Posamezna Številka 30 vinarjev.
Šiev. 36.
¥ IMrni v Mik, dne & letrurja m.
Leto M
se Velja po poŠti: m
>• celo leto naprej., K CC-— t* en mecsa „ .. „ 3.50 sa iatiiemstto . „ 70 —
V	Ljubljani na dom Ea eelo leto upre).. E 6 »•— UMUUH „	8«—
V	spravi praJtmM Rutin „ HI
es Sobotna izdaja: sa
Za oelo leto ..... K l0-_ ca IboembiUo ■«», „ is —
Kaosiolpaa petttrrata (U ob llreka la 3 aa i laaka *U aje
prostor) n takrat .... p« M v n dve- la vefikrat . ., 45 „ pri vefijlh naredili* primer«* popust pe dogovora. Ob sobotah dvojni tarlL
m_m Poslano: ^.-.'■^■"■ai
Bsottoipna petttrrata K 1* tahaja mt dan l m s mi! bo»
atiloljtk ta dta po pranlka, »b S. ari rjetraj.
NT UredaUlve Jr r Kaplts:!^ Bokaplil m m »racajo; neiriUiVv ■»sprejemajo. — l2reaoUiie?a
iUif.MIL ma ae ae
7, SO. aa
Političen list za slovenski narod.
UprsTeiirrp Je ▼ iepH.v, . ollel R I. - Ka6aa peititn brutlstoe avstrljt." -i. 24.787, ogrske28.511,
»ora.-Nrs, i'. 73«S. Cpmr:iiSisq» tslefooa it BO,
VsenllllKe ol!nb!Iano!
V staji Avstriji »mo neprestano zahtevali univerzo v Ljubljani in navajali zanjo celo vrsto razlogov. Sedaj smo sami tvoji gospodarji'in nam. ni treba vprašati nikogar. Mislimo, da stari razlogi vendar ie veljajo, če so veljali v časih nižje kulturne stopnje, zakaj ne bi sedajl
Vsak narod, ki hoče živeli, stremi po najvišji kulturni stopnji, ki jo hoče doseči najraje na podlagi lastnega kulturnega življenja. Tako življenje »c je začelo za nas Slovence šele sedaj in takoj smo — sledeč kojturnim potrebam — zahtevali vse, kar naai popelje do one stopnje. Nižje in slednje Šolstvo sedaj hvala Bogu že imamo, nimamo pa- višjega šolstva; tega nam niso hoteli dati, hoteč nas ohraniti v kulturni odvisnosti. Hočemo živeti; zato hočemo visokih šol, predvsem svoje lastno vseučilišče. Narod brez vseučilišča jc reven, ono je ognjišče, okoli katerega sc zbirajo vse duševne sije, od tam prihajajo učitelji in voditelji naroda. Popolnoma ne-osnovana je trditev, cla je nas Slovencev premalo vseučilišče, da bi hiralo. Povsod vidimo, da so najboljše univerze one, kojih zaledje obsega, poldrugi do dva milijona duš ali pa šc manj. Nas Slovcnccv je pa nekaj nad poldrugi milijon. Velika vseučilišča ne morejo dati onega podrobnega znanja in globoke uaobrazbe kakor jo zahtevamo od take šole, so kljub najboljšim znanstvenikom in najpopolnejšim inštitutom vendarle šole za fabrikacijo uradnikov itd. Da krasno uspevajo tudi majhna vseučilišča, imamo vse polno zgledov na Nemškem in Francoskem; ali pa poglejmo francosko-švicarska vseučilišča, pa ni francoskih Švicarjev niti za polovico Slovcnccv. Seveda pridejo v poštev tudi tuji slušatelji, pa vendar.
Tudi je naša kulturna stopnja sedaj t rez dvoru no žc tako visoka, da takoj lahko zahtevamo svoje Ustno vseučilišče. Profesorjev bo dosti in tudi dobrih, prostore pa lahko dobi 1130, čc izpraznimo vojašnice. Vsaj juridični io filozofski odelek bi takoj lahko pričela. Ilavno sedanji položaj naše visokošolske mladine nemudoma zahteva rešitev tega vprašanja. Menda bi tudi pri-klopilev tehniških oddelkov nc delala posebnih težkoč.
Vseučiliščema v Zagrebu in Belgradu bi slovensko vseučilišče v Ljubljani seveda prav nič nc škodovalo. Nasprotno, samo koristilo bi; kajti le v medsebojnem tekmovanju ve povzpnejo duševne sile na najvišjo stopnjo. Kuristi od našega vseučilišča bi ne imeli samo Slovenci, temveč tudi Hrvati in Srbi. Vpeljali bi po angleškem, nemškem in amerikanskem vzoru lahko tudi začasno izmenjavanje profesorjev, in kake sadove lo rodi, so nam pokazala zadnja leta vstiučiliskega razvoja v omenjenih treh državah,
Kakor zc sedaj vidimo, bodo začeli »aši narodni nasprotniki od vseh strani pritisk ra našo mlado državo. Mi Slovenci bomo kot na najbolj izpostavljeni važni točki tema pritisku najbolj izpostavljeni tn bomo potrebovali zato tudi najboljših obrambnih sredstev. Najboljše in najmodernejše tako sredstvo so pa šole vseh vrsrt, z njimi oboroženi bomo kos vsem zahtevam in nalogam. Zato je v prospeh cele naše države, ne samo Slovenije, če je ravno ta najbolj kočljiv kot z obrambnimi sredstvi prav izdatno opremljen. Ustanovitev vseučilišča v Ljubljani je neobhodno potrebna; čitnpreje ga dobimo, tembolje za celo državo. ' .. .u k- •
Dr. Ivan Stanovnik:
K pogiisojii trajnih po-
Gospodarski ustroj in ustava uaiše mlade Jugoslavije sta v povojih. Našo jav-■nost danes najbolj interesira vprašanje ureditve naše valute in v loj zveri vprašanje našega papirnatega denarja in vojnih posojil.
Žigosanje papirnatega denarja je končano. Z zaključkom bo ugotovljeno, koliko ;c te sorte papirja v naši posesti, To
znakih soditi, bo naša vlada takoj po končanem žigosanju potegnila žigosani denar iz prometa in ga zamenjala z asignati (plačilnimi nakazili). Asignati naj bi reprezen-tirali naš papirnati denar do končn-j ureditve valute, Asignabi bodo torej le pro zoričen denar in se bodo svoječasno, ko bomo imeli zasiguran teritorij svoje države, izmenjali z dinarji. Koliko bo pri obeh finančnih operacijah padla vrednost dc-uarja je odvisno nc samo od kcii pirnatega denarja, ki je danes v naši posesti, ampak šc v veliko večji meri od izida mirovne konfercncc in lik-idi -stare podonavske monarhije. Najmočnejši faktor, ki bo odločilno vplival pri reševanju valutnega vprašanja, bo pa fev vrednost blaga, katero reprezentira n naredno premoženje. Po' zakonu ponudi:r m poprašbe, zmeraj valuta pada, ako primanjkuje blaga, ker so bankovci kakor sploh denar samo prometno sredstvo izmere in nakup blaga. To so pereče skrbi naših diplomatov in finančnikov.
Kako bo tedaj s papirnatim denarjem, je danes že kolikor toliko vsakemu jasno. Veliko in odprto vprašanje jc šc, kaj bo • obligacijami vojnih posojil. Glede lego vprašanja si naši finančniki belijo glave, njihova mnenja pa zelo divergirajo.
Sc, ki zastopajo načelo, naj sc vsa vojna posojila anulirajo. Svoje mnenje branijo s toni, da pravijo: Nihče te ni prisilil, zakai si podpisali Drugi zagovarjajo misel, nai bi sc kurantom, za katere so podpisovali vojna posojila varuhi in sodišča, torej niso svojevoljno razpolagali s svojim premoženjem, obligacije poplačale, v o;. . pa naj se vsem drugim črtajo (anulira.' '. Prvo načelo zastopa torej splošno krrv-ki naj se .meri v enaki meri, drugo pa relativno, ker kuratide eliminira, dočim hoče, da so vsa ostala vojna posojila izgubljena. Krivica bi sv. zgodila tako v prvem kakor v drugem slučaju.
Najbolj je pozdravljati misel optimistov, Id želijo, da se vt-a vojna posojilu, kar jih jc v naših zemljah priznajo in izplačajo. To načelo ima tudi veliko zase. Pomislimo le, kdo je pri nas ponajveč podpisoval vojna posojila. Predvsem mali mož, kmečki hlapec in dekla, prevžitkar in prevžitka-rica, bajl-ar in kajiiarica. Kdor je imel posla pri naših kmečkih denarnih zavodih, bo temu pritrdil. Mali mož si jc pri visoki obrestni meri vojnih posojil ob času padanja obrestne mere v naših denarnih zavodih, hotel zasigurati starostno, penzij sko rento in je ves svoj prihranek posodil državi. Ugodni pogoji, kratek vračilni rok iu visoko obrestovanje so bili za malega moža privlačna sila, da jc zaupal svoje prihranke državi. Ne pozabimo pri tem, da človek ostane človek. Kdor je bil dober državljan v bivši Avstriji, moder gospodar zase in z umevanjem splošnih ali državnih potreb, bo tega prepričanja ostal tudi v novi Jugoslaviji, samo svojo zvestobo je prenesel na nov državni organizem, Z njegovo varčnostjo, bo raslo njegovo premoženje in s tem se indirektno množilo tudi narodno premoženje. Dobrih državljanov bo pa naša država posebno potrebovala.
V mislih imam tu tudi noie kmečke denarne zavode. Tudi pri podpisovanju vojnih posojil po naših hranilnicah, je prizadet v prvi vrsti in uajbolj mali mož, revež, katerega moramo ščititi. Naši denarni zavodi niso podpisovali vojnih posojil samo do višine svojih rezerv, ampak visoko nad rezervami. Anulacija vojnih posoiil hi imela za posledico konkurz skoro vseh naših denarnih zavodov in potom teh bera-štvo tisoč in tisoč slabotnih. Katastrofa bi bila v tem slučaju ? nepreglednimi posledicami, zato bo treba napeti vse sile, da do takšnega poloma v našem zadružnem narodnem gospodarstvu ne pride.
Popolnoma nekaj drugega je, ako se anulira tecimo 100.000 K vojne}?, posojila kapitalistu ali ako se uti znesek anulira ka»i noši rajfajznovki, V prvem slučaiu ostane kapitalistu Že tekaj milijonov, ali vsaj stofisočakov, dočim hi enaka izguba pri rajfajznovki pomenila polom mnogih, v slučaju, da nima rajfajznovka velikega rezervnega zaklada, pa tudi če bi ga itncla v tej višini, bi se tu vršila krivica mnogim, ki »o kot ("lani skunaJ repre*?nlonti» hra-
nilri£ne$a premoženja * slučaju Izgube žl-rantic za popolno pokritje.
Iz navedenega je jasno, da pri reševanju vprašanja vojnih posojil ne moremo postavljati za načelo privilegij kurandom, uiti načelo iziemnih določb, da se vsa vojna posojila do zneska kakih 10 ali 20 tisoč kron pokrijejo, ostala pa odpišej«, ampak pri tem vprašanju nas mora voditi splošno načelo; Vojna posojila pokriti, vojne obligacijo z enačiti z naši m papirnatim denarjem, ker predstavljajo del našega narodnega premoženja, ki se ie ravno s podpisi vojrih posojil ri le zneske skrčilo. Edino ta splošči frincip jc. pravičen in le na ta način se izognemo kala-miteti, ki bi sicer zadela naše denarne zavode in malega moža, slednjega direktno ali indirektno po denarnih zavodih.
Kako pa kapitalista in vojnega dobičkarja prijeli, da bo v družbi z veleposestnikom nosil del državnih bremen, ki malemu možu ne smejo biti pretežka, o tem pa prihodnjič.
Kctai ss sklica!
s® soiSo
»»

t V
' Z neko posebno slastjo so. širili nemški listi tudi na Koroškem vest, da ae je neki hrvaški bataljon branil iti na štajersko fronto. Takoj so si izmislili laž, da se Hrvati proti Nemcem niso hoteli bojevati, Očividno skušajo koroški nemškonacijo-nalci odvrniti svet od laslnih vseskozi gnilih razmer. Nemški potniki, ki prihajajo t Koroškega, poročajo, da dviga tam bolšc-vizem prav nevarno svojo glavo, V Beljaku sc kar javno plakatira, kdaj bodo tu alt tam plenili. To se je zgodijo pred kratkim, ko so oborožene iolpe sklenile pleniti v kopališču »Warmbad« pri Beljaku. Dasi so kopališče, kjer je bilo baje nakopičene precej moke, stražili vojaki s topovi in strojnicami, so vendar boljševiške tolpe dvakrat navalile ie tja lioteč udreti v kopališče.
