopališču pokopali vzorno in blago gospo Marijo Plavčevo, mamico našega znanega sokolskega delavca. K pogrebnim slovesnostim so se zgrnili številni sokoli, znanci in prijatelji. Pred mestno mrtvašnico in na grobu so odpeli pevci Jadranaši dvoje žalostink in sicer »Človek glej« ter »Vigred se povrne«. Blagi ženi, ki je v svojih otrocih vzgojila zavedne narodnjake in navdušene Sokole, časteh in svetal spomin! Potrebe proEjetične borbe. Protitu-berkuloziiia zveza v Ljubljani, ki vodi protituberkulozni pokret v dravski banovini, se je obrnila na vse denarne za- vode in zavarovalnice v dravski banovini s prošnjo, da se natočijo na njeno K glasilo »Delo proti tuberkulozi«, odnosno, da ji naklonijo primerno denarno podporo, s katero bi lahko vodila še uspešnejše svoj boj proti jetiki.'Številni denarni zavodi so se Zvezini prošnji odzvali ter so poleg naročnine nakazali tudi priznane zneske kot podporo. Žalibog so denarna sredstva Zveze zelo skromna. Zato mora reflektirati na podporo javnosti, predvsem dobro situiranih posameznikov ter denarnih zavodov in drugih podobnih inštitucij. Naše delo je namenjeno najrevnejšim in na težki bolezni trpečim sinovom domovine, zato upamo, da ne trkamo zaman na blaga slovenska srca. Zveza bo v svojem glasilu »Delo proti tuberkulozi« letno enkrat objavila sezname svojih dobrotnikov. Upamo, da bodo v tem seznamu po leg zasebnikov tudi naši domači denarni zavodi in življenjske zavarovalnice, ki poslujejo v dravski banovini. Cenen obisk iraza omogoča Putnikov izlet z luksuznim kurjenim avtokarom v sredo dne 15. decembra. Vožnja in vizum samo Din 100.—. Zasigurajtc si mesta! Takojšnje prijave pri Putniku Maribor-Oslje - Ptuj. Nočno lekarniško službo imata ta teden Albaneževa in Konigova lekarna. Vreme. Zemunska vremenska napoved pravi: Pretežno oblačno. Deževalo bo v vzhodni polovici države, snežilo pa v bosanskih gorah. Košava bo oslabela. — Temperatura bo nekoliko padla. Prometna nezgoda na Glavnem trgu. Ko je Katarina Logarjeva, stanujoča na Koroški cesti 43, hotela prekoračiti cesto med avtobusno postajo in Veliko kavarno, je vanjo zavozil neki kolesar, ki jo je podrl na tla. Pri padcu je Logarjeva tretščila z glavo ob pločnik in je pri tem zadobila občutne poškodbe na glavi. Na račun svojega bivšega gospodarja... je 20 letni hlapec Franc J. iz Limbuša pri raznih trgovcih v Mariboru nakupil razne predmete, ki jih je zatem za nizko ceno prodal. Hlapec je bil svoječasno uslužben pri trgovcu Adolfu Turnšku v Limbušu. Trgovec, ki je oškodovan za okoli 600 dinarjev, je zadeva prijavil tukajšnji policiji, ki sedaj poziveduje za nepoštenim hlapcem, ki je izginil ko kafra Čigava je zlata »ra? Vpokojeni poštni uradnik Albin Šonc je našel na cestišču pred Veliko kavarno zlato žensko zapestno uro. Lastnik ure naj se zglasi pri predstojništvu mestne policije v Mari-boruv Četo šotske kn#ge nis© varne... Ob vse svoje učne knjige je prišel dijak Ivan Hlade iz Jurjevskega vrha, ki mu jih je doslej še neznani tat ukradel iz avtobusa. 