Poštnina' pavšallrana Strokovni Hit n povzdljo gostilničarskega obrti. Glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani". List Izhaja 20. vsakega meseca. Za Sane v »Zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din S—; posamezne Številke 2 Din. Cena Inseratom: »/« strani D 5-— vključno davek. Uredništvo In upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. ■ ■ ■■■■■■ i Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od”8.—18. ure. ■ ■■ Rokopisi se ne vračajo. Rokopise ln objave je poSiljatl do 10. vsakega me-====== seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ..................................—■■■ Štev. 7. V Ljubljani, 20. julija 1927. Leto XIV. Zvezine objave. zapisnik Plenarne zvezine odborove seje, Ud se Je vršila dne 6. julija 1927 ob 2. popoldne v prostorih g. načelnika Kavčiča. Zastopanih je od 31 včlanjenih zadrug 23 po svojih načelnikih in namestnikih kot od- botrinildh Zveze, skujpaj 47 £lanox odbora. Načelstvo zadruge v Mokronogu se je upravičilo in zbor brzojavno pozdravilo. Predsednik g. Kavčič otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter konstatira z zadovoljstvom sklepčnost, ker ga veseli tako polnoštevilna udeležba, kafl dokazuje stanovsko zavednost s pogledom na važnost korporacije in važnost razpravnih točk, ki so na dnevnem redit Pozdravlja in predstavi zastopnika Obrtniške zbornice g. 'dr. Janko Pretnarja, ter tudi kasneje dospelega načelnika mestnega fizikata g. d!r. Rusa In da preČi-tati' zapisnik zadnje odborove seje, ki se po poročilu, da so se na tem storjeni sklepi in naročila v polni meri izvršila brez ugovora vzame na znanje. K prvi točki dnevnega reda, t j. razgovor in določbe smernic? predlogom, katere bo staviti delegatom ob priliki: sestave novih skupin za točilno takso za triletno dobo, t. j. za leto i928, 1929 in 1930, se je razvila skoro nad! 1 uro trajajoča debata, v kateri se je vsestransko raz-motrivalo krivično dejstvo, da moramo Slovenci prenašati v tem pogledu dvojno davščino, t. j. trošarino in takse, česar v srbskem delu naše države sploh ni, ter se je soglasno sklenilo, naj delujejo organizacije skupno z vsemi zakonito dopustnimi sredstvi, da se ta, krivičnost od- pravi ter uvede tudi v tem pogledu enakost te davščine po vsej državi, kar nam je tudi po členu 116 ustave zajamčeno, naj se tedaj na merodajnih mestih vnovič zahteva odpraviti eno ali drugo. Zbornični zastopnik gosp. dr. Pretnar ugotavlja, da deluje Zbornica v tem pogledu solidarno z gostilničarskimi organizacijami, katero sodelovanje je merilo is to tako'na to, da se morajo te vrste davščine izjednačiti. Debate so se udeležili gg. podnač. Šušteršič, podpredsednik Cerar, nač. Bučar, župan Hafner in dr. Pretnar, nadalje odborniki gg. Dachs, nač. Grčar iz Zagorja, nač. Rueh iz Tržiča in nač. Volčanšek iz Brežic. Glavni smoter te točke pa je bil sestaviti predloge, k! se bodo ob priliki ocenjevalnih komisij za določitev taksnih skupin predlagali ta je bilo tozadevno na predlog gospoda načelnika Josipa Zorca iz Novega mesta soglasno . sklenjeno, zahtevati in' vztrajati na teh smernicah sledeče: To-čilci, ki potočijo letno vseh vrst pijač do 50 hektolitrov se postavijo v četrto skufjino. Oni, ki iztočijo do 80 hi na leto, naj se postavijo v tretjo skupino, od 80 do 160 hi v 2. skupino in točilci čez 160 hi iztočenih pijač na leto v 1. skupino, brez ozira na kraj, mesto ali drUge lokalne prilike. Temeljna enota bodi vino, žgane pijače, naj se cenijo brez ozira na kvaliteto ali ceno 1' liter za 'A litre, likerji 1 liter za 2 litra, pivo pa 3 litre za 1 liter vina. Cene tem predmetom nikakor ni vpoštevati, ker določuje izprememba in dopolnitev pravilnika o pravici za točenje pijač spremembo točk 10, 11 in 12 čl. 18, da ni uvrstiti točilcev po krajih, legi ali drugih okolnostih, ampak jih je uvrstiti po obratu, t. j. po množini iztočenih pijač, y skupine, katerim po iztočenih množinah dejansko pripadajo. K točki 2 dnevnega reda se razloži, da se je v finančnem zakonu za leto 1927 in 1928 sprejela določba, da se takse po 20 para na gost. račune ne pobira več po; računskih listkih, marveč naj jih plačujejo odslej gostilničarji pavšalno iz svojega žepa, ker sp 'določila, ki so preje to plačevanje nalagala gostom, ukinjena. Zborovalci so soglasno izrekli, da je to zopet nov atentat na žepe gostilničarjev y, krajih, kjer se mora ta taksa plačevati in z ozirom na dejstvo, da se mora plačevati obrtni davek, davek na dohodnino od obrti, taksa za točilno dovoljenje, davek na promet, davek Od postrežnega uslužben-stva itd. — prava nemoralnost, da mora gostilničar poleg vsega drugega, da sme gostom postreči z jedjo in pijačo, še plačevati 20 para za vsakega, 'ki si pride iskat jedi in pijače v gostilniški lokal, in se sklene soglasno podajati protestne pritožbe proti takemu neupravičenemu obremenjevanju gostilničarštva tako dolgo, da se ta nemoralna davščina odpravi. K 3- točki dnevnega reda, t. j. odprava trgovskih točilnic, poroča zvezin tajnik, da so oblastva na neprestano pritoževanje organizac|j vendarle uvidela, kako napačno se je razlagalo tozadevna določila taks. zakona in