Toda vsled obupnega nemškonacijo-nalnega gospodarstva, ki skrbi samo za gotove privržence, tudi razni vojaški oddelki niso več zanesljivi. Pred par dnevi s-e jc uprl oddelek 8, lovskega polka, katerega so hoteli poslati v Labudsko dolino. Na kolodvoru ro sc branili vstopili v vozove, razvili so rdeče zastave in korakali nazaj v Celovec, Poveljstvo jih je hotelo privesti nazaj. Na to so prišli s strojnicami in izsilili izročitev tistega oficirja, ki je dal omenjeno povelje; moral je trkoj zapustiti Celovec. Med tem sc je tem vojakom pridružilo vedno več drugih. Sedanji mogotci v Celovcu nimajo več nobenega vpliva in nobene prave moči; odvisni so od vojaštva, ki grozi v zvezi z boljševiškimi elementi ,da ho plenilo, če tip. ho prav kmalu več reda. Vsled tega se rboročujejo civilisti, ki niso člani »Volkswehr«, da bi varovali dnm i.n imetje.
Časniki so dobili strogo povelio, da naj o leni nič nc pišejo. Zaradi tega sc tudi vrši stroga ccnzura. Izrecno se izraža bojazen, da bi tega nc zvedel« ameriška komisija, Ker vse nič nc pomaga, razširjajo nemSkonacijonalcl zopet vest, da sc Slovenci izreku ameriške komisije r.c hodo uklonili, in hočejo s to pretvezo vojaštvo pridobiti zopet za svoje namene. S tem agitirajo tudi proti socijalno demokratični stranki. Obenem pripravljajo nove progro-me proti Slovencem, hotcf- odvrnili boljSe-viške elemente od svojih zalog in jih ni-hujnkati na Slovence. Med ljud«tvom vre, pripravlja se nov preobrat; boljševiško gibanje in vojaški upor se ne da vrč utajili.
MemSk^ nsssflsflva.
Ljubljanski dopisni urad je v objavi prejel nastopni posnetek iz nekega urad-rntokola z dne 3. svečana 1919: Dne •sinca >919 je bil župnik Jakob Kin-•p v Klošlru nri Grebiniu v »vgii
sobi, ko j« prišla k njemu njegova sestr* vsa prestrašena s poročilom,, As. hočejo vojaški roparji pri glavnih vratih vdreti r župnišče. Župnik je vzel samokres in pobegnil skozi vrt proti Grebinju, meneč, d* je tam še jugoslovanska posadka. Nemški vojaki so streljali za njim, ne da bi ga zadeli. Sele v Grebinju ie videl, da tam nI več jugoslovanske posadke. Srečala sta ga dva oborožena nemika civiLista in ga tirala k nemškim vojakom v Narodni dom. Tam so ga pehali, mu pljuvali v obraz in mu pretili z granatami. Kmalu potem so prignali tudi župnika Holca iz Grebinja. Tudi njega so vojaki psov.ili, ga zmerjali •AVindisches Schwrin, svindiseher Humi, Verroler, verdamter Pfsfle* itd,' Naposled so ju vojaki odpeljjli proti St, Andreju ,v Labudski dolini, in sicer v največjem dežju. Na potu jc okoli 25 nemških vojakov prisililo ob:i župnika, da sta stopila z voza. Agent V/ilhermer iz Št. Andraža je nastavil župniku IIolču samokres na prsi ln bi ga bil ustrelil, ako ga drug vo,'ak nc bi bil hitro potegnil nazaj. Potem, so zahtevali vojaki dUi bi vrgli »oba farja« na tla in pognali '.jocje preko njiju ali pa da bi ju privezli ra konje in ju tako vlekli v yt. Andraž. Spravili so ju na drug voz in ponavljali najhujše groi;.je. V St. Andražu so ondotni vojaki sprejeli oba župvika z epa-kimi grožnjami, nekateri r.u ji; klofutah. Drugi ro ju bili f pestmi v obraz; eden jima. jc brisal z melio preko obraza. Naposled so ju spravili med divjim krikom v občinski zapor; tiral ju je tjakaj mesar KoncLrac iz Št. Andraža tako, da ju jc držal od zadaj in delal z .njima kakor z živino, ju stresal, butal skupaj in jima grozil, da ju pobije kakor vola. Od tukaj, je podivjana soldateska tirala naiprej župnika Kindel-mana v kasarno. Ondi so ga pustili na hodnilcu, cla so se zabavali, z njim vojaki v negližeju. Eden mu jo dregal s palico v obraz, drug mu je nastavijo.! vsak hip revolver ca prsi in na glavo, Ako jc župnik proti temu protestiral, so ga bili po obrazu, Čez nekaj časa je prišel nadporočnik, v civilu baje nadueitelj v Krškem (Koroškem); ta ga je dal odvesti v veliko mrzlo sobo. Prve straže mu niso dale vso noč nobenega miru. Proti jutru je prišla druga straža, starejši pametnejši vojaki; ti so mu prinesli tudi tople črne kave, ker je bil že čisto onemogel. Po intervenciji župana Manrija iz Grebinja, so ga peljali v gostil-tiico Maycrhoferjevo. Tam jc dobil bolišo postrežbo in prej omenjeni nadporočnik je čutil potrebo, da se oprosti zaradi grdega ravnanja vojaštva. Med 'cm je vojaštvo r. nemško civilno drhaljo vred oplcnilo žup-nifče. Vzeli so župniku in njegovi sestri vse perilo, vso obleko in obutev, razen tega vse meso, mast, most itd. Ob tej priliki je hotel nemškutarski trgovec iz gre-bmjske okolice ubili župnikovo sestro • kopitom. Tako, oziroma še huje so ravnali z župnikom Holcem, Pozneje 30 spravili oba župnika v Volšperk in šele 21. prosinca v Celorec ter ju internirali pri knezoške fu. Tudi Holcu so izropali vs« župnišče. V župniščih so se podivjani vojaki rabavali na svoj nr,čin in s? norčevali iz obredov katoliške Cerkve. Opazilo se je, da so moiali komandantje dopustiti, d« ao vojaki delali, kar so sami hoteli, in grozno jc nisiili, da bi razuzdana so'lda-leske ter nemški in nemškutarski civilisti šq nadalje vladali v naših pokrajinah.
Zborovanje nsResttških diskov na Dutnaju.
Dunaj. 12. febr. (Lj, k. u.) Glasom
Dunaj. k. u. javlja »Neues Wiener Tag-bbtt«; Včeraj se je vršilo tukaj zborovanje visokošolcev, ki so jih izgnali iz dunajskih \isokih šol. Bilo i'1 zbranih okolu 2000 dijakov in dijakinj. Po daljšem razpravljanju so sklenili, vložiti protest pnv ji ukrepu državnega urada za uk, » katerim se inozemci tuje narodnosti, in prott odloku akademičnega senata, » katferim m jugoslovanski dijaki radi mariborskih izgredov izključijo iz dunajskih vjsokih šol. Dijaštvo zahteva ustanovitev visokošolskega odseka, ki naj bo sestavljen na podlagi splošne jednakc, tajne in direktne proporcionalne volilne pravice. Dalje zalitega. da koauKUatn« ohlealn da t,
m, prekličcjo odredbe o izključitvi iu naznanijo, kaj menijo ukreniti glede ustanovitve visokošolskega odseka.
Dunaj, 12. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Listi javljajo: R;i-di mnogih vprcišanj dijakov je rektor vseučilišča objavil oglas kot pojasnilo določb medicinskega in modroslovnega dekanata ^lede predčasne potrditve semestra inozemskim nenemšldm dijakom. V tem oglasu se javlja; Odredba j;lede nredčasne poti dilve semestra ima samo namen, napraviti mesto nemško-avstrijskim dijakom, ki se vrnejo iz ujetništva, v predmetih, za katere ni dovolj velikih prostorov na razpolaganje. Ni bilo nameravano, oškodovati prizadele dijake, kar izhaja že iz tega, da se jim bo tečaj polnoveliavno potrdil. Kar se tiče vpisovanja v prihodnji tečaj, bode državni urad za pouk o tem odločil.
ka p©ga?ar- * ■
Maribor„ 12, !ebr, (Izvirno poročilo »Slovencu« ob 8. uri zvečer). Pogajanja med slovenskimi m nemškimi zastopniki trajajo dalje. Doslej se še ni dosegel noben sporazum, Nasprotja so zelo ostra. Pogajanja sc sučejo okrog vprašanja črte od Kaple do koroške meje, in ni izključeno, da se bodo pretrgala.
Maribor, 12, febr. (Lj. k. u.) Uradno se poroča: Danes so se ves dan nadaljevala pogajanja zaradi določitve demarki-rijske Črte. Zvečer so tako daleč dozorela, da je pričakovati jutri dopoldne podpisa pogodbe, Tekom popoldneva se je pojavilo pri Nemcih nekoliko več razumevanja za dfejanski položaj,
Gradec, 12. februarja. (Lj. h. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Pagaja-nja za določitev demarkacijskih črt se bodo končala šele jutri, 13. t. m. Premirje se še enškrat podaljša za 24 ur.
Jugoslovansko vprašanje odgodeno.
Rim, 13. febr. »Tribuna« poroča, da fe posledica dveurnega razgovora med Wilsonom in Orlandom, da se je razprava o jugoslovanskem vprašanju odgodila do Wilsonovega povratka iz Amerike,
Jugoslovanske meje določi mirovni , posvet.
Rim, 13, febr. »Corriere della Sera^ razpravlja o ameriškem vprašanju Jugoslavije ter pravi, da se je to priznanje izvršilo istočasno z nekimi glasovi ameriškega in angleškega časopisja, ki je poročalo, da je rešitev jugoslovanskega vprašanja .precej napredovalo. Nadalje pravi list, da je Lansing jasno izjavil, da bo jugoslovanske meje določil mirovni posvet.
Sporazum med Grško in Italijo.
Pariz, 13, febr. --Echo dc Pariš« poroča, da se jc dosegel sporazum med Italijo in Grško giede teritorialnih zahtev.
Zvesa narodov.
Pariz, 11, febr, (Lj. k. u.j Rculerjev nrad poroča: Uradno se javlja: Danes je bila osma seja komisije za zvezo narodov. Razmotrivali so več izoremembnih predlogov k načrtu za zvezo narodov. Ko so prisotni razložili svoje mnenje, >>o oddali posamezne predloge odseku za izdelovanje načrta. Ta odsek se sestane jutri v hotelu »Majestic«. Načrtu so dodali šc dva nova člena. Prihodnja seja komisije bo v četrtek. V tej seji bodo načr. o ?.v-navali v drugem branju.
Nemcu nobene vere.
Lugano, 12. (Lj. k. u.) Čehoslov. l!.i tiskovni urad poroča: Barzini javlja, da je bila zadnia seja vojnega sveta zelo burna. Wilsona baje navdajajo boljiia čutila do Nemčije. On hoče respektirad demokratični duh v novi Nemčiji. Balfour ia Cleraen-ceau ostro protestirata proti temu, da bi Nemčija sama poročala o količinah vojnega malerijala, ki ga še ima. Cicmenceau je zaklicali »Vedno so nas nalagali in nas bodo tudi vedno nalagali!« Naposled so imenovali komisijo, ki bo določila gospodarska in vojaška sredstva za ukrotitev Nemčije.
NemSka f ustrlie.
1'mtške odredbe proti žigosanju ca Četkem in v Jugoslaviji.