2609 vagonov naSe koruze m 213 vagonov pšenice je uvozila Avstrija v okt. 1937. Ste v nosana otvoritev proge Varaždin— Koprivnica, ki bi morala biti 12. t. m., je odgodena na 16. t. m. 15 kOnkorzov in 15 prisilnih poravnav je bilo v naši državi v sjnishi uradnega poročila v mesecu novembru 1937. Badftje UtofOMtM vesti Angliia in USA v valu silovitega ogoreenia JAPONSKA LETALA BOMBARDIRAJO OTOPLJEN. — 19 MORNARJEV UBITIH! NANKING, 13. decembra. Japonske letalske sile so včeraj napadle z bombami več angleških in ameriških brodov, mornariških edinic ob Jangcekiangu. V bližini Vahuja so pričele japonske baterije stre ljati na angleški visokomorski torpedo »Lady Byrd« in so 4 granate zadele ladjo. V teku popoldneva so Japonci bombardirali pred Nankingom nahajajoče se angleške ter ameriške vojne ladje, pri čemer sta bila zadeta kanonska broda »Sa- ANGLEŠKE IN AMERIŠKE VOJNE LA-DJE. — AMERIŠKI TORPEDNI BROD P — TRIJE PARNIKI POTOPLJENI. — ENERGIČEN PROTEST V TOKIU. rat« in »Tricet«. Ameriške vojne ladje so | krogih so zbudili ti dogodki velikansko odgovorile s strojnicami, nakar so se japonski letalci umaknili. Istočasno so Japonci obstreljevali tudi ameriški torpedni brod »Paney«, ki je nekaj minut za tem izginil v valovju Jangcekianga. 19 mož je bilo ubitih, 44 mož si je rešilo življenje, za 18 pa še ni nobenega sledu. Razen tega so Japonci potopili ob Jangcekiangu 3 parnike, ki pripadajo Standard Oil Co. in ki so zgoreli. V angleških in ameriških krogih so zbudili ti dogodki ogorčenje. Britanski in amerški poslani!! sta vložila v Tokiju najostrejši protest. Poveljniki angleških in ameriških mornariških edinic na Daljnem vzhodu so dobih povelje, da na vsak napad takoj reagiraj0 s streljanjem. Obenem so bila nujno din* girana v kitajske vode ojačenja obeh mornaric. Po Izstopu Italije iz DN RIM, 13. decembra. Italijanski listi posvečajo svoje uvodnike sklepu Italije, da zapusti Društvo narodov. V njih ostro kritizirajo sistem Društva narodov. Listi pravijo, da je Društvo narodov doslej služilo gotovim interesom, v glavnem an gleškirn. V zvezi z Mussolinijevimi besedami pravijo, da je Italija zapustila Društvo narodov po dolgem in potrpežljivem čakanju, ali bo Društvo narodov vendarle izpolnilo svojo nalogo. Ker se to ni zgodilo, je Italija sedaj iz Društva narodov izstopila. To pa ne pomeni, da se bo odrekla politiki sodelovanja in mi-‘ru. Z drugimi besedami, miroljubna politika Italije bo odslej nastopila v novih oblikah. Usodni viharji na Jadranu SPLIT, 13. decembra. Viharji, ki divjajo nad Jadranskim morjem, še niso ponehali. Parniški promet je zelo otež-kočen, ker se morajo vse ladje boriti z viharji. Usoda velike motorne jadrnice »Rafaelo«, ki jo pogrešajo že več dni, je še vedno neznana, vendar je splošno inne nje. da se je jadrnica in z njo tudi vseh 12 oseb, ki so bile na njej, potopila. V petek zvečer je v pristanišče v Komižu na otoku Visu prispel manjši italijanski parnik, ki bi imel s svojim tovorom odpluti v Italijo. Na odprtem morju med otokom Visom i;. Palagružo pa ga je pre senetil silen vihar, vendar je poveljnik o pravem času dal parnik obrniti ter se je v zadnjem hipu zatekle v komiško pristanišče. Mornarji z omenjenega italijanskega parnika so prijavili pristaniškim oblastem v Komiži, da so prejšnji dan, ko so se sami borili z viharjem, opazili v bližini Palagruže neki grški parnik, ki ja plul proti Italiji. Parnik se je z veliko težavo boril z viharjem, kateremu je slednjič podlegel. Mornarji italijanskega parnika so videli, kako se je grški parnik po topil, niso pa mogli ugotoviti njegovega imena. Ker so bili sami dovolj zaposleni z reševanjem svojega parnika, niso mogli potapljajoči se grški ladji priskočiti na pomoč. Uslužen. Janezek si je pokvaril želodec .., »Pokaži no g. zdravniku jezik!