pravilnika K temu zakonu, da so kar na splošno po vseh špecerijskih in mešanih trgovinah in branjerijah otvar-jale točilnice vseh vrst pijač. Državni svet kakor tudi upravno sodišče sta v dvakratnih razsodbah pripozna-la, da trgovstvo z mešanim blagom ne more biti identično s točilno obrtjo in da so vse enake podelitve nezakonito dovoljene,, Vsled tega so morala pokrajinska oblastva iti na' razveljavljanje In odvzetje dotičnih pravic. Trgovstvo Je seveda zagnalo vik in 'krik in vložilo pritožbe, oblastva so tem pritožbam dovolila odložilni rok, y 'katerem času naj se te točilnice izlikvidirajo. Zbornični zastopnik g. dr. Pretnar je omenil, da je Zbornica načeloma zastopala vedno stališče, da je treba ureditev gost. stanu izvesti z novimi zakonitimi določili. Načrt takega zakona je Zbornica predložila, trgovskih točilnic ne odobrava in je proti prekoračenjem in neredu, ki je nastal po taks. zakoniku in pravilniku. Je za to, da se priznava le one pravice, ki so si jih trgovci pravilno po obrtnem zakonu pridobili, zato mora zastopati stališče, da pravilno pridobljenih starih pravic ne gre odvzemati. Zborovalci sklenejo, naj organizacije ne odnehajo, dokler se ta založenost ne odpravi in spravi v pravi zakoniti tir s strikt. določbami, da trgovstvo ni točilna obrt in se ne sme istemu dovoljevati šušmarenje s prodajanjem pijač na škodo rednega gostilničarstva. K točki 4 dnevnega reda se poudarja, da je zakonito določilo, da bi ob Časih «o-litev, vojaških naborov itd. se ne smelo kar 3 dneve zaporedoma točiti nobenih okrepčevalnih pijač, velika nesmisel, ki nima prav nobenega drugega pomena, kakor da je gostilničar, ki naj kar po 3 dni drži svoj gostilničarski lokal zaprt, neizmerno oškodovan. Zahteva se, naj Zveza vlaga proti tej odredbi na pristojna mesta pritožbe in predlaga, da se ta določba toliko preuredi, da bodi točenje alkoholnih pijač prepovedano ali omejeno le na dan volitev, dan pred in dan po volitvah pa naj nimata s to prepovedjo ničesar opraviti. Ob naborih n. pr. naj velja prepoved le prizadetim, nikakor pa ne za tiste, ki nimajo z nabori nikakega opravka. Nato poroča tajnik, da se snujejo v vseh dobro izvedenih organizacijah, bodisi rokodelskih, trgovskih, učiteljskih, delavskih. in uradniških .podporne blagajne z nazivom »Samopomoč« za slučaje smrti. V Avstriji so te podporne blagajne že izvedene, ki jih vodijo istotako Zveze gostilničarskih zadrug. Ta uvedba se je izkazala povsodi z velikansko koristjo prizadetim. Samopomoč obstoja namreč v . tem, da si Člani za slučaj smrti tovariša sami medsebojno pomagajo z vplačili malenkostnih zneskov, kar pa Izda pri Velikem številu članstva vdovam, osirotelim potomcem, ali sploh preživečim izdatno pomoč kot donos za pogbebščino oziroma pogrebne strOške in še zadostni prebitek, ki Je V takih Slučajih velika opora za nemoteno nadaljno obratovanje po preostalih 'pokojnika ali pokojnice. Sklene se soglasno, naj Zveza 'do prihodnjega občnega zbora izdela in pripravi vse potrebno,'da zamore po tozadevnem Sklepu občnega zbora takoj nastopiti z delovanjem in uvedbo te koristne inštitucije. K raznoterostim razpravlja g. Šušteršič zadevo o trošarini, kako in zakaj je obvisela K naših krajih, katera Je tušU po- vod in vzrok neznosno pretiranih' občinskih doklad, katere veliki župani brez redukcije potrjujejo, kar gre že tako; daleč, da mora gostilničar kmalu že za davščine, takse in doklade skoro toliko odšteti, kakor za vino samo. Dasi mu je znano, da je Zveza proti temu že vlagala proteste, izraža željo, naj se podvzamejo vnovič koraki, da se ustanovi norma ,po kateri ne bo dovoljeno avtonomnim oblastvom nalagati te vrste davščin v višjem znesku, kakor jo pobira država. Predlogu se soglasno pritrdi. Zbornični zastopnik g. dr. Pretnar je v daljšem in lepem ekspozeju navajal delovanje in interese zbornice, ki jih ista goji za gostilničarstvo, ki je vse dobre in upravičene akcije zveze in zadrug dobro podpirala, navaja razne točke in okolnosti, v katerih naj Zveze delujejo i nadalje v sedanjem pravcu in da bo tudi danes storjene sklepe po vsej upravičenosti podpirala. G. župan in delegat Hafner iz Škofje Loke se zahvali g. dr .Pretnarju in Zbornici za njeno hvalevredno delovanje v prospeh gostilničarstva. Gosp. nač. Zurc izraža željo, naj bi se vendar kaj ukrenilo, da bi oblastva Dalmatincem in tujcem ne podeljevala v naših krajih pravic točenja na tako občutno škodo domačinov. Načelnik g. Bučar iz Kostanjevice priporoča, naj bi se strokovna lista v Celju in v Ljubljani fuzionirala tako, da bi se izdajal za celo Slovenijo le en list gostilničarske stroke, ker bi se morda s tem doseglo OkSpomoCi finančnih težkoč, s katerimi se sedaj obe te dve glasili borita. Na pojasnjenje, da bi se moralo nato prispevke k Zvezi zvišati najmanj za 40 Din za vsakega člana na leto, ker bi morala iti polovica tega zneska za vzdrževanje zvezinih pisaren, naročnina lista pa posebej plačati. Tako pa se po sedanjem varčnem sistemu vzdržuje pri Zvezi v Ljubljani iz 20 Din prispevka ves aparat z izdavanjem lista vred. Radi tega se o predlogu ni obravnavalo, temveč zaprosilo gospode načelnike, naj čim prej