Dunaj, 12. svečana. (Lj. k. u.) Glasom Dun. k. u. poročajo listi: V včerajšnjem ministrskem svetu, ki se je posvetoval o protiukrepih proti naznanjenemu žigosanju kronskih bankovcev na čehoslovaškem ozemlju, so razmotrivali različne predloge glede varstva proti enostranskim čehoslo-vaškim odredbam. Končnoveljavnega niso ničesar sklenili. Kakor poroča Neue Freie Presse«, nameravajo iste odredbe kakor Čehoslovaška republika, namreč žigosanje kronskih bankovcev v Nemški Avstriji. Danes ali jutri se bo iznova sestal ministrski svet, katerega sc bo udeležil tudi drž. tajnik dr. Steinwender, ki se jc vrnil s Koroškega. GLsom istega lista je bilo tudi z zastopniki avstrootfrske banke oosveto-
vanje gletle dogovora o tehničnih podrobno cli za žigosanje. »Neue Freie Presse« javlja dalje, dri bo nemSkoavstrijska vlada v vprašanju odredb proti čehoslovažkitn jugoslovanskim ukrepom ravnala sporazumno z ogrsko vlado.
Nspad na papeževega nuncija na Dunaja.
Dunaj, 12. februarja. Krač. socialni listi poročajo, da je bil na papeževega nuncija irvršcn atentat. V jubilejni cerkvi v »Donaustadt« se je vršila večerna služba božja, ki se je je udeležil tudi papežev nuncij. Dva socialno demokratična agitatorja sta s stirienim plinom izvršila atentat na cerkev. Učinek je bil velik. Ljudstvo je bežalo ir cerkve. Papežev nuncij jc občutno poškodovan na obeh očeh.
Tudi v Nemški AvsMjl bo-Jo žitfosaH.
Dunaj, 12. f>»br. (Lj. k. u.l Čehoslov, tisk. ur, poroča: Ministrski sve* sc do sedaj še ni odločil glede žigosanja bankovce« v Nemški Avstriji. Najbrže se bodo tudi v Nemški Avstriji žigosali bankovci.
Italijani zahtevajo svoje umetnine z Dunaja.
Dunaj, 12. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Včeraj je prišla italijanska vojaška komisija na Dunaj v bivšo dvorno knjižnico. Tam je izjavila, da je prišla po dogovoru z državnim uradom za zunanje stvari, da izbere več knjig, ki baje izvirajo iz italijanskih zbirk in ki se i&j vrnejo Italiji.
Dunaj, 12. febr, (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Italijanska vojaška komisija je danes sporočila ravnateljstvu bivše cesarske galerije slik in ob enem tudi državnemu tajništvu za zunanje stvari, da nameravajo jutri ob 9. uri dopoldne odnesti 50 slik, katere Italija na podlagi dogovora iz leta 1866, zahteva. Ako bi se izročitev teh slik ne vršila brez zadržka, hoče general Segre takojšno ustavitev uvoza živil iz Italije ukreniti.
Češka gimnazija na Dunaju.
Dunaj, 12. februarja. Dunajsko šolsko društvo Komenski otvori na Dunaju realno gimnazijo.
NamčlJa«
Kaj bo r^orala Nemčija oddati.
Rotterdam, 11. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega kor. urada javljajo »Daily News« iz Pariza. Namerava se določiti v pogojih za pf»daljšanje premirja, da sme Nemčija imeti gotovo število vojakov pod orožjem ■ in da mora oddati gotovo količino vojnega malerijala. Amerika meni, da bi bilo najbolje, ugotoviti, koliko ima Nemčija vojnega materijala. Zato naj vprašajo vojaški izvedenci entente, koliko vojnega materijala je za Nemčijo potrebnega'. Anglija pa meni, da bi bilo najbolje, da se določi gotova količina vojnega materijala, ki bi zadostovala, da se Nemčija more braniti napadov. Ostali materijal da naj se odstrani i ali pa uniči.	,
Pred novo revolucijo na Bavarskem.
Monakovo, 12, (Lj. k. u.) Čehoslovaški ' tiskovni urad poroča: Včeraj zvečer jc bi-la izredna seja monakovskega vojaškega sveta, ki ee je razvila v viharno zborovanje, kakršnega še ni bilo v Monakovem. V seji naj bi se sklenilo, da se prihodnjo nedeljo priredi ogromna minifestacija, na kateri bi se demonstriralo 1. za oprostitev špartakovskega voditelja dr. Levvina, 2. za odpravo političnih paragrafov v kazenskem zakonu, 3. za imuniteto delavskih in kmetskih ter vojaških svetov in 4, za sprejem sistema svetovalcev v ustavo. Pričet-kem seje so prišli z rdečo zastavo v dvorano komunistični voditelji Landauer, Mtihsam in dr. Lev/in. Prvi državni tajnik ie namreč dopoldne osvobodil ar. Lewina, ker je doznal, da camerava več sto vojakov priti k ječi, da osvobode dr, Levvina. Miihsara, Landauer in dr. Lev/im so imeli govore, v katerih so zahtevali drugo revolucijo, ki bi napravila delo, ki ga je prva revolucija zamudila. Vse govornike, ki so govorili proti temu, so zaupniki odstranili s tribun. Predsednik narodne skupščine, večinski socialist Schmidt, jc izjavil, da mora socialna demokracija zajamčiti uspehe revolucije. Ločiti se pa mora od Špar-takovcev. Pri teh besedah je nastal nepopisen hrup. Večina delavskih svetov, posebno člani strokovnih organizacij in večinskih socialistov, približno 275 mož — delavski svet šteje približno 700 članov — so zapustili dvorano ob vzklikih revojuci-jonarcev. Po hrupu, ki je trajal najmanj četrt ure, je izjavil Miibsam, da stari mo-nakovski delavski svet ne eksistira več, da je razpuščen. Zborovanie se ie proglasilo za novi monakovski delavski svet. Opolnoči je ta krni zbor, ki je imel samo že 125 članov, s 123 proti 2 glasovoma sklenil demonstracijo. Ministrski predsednik Eisner se vrne danes.
porollfa.
Mednarodna ženska konfertmcB, Berlin, 12. febr. (Lj, k. u Čehoslov tisk "="jda ooročar .
Danes se je začela v Berna mednarodna ženska konferenca za sporazumljenje narodov. Konference se je udeležilo žon-stvo iz meščanskih in socialističnih r'\mk devet dežela.
Krona pada,
Lugano, 13. (Lj. k. u.) ČehusLvaški tiskovni urad poroča: V Curihu ia v Am» sterdamu so se že 10. t m, pokazale posledice nameravanega žigosanja bankovcev na čehoslovaškem ozemlju, V Curihu je kurz krone padel od 28 na 27.60 in danes celo na 26.80, v Amsterdamu na od 14.25 na 13.65.
Prestoln! govor angleškega kralja.
London, 11. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: V prestolpem govoru ie kralj Jurij izjavil še nastopno: »Da zajamčimo svetu mir, moramo imeti dovolj močno vojsko. Stavili se vam bodo potrebni predlogi, da bomo imeli dovolj močno armado Pričakujem, da se podpiše predhodni mir, preden se zaključi predavanje. Veselim sc predvsem radi tega, da so se na konferen- i ci zbrane države zedinile, sprejeti načela zveze narodov. Zveza narodov je edino sredstvo, da se človeštvo obvaruje obnovitve vojne,«
Krvnik Friderik.
Prrga, 12. (Lj, k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: »Narodni Listy« javljajo: Novinarski oddelek nemško-avstrij-skega državnega urada za vojaštvo bo izdal brošuro s tajnimi poročili, ki jih je svoj-čas nadvojvoda Friderik predložil kot vrhovni armadni poveljnik cesarju Francu Jožefu. Ta poročila vsebujejo zlasti prisilne odredbe proti Čehom. List ob tej priliki ostro napada nadvojvodo Friderika.
Avstrijsko brodovje v Italiji,
Lugano, 12. (Lj. k. u.) Glasom čeho-slcvaškcga tiskovnega urada poroča »Corriere della Sera*v. Večji del bivšega avstrijskega trgovinskega brodovja in sicer 54 ladij, se nahaja že v Tarentu, Pričaku-i jc se še 30 ladij.
Brzovlak Pariz—Bukarešt. Budimpešta, 12. febr. (Lj. k. u.) Čc-
i hoslov. tisk, urad poroča: Pojutrišnjem zvečer dospe na tukajšnji južni kolodvor ; prvi brzovlak iz Pariza na potu v Buka-' rešto. :—
1 ■ ~
I Polltlina novice.
t .
-f Kako so Nemci pobirali podpise?
Iz Maribora: Kako so Nemci pri nas na Štajerskem pobirali podpise za ameriško komisijo, smo že povedali* šli so namreč od vasi do vasi in od hiše do hiše ter na različne načine ljudstvo osleparili za podpise. Na Koroškem so pa Nemci pri pobiranju podpisov postopali bolj enostavno: Šli so v vas, popisali vse prebivalce, se-veca tudi vse Slovence ter enostavno vse prebivalce označili za Nemce, Slovence pa, ki so pobirali podpise za Jugoslavijo, so vtaknili v zapor. Uspeh, ki ga bodo Nemci imeli s takšnim nabiranjem podpisov, pa bo kazen, ki končno zadene vse goljufe.
-r Zastopniki slovenski socialistov v državnem veča so naslednji sodrugi: Mihael Čobal, Kocmur, Kopač, Kristan, dr. Lončar in Petejan.
H- Sklep J. S. D. S. J. S. D. S. je, kakor objavlja sinočni »Naprej«, sklenila zahtevati, da se takoj skliče državno veče in deželni zbor. Ta svoj sklep utemeljuje z razmerami in bodočnostjo nove države.
-f Prots deželnemu zboru se je izrekel »Slov, Narod-; v svoji včerajšnji številki, Nasprotno prinaša »Naprej« obvestilo, da jugoslovanska socijalna demokratična stranka zahteva takojšnje sklicanje državnega in deželnega zbora. Stališče »Slov. Naroda« je nerazumljivo, nejasno. List našteva celo vrsto nalog, ki jih imamo rešiti ,a ne pove foruma, kje naj se pereča vorašsrra rešujejo. O financijelm moči okrajnih nastopov in cestnih odborov ima prav ču^ne poime.Jmenovati deželni zbor »ostanek stare Avstrije«, je prazna fraza. Za nas je vprašanje simo to, ali n^j se še nadalie vlada brez ljudstva, ali pod ljudsko kontrolo.
-j- Ustanavljanje demokratske stranke v Vojvodini, Kakor poroča beigrajska »Epoha*, se zelo resno deluje, da se brga-niz'rajo vse demokratske skupine v voj-vodini. Predstavniki iz Banata, Bačke in Baranjc so se z Bunjevci fHrvati) in Slovaki sešli dne 11. t. m. v Belgradu zaradi organiziranja »Radikalno - demokratske stranke« na vsem ozemlju SHS. Vojvodinska stranka se bo udeležila tudi sestanka v Sarajevu.
-j- Načelstvo J. D. S. je v svoji seji dne U. t. m. v Ljubljani sklenilo, da odpošlje tri zastopnike s posebnimi navodili na sestanek delegatov »jugoslovanskih delegatov vseb jugoslovanskih demokratskih strank odnosno struj in skupin«, ki se vrši 15. L m. v Sarajevu. Kakor znano, se^ide-ležita tega sestanka tudi ministra Svet. Pribičevič in dr. Kramer.