« »Ali naj mu tudi osla pokažem?« Turčija dežela stoletnikov Pri zadnjem ljudskem štetju v Turčiji so ugotovili, da živi v državi 6.241 oseb, ki so nad 100 let stare, med katerimi je 3.885 žen. Po tozadevni uradni razjasnitvi, odkod toliko stoletnikov in še več stoletnic, naj bi bila temu vzrok okol-nost, da so turške žene prejšnjih generacij preživljale svoje življenjsko razdobje povečini v haremih, kjer so uživa- Razno RAVNANJE Z LUMINEKSOM barvanje las, trajne kodre, manikura. Zmerne cene. Salon Tautz, Maribor. 7009 Posest SONČNA STAVBIŠCA v bližini mesta, proda Brand-hof, Studenci. 7205 Posolilo Sobo odda SOBO s posebnim vhodom in vso oskrbo oddam. Vrbanova 28. pritličje, desno 7266 Službo dobi IŠČEM POSOJILO 'Din 20.000 proti najvišjim obrestim in vknjižbi na hišo na fprvo mesto ali hišo prodam. Naslov v upravi lista. 7267 Stanovame STANOVANJA soba in kuhinja Din 300, 350, 400, dve sobi in kuhinja Din 450. 500. v novi vili Din 650 oddam. Smetanova 54, gostil na »Dravograd«. 7137 SLUŽKINJO od 15—16 let, ki ima rada otroka sprejmem Vprašati popoldne od pol 5. ure dalje Meljski hrib 76, Hernah. 7268 OSRAM ŽARNICE SO NAJ-Cl BOL3E ^/o!Ta^ MARIBOR,TRG SV0B0DF6,' Kupujte svoje po> trebičlne pri nailh inserentih l Bančna poslovalnica BEZJAK, Mor Gosposka ulica 25 Telefon 20-97 Nakup in prodaja valut in drž. papirjev. Pooblaščena glavna kolektura državne razredne loterije Eskompt menic - Inkaso - Lombardni posli - Kontokorent Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem lužno vest, da nas je naša nepozabljena soproga, zlata mamica, stara mama in prababica, .sestra in teta, gospa Julijana Žnider. roj. Hojnik hišna posestnica na Pobrežju dne 12. decembra 1937 v 70. letu starosti za vedno zapustila. Na zadnji poli spremimo ljubo pokojnico v torek, dne 11. decembra 1937 ob pol 16. uri iz hiše žalosti Pobrežje, Aleksandrova cesta 17, v družinsko grobnico. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 15. decembra 1937 ob 7. uri zjutraj v magdalenski cerkvi. Pobrežje, Maribor, Poljčane, Dunaj, dne 13. dec. 1937. Anion žnider, soprog; Franc, Mimi, Itoza, Gizela, Cilka, Frida, Grela, otroci; Mimi Žnider, snaha; ing. Hugo Reilhofer, Jožef \euwirlli, Konrad Miklaiiiina. Adolf Urban in Bruno Muhič, zetje; vnuki iii vnukinje fer ostalo sorodstvo. le za zdravje in telesno konstitucijo P°' trebno nego. Pred vesePm dogodkom v > nizozemski kraljevski rodbini Nizozemska prestolonaslednica Julijana bo ostala še nadalje v haski bolnišnici, ker je neposredno pred porodom. Niefl soprog princ Berahard mora ostati radi posledic znane avtomobilske nesreče v bolniški oskrbi še najmanj šest tednov. Skrivnosti 90 Ko je Ever-ard govoril, sc je gospod Lauson umikal proti vratom. Ko pa je videl, da je vzkipela Rvergrdu jeza, mu ■e bilo jasno, kaka nevarnost imi preti. Zgrabil je za kijuko, da utde. Na to kretnjo se je Everard porogljivo zasmejal. Stopil je k Lousomi in ga zgrabi za roko. »AK boš odHOvoaj^« m je '*pn*šel odločno in grozeče. (Ponavljam vana, de ne vw*n ničesar,« ,ie odgovoril gospod Lauson v svojem kasnem s*ratm. .Ha casino b®*wk>. r* mi znano, kaj so storili z Blanko.