preskrbijo poravnavo obračunov, ki jim' bodo prihodnje dni pripo-slani, da rešijo Zvezo dolgov, ki jo tlačijo in' so .narasti! posebno na tiskamiških stroških. Podale so se še razne interpelacije, vprašanja in razgovori lokalnih zadev po nač", g. Verderberju, Bregarju, podnačel-niku Beljahu in drugih, h katerim , so se podala potrebna pojasnila, nakar zaključi g. predsednik ob 17.15 sejo z zahvalo za tako Številno udeležbo in stvarno razmo-frivanje in posvetovanje s prošnja, naj zadruge marljivo podpirajo Zvezo z raznimi poročili o vseh dogodkih posameznih zadrug, ki se pojavljajo na kvar in škodo gostilničarske obrti v skupnem ali posamezniku, da zamoremo tem intenzivneje nastopati v obrambi za koristi gostilničarskega stanu. Čast zaslužnemu možu! Dne 6. julija t. 1. se je vršil ob 5. uri popoldan sestanek članov gostilničarske zadruge ljubljanske, pomnožen s člani odbora Zveze gostilničarskih zadrug za ljubljansko oblast na vrtu gostilničarskih prostorov g. Fran Kavčiča na Privozu v Ljubljani v svrho proslave 15-letnice na-čelovarija gostilničarski zadrugi ljubljanski g. Fran Kavčiča. Že kmalu po 4. uri so se začeli zbirati tovariši in prijatelji naših organizacij. Po končanem zborovanju odbora Zveze, ki pa je trajalo čez peto uro popoldne, vstane podpredsednik Zveze in načelnik gostilničarske zadruge v Kamniku g. Anton Cerar, ter v iskrenem nagovoru naznani navzočim, da praznujemo danes tudi 15-letnico enega najzaslužnejših mož v obrambi interesov gostilničarske obrti, t. j. načelnika ljubljanske gostilničarske zadruge g. Fran Kavčiča. Navaja, da je on že pod bivšo Avstrijo neštetokrat romal na Dunaj do ministrov in raznih vladnih furikcijonarjev, iščoč pravic za naš stan. Na mnogih kongresih je z neustrašeno in prepričevalno besedo razglašal krivičnosti, ki se nam' godijo in razlagal pripomočke, s katerimi naj postopamo za izboljšanje naše obrti. Vže kot posle vodeči podinač. ljubljanske zadruge je od leta 1912 naprej bil agi-ičn zastopnik vseh interesov gostilničarstva, ter bil leta 1913 vsled priznanja njegove .sposobnosti, energičnega delovanja, neustrašenega nastopa in- bistre uvidevnosti soglasno izvoljen načelnikom, na katerem mestu že 15. leto z nezmanjšano vnemo zastopa interese svojih tovarišev, ne le Ljubljane, temveč kot predsednik Zveze vseh gostilničarskih zadrug ljubljanske oblasti. Nešteta so dela, koraki, intervencije, deputacije, ankete, shodi, zborovanja, sestanki, seje in komisije, v katerih se je g. Kavčič udejstvoval s samim čistim, nesebičnim namenom, koristiti svojemu bližnjemu ,pa bodisi potem y. občinskih zastopih, v davčnih komisijah, vladnih anketah, ali privatnih razgovorih, vsepovsod! je imel pred očimi ne le dobrobit organizacije, temveč predvsem vsakega posameznika. Bog ga ohrani §e mnoga leta. Iz hvaležnosti do vsega tega so zborovalci jubilanta frenetično aklami-rali in mu vsestransko prožili roke k čestitanju .Vršila se je nato še vrsta za vršo napitnic in pozdravov, iz katerih je posebno omeniti ono vodje gost. šole gosp. Fran Gorazda, ki je povdarjal, da je ustvaril slavljenec temelj današnjim gostilničarskim strokovnim šolam ne le v Ljub' ljani, ‘temveč v vsej Sloveniji, ker Je k pravem časti kot občinski svetnik ljubljanski ob priliki sklepanja o pobiranju občinske davščine na tujska prenočišča glasoval v občinskem svetu za to le pod pogojem, da se bo dajala od skupnega do' hodka te davščine gotova tangenta za fond gostilničarske strokovne šole. In ko so sklepale občine Maribor, Celje in Ptuj o istotaki davščini, je kot predsednik Zve- ze za Slovenijo osebno pregovoril takratnega pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja, da je tudi tem občinam bilo dovoljeno pobiranje davščine na tujska prenočišča pod pogojem, da bodo davale enake odstotke za fonde strokovnih šol gostilničarstva. To je torej tisti mož, ki je postavil temelj tem našim kulturnim institucijam ob času, ko se činiteljem, ki’ se dandanes s tem šopirijo in delajo zase reklamo, o tem niti še sanjalo ni. Giniljiv je bil nastop deputacije vajencev - šolskih gojencev, ki so z Izročitvijo krasnega šopka s trakovi in napisom1 in zelo v srce segajočim nagovorom izrekali svojo hvaležnost in čestitke g. načelniku Kavčiču. G. dr. Pretnar izreče čestitke imenom Zbornice ter povdarja, da je uspešno iri plodonosno sodelovanje le tedaj mogoče, afco so zadružni funkcijonarji v svesti si svojih dolžnosti in obvladuje svoje delovanje s pravim strokov, znanstvom v objektivnosti in v pravem razumevanju. Vse te vzposobljenosti so današnjemu slavljencu lastne, čestita organizaciji na takem vodstvu in želi, da bi Stal še dolgo vrsto let na braniku interesov goštilničar-stva. Nadalje je g. direkor mestnega fizikata in zadružni bolniško - blagajniški zdravnik g. dr. Mavricij Rus v krasnem stvarnem nagovoru počastil slavljenca in pri tej i>rtliik1 tudi razvil idejo in predlog, da naj gost. zadruga ljubljanska prihodnje leto ob času velesejma priredi gost. razstavo, ki naj idealno in dejansko pokaže smotre in uredbe pravilnega gostilničar-stva pri nas v vseh panogah od spretno urejenega hotelirstva do primitivne male točilnice. Z