-j- Premalo umevanja za bodočnost očita belgrajska »Pravda« vladi m me-
Bčansklm strankam. Mnogim minis-trom vežejo rokg spomini, zakoni iz prošlosli, a meščanske stranke tiče kakor zaklele v svojih starih ideja! in programih. Medtem se je pa narod sam popolnoma otresel starih pojmov; Srb, Id jc prebil okupacijo, Srb, ki je bil r.a solunski fronti, Srb, ki je bil v ujetniških taborih, je danes nekaj čisto drugega nego 1. 1914, Celi narod je doživel globok preobrat. A sedaj, ko narod čaka, da v zmislu tega preobrata začne novo življenje, da se mu odpre pol v bodočnost, pa vlada v poklicanih krogih in na poklicanih mestih usodna hrom ost, mr-tvičnost. V tem so pa socialisti z mrzlično naglico na delu. In ne brez uspeha: Vedno širši krogi meščanstva se jim pridružujejo, dasi dobro vedo, da jih tu čaka popoln propad. Prisiljeni so pač, da med dvema izberejo hujše zlo. Zadnji ča» je, da se meščanske stranke zdramijo in z delom do-'"'v;ejo, da ume jo novi čas;- " • <•"-
r Protest »Radniekih Norin«. Prad ;iekaj dnevi je v belgrajskih »Radničkih Novinah* bila skoro vsa prva stran zaplenjena, Nn veliko belo liso je lo glasilo srbske socialne demokracije z debelimi črkami tiskalo brez komentarja tri imena: Stojan Protič — Svetozar Pribičevič — Vitcmir Kora<5,
-f Jugoslavije, us Italija. »Corriere della Sera« piše 9, t. m.: »New York Herald« je navodno zvedel iz verodostojnega vira, toda mi objavljamo vest le s pridržkom, da se nasprotja med Jugoslovani in Italijani naglo bližajo sporazumu. Ameriški list pristavlja: r-Vršili so se posebni razgovori v tej zadevi in ne smeli bi •« čuditi, če bi se sporazum dosegel, še preden se vpraianjo položi pred mirovni posvet,«	• •
-j- Rodbine -jugoslovanskih Izseljencev na Vestlalskera. Mnoge rodbine naših izseljencev v Nemčiji, irhisti na Vestfalskem, se nahajajo v zelo težavnem položaju. Njih vzdrževatelji, ki so se vrnili od vojakov ali iz ujetništva, ne dobe dovoljenja, da bi potovali v Nemčijo, in tudi ne dobe tam zaslužka. Od januarja 1919 dalje so njih rodbine brez državne podpore. Da se rodbinam naših izseljencev omogoči povratek v domovino, je sklenila deželna vlada nastopno: Državni urad za zunanje zadeve na Dunaju se naprosi brzojavno, da zastopstvo Nemške Avstrije v Dortmundu proti naknadnemu povračilu plača potne stroške vsem jugoslovanskim državljanom, ki se žele vrniti v domovino, Jugoslovanski državljani, naj se ■obvestijo o tem potom tiunoSnjfcga časopisja. — •	" ' '■'•
-j- ČcSke pritožbe. Tudi Čehi niso a političnim položajem popolnoma zadovoljni. > Lida piše v svojem uvockiiku dne 7. t m. pod naslovom »Ali je naše stališče na mirovnem posvetu trdno«; »Na mirovnem posveiu nimamo doslej zagotovljenih niti državnih mej in vsi dosedanji razglasi vlade nam niso dali pomirljive gotovosti, da so nam meje že določene.« Zato meni list, naj bi češko odposlanstvo poudarjalo na mirovnem posvetu, da je češko-slovaška država najrodovitnejsa država v Evropi in da je ni treba mednarodno zvezavatL

Im Sa Za
*	Z Jesenic. Katol. del. društvo na Jesenicah priredi dne 16. februarja 1919 »Vodnikovo slavnost« z naslednjim sporedom: 1, J, L. Planinska koračnica, orkester. 2, J, Schneider: V mladostni dobi, valček, orkester. 3. a) A. Slomšek: Vodniku v spomin, deklamacija. b) Govor: govori g. dr. Kogoj, c) Val. Vodnik: Ilirija oživljena, deklamacija. 4. Dr, A. Schwabs Zlata kapljica, sopr, samospev, me|. zbor in orkester. 5, J. D.: Idila v gozdu, ouver-tura. 6, Oskar Dev: Vzdih, sopr. samospev s klavirjem. 7. F. Ferjančič: Solne« .čez hribe gre, me2. zbor, S. V, Lesovski: Glasbeni utrinki, orkester. 9, Hrabroslav Volane: Slovenskim mladenkam, dvoglasm iibor z orkestrom. 10. J. Aljaž: Opomin k veselju, mešani zbor, 11. S. Sardenko: »Venčarica«, dramatska slika s petjem. 12. Jakelj: »Slovanski bheri«, venec narodnih pesmi, orkester. — Slavnost se ponovi v nedeljo, dne 23. februarja ob 4. uri popoldne.
*	Zveza Orlov. Seja predsedstva Orlov se vrši danes, dae 13. t. m. ob 7. uri zvečer. Prosi se polnoštevilne udeležbe, ker je seja zelo važna,
*	Organizatoričen odsek predsedstva Z veze Orlov naznanja, da se vrši danes, dne 13. t. m. točno ob 6, uri zvečer redna seja v Zvezini pisarni,
*	Društvo sv. Jožefa ▼ Tržiču je imelo zadnji čas ta-le predavanja: 27. jan. je predaval g. kaplan Čadež o pravoslavju; dne 3. febr. g. Čadež o razliki med katoliško demokracijo in socialno demokracijo; ob činski odbornik L. Koprivnik je govoril < shodu kršč.-socialnega delavstva v Ljub Ijani; 10. febr, je govoril g. župnik Potoka o važnosti časopisja. Vsa predavanja sr bila izborno obiskana, — Ustanovil se j« dramatični odsek, kojemu načeluje Fr. Vi dic. — Po predavanju je odprta vselc knjižnica.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra I.,
po milosti božji i« volji naroda kralja Srbov, Hrvatov iri Slovencev, a temeljem pooblastitve (člen 53. ustave) Njegovega kraljevega Visočanstva
Aleksandra,
prestolonaslednika, fe ministrski svet Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovenccv sklenil in določa:
Začasno ustavo
£a Kraljestvo Srbov, Hrvatov iti Slovencev.
'	I. DEL.
Oblika vladavine in državna oblast.
Člen 1.
Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev jje dedna ustavna monarhija z narodnim predstavništvom,
Člen 2,
Državna oblast kraljestva sc r." more ne odtujiti, ne razdeliti.
n. DEL.
Ustavne pravice državljanov.
Člen 3,
S to ustavo in zakoni se določa, kako e« dobi in izgubi državljanstv o Kraljestva, kake pravice to državljanstvo daje in kako t« pravice prenehajo.
Člen 4.
Vsi državljani Kraljestva so pred zatonom in pred oblastmi enaki.
Člen 5,
Državljanom Kraljestva sc ne morejo tat dati,' ne priznati naslovi plemstva.
Člen 6,
S to ustavo ce zajamčuje osebna svoboda.
Nihče se ne more klicati na odgovor, razen v slučajih, katere je previdel zakon in na način, kakor je določil zakon. Nihče se ne more zapreti, niti sc mu more drugače vzeti svoboda brez pismenega in z razlogi utemeljenega ukrepa preiskovalne oblasti, 7'a ukrep sc mora osebi, katera sc zapira, naznaniti takoj ob zapiranju. Samo če se krivec zasači pri samem dejanju, sc more t.ikoj zapreti, a vendar sc mu mora v zaporu ta ukrep naznaniti najdslje v 24, urah, odkar je zaprt.
Proti ukrepom jc v zaporu odprta pot pritožbi na sodišče prve stopnje. Ako zaprta, oseba te pritožbe nc poda tekom treh dni, odkar'ji je bil ukrep v zaporu naznanjen, potenr mora preiskovalna oblast naj-dalje v 24. urah po tem roku poslati stvar sodišču tudi brez pritožbe. Sodišče mora v roku 24. ur, odkar je stvar prejelo, izdati svoj ukrep, s katerim ukrep preiskovalne oblasti o zaporu potrdi ali uniči, la sodni ukrep je izvršen,
Organi oblasti, ki bi se pregrešili proti tem določbam, se za nepostavno oro-panje svobode kaznujejo,
Člen 7,
Nikogar nc more sodili scr,ri<,<ojno sedišče.
Čl<
Nihče ne more bili sojen, dokler r;i bil pristojno zaslišan ali na postaven nrftn pozvan, da se brani.
Člen 9.
Kazen se mere odrediti samo na temelju zakona in uporabiti samo za dejanja, za katera jo je zakon v naprej določil.
Člen 10.
Smrtna kaztu za čisto politične zločince se, odpravlja.
Izvzemajo še slučaji izvršenega ali poizkušenega atentata na osebo vladarjevo ali na člar.c kraljeve hiše, za katere slučaje jc določena v kazenskem zakoniku smrtna kazen. Izvzemajo ce razen tega tudi slučaji, v katerih se jc poleg čislo političnega zločina, izvršilo šc drugo kaznjivo dejanje, za katero jc v kazenskem zakoniku določena smrtna k,v._en, in istotako slučaji, katere vojaški zr.koni kaznujejo s smrtno kr.nijo.
Člen 11,
Državljan Kraljestva se ne more Izgnati iz dežele. Tudi s« n« mor-- - deželi sami odpravljali z enega mesta r.z drugega, izvremSi slučaj«, ki jih j* zakr i i:• **no previdel.
Člen 12.
Stanovanje jc nedotakljivo.
Oblast ne more pregledati, nc preiskali stanovanja državljana, razen v slučajih, ki jih jc predpisal zakon.
Pred preiskavo je oblast dolžna, izročiti osebi, katere stanovanje se preišče, pismeni ukrep preiskovalne oblasti, na temelju katerega se vrši preiskava. Proti temu ukrepu jc odprta pot pritožbi na sodišče prve stopnje, A pritožba ne zadrži izvršitve preiskave.
Preiskava se bo vedno vršila v navzočnosti dveh državljanov.
Takoj po izvršeni preiskavi ie oblast dolžna, izročiti osebi, katere stanovanje sc. je preiskalo, potrdilo o stvareh, ki so se radi nadaljnje preiskave odvzele.
Člen 13.
Lastnina jc nedotakljiva, naj bo katerekoli vrste.
Nihče sc ne more prisiliti, da bi svoje imetje odstopil za državne aH druge javne potrebe, niti se zasebna lastnina, zaradi tega nc more omejiti, razcu kjer to dopušča zakon in proti postavni odškodnini.
Člen 14.
Kazen z odvzeljcm imetja (konfiskacija) se ne more odrediti, Morejo se pa odvzeti posamezne stvari, ki so ali proizvod kaznjivega dejanja, ali so lc-temu služile kot orodje ali pa, so namenjene, ^n mu služijo. ,
Člen 15,
Svoboda vesli je neomejena. Vse vere so svobodno in stoje pod varstvom zakona, v kolikor nc nasprotujejo obstoječim zakonom, javnemu redu in nravnosti.
Člen 16.
Državljani Kraljestva se s sklicevanjem na predpise svoje vere ne morejo oprostiti svojih državljanskih in vojnih dolžnosti.
Člen 17.
Nauk jc svoboden, v keliknr njegovo izvrševanje nc krši javnega reda in nravnosti.
Ljudskošolska izobrazba je obvezna in v javnih ljudskih šolah brezplačna.
Člen 18.
Vsak državljan Kraljestva ima pravico, da v mejah zakona pove svojo misel: v govoru, pismeno, v tisku »li slikah.
Tisk jc svoboden.
Ne more se odredili nc cenzura ne kaka druga preventivna odredba, ki ovira izhajanje, prodajo ali raznašanje spisov in časnikov. Samo za časa vojne sc more za vojaška in diplomatična vprašanj odrediti cenzura,
Za izdajanje časnikov ci treba poprejšnje odobritve oblasti.
Od pisatelja, urednika, izdajatelja alt tiskarja sc ne bo zahtevalo ni kako jamstvo (kavcija).
Časniki in drage tiskovine sc morejo prepovedati (zaolenili) samo, ako vsebujejo: razžalitev kralja in kraljeve hiše ali razžalitev tujih vladarjev in njihovih hiš ali poziv državljanom na upor z orožjem. A v teh slučajih jc oblast dolžna, da v 24 urah po izvršitvi prepovedi pošlje stvar sodišču, katero je istotako dolžno, da ptc-opved v 24 urah ali potrdi ali pa razveljavi. V nasprotnem slučaju sc smatra, da jc prepoved ukinjena. Tisk ne more biti nikdar podrejen administrativnim opominom.
Vsak časnik mora imeti odgovornega urednika, ki vživa državljanske in politične pravice.
Pisec jc odgovoren za spis. Ako ie pisec neznan ali ako ne stanuje v Kraljestvu ali je nesposoben za odgovornost, so odgovorni ali urednik aH tiskar idi raurns.-šalcc.
Člen 19. - ' "*
Tajnost pisem in brzojavk je nedotakljiva, razen v slučaju kazenske preiskave ali v slučaiu vojne.
Zakon bo določil, kateri državni or-gani so odgovorni r.<t krčitev tajnosti pisem ni brzojavk.
Člen 20.
Državljani Kraljestva imajo pravico, zbirali sc ntirno in brez orožja na shodih, ravnajoč se pri tem po zakonu.
Ako ce priredi shod v zaprtem prostoru, ga ni treba naznaniti oblasti. Shode pod milim nebom j« treba nahranili ^Masti viaj 24 ur prrj.