« »Torej si stotenil, da bož metoaM*« »Ali me hočeš ubjtfr1« Everard je dvignil roko. »Da ubijem te s to roko,« je de*d Eve-ra*d s stratoo Madnokcvnosto. »Obi- jem! Povem ti naravnost: še ta zločin ta, zadnji. Potem sem obračunal s svetom.« »Prizanesite!«' »Kako ste pa meni prizanesli*? Med nama je stvar končana, h te sobe ne prideš več!« Lausonu je prišla nova misel in z njo novo upanje. Nagnil se je k Everardu in mu dejal; »£uj me, Evrard! Nespameten si. ako me ubiješ, svetoval bi ti nekaj boljšega. Dovolj denarja imam, kakor veš, bogat sem, in ako hočeš, a>ko me izpustiš, dobiš, kolikor zahtevaš, in Bkmka bo za vso bodočnost preskrbljena.« Everard ni odgovoril. Z mogočno kretnjo, ki še niikoli ni zgrešila namena, je pri siiil Lausona, da je padel na kolena in /ga nekaj časa opazoval s čustvom pijane radosti. Nič več se ni mogel premagati; nož, ki ga je imel v roki, se mu ,ie bliskal pred očmi, kar ga je še bolj razburjalo. »Nočeš govoriti? Nočeš govoriti?« je ponavljal sikaje skozi zobe. »Ker ne daš Blanke iz rok in ker se smeješ mojemu obupu in mojim prošnjam, boš poginil, ničvrednik! Tvoja smrt bodi pravična kazen za tvoj greh!« Everard ga je vrgel na tla in mu porinil nož v prsa. Gospod Lauson je zaječal, nekajkrat vztrepetal v. smrtnem boju, še zadnjič vzdihnil in negiben obležal. VII. Vrnitev. Dokler je bil Everard v strašni-mrzlici, ki se ga je polastila in ki ga je pripravila do zločina, se je komaj zavedal dejanja, ki ga je izvršil. Ko pa je videl gospoda Lausona iztegnjenega pred svojim; nogami, se je stresel po vsem telesu in z grozo odvrgel okrvavljeni nož, kj ga je še držal v roki. Morilec! Postal je morilec... On, oče lepe Bkmk-e, on, k-i je že bil obsojen na smrt! Segel je z. obema rokama v lase in si z razburjenimi rokami stisnil glavo. Ti zločinski prsti so šli preko čela in so pU' ščali za seboj jasno sled krvi... Nesrečnež se je s krvjo svoje žrtve ožigosal za morilca! Nemo in nepremičeno je tako ostal sko ro četrt ure. Zdelo se je, kakor da je izgubil zavest, da ničesar ne vidi, ničesar ne sliši. Balkam je v tem izginil in Everard ni tega niti opazil. V sosednji sobi so zelo glasno govorili, a on se za ton* zmenil. Končno se je, kakor bi ga kdo nenadoma poklical iz spanja, stresel in naglo odšel. Ko je šel skozi drugo sobo proti izhodu, ga je ustavila gospodinja zloglasne hiše. »Kam greš?« n>u je rekk) tiho. »Ali ne vidiš?« je odgovoril Everard. »Skušal bom uiti!« »V tej obleki? Poglej se vendar — Pre deti storiš dva koraka, te zapro.« Everard je pogledal svojo obleko; bila je vsa krvava. (Dalje.) kammmU iiMmi v UvMjaai. Odgovorni urednik MAK90 KOREN. Za inseratni del odgovarja SLA\^KO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.