razstavo raznih skupin serviranja, kuhinjstva in vinstva, oprave, s posebnim ozirom na eksaktno higijeno, tujsko - prometne ozire in pravilno gostilničarsko znanje, naj se pokaže kulturna stopnja slovenskega gostilničarstva. Ideja je bila s prijetnim aplavzom pozdravljena in sklenjeno, da se čim preje in pravočas’ no prično tozadevne predpriprave z izvolitvijo v to potrebnih odsekov itd., ter da se tozadevno stopi v stik z ravnateljsvom velesejma. Vršile so se še razne napitnice in za-hyvalni govori na slavljenca z ozirom na njegovo resnično socijalno ravnanje s slehernim, kdor se mu zaupa in potrebuje njegove dobrohotnosti, Proslava, ki je tra" jala pozno v noč, je bila sicer improvizirana tiho, skromno, kakor je tudi tiho in skromno, a toliko intenzivnejše in brez iskanja pohlepne slave, delovanje slavljenega moža, a bilo je tem prisrČnejše. — Slava mu! Klasična odločba. Zbornica za trgovino, obirft in industrijo nam je poslala prepis odločbe ministrstva trgovine in industrije z dne 14. februarja 1927 br. 17252/III, s katero se utemeljuje nazor, da hotelsko uslužbenStvo ne bi bilo upravičeno čakati na kolodvorih; v pristaniščih itd. v svrho tega, da odjemlje potnikom prtljago in jo odnaša v hotel, v katerem je uslužbeno, ker da so v to povla-štene ali upravičene le take osebe, katere imajo za te vrste posel koncesijo in bi moral po 'teh nazorih imeti hotelir ali pre-nočiščar v to 'tudi še koncesijo za prenašanje ali prevažanje prtljage. Utemeljuje se ta odredba s tem, da došll tujec ni še gost hotela ali prenočiščarja, da vsled tega hotelski uslužbenec ni še upravičen prevzemati prtljago in jo prenašati v hotel, pa če tudi brezplačno. Zalto se nam ta odločba zdi res klasična, vsled katere človek nehote zmajuje z glavo. Ker je izražena želja, da naj o tem' obvestimo svoje interesente z objavo v našem glasilu, jo priobčujemo V originalu cenj. interesentom v informacijo. Odlok se glasi: Velikom županu splitske oblasti, Split. Na razne predstavke udruge javnih po-služnika u Splitu i Jugoslavenskog stru-kovnog saveza u Splitu, da se zabrani hotelsko j posluzi, da obavlja za hotelske goste usluge, kako što je prenašanje prtljage od hotela do stanice i pristanišča, ob-našlo je Minisitarstvo Trgovine i Industrije sa obzirom na odredbo obrtnog pravilnika i važečog pravilnika o gostionicama i ostalim radnjama sa alkoholnim pičem kao i na praksu koja postoji u izvesnim oblastima iz područja obrtnog pravilnika, da se u pogledu delokroga javnih služite-lja i hotelske posluge treba držati sledečih načela: Ovlaštenje za davanje konaka i:li bolje rekuč stana strancima sadržava po običajnom shvatanju a po prirodi stvari i davanje sve one posluge, koja je gostima potrebna, i u onoj meri, u kojoj se traži od sopstvene domače posluge. Ovo davanje posluge od hotellskog personala ne može se smatrati zasebnim obrtom pod predpostaVkom da se ograničuje najiotel-ske goste i da nije uslovljena nagradom posluzi. Ona je na protiv u obimu njihove dužnosti kao hotelskih namještenika, Hotelska posluga sme dakle bez daljeg prenašati gostu svog hotela prtljag, ali samo u slučaju, da dobije taj nalog u hotelu, pošto se hotelske prostorije ne mogu smatrati, kao mesta koja služe javnom sap-, bračaju. Hotelska posluga nesme pak bez koncesije po § 15. tačka 4 obrtnog pravilnika prenašati prtljag drugim licima sem gostima svog hotela, a ne sme bez takve koncesije čekati na javnom mestu (n. pr. na stanici ili ulici) te preuzimati prtljag, pa bilo to i za svoj hotel. U ovom slučaju nudili bi svoju uslugu na javnom mestu (na stanici ili u ulici) licima koja jPš nisu gosti; hotela, a ovakov način rada spada isključivo u delokrog lica, koja imaju kon-cesiju u smislu § 15 tačka 4 obrtnog pravilnika. Zastupa Ministra Trgovine I Industrije Mlnistar Agrarne Reforme M. Simonovič, s. r. Vsem našim zadružnim načelstvom. Sledeč našemu poročilu! in priposlane-mu obračunu z dne 20. julija 1927, št. 272, si dovoljujemo prositi, vzeti na znanje, rda je pošiljala Zveza slehernemu članu zadruge stanovski list »Gostilničarja«. Ker mora po pravilih sleherni član prispevati k dajatvam za Zvezo, mora ta tudi vršiti vsem, enake dolžnosti. So pa nekaterniki, ki ostemitativno vračajo list, prej ko ne namenoma, češ, da mi ne bo treba plačati teh borih 20 Din. Po neprestanem takem vračanju pa smo končno pošiljanje lista le ustavili, da si s 'tem prihranimo vsaj nepotrebno poštarino. Priporočamo torej, da nikogar ne izpustite od plačila tega prispevka, če se bo izgovarjal, da lislta ne prejema, ker ga to nikakor ne odveže teh dajatev. Pri zborovanjih pa prosimo, da povdarjate, kake koristi je ta organizacija za ves naš stan. Kdo je preprečil in izposloval odpust trikratne kazni onim, ki niso točilne takse pravočasno plačali, katerih prizadetih je bilo 68 v celi ljubljanski oblasti in bi se moralo iztirjati od' njih 68.000 Din, nihče drugi kot Zveza. Kdo je v številnih vlogah in protestih na, vsa merodajna mesta, odkar je uvedena točilna taksa v naših krajih, dosegel odpravo kazni trikratnega plačevanja takse tistim, ki so se s plačilom nekoliko za,1 kasneli in dosegel, da se