Člen 21,
Državljani Kraljestva imajo pravico, združevati se v svrhe, ki ne nasprotujejo zakonu,
Ta pravica se ne mor« podrediti ni-kaki preventivni odredbi,
Člen 22.
Vsak državljan Kraljestva ima pravico, da »e v svojem imenu obrača ca državne oblasti s prošnjo, katero more podpisati eden ali več njih. A kot celota morejo vlagati prošnje samo pristojna za-slcpr>t-"a in pravne osebe.
Člen 23.
Vsak državljan Kraljestva ima pravico, da priloži proti nezakonitemu postopanju oblasti.
Ako višja oblast razsodi, da je pritožba ticosnovana, je dolžna v svoji rešitvi obvestiti pritožnika o razlogih, vsled katerih njegove pritožbe ne uva-žuje.
Člen 24.
Vsak državljan Kraljestva ima pravico, da neposredno in brez čcgarkoK odobritve toži n?. sodišču javne uradnike in uslužbence, ako so le-li v svojem službenem poslu kršili njegove pravice.
Za ministre, sodnike in vojake ped zastavo veljajo posebne določbe.
Člen 25.
Vsakemu državljanu Kraljestva je svobodno, da izstopi iz državne zveze, potem ko j•izpolnil obveze vojaške sjužbe in druge dolžnosti, ki bi jih. imel nasproti državi ali nasproti privatnim oš? bani.
Člen 26.
Tujci, ki sc nahajajo na ozemlju Kraljestva, vživajo varstvo zakona, kar tiče njihove osebnosti in njihovega imetja. A dolžni so, nositi občinska in državna bremena, v kolikor temu ne nasprotujejo mednarodni dogovori
Člen 27.
Izročanje čisto političnih r.!-. • v sc. prepoveduje.
01. DEL.
Državne oblasti
Člen 28.
Vsa državna oblast se vrši po določbah lc ustave in obstoječih zakonih.
Ustava se ne more odpravili niti v ccloti niti v posameznih delih,
Člen 29.
Zakonodajno oblast vršita kralj in narodno predstavništvo vzajemno,
Člen 30.
Pravica, predlagati zakone, g"? tako enemu kakor drugemu čiml-iju zakono dajne oblasti.
Čl?n 3.1,
Za vsak zakon je potrebno, da mu
pritrdila oba činilelja zakonodajne cbla•;'.!,
f
Člen 32,
Zakon nima povratne veljave r;a Škodo pravic, ki so bile pridobljene s prejš-ujim zakonom.
Člen 33.
Obvezno mora tolmačili : issno zakonodajna oblast.
Člen 34.
Izvršilno oblasl ima kralj, ki jo vr?i potom svojih odgovornih ministrov po določbah le ustave.
Ministre postavlja in odpušča kralj.
Člc-n 35.
Sodno oblast vrše sodišča. Njihovi ukrepi in razsodbe se izrekajo v imenu kralja, a na temelju zakona.
IV. DEL. Kralj.
Člen 36.
Kralj jc poglavar države. On ima vse pravice državne oblasti, ki iih izvršuje po določbah tc ustave.
Kraljeva osebnost je nedotakljiva. \ralju se nc more nalagati nobena odgc-cmost, niti sc ne more kralj tožiti.
Člen 37.
K-alj jc zaščitnik vseh veroizpovedi v k- -vu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
člen 38.
Kralj potrjuj« in proglaša zakone. Noben zakon ne mor« veljati, dokler ga ne proglasi kralj.
Člen 39.
Prestolonaslednik in ostali člani kraljeve hiše ne morejo stopiti v zakon brez kraljevega dovoljenja.
Člen 40.
Kralj nastavlja vse državne uradnike. V njegovem imenu in pod njegovim vrhovnim nadzorstvom vrše svojo oblast vsi državni „ uradi.
Člen 41.
Kralj je vrhovni poveljnik vse kopns in pomorske sil«.
Člen 42.
Kralj podeljuje vojaške čine po določbah zakona,
člen 43,
Kralj podeljuje na temelju zakona ustanovljene rede in druga odlikovanja.
Člen 44.
Kralj ima pravico za kovanje denarja v zmislu zakona.
Čien 45.
Kralj ima pravico pomilcSčcra (amnestije).
Člen 46.
Kralj ima pravico pcrailošOnja v kazenskih slučajih in more obsojencu izpre-meniti kazen v drugo lažje vrsto ali pa mu jo zmanjšati ali popolonoma odpustili.
Prekiniti preiskavo in.sodbo v teku (abolicija), jo pri nepolitičnih zločinih n mogoče,
Člen 47.
Kralj zastopa državo v vseh cJno Šajih s tujimi državami. On napoveduj« vojno, sklepa mirovne pogodbe ir: jih naznanja narodnemu predstavništvu, v kolikor in kadar koristi ia varr.est dežel« to dopuščajo.
Toda trgovske pogodbe in pogodbe, za katerih izvršitev se zahteva kakšno plačevanje iz državne blagajne ali spre. meraba zakonov ali a katerimi sc omejujejo javne ali privabi® pravice državljanov Kraljestva Srbov, Hrvatov :n »Slovencev, bodo ve.ljole šele tedaj, ko jih odobri na-rodno predstavništvo.
Člen 48.
Kralj stanuje stalno v državi,
Kadar bi kralj po opravkih odšel za nekaj časa iz države, ga zastopa po pravu v izvrševanju ustavne kraljevske oblasti prestolonaslednik, čc j® polnoleten. Aka prestolonaslednik ni polnoleten, ali če j< zaprečen, da zastopa kralja, bo vršil ustavno kraljevsko oblast ministrski svet p< navodilih, kalera mu da kralj v rreja usta« ve,
Čien 49.
Kralj sklicuje narodno predstavništvo. Oct olvarja. in zaključuje saje narodnega predstavništva osebno o prestdno besedo aH potom ministrskega sveta s poslanico ali ukazom. Prestolno besedo, poalanico ali ukaz sopoclpisujcjo vsi ministri.
Člen '50.
Kralj ne more biti istočasno vladat kake druge države brez pritrdila narodnega predstavništva,
Člen 51,
Noben kraljev čin, ki sc nanaša na državne posle, nima veljave, niti sc ne sme izvršiti, ako gn ni s op od pisal pristojni minister, ki jc ravno s tem zanj odgovoren.
Člen 52.
V	Kraljestvu vlada kralj Peter I. 1» dinaslijc Karadjordjcvičcvc, Kralju naslednje. niegovo moško potomstvo iz postavnega. zakona po redu prvorojenstva. Ako kralj ni zapustil moškega potomstva, pre. ida nasledstvo prestola na postransko vejo v moškem potomstvu po istem redu prvorojenstva.
Člen 53.
Kralj in prestolonaslednik sta p-lao-letna, ko dovršita 13. le!e.
Člen 54.
V	slučaju kraljeve smrti prevzame prestolonaslednik, ako je polnoleten, takoj vlado kol ustavni kralj. Svoj nastop razglasi kralj narodu . proklainacijo. Kralj skliče tokom 10 dni od razglašcnja smrti umrlega kralja narodno predstavništvo, da pred njim položi eo ustavi predpisano prisego. Te ustavne odredbe veljajo tudi za slučaj, č,- kralj zc pri življenju odstopi pr«« »tol svojemu nasledniku.
Člen 55.
Ko prevzame kraljevsko oblast, položi kralj pred narodnim predstavništvom prisego, ki se glasi tako-le:
Jaz (ime), ko stopam na prestol Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in ko prevzemam kraljevsko oblast, prisegam pri vsemogočnem Bogu in pri vsem, kar mi je na tem svetu najdražje, da hočem čuvali neodvisnost Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in celoto državne oblasti, da hočem obdržali državno ustavo nekršeno, da hočem vladati po njej in zakonih, in da hočc-tm v vseh svojih težnjah in delovanju imeti pred očmi blagor naroda, Izjavljajoč slovesno to svojo prisego pred Bogom in narodom, kličem za pričo gospoda Boga, kateremu hočem dajati odgovor na strašni njugovi sodbi. Tako mi gospod Bog pomagaj. Amen,
Clcn 56,
V slučaju, da presto' na podlagi odredb te ustave oitane brez naslednika, prevzame ministrski svet kraljevsko oblast v svoje roke.
On je tedaj dolžan, da najkasneje en mesec od dneva kraljeve smrti skliče narodno perdstavništvo, ld sklene o prestolu.
DEL V, Narodno predstavništvo.
Člen 57,
Začasno narodno predstavništvo sestavljajo odposlanci srbske narodne skupščine in odposlanci narodnih organizacij is ostalih oblasti Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Člen 59,
Poslanec v narodnem predstavništvu more biti samo tisti, ki izpolni naslednje pogoje:
1.	Da je državljan Kraljestva po rojstvu, ali da, ako je prirojen, biva 5 let v Kraljestvu;
2.	da uživa vse državljanske in politične pravice;
3.	da živi stalno v Kraljestvu, izvzem-ši tiste, ki so stalno v inozemstvu po državnih poslih.
Člen 60.
Policijski uradniki ne morejo biti narodni poslanci.
Člen 61.
Narodni poslanci, ki ne bi bili uradniki, pa bi za časa svojega poslanskega mandata sprejeli državno službo, s tem prenehajo biti poslanci.
Ta odredba se ae nanaša na ministre.
Člen 62.
Ako bi bili predsedniki deželnih vlad in poverjeniki izvoljeni v narodno predstavništvo in bi ta mandat sprejeli, zgube ts tem svoje mesto.
Člen 63.
Narodno predstavništvo preišče samo pooblastila svojih članov in izreče svojo sodbo o njihovi vrednosti, kakor tudi o sporih, ki bi se radi njih pojavili.
Nihče ne srne preprečiti izvoljenega poslanca, da pride v narodno predstavništvo. Edino narodno predstavništvo bo imelo odločiti, čc je izvolitev pravilna ali
ne.
Člen 64,
Na prvem svojem sestanku, ki mu predseduje po letih najstarejši član, se bo uarodno predstavništvo s kocko razdelilo v odseke. Ti odseki izvolijo vsak po enega člana v odbor za pregled pooblastil.
Člen 65.
Narodno predstavništvo voli iz svoje srede predsedništvo: predsednika, podpredsednika in tajnike po poslovniku srb-•ike narodne skupščine. Poslovnik srbske narodne skupščine postane pravilnik, katerega more narodno predstavništvo po potrebi samo spremeniti.
Člen 66,
Vsi poslanci polože potem, ko bodo potrjena njihova pooblastila in jih narodno predstavništvo sprejme za svoje člane, naslednjo prisego:
Jaz (ime) prisegam pri edinem Bogu in vsem, kar mi je po zakonu najsvetejše in na tem svetu najdražje, da hočem ustavo zvesto varovati in da hočem za svojega poslanskega delovanja splošni blagor kralja in naroda po moji vesti in znanju vedno imeti pred očmi. In kakor ono izpolnim, tako naj mi Bog pomore na tem in na onem svetu.
Člen 67.
Seje narodnega predstavništva so javne, morejo se pa spremeniti v tajne, kadar to zahteva predsednik narodnega predstavništva, vlada ali 30 poslancev. Ako so tajnost zahtevali predsednik ali 30 poslancev, more narodno predstavništvo sklepati, če ostane seja tajna ali ne.
Člen 68.
Noben zakon se ne more razveljaviti, spremeniti ali raztolmačiti brez pritrdila narodnega predstavništva.
Naredbe za izvrševanje zhkonov in naredbe, ki izhajajo iz nadzurovalne in iz-vrševalne oblasti kralja, izdaja izvrševalna oblast, pri vsaki naredbi pa se mora imenovati zakon, na podlagi katerega so na-redba izdaja.	j
Noben zakon in nobeoa naredba dr- j žavne, okrožne ali občinske oblasti nima ' obvezne sile, ako ni razglašena na način, ! ki ga določa zakou.
Pri razglaševanju zakona se mora povedati, da ga je odobrilo narodno predstavništvo.
Člen 69.
Zakonik in zakonske naredbe, ki so razglašene na zakonit način, imajo obvezno silo za vse državljane in državn® oblasti.
Člen 70.
Brez odobrenja narodnega predstavništva se ne more ustanoviti ali spremeniti noben državni davek niti splošne državne doklade.
Brez pritrditve narodnega predstavništva se država ne more zadolžiti. Vlada je dolžna, da predloži narodnemu predstavništvu po glavni kontroli odobreno točno poročilo: so-li finančne pogodbe sklenjene in izvršene v smislu zakona.