tudi od zamudnikov iztirjava eksekutivnim potom kakor druge davščine? — Zveza. Kdo je dosegel z istotako neštevilnimi pritožbami, da se bo *v bodoče točilna tak_ sa odmerjala le po množinah iztočenih pijač in nič več po prejšnjih raznih drugih okolnostih? — Zveza. Kdo je podrl načrt zakona, s katerim bi se predpisovale in mak.dm!rale cene y gostilničarskih obratih? -- Zveza Kdo je izposloval pristanek delegacije ministrstva financ na to, da se občinske doklade plačujejo le od tiste množine, ki se, nastavi za točenje za neposredni' kon-zum? — Zveza. Kdo je izposloval pristanek iste oblasti na to, da naj se odpisuje 3 odstotke na osušitev in kalo pri pobiranju občinskih doklad na trošarino? — Zveza. Kdo je izposloval, da se mora za pri dobilev pravic redne gostilničarske obrti pridobiti od pristojne Zadruge dokaz usposoblenosti ? —Zveza. Kdo je s svojimi protesti in neprestanim kazanjem na nepravilnost in neupravičenost dodeljevanja točilnih pravic trgovcem isto ustavil in Izpodnesel tla takim dodelitvam, ki se bodo morale ukiniti? — Zveza. In tako bi lahko našteli cel katekizem stvari, ki bi še nadalje obstojale, ali pa bile še mnogo nerodneje zavesene nad gostilničarsko obrtjo, ako bi ne bilo čuje-če osrednje organizacije, ki z yso vehemenco brez prestanka deluje na obrambi proti vsem neptrilikam, ki so se ali se še hočejo in bodo pojavljale na škodo gostilničarstva. Zato lahko zabrusite vsakemu nergaču, ki bi se hotel odtegniti malenkostnemu prispevku za (vzdrževanje te najnujnejše in potrebne svoje organizacije,v obraz, da ako nima toliko zavednosti, solidarnosti in pojmovanja, naj raje izgine iz vrst gostilničairiskega stanu. StanovskajTorganizacija. (Referat Zbornice za trgovino, obrt in industrijo na konferenci zbornic y Splitu, dne 7. in 8. junija 1927.) V naši državi obstojata dva tipa strokovne organizacije trgovskega, obrtniškega in industrijskega stanu in sicer,: 1. Organizacija, kil temelji na društvenem zakonu; 2. organizacija, ki je osnovana ali po predpisih srbskega zakona o radnjama, ali ogrsko-hrvatskega obrtnega zakona ali avstrijskega obrtnega reda. Udruženja drugonavedenega tipa so zopet ali prisilna (esnafi v Srbiji, obrtni zbori v Hryatski in Vojvodini ter obrtne zagruge in trgovski gremiji v Sloveniji in Dalnjaciji) ,ali §lobodna (neesnafska udruženja trgovcev, indjistrijcev in obrtnikov v Srbiji, obrtne zadruge v Hrvatski in Vojvodini ter zadružne zveze v, Sloveniji in Dalmaciji). Sliko o razvojni stopnji, a deloma tudi o vzdrževalnih stroških raznih strokovnih organizacij v, področju poedinih zbornic kaže statistični pregled, kojega je izdelala ljubljanska zbornica na podlagi podatkov ostalih zbornic kot dodaitek k svojemu referatu, Ta pregled ni popolen za vsn pokrajine naše države; kljub temu pa more že v svojem sedanjem obsegu povsem zadovoljivo ustrezati svojim namenom. Že ta kratek splošen in statistični pregled zadostno dokazuje nujno potrebo, da se v novem obrtnem zakonu ustvari naši, po sistemu tako različni strokovni organizaciji, v kolikor ne bazira na društvenem zakonu, enoten temelj. V pogledu glavnega načelnega vprašanja, da-li se ima pri sistemu strokovnih udruženj po obrtnem zakonu osvojiti princip prisilnosti aji prostovoljnositi (fakultativnosti) udruževanja, so mnenja poedinih zbornic oddvojena. Beograjske zbornice, dalje osješka in splitska zbornica v Vel. Bečkereku so načelno za prisilnost. Zagrebška in sarajevska zbornica smatrajo fakultativnost udruževanja y zadrugah in zvezah za umestnejšo. Po mnenju tr-govsiko-imdustrijske in obrtne zbornice y, Novem Sadu je vprašanje principa, na ko-jem se imajo ustanavljati strokovne organizacije, determinirano deloma po funkcijah, koje se imajo dodeliti tem organizacijam, deloma za načela praktičnosti. Ako bi se zbornice postavile na stališče, da stanovske strokovne organizacije ne morejo vršiti nikake prenešene funkcije obrtnih oblasti, tedaj bi se mogel osvojiti sistem prostovoljnih strokovnih organizacij. Končno bi bilo pripomniti, rda se je večina naših obrtniških in trgovskih strokovnih organizacij ob raznih prilikah izjavila za načelo prisilnosti obrtnih in trgovskih udruženj po novem obrtnem zakonu. Pri tem stvarnem položaju je zbornično mnenje, da bi bilo urediti vprašanje strokovne organizacije v novem obrtnem zakonu na sledeči način: - Za udruževanje industrijskih podjetij naj velja načelo prostovoljnosti. To bi odgovarjalo i inttencijami industrijskega stanu i praktičnim razlogom, ker je število industrijalcev premajhno, da bi moglo nuditi podlago za uspešno delo prisilnih udruženj z manjšim teritorijem, kakor je zbornični. Razen tega bi za industrijska udruženja ne prihajala y poštev Izvrševanje funkcij prenešenega delokroga obrtnih oblasti prve instance. V interesu evidence in yzgoje obrtnega naraščaja bi bilo umestno, da se industrijska podjetja, ko j a imajo vajence, prisililo {k Članstvu k odgovarjajoči obrtni zaSfugl, odnosno trgovskem gremiju. Za trgovska in obrtniška udruženja (trgovske gremije in obrtne zadruge) kakor tudi za zveze teh udruženj se mora uvesti.princip prisilnosti članstva. Trgovski gremij bi udruževal podjetja vseh strok trgovine svojega okoliša, a te-ritorijalno bi se imel raztezati po možnosti največ na področje enega političnega sreza. ’ /i Obrtne (zanatske) zadruge bi udruže-vale ali obrtnike ene odnosno sorodnih strok (strokovne zadruge), ali (obrtnike raznovrstnih strok (skupne zadruge). Strokovne obrtne zadruge bi se po mogočnosti omejile na teritorij političnega sreza. Iz važnih razlogov bi mogle obsegati tudi okoliš več srezov, toda največ ene zbornice. Skupne zadruge bi se ne smele raztezati preko področja enega političnega sreza. Tak način ustanavljanja trgovskih gre-mijev in obrtnih zadrug v pogledu Strok, koje bi one združevale, i nnjihovega teri-torijainega področja bi bilo po dosedanjih izkušnjah najprimernejše. Število članov bi bilo dovolj veliko, tako' da bi se mogli 'kriti stroški vzdrževanja brez občutne obremenitve interesentov. Pri trgovskih gremijih in skupnih obrtnih zadrugah bi se mogla reševati specijalna vprašanja v posebnih sekcijah. Po možnosti bi bilo treba osnovati strokovne obrtne zadruge, ker morejo najlažje in najuspešnejše zastopati interese poedinih strok. Vendar bi se njihovo ustanavljanje ne smelo vršiti za vsako, ceno, temveč bi bilo treba računati tudi s tem^ da se radi preobširnega okoliša ne delajo težkoče aktivnemu udejstvovanju oddaljenih članov, vodstvu evidence in kontrole pomožnega osobja, skrbstvu za strokovno šolsko izobrazbo in izpraševanju vajencev ter izvrševanju funkcij prenešenega delokroga državne obrtne uprave. Zveza 'trgovskih gremijev in obrtnih zadrug bi se imela ustanoviti za teritorij oblasti, v izjemnih slučajih za področje zbornice. Na istem teritoriju in za isfte stroke bi smela obstojati samo ena zveza. Zveze obrtnih zadrug bi bile ali strokovne, t.j. za strokovne zadruge iste vrste, n. pr. strokovna zveza gostilničarskih zadrug ali skupnih', v koih bi bile včlanjene zadruge raznih s|rok in skupne obrtne zadruge. Udruževanje zvez na podlagi obrtnega zakona v zvezo višjega reda in za področje več zbornic mora biti prostovoljno. Take zveze bi spadale pod nadzorstvo zbornice, v kojem okolišu imajo svoj sedež. Namen trgovskega gremija odnosno obrtne zadruge bi bil, da ščiti moralne, humanitarne in ekonomske interese svojih članov in pomožnih delavcev ter skrbi za njihovo strokovno izobrazbo. Razen tega delokroga splošnega značaja bi imela ta udruženja funkcije konzulalivnih organov in posle prenešenega delokroga državne obrtne uprave. Obrtna oblast bi morala konzultirati pristojna prisilna udruženja osobito pri reševanju obrtnih prijav ter dispenznih iri koncesijskih prošenj, določanju delovnega časa, glede vprašanja odpiranja in zapiranja poslovnih lokalov, pri določanju maksimalnih cen in rajona nekaterih obrtov, o prošnjah za nove sejme in za odobritev sejmskih pristojbin, za dovolitev razprodaj in ambulantnega prodajanja nekaterih vrst obrtniških izdelkov zunaj občine, kjer ima obrtnik svoj sedež, o vprašanju, da-li se ima proglasiti kak obrt za rokodelski (na usposobljenost vezan) ali za koncesijoniran, da-li je priznati izpričeva-lom o dovršitvi kakih učnih zavodov, da nameščajo po obrtnem zakonu predpisani redni dokaz usposobljenosti, o vprašanju, da-li se ima odvzeti kakemu obrtniku ali trgovcu pravico, da ima vajence, o imenovanju predsednika izpitnik komisij za vajence, pomočnike in mojstre, o vprašanju obsega obrtnih pravic poedinih strok, o vprašanju, da-li ima kako produkcijsko podjetje značaj tovarne ter še o mnogih drugih obrtnih stvareh. Med prenešene funkcije obrtne oblasti bi spadalo vodstvo evidence članov in pomožnega osobja, obligatorna udeležba pri sprejemanju in oproščanju vajencev, potrjevanje in izda-janej izpričeval o učni dobi vajencev, o službovanju pomočnikov -ter izdajanju izpričeval o preizkušnjah za pomočnike in mojstre ter končno skrb za posredovanje dela. Proti odločbam- obrtnih oblasti bi imeli trgovski: gremiji in obrtne zadruge v slučajih, koje bi zakon taksativno našteval, pravico rekurza. Zadruge in gremiji morajo na poziv obrtne oblasti, pristojne zveze in zbornice dajati odgovore in poročila o stvareh svojega delokroga. Namen zveze bi odgovarjal na eni strani splošnemu namenu zadrug, na drugi strani pa bi morala vršiti organizato-rično delo v svojem področju, podpirati že obstoječa udruženja z inicijativo in nasveti, voditi statistiko, skrbeti za pospeševanje obrta svojega okoliša, udejstvovati se konzultativno pri državni obrtni upravi in gospodarsko socijalni zakonodaji ter predstavljati za svoje področje konzultativni organ pristojne zbornice. Dohodke trgovskih gremijev in zadrug bi v. glavnem tvorili redni prispevki čla-. nov, vpisne pristojbine novih člano*, takse za sprejemanje in odpuščanje vajencev ter izpraševalne takse. Vpisne pristojbine novih članov bi se morale do gotove višine vlagati v poseben fond, kateri bi tvoril temeljno premoženje. Del vajeniških Centralna vinarna d. d. V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11 Telefon 2573. ' Telefon 2o73. opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska in dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska v na lastne preše. ...... „ Centralna vinarna“ kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje l.e od vinogradnikov. Pridite in poskusite! Niste obvezani, da tudi naročite! pristojbin bi se mora! uporabiti izključno samo za strokovno izobrazbo naraščaja. Izterjevanje neplačane članarine bi se moralo izvršiti na zahtevo zadruge odnosno gremija eksekutivnim potom. Zveze bi se vzdrževale v glavnem z rednimi prispevki včlanjenih zadrug odnosno gremijev. Višina teh prispevkov bi morala biti v skladu ? obsegom poslovanja in delokroga zveze ter bi Imela obremeniti poedina včlanjena udruženja sorazmerno z njihovimi dohodki, odnosno s številom članov. Zbornice bi imele dolžnost nadzorovati prisilne in prostovoljne strokovne organizacije svojega področja, koje bi temeljile na predpisih obrtnega zakona. Raznoterosti. Obrtniški krediti pri Narodni banki. Ustrezajoč vztrajnemu prizadevanju stanovskih zastopov in zlasti Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je Narodna banka leta 1925. hvale vredno dovolila, da se dajejo ob sodelovanju stanovskih obrtniških organizacij pod gotovimi pogoji obrtnikom po vsej državi potom krajevno pristojnih podružnic Narod, banke obrtniški krediti proti menicam na šestodstostno obrestovanje in trimesečna odplačila v izmeri 5000 Din na ta način, da sme obrtnik po odplačilu prvega posojila prositi za nov kredit. Dasi kredit v te namene v celoti ni' znašal sedaj za vso državo preko 14 milijonov dinarjev in kredit za obrtniška posojila pri podružnici Narodne banke v Mariboru Je znašal samo; 400.000 Din, pri podružnici v Ljubljani pa 600.000 Din, torej v celoti za obrtnike v Sloveniji 1 milijon Din, .je vendar vsa naša gospodarska javnost pozdravila z veliko radostjo to lepo ustanovo Narodne banke, ki je za zavod, kakor je Narodna banka, posebnost in je pokazala, da je .v naši Narodni banki zdravo in pravo razumevanje za potrebe obrtniškega stanu. Predmetni krediti so bili tudi poceni, pa so, nam bili dragocene načelne vrednosti1 zategadelj, ker so dajali možnost tudi našemu obrtniku, da se je posluževal vsaj v skromnem obsegu denarnih virOv Narodne banke. Tudi sodelovanje stanovskih in gospodarskih organizacij pri teh posojilih nam je bilo jako simpatično. Dovoljeno vsoto za obrtniške kredite smo smatrali za začetek in smo bili prepričani, da bo Narodna banka postopoma razširila to ustanovo, pa odme-nila večje kredite za obrtniška posojila in dovolila, da sme posamezen prositelj dobivati posojila tudi v večjih zneskih. V tej smeri smo se pri nas tudi trudili za izpopolnitev te lepe naprave, za katero gre hvaležno priznanje vodstvu Narod, banke. Ustanova se je pri nas hitro udomačila, pa moramo hvaležno priznati glede Slovenije, da sta vodstvi podružnic v Ljubljani in Mariboru v tem zaposlovanju res pokazali svojo ljubezen in svoje lepo zanimanje za mlado napravo. V obrtniških krogih in v krogu naših gospodarjev je precej enodušno mnenje, da ‘se je treba truditi za ohranitev in izpopolnitev obrtniških kreditov, ki so se obnesli k naših krajifi. Na žalost so nam prinesli letošnji binkoštni prazniki neugodno yest, da je Narodna banka že izdala naročila vodstvom svojih podružnic, da je ustaviti nadaljnje dajanje teh posojil. Obstoječe kredite te vrste pa bo s rokih, ki so za vračila določeni, likvidirala. Do tega ukrepa Nar. banke je prišlo, kakor čujemo, zategadelj, ker je ustanovljena Državna obrtna banka s sedežem y Beogradu, ki bo Imela x Sloveniji svojo podružnico y Ljubljani in, kakor se obeta, svojo poslovalnico v Mariboru. Vsi prijatelji našega stanu z veseljem pozdravljajo ustanovitev Državne obrtne banke in si obetajo, da bo novi de-■ nami zavod koristno deloval za obrtniški stan. Mislimo pa, da je prav dobro združljivo, da se poleg Državne obrtne banke pridružijo in ohranijo tudi še obrtniški krediti, ki nikakor ne ovirajo poslovanja Državne obrtne banke. Kreditne potrebe so napram razpoložljivim zneskom obeh naprav velike, pa ni nobene stvarne ovire, da ohranimo obrtniške kredite pri Narod, banki, katera s tako napravo dokazuje, 'da fma pravilno razumevanje za potrebe našega obrtniškega stanu, ki je po svoji številnosti, po svoji gospodar, pomembnosti in po svoji važnosti za naš gospodarski razvoj v bodočnosti gospodarsko - politič. činitelj, enakovreden trgovini In industriji. Z resnično žalostjo sprejemamo vest o nameravani likvidaciji obrtniških kreditov, pa smo prepričani, da se pri nas zavzamejo vsa poklicana mesta odločno za to, da očuvamo lepo in koristno napravo I obrtniških kreditov pri Narodni banki. Jedilno orodje navadno in alpaca, vo&čeno platno za na miza, Sifone, klote, čipke, vezenino, razna tapatnlika žnoro, modno in toaletno blago, aa kupi naj ugodnaje le pri: blizu Praisrnovera spomenika ob vodi Ljubljana, Slomškova ulica St .27 priporoča: sodavico, pokalica, naravni malino« in citrono« aokp nadalje izborne sadne ,pijače v patentnih steklenicah: Jagodovoo, nektar, krl-atalno oltronado, Jabolčni blaar. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! Vinska trgovina In restavradla Peter Steple, Sp. Šiška 256. prlpororoča p. n. gostilničarjem svo|o veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Talaf. it. 862. 