Člen 71.
Narodno predstavništvo ima pravico ankete kakor tudi preiskave v volivnih in čisto administrativnih vprašanjih.
Vsak poslanec itna pravico stavljati ministrom vprašanja in interpelacije. Ministri so dolžni dati nanje odgovor v teku istega seziva.
Člen 72.
Vsakdo ima pravico upraviti prošnje in pritožbe narodnemu predstavništvu po njegovem predsedniku.
Člen 73,
Nihče in nikdar ne more klicati poslanca na odgovor /-a glas, ki ga je dal kot član narodnega predstavništva.
Za svoje govore v narodnem predstavništvu niso porlanci odgovorni nikomur drugemu razen narodnemu predstavništvu samemu, ki jih more na predlog predsednika narodnega predstavništva kaznovati z disciplinarnimi kaznimi, odrejenimi v pravilniku o poslovnem redu narodnega predstavništva.
Člen 74.
Brez pooblastila narodnega predstavništva se poslanci nc morejo klicati na odgovor, niti devati v pripor od dne izvolitve pa ves čas trajanja njihovega poslanskega mandata, razen v slučaju, kadar se zasačijo pri samem dejanju. Toda v tem zadnjem slučaju se narodno predstavništvo takoj obvesti in ono da ali odreče pooblastilo, da so preiskava nadaljuje za časa seziva.
Člen 75.
Narodnemu predstavništvu pripada izključna pravica, da v svoji sredi vzdržuje red po svojem predsedniku.
Nobena oborožena sila se ne more postaviti v poslopju narodnega predstavništva niti na njegovem dvorišču.
Nihče ne sme oborožen vstopiti v poslopje narodnega predstavništva brez vednosti in odobritve predsedr'" -
Člen 76.
Narodno predstavništvo stoj: srednem odnošaju samo z ministri.
Člen 77.
Člani državnega predstavništva dobivajo iz državne blagajne potne stroške in dnevnico,
Člen 78,
Podrobnejši predpisi v poslovnem redu o narodnem predstavništvu se bodo odredili s posebnim pravilnikom narodne predstavništva.
DEL VI.
Ministri
Člen 79,
Na vrhu državne službe je ministrski svet, ki stoji' neposredno pod-kraijtrn.
Ministrski svet tvorijo imenovani ministri in predsednik ministrskega sveta. Kakor predsednike ministrskega sveta tako tudi ministre postavlja kralj z ukazom. —
Ko stopajo ministri v dolžnost, polagajo prisego, da bodo zvesti kralju in da se bodo vestno držali ustave in zakonov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 80.
Minister more biti samo državljan kraljestva po rojstvu ali prifojenju, če pet let stanuje v kraljestvu.
Člen 81.
Noben član kraljevske hiše nc more biti minister.
Člen 82.
,'UlUtf.l i Liilu.u pi.dlU^f
ns rodno
predstavništvo, ki jih jc dol'" io poslušati,
kadarkoli zahtevajo, 'J oda giasr.vr.ti v narodnem oredslavnisivu morajo ministri
samo, če so ob enem času tudi narodni
poslanci. Tudi narodno predstavništvo trna pravico zahtevati, da so ministri prisotni pri njegovih 6ejah.
Člen 83.
Ministri so odgovorni kralju in narodnemu predstavništvu za svoja službena dejanja.
Vsaki državni akt, ki ga podpisuje kralj, mora biti protipodpisan po pristojnem ministru.
Pismena ali ustmena naredba kraljeva ne more v nobenem slučaju varovati ministre ali druge državne službenike zakonite odgovornosti.
Člen 84.
Kakor kralj tako tudi narodno predstavništvo imata pravico, da obtožita ministre:
1. Zaradi izdaje države iu vladarja; 2, zaradi prekršitve ustave in ustavnih pravic; 3. zaradi oškodovanja države iz dobičkaželjnosti;- 5. zaradi prekršitve zakona v slučajih, ki jih bo določil posebni zakon o ministrski odgovornosti.
Te pravice obtožbe se moreta posSu-žiti kralj in narodno predstavništvo v teku petih let, odkar je dejanje bilo storjeno.
Člen 85.
Predlog, da sc minister obtoži, se mora staviti pismeno, mora vsebovati točke obtožbe in biti podpisan najmanj od 40 poslancev.
Da se minister postavi pred sodišče, je potrebno pritrdilo dveh tretjin' glasov vseh prisotnih članov narodnega predstavništva.
Obtoženega in pred sodišče postavljenega ministra sodi državno sodišče, sestavljeno od člandv državnega sveta in kasacijskega sodišča.
Člen 86.
Kralj ne more obsojenemu ministru kazen niti oprostiti, uiti zmanjšati brez pritrdila narodnega predstavništva, niti ne more ustaviti začeto preiskavo proti obtoženemu ministru.
DEL VH. '
Državni svet.
člen S7.
Državni svet je sestavljen iz 30 članov, od katerih imenuje 15 kralj, 15 pa jih voli narodno predstavništvo, in sicer na naslednji način: kralj predloži narodnemu predstavništvu listo 30 kandidatov, izmed katerih izbere narodno predstavništvo 15, katere kralj postavi za svetnike; narodno predstavništvo s svoje strani predloži kralju listo 30 kandidatov, izmed katerih postavi kralj 15 za svetnike. Na isti način se izpolnjuje izpraznjena mest1 v državnem svetu.
Člen 88.
Državni svetniki se postavljajo za vse življenje. Oni stopajo v vrsto ostalih državnih uradnikov. Svetniki nc morejo biti proti svoji volji odstavljeni s svojih mest in ne prestavljeni v druge poklice državne službe. Oni se tudi ne morejo deti v pokoj proti svoji volji, razen čc so dosegli več ko 45 let državne službe ali 70 let življenja, ali če so tako oboleli, da ne morejo več izvrševati svoje dolžnosti. Po končanem 45. letu državne službe ali 70. letu življenja se morajo državni svetniki upokojiti.
Če državni svetnik postane minister, se njegovo mesto v svetu ne izpopolni; a ko preneha biti minister, se vrača v sve/ na svoje mesto.
Samo v tem slučaju, če bi ostalo v svetu manj članov od števila, katerega zakon o poslovnem redu v državnem svetu zahteva za opravljanje poslov, se takoj izpopolni toliko mest, kolikor jih je treba, da more svet. delovati.
Člen 89.
Državni svetniki morejo biti tisti državljani kraljestva, ki imajo 35 let, ki so končali v kraljestvu ali v inozemstvu kakšno višjo strokovno šolo, ki je v vrsti fakultete. Razen tega morata imeti dve tretjini državnih svetnikov 10 let ukazne službe, ena tretjina pa more biti tudi brez tega pod pogojem, da so priznani javni delavci.
Člen 90-
Predsednik in podpredsednik državnega sveta postavlja kralj iz srede sveta na tri leta.
Člen 91.
Državni svet ima te-le dolžnosti:
1.	da na poziv vlade izdeluje zakonske predloge in načrte administrativnih naredeb splošnega značaja in da daje vladi svoje mnenje o predmetih, ki mu jih |e predložila;
2.	da proučava zakonske predloge, katere vlada predlaga narodnemu pred-stavništvu ali kateri so potekli iz iniciative narodnega predstavništva, in ua daje svoje innenjc o njih. To mnenje svela ni obvezno za narodno predstavništvo niti za vlado, a se vendar mora vedno v ce-
loti sporočiti narodnemu predstavništvu,
f »reden se vzame dotičnj zakonski pred-og v pretres. Razen tega more svet imenovati iz svoje srede enega ali dva svoja člana, ki bosta v narodnem predstavništvu zastopalo njegovo naziranje. Narodno predstavništvo in vlada moreta določiti vsaki za svoje predloge rok, v katerem ima svet predložiti svoje mnenje. Svet more zahtevati, da se mu ta rok podaljša. Toda če svet tudi po podaljšanem roku ne predloži svojega poročila in svojega mnenja, bo narodno predstavništvo tudi brez njega prešlo k pretresu io rešitvi,
3. da sestavlja kandidatno listo za iz« prazHena mesta v ghvni kontroli in v kaši- ''ikem sodišču;
4 da izdaja konečne rešitve o pritol« bah, ki se tičejo volitev as okrožne skup-3čine in odbore ter občinskih volitev;
5.	da kot disciplinarno sodišče sod) o državnih uradnikih po predpisih obstofclih zakonov;
6.	da proučuje in reš<ije pritožbe proti n.iri-"ffskim odločbam v srornih upravnih vniašanjih. Te rešitve državnega svet* so obvezne za ministre;
7.	da rešuje spore mad upravnimi oblastmi;
8.	da odobrava delne <zdatke is tplnft« nega kredita, ki ga odreja proračun ca izredne potrebe, kakor tudi delno vporab-
Ijanie kredita, dovoljenega za zgradbe v kolikor bi izdatek v posameznih slučauh bil večji od vsote, s kateio more minister razpolagati le po zakonu;
9.	da odobri 'znuneu vstop v drŽav-Ijanstvo Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev;
10 do odobri poravnavo med državo iu posameznimi osebami, ki bi se izkazala kori: tno državnim interesom;
!!. da odloča, je li po zakonu dovoljeni} zaplemba nepremičnega premoženja v spit Šn6 narodno korisl;
12. da proučme in rc:?uje pritožb« proti ukazom, a katerimi se kršijo zakonite tsebne pravice. Glavna kontrola ima oravieo.. da se pritoki v iroenu države, če ie z itkpzom kršen kak državni materijalni :nteres v korist post-mpznika;
J 3. da proučuje in odločuje o pritožbah preti minHerskun r-dVčbam, izdanim c predmetih, za katere minister po zakonu m pr»?to'en, aH ki prekoračijo delok^i? mehove oo zakonu odrei*i e oblasti. Te odločbe fo obvezne za vse ministre;
74. da vrši oosle ki bi mu iih odrejali razni deželni zakon:, '
Člen 92.
Poslovni red v državrem-sv.tlu s 2 bo odredil s r-osebnim zakonom.
DEL VIII.
Sodna oblast.
Člen 93.
Sodišča so neodvisna.
Pri izrekanju sodbe ne stoje pod ni-kako oblastio, ^mpak sodijo in odločujejo samo r^o zakonu.
Nobena državna oblast, niti zakonodajna niti upravna, :ie more vršiti todmh poslov, niti ne morejo zopet sodišča vršiti zakrvo-^ino a'i unravno oblast.
Sodba se izreka v imenu kralja,
Člen 94.
Ne sodišče in ne sodna uredba se ne more ustanoviti drufače ko i?o zakonu.
Toda nikdar in pod nobenim pogoiem se ne morejo ustanoviti izredni ali preki
sodi ali komisije za sodbo.
Člen 95.
Ustanova oorote sc obdrži 'T' *>n pristojnost določa zakon.
Člen 96,
Niti eno sodišče ne sme nikogar klicati na odgovor, če po zakonu ni pristojen,
Člen 97. ,
Sodne razprave so javne, razen v slučajih, kjer sodišče smatra umestno, da izključi javnost radi reda in morale.
Sodniki se posvetujejo ter glasujejo tajno, toda razsodba ss naznanja glasno in javno.
V vsaki razsodbi ui v vsakem sklenu se morajo navesti razlogi in zakonske določbe, na katerih temelje.
Člen 98;
Pri vseh zločinih mora imeti obtožc nec branitelja, ko ga stavijo pred obtožbo; ako pa si on nc določi branitelja sam, mu gi bo postavilo sodišče. Osumlenec more. ako hoče, imeti branitelja tudi v predpre-iskavi v vseh kazenskih dejanjih.
Člen 99.
Sodniki so v svojem poklicu stalni.
Sodniku ne more biti odvzel njegov poklic, niti ne sme biti pod nobenim pogojem odstranjen od svoje službe proti svoji volji, brez razsodbe rednih sodišč ali disciplinarne razsodbe kasacijskega sodišča. So r.ik nc more biti tožen za svoje sodno delovanje brez dovoljenja kasacijskega sodišča,
Sodnik more biti premeščen le z novim nameščenjem po njegovem pismenem pritrdilu,
Sodnik ne more biti vpokolen proti svoji volji, razen po 60 letih življenja ali 35 letih državne službe, ali kadar telesno ali duševno tako oboli, da ne more vršiti dolžnosti. Toda v poslednjem slučaju sodnik ne more biti vpokojen brez odobrenja kasacijskega sodišča.