1 Bobra vina, domačo šunko, salame in^ S kranjske klobase priporoča gostilna { 3van J}ricelj = 2 v Stepanji vasi Jfa planirjn. ^Priporoča se najstarejša slovenska ple- f skarska in ličarska delavnica i 3van Bricelj Danajska cesta 16 j Selo solidno. Cene zmerne. K ^Strokovna izvršitev gost. stolov in miz. k Zaloga stekla, porcelana in. svetlllk FR. KOLLMANN, Ljubljana dovoli gostilničarjem In kavamarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene. Hotelirji! Komnu Gostilni tor]!! Stole po nizki ceni za hotele, kavarne in gostilne razprodaja skladišče. — Zahtevajte 'ponudbo dokler traja zaloga! TVORNI CA Savijenog pobučtva d. d. Karlovac, Hrvatska 60000000000000* Ob 40 letnici svojega obstoja* priporoča veletrg. ANDREJ MEJAČ v Komendi pri Kamniku svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih = VIN = katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca! Z vfeml v špecerijsko In delikatesno stroko spadajo0ml potrebščinami, kakor tmfl * vseh vrst narobnimi In bufelj*ktml vini posfieie gostilničarjem najceneje in najsoHdneje tvrdka T. MENCINGER, LlnMIraa, vogal St. Petra cesto In Resljeve ceste. = Velepraiarna la kavo * oloktrlfinlm obratom* ............= ■■= mlnoralnlh vod. ~ Raznovrstno mineralno vodo kakor: Rogaški Tempel vrelec, „ Styrla vrelec, Donati vrelec, Radinski zdravilni vrelec, Giesshiibelsko slatino, Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, GleichenberSki Konstantin vrel Karlovovarski mlinski vrelec, Nieder SeJters, Franc Jožefovo grenko vodo, Hunyadi Janos grenko vodo, Gubersko Srebrenico prlporola:' A. Šarabon, Ljubljana. veletrgovina špecerijskega blaga in glavna zalogi domatlh in inozamsklh mineralnih voda. Ceniki na razpolago! V zalogi la tudi na|bol]ša francoska galerta za lUStanie vina no zalo nizki ceni. (Svetovni patenti) Zahtevajte prospekte m ponudbe od s>i oprod aje ! a sh; Hugo Ojenes k. d., Zagreb DraSkovičeva ulica štev. 46. Telefon štev. 25-12 Ljubljana, Stara pot štev. 1 (poleg Leonfšča) priporoča svoj priznano dobri »MAJARONCKOV« špiritov in vinski kis. ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja. Ustanovljena leta 1886. Telefon štev. 2578, EHBBBBBBBnnRnigli^l^l^EEHHHBI^Rni^RRFTHFlI^FTFIFTFIFlFFFIFII-lFlFl ter preblsla omiliti ie zelo enostavno! V zalogi imamo špecijelno francosko želatino *L AINŽ" tvrdke Oermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki^ pridenemo točno navodilo. Glavna zaloga: Zahtevajte cene! Drogerija „SAN IT A.S“, Celje in Ljubljana. JJJ Glavna zaloga rudninske vode In veletrgovina Apeeerljakega blage IVAN JELAČIN« LJUBLJANA nudi po najugodnejših cenah: Ro ga i ki Tempel vrelec, Styria in Donat vreleo, Radenski zdravilni vreleo In rudnin Zahtevajte cenik! Ustanovljeno 1888. Točna postrežba! ODE vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila So najnižjih cenah, aloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo. Franjo Repič sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18. Svojim znancem napravite veselje s primernim darliom in to je le mogoče, če se iste kupi pri tvrdki JOSIP PEEElIHCiUIIBUM ki Ima veliko zalogo jedilnega orodja, žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške Sifone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani ceni. Na veliko In malo! Na voliko in malo! AVGUST AGNOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. m tfZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTIL-INE, HOTELE IN KAVARNE Srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri TRNKOCZT, lekarna, Ljubljana Slovenija. 00®000©0©000 gostilničarske zadruge v UDMjanl Gosposvetska oesta štev. 16 posradn]« brezplačno za vse slnibo Iščoč* : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji iz Ljubljane plačajo 1 Din, ■--- 1 z dežele 4 Din. .... Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodno prilike I zamaške oddaja Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN A KOMP. LJUBLJANA. o f c c »—. o p ■3 •- 91 £0 C K ra O M | « tovariši, podpirajte tvrdke, ki inserirajo v listu. Pivovarna „HN10NU v Ljubljani (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor« marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Dobč se tndl tropine In slndne cime, M so kot ilvinska krma solo priporočljive. A. & E. Skaberne Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. . -. •* .a*-' .. r . vrs.; • .*«*>. ' . - •,»» ..{..A« •. s »ii* «' J.! 0 Manufakturna veletrgovina. Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo. Različno sukneno, yolneno In svileno blago za damske obleke v zelo bogati Izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre, kakor tudi garniture. Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje Iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli In barvasti namizni prti, platnene brisače i. t. d. Črno In modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. Vsakovrstni šlfoni, batistf in ceflrji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev. Izdaja In zaja** Zveza tottihutour*# zadrug y Ljubljani. — Odgovorni gradnik Ivin iHmoo*. — Za »Nar. tiskamo: Fe. Jozarikk-