Člen 100.
Sodnik ne more sprejeti izvrševanja kake druge državne službe, izvzemšl honorarno profesorsko na pravni fakulteti. Ne more biti niti začasno siljen v kako drugo plačano ali brezplačno službo.
Člen 101.
Poseben zakon določa sestavo, ureditev in pristopnost vojnih sodišč, kakor tudi pogoje, katere morajo »meti njihovi žlari.
DEL IX.
Okrožja, okraji in občine.
Člen 102.
Okra!i (kotari), okrožja (županije) in občine imajo svojo samoupravo.
Člen 103,
Samoupravne volitve so neposredne,
Člen 104.
Delokrog in uredba samoupravnih okrožnih, okrajnih in občinskih oblasti, ter odnos med njimi in državnimi oblastmi se bo uredil s posebnimi zakoni,
DEL X.
TVžavtte Hrnnee, državno gosp.^-^stvo in državno premoženje.
Člen 105.
Vsak državljan plačuje državni davek.
Neposredni davek se plačuje po premoženju.
Nihče ne more biti oproščen od plačevanja davk*. raren slučaiev, ki jih določa zakon. Kralj in orestolon^sV^nik ne plačujeta državi davka.
Člen 106.
Nobena penzija, nobena miloščina ali nagrada se ne more dati iz državne blagajne, če ni utemeljena po zakonu.
Člen 107,
Vsako leto odobri narodno predstavništvo državni preračun, ki velja samo za teto dni.
Proračun se mora predložiti narodnemu preds'avnišcvu ob vsakem začetku njegovega dela.
Vsi državni dohodki in izdatki morajo priti v proračun in' sklepni račun. Narodno predstavništvo ne more predloženih posameznih oostavk zvišati; a proračunske postavke in proračunska leta se ne morejo emamšati na rpčun potrebščin dru£fih postavk ali let brez odobrenja zakonodajne oblasti.
Člen 103,
Ako narodno predstavništvo ni moglo potrditi novega proračuna pred početkom proračunskega leta, more podaljšati začasni proračun preteklega računskega leta, dokler novi proračun ne bo potrjen.
Člen 109,
Rude so državna last. Rudarske pravice se podeljujejo po posebnem zakonu.
Člen 110,
Pravica monopola pripade državi
Člen 111,
Državno imetje tvorijo vse premično Jn nepremično premoženje in vse imovinske pravice, ki ei jih država kot svoja pridobiva in varuje. Samo z zakonom se more


Vi 9
državno imetje predati, samo ali njegov prihodek zastaviti, ali drugače obremeniti.
Člen 112.
Od državnega imetja se razlikuje kraljevo zasebno imetje, a katerim kralj svobodno razpolaga v življenju in za slučaj smrti po določilih državljanskega zakonika. Za to kraljevo imetje ne velja 2. oddelek člena 36 te ustave.
Stroške za vzdrževanje ene državne imovine, ki je na razpolago kralju na vži-vanje, plačuje kralj,
XI.	DEL.
Glavna kontrola.
Člen 113,
Za pregled državnih računov obstoji »Glavna kontvola« kot posebna ustanova in računsko sodišče. Z zakonom se bo določilo, v katerih slučajih bo proti odločbi glavne kontrole odprta pot pritožbi na ka-sacijsko sodišče.
Glavna kontrola ima predsednika in 14 članov. Tako predsednika kakor Člane glavne kontrole voli narodno predstavništvo iz kandidatne liste, katero sestavlja državni svet in na kateri jc predlaganih dvakrat toliko kandidatov, kakor je praznih mest.
Člani glavne kontrole imajo čin sodnika kasacijskega sodišča, njen predsednik pa čin državnega svetnika.
Člen 114,
Člani glavne kontrole morejo bili državljani, ki so dovršili pravno fakulteto v Kraljestvu ali v tujini in vrhu tega doslu-žili 10 let državne službe, ali ki so bili finančni ministri ali so služili kot višji uradniki v finančni stroki, pa imajo manj nego 10 let državne službe, A predsednik glavne kontrole in 7 njenih članov morajo biti pravniki.
Predsednik in člani glavne kontrole so neodstavljivi v svojem poklicu. Ni jih mogoče odpustiti iz državne službe brez razsodbe rednih sodišč, niti jih premestiti v druge stroke, ako sami pismeno ne privolijo v to. Vpokojili se morejo samo tedaj, ako so dovršili 35 let državne služba ali 65, leto starosti ali ako tako obole, da ne morejo več vršiti svoje dolžnosti,
Člen 115,
Glavna kontrola pregleduje, popravlja in likvidira račune splošne uprave in vseh, ki polagajo račune državni blagajni.: Ona pazi, da se ne prekorači niti en izdatek v proračunu in da se ne prenese rti-* kaka vsota iz enega proračunskega dela v drugega. Ona sklepa račune vseh državnih uprav in je dolžna zbirati vse dokaze in vsa potrebna pojasnila.
Splošni državni račun se predlaga narodnemu predstavništvu z opombami glavne kontrole, jn sicer največ za dve let:, računajoč od zvršetka vsakega proračunskega leta,
Z zakonom se bo natančneje določila uredba in delokrog glavne kontrole, kaker tudi način, kako se bo nastavljalo njeno osebje.
XII.	DEL.
Državna služba.
Člen 116,
Vsi rojeni državljani imajo enake pravice na vse čine v vseh strokah državne službe, ako le izpolnijo vse pogoje, ki jih zahtevajo zakoni.
Prirojeni državljani imajo pravico do službe samo tedai, ako že pet let prebivajo v Kraljestvu,
Tujci in ravno tako tudi tisti prirojeni državljani, ki še ne prebivajo pet let v Kraljestvu, se morejo sprejeti v državno službo sarno temeljem pogodbe, in sicer v gotovih slučajih, ki jih je zakon izrečno previdel.
Člen 117.
Vsak uradnik je odgovoren za svoja SiUžbena dejanja, bre<: ozira na to, po če-gavem ukazu jo delal.
Člen 118.
Uradniki polagajo ob vstopu v državno službo prisego: da bodo kralju zvesti in pokorni, da se bodo vestno držali ustave in- zakona.
Člen 119.
Čini državne službe in uradniške plače v vseh strokah se določajo z zakonom.
Člen 120.
Državni uradniki, otroci in vdove umrlih uradnikov imajo pravico do pokojnin^.
7. zakonom se določijo osnutki, po katerih more imeti uradnik oziroma njegovi otroci in vdove pravico do pokojnine, kakor tudi po katerih se more uradnik vpo-kojiti.
XIII.	DEL.
Cerkev, šoli in dobrodelni zavodi.
Člen 121,
Za veroizpovedi pripada notranja upr/iva njihovim duhovnim oblastem.
Duhovne oblasti stoje pod nadzorstvom verrkega ministra.
Člen 122.
Vse javne in zasebne šole in drugi izobraževalni zavodi so pod nadzorstvom državne oblasti.
Člen 123.
Dqbrodclni zavodi in ustanove za pro-sveto in druge dobre namene, ki jih v življenju ali ob smrti osnujejo zasebni ljudje s svojim premoženjem ali zakladi, bodo mogli obstojati samo, ako jih bo državna oblast zakonitim potom odobrila. Toda premoženje teh zavodov se ne more smatrati kot državno imetje tn se ne rnore porabiti za nič drugega, nego za tisto, za kar jc n.unenjeno in kakor je namenjeno.
Samo ako se s časom vsled izpreme-njenih družabnih in drugih razmer pokaže, da to ni mogoče, se more to premoženje, po odobritvi zakonodajne oblasti in na predlog upravitelja dotičnega premoženja, porabiti v druge podobne namene.
Z zakonom se bo natančneje določil način, kako se bo to izvršilo, kakor tudi pravice in dolžnosti upravitelja in državno nadzorstvo nad dobrodelnimi ustanovami in zakladi,
XIV.	DEL.
Vojska.
Člen 124,
Vsak jc dolžan, da služi v vojski.
Rok vojaške službe, način odslužitve in izjeme od osebne službe predpisuje poseben zakon.
Zakon tudi določa: kakšni čini so v vojski, kako se ti čini dobivajo in kako izgube.
Člen 125.
Koliko vojske bo stalno pod zastavo, se bo določalo vsako leto z zakolom o proračunu.
Člen 126.
Vojake pod zastavo sodijo za njihova kaznjiva dejanja vojna sodišča po določbah vojaško-kazenskib zakonov.
Določbe o vojaški disciplini in disci-plinarnih kaznih predpisuje kralj z naredbo.
Člen 127,
Nihče ne rnore dobiti državne službe, ako ni po določbah vojaških zakonov svoj rok v vojski odslužil ali ako ni od vojaške službe oproščen.
Člen 128,
Tuja vojska sc nc more vzeti v državno službo. Dogovor, da tuja vojska zasede
g Zagrebška borza za blago in vrednote. Pravila zagrebške borze so že odo-biena od vlade; borzni svet te naše nove taštitucije dela že vso predpriprave zu otvoritev borze. Že 1. marca bo mogla nova borza prevzeti borzno sekcijo za trgovanje z efekti od Trgovačkoga Doma. Borzna sekcija za trgovino z blagom se bodo Dtvorila, čim bodo predpriprave gotove in bodo sestavljene uzance za posamezno predmete, ki pridejo za našo blagovno trgovino vpoštev. Uprava borze uradujc zu sedaj v Trgovačkom Domu, kjer dobe interesenti pojasnila in pravila, a od 10. februarja se jemljejo novi borzni člani v vpis. Po pravilih so lahko borzni člani zavedi, podvzetja, piotokolir^ni trgovci, potem obrtniki, v kolikor njihova obrt pre-korača meje male obrti, ter oblastveni organi, kojiia je od obbsli poverjeno izvrševanje borznih poslov. Borzni člani plačajo 'etno pristojbino 240 K, plačljivo v polletnih obrokih vnaprej. Vsak član dobi član-iko izkaznico. Za vsako posebno člansko izkaznico ter za izkaznico za nastavljeu-ca, ki dobi pravico, v imenu borznega člana posečati borzo, je plačati letna pristoj-
bina od 60 K, Pcselnike borzo uvedejo lahko tamo borzni člani, a plačajo za enodnevno karto za posetnike 5 K. Predpisi o borznem registriranju in kotiranju papirjev bodo v kratkem objavljeni; istočasno izide pravilnik za mešetazje. Mešetarji smejo biti samo protokolirani trgovci, a polagajo jamčevino od 10.000 K. Vse poslovne predpise dobijo lahko interesenti od 10, t. m. v borznem uradu, kjer bodo izložene i ludi tiskovine za vpisavauje članov. Pismene prijave naj se naslovijo na Zagreba-; čku borzu za robu i vrednote, Zagreb, Tr-| guvački Dom, Jurišičeva ulica broj 1,
g Devizni tečaji v Curihu. 5, t. tn. so bili v Curihu sledeči tečaji: Berlin 55,75, Dunaj 27.25, London 23.20, Pariz 89.15, Rim 75x85.
g Železnice v Srbiji. Minister Vulovjč je izjavil, da srbske železnice no bodo tako hitro popravljene, ker je sovražnik pred umikom grozovito pokvaril vse pro-razun one Žajcčar-Prahovo in Zaječar-Čustobrodica, Te dve sta bili' malo pokvarjeni in sta sedaj že v prometu. Težko-čc pri upostavi železniških prog povečava jako pomanjkanje materijala in sredstev za prenos istega. Jako težko se občuti, da sc niso ozirali pri sklepanju premirja na upa-
stavo železnic. Najkasneje do 20, t, m, bo upostavljen provizorni promet na pro^i Belgrad-Kragujcvac (Belgrad Smederevo z ladjo), v istem času bo tudi proga Za-brežje - Obrenovac - VaJjevo upostavljena. Do konca marca bodemo že imeli odprto progo Užicc-Vaijevo in Mladenovac-Laj-kovac. Kar tiče glavne proge Bclgrad-Niš-Vranje je stvar jako težavna. Šele v šestih mesecih bo tekla za silo proga Belgraci-Skoplje, Mogoče pa dobimo prej zvezo Belgrad-Smederevo (po vodi) in Niš-Skop-Ije. Najtežje vprašanje pa ostane savski most med Zemunom in Belgradom, katerega žalibog še sedaj niso počeli gradili,
g Rumunska in Reka. Iz Bukarešta javljajo: Rumunska trgovska zveza je opozorila potom memoranduma vlado na važnost reške luke in je zahtevala, da sc napravijo potrebni koraki, kako bi se zagotovila Reka romunskemu uvozu in izvozu.
g Naši žigosani bankovci v zasedenem ozemlju. Na Reki so pribiti oglasi o žigosanih bankovcih, katerih uradi ne smejo sprejemati. Posebno strogo je prepovedano lo podružnici Avstro-ogrske banke. — Za Istro je izdal italijanski gubernator sle-' deči ojjlas: Došlo je do znanja, da krožijo
ozemlje Kraljestva ali da koraka preko njega, ne velja, ako ga ne odobri narodno predstavništvo, kakor tudi vojska Kraljestva ne more iti v službo kake druge dr« zave, ako temu ne pritrdi narodno pred« stavcištvo,
člen 129.
Od dneva, ko se ta ustava razglasi, izgube veljavo vsi zakoni in uredbe, v ko« likor bi nasprotovale tej ustavi. Določbe ustave, dosedanje kraljevine Srbije, ki se tu ne navajajo, ostanejo v veljavi na dosedanjem ozemlju do nove ustave Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki jo bo odobrila nslavotvorna skupščina.
Člen 130.
Ta začasna ustava se bo predložila narodnemu predstavništvu, čim se sestane, v naknadno zakonito odobritev.
V Belgradu, 30. januarja 1919, L
Minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačenje zakonov: Dr, Albert Kramer, s. r.
Videl in pritrdil državni pečat čuvar državnega pečala, pravosod. minister (M. P.) M. Trifkovič, s. r.
Predsednik ministrskega sveta: Stojan M. Prolič, s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta: Dr. Anton Korošec, s. r.
Minister za pravosodje: M. Trifkovič, s. r.
Zastopnik zunanjega ministra, predsednik ministrskega sveta: Stojan M. Protič, s. r.
Minister za trgovino in industrijo! Stojan Ribarac, s. r.
Minister za prosveto: Ljub. M. Dnvidovič, s, r.
Minister za promet: V. Vulovič, s. r.
Minister za javna dela: M. Kapetanovič, s. r.
Minister za notranje stvari: Sv. Pribičevlč, s. r,
Zastcprik finančnega ministra, minister za javna dela: M. Kapctanovi;;, s. r.
Minister za pošto in brzojav: Dr. Edo Lukinič, s. r.
Minister za vojsko in mornarico' general Mih. E?,šič, s, r.
.* linister za poljedelstvo: Dr. Ž, Petričič, s. r.
Minister za vere:
' Dr. T, Alaupovič, s, t.
Minister brez portfelja: Milosav Rajčevlc, s. r.
Minister za prehrano in obnovo dežela; M. Z, Jovanovič, s. r.
Minister za socialno politiko: V. Korač, s. r.
Minister za gozdarstvo in rudarstvo! Dr, M. Spaho, s. r.
Minister priprav za ustavotvorno skupšči-no in izenačenje zakonov: Dr. Albert Kramer, s. r.
Minister za narodno zdravje: Dr. U. Kriilj,
v ozemlju, ki leži lo slran črte premirja avstro-ogrske banknote, žigosane od Ju« goslavijc. Upozarjajo se vsi, da ti bankov« ci niso priznani od italijanske vlade.
g Cene na Francoskem niso tako vi-šoke, kakor so tendencijozno trdili nemški lir.ti za časa vojne, ali tudi niso zopet tako nizke, kot smo si mi kljub tem vestem misliii. V naslednjem podajamo cene nekaterim predmetom, kot smo jih posneli po francoskih listih. Lonček kondenzira-nega mleka en gros Fr. 1.80, na drobno 2 franka, kilo riža 2 franka, kolo (bicikelj) 400 frankov, moški klobuk 25 frankov, čevlji za deco 40 frankov, ženski čevlji 55 frankov, moški čevlji 75 frankov, otroška obleka 100 frankov, deška obleka 150 Fr., i moška obleka 275 irankov, ženski kostim 300 frankov, ženska suknja 300 frankov, blu za 80 frankov, krzno okoli vratu 150 frankov, ura 100 frankov, spalna soba (postelje, omare, nočna omarica) 1500 frankov, jedilna soba (kredenca, miza stolice) 1500 frankov, sprejemna soba ali salon (divnn, dva naslanjača, dve stolici) 1500 Irankov. Čo primerjamo franke v krone po sedanjem tečaju, vidimo, da ni posebna razlika med njihovimi in našimi cenami. Ali razlika ie v tem. da imaio oni dobro,
prvovrstno blago, a mi samo vojno blago in kake nadomestke.
g Uvedba carine na čehoslovaškem.
Finančni minister v Pragi je izdal naredbo
0	uvedbi carine na vsem ozemlju, ld jc okupirano od čehoslovaških Čet. Carina sc mora plačati v zlatu — v tem slučaju jc
1	krona 1 frank — ali pa v frankih. Predmete, ki so podvrženi carini, šc niso določili, amjJak je prepuščeno ministru, da po svoji sodbi označi te predmete. Ta odredba ima v prvi vrsti namen, da preskrbi praški devizni centrali zlato oziroma tuje valute.
Dnevne novice,
—	Berite našo novo ustavo! V današnjem listu priobčujemo začasno :."•.-•;> kraljestva Srbov, Hrvatov in Slov.-:: :;v, kakor je bila sprejeta v ministrskem .svetu. Priredili smo tisk tako, da sc da ustava vzeti iz celotnega lista, z namenom, da se poznanje ustave čim bolj razširi med našim ljudstvom. V kratkem bomo izdali novo ustavo v posebni poljudni
t Žopnik Jožef Erker. V noči od petka na soboto je unirl v starosti 46 let mnogozaslužni župnik v Selah pri Slove-njemgradcu č. g. Josip Erker. Rojen jc bil leta 1873. v Lapcriu, v mašnika posvečen leta 1897. Kot kaplan je služboval v Gri-žah, Selnici ob Dravi, Kozjem, Rečici, pri Sv, Juriju ob j, ž., v Vitanju, v Starem tugu, pri Sv. Marjeti pri Ptuju, v Mozirju in kot župnik v Šmartnu v Rožni dolini do leta 1912., ko je bil imenovan za župnika v Selah. Njegov pogreb se je v ršil v ponedeljek, dne 10. Icbruarja. Blagemu iu vzornemu dušnemu pastirju svetila večna luč!
—	Osebne vesti. Računski svetnik pri deželni vladi Anton Hozhcvar se imenuje računskim nadstvenikom v VII. čin, razredu. Deželna vlada je kupila znano slko Petra Žmitka »Prošnja cerkvica« za okras uradnih prostorov.
Cenj. naročnikom, katerim je potekla naročnina z novim letom ali pozneje in so že pred Božičem prejeli položnico za obnovitev, pa ee do sedaj šo niso odzvali s primernim zneskom, ustavimo nadaljnje pošiljanje lista z dnem 18. februarja. Vsak, kdor te čuti prizadetega, naj potom poštne nakaznice nemudoma odpošlje del naročnine, da ne bo neprijetnega ustavljanja.
—	Brezje. Neki dobri prijatelj rajnega g. župnika Janeza Berliča, ki ga pa ne smem imenovati, mi je ob priliki obiska, ko sva se pogovarjala o pokojniku, rekel: »Ako Vam da izmed listih, ki so nekdaj uživali gostoljubnost in ljubcznji-vost g. župnika Berlica, vsak samo 10 K, mu boste lahko napravili lep nagrobni spomenik.« Tem besedam ne pristavim drugega, kakor — Darove za nagrobni spomenik veleč. g. J. Berlica hvaležno sprejema predstojništvo franč, samostana na Brezjah. — P. Marijofil Holeček,
—	Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Dne 23. februarja sc vrši tukaj pri poznem sv. opravilu cerkvena slovesnost za katoliške mladinske organizacijo. Govori gosp. dr. Hohnjec iz Maribora, Mladina od blizu in daleč, prifli v obilnem številu! — Isti dan popoldne cb 3. uri pa priredi Katoliško bralno društvo narodno slavnost v gostilni g. Arnuša s petjem, slavnostnim govorom, godbo na lok ir, dvema gledališkima predstavama.
—	Razpust strokovne šole za obdelovanje lesa v Kočevju. Vsi učitelji na strokovni šoli za obdelovanje lesa v Kočevju se odslovijo na podlagi naredbe o tujerodnih uslužbencih. Ker ima ta šola samo 12 učencev, in sicer v 1. letniku 7, v 2. letniku 3 in v 3, letniku 2, sc razpusti s 1. februarjem 1919.
—	Naredba o poveriiu notarjev. Notarji, imenovani 5c od bivših avstrijskih oblasti, potrebujejo za nadaljnje izvrševanje notarskih poslov posebnega poverila celokupne deželne vlade za Slovenijo, za katero morajo prositi do 22. februarja 1919. Notarji, ki jih deželna vlada ne potrdi, so z dnem razglasitve sklepa v Uradnem listu odslovi jeni. (Glej naredbo v Uradnem listu!)
—	Jugoslovanski dijaki, obisk vse-ncilišča in tehnike v Pragi. Minislcr-po-slanik v Pragi je na intervencijo poverjeništva za uk in bogočastje brzojavil, da jugoslovanski visokošolci morejo biti sprejeti na vseučilišče v Pragi, tehniki naj se pa obrnejo na tehniko v Brno, ker je praška tehnika žo prenapolnjeno. Medi-cincem so £e dovolile vse ugodnosti, ka-
tere uživajo, odnosno katerih bodo eventualno deležni češki medicinci. — Dr. Karel Vcrstovšck, 1. r. Poverjenik za uk in bogočastje.
-- Sloventibo xtl-3rnijko drnStvo priredi v soboto, dno 15. t. vn. ob 5. uri popoldni v dcv. bolnici izreden mesečni sesta-enk. Tema: Pogavicu (Tj phus csuufhema-ticus). Z ozirom no, << ktualnost predmeta naj so zdravniki sestanka številno udeleže.
—	NI ubežnik. Enoletni prost .desetnik Iganacij Kavec je bil pomotoma razglašen v časnikih kot ubežnik, to pa ni istiua. Poslan je bil v bolnico po zdravniku jeseniško posadke, pri tem se pa nI naznanilo njegovega odhoda pri stotniji, kar je povzročilo eum, daje ubegnil. On se nahaja
i v jugoslovanski bolnici kot bolnik.
—	Ponesrečen čelkl rokoborec. Pia-j [{a, 12. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni i urad poroča: Huda nezgoda sc jc pripetila svetovno znanemu rokoborcu Josipu Smejkalu. Smejkal jc padel s sani. Priletel je na ograjo mostu in tam obležal nezavesten. Sani so bile čisto razdrobljene. Ponesrečenca so odnesli na dom. Po sodbi zdravnikov ne bo več mogel širiti slave čehoslovaške atletike po svetu.
—	Prošnja invalida. Invalid, bivajoč v T. Jugoslovanski bolnici, oddelek li, se obrača do dobrih Jugoslovanov s pvoSnjo, da bi so mu podarila harmonika v zabavo in razvedrilo vseh tukajšnjih invalidov.
—	Grdi napaki v včerajšnjem uvodniku nam je napravil tiskarski škrat. V četrtem odstavku sc mora glasiti; »Naši zastopniki iz Štajerskega hočejo govoriti celemu svetu jasno lh glasno besedo o naši depckoraci.il (t. j. znižanju in naravnost uničenju govedoreje) itd.« vKoopcracija« je tukaj nesmiselna spaka. Druga napaka je: .industrija kmetovHnja«, glasiti bi se moralo: industrializacija kmetovanja, kar znači čim največjo uporabo tehničnih pripomočkov, torej čira največ strojev pri vsem kmetskem obratu.
da spreminja zmrznjen prah v blato. Ljubljanica jc od odcepa Grubarjevega prekopa do izliva GradaSce zamrznjena in je po njej polno mladine, ki se drsa. Zares krasno drsališče, a nam se dozdeva, da j<?- nevarno in se jo bati, da bi r.e ne pripetila kaka nesreča. Drsanje po Ljubljanici se zaradi tega resno odsvetuje, Ljudje hite led spravljati, za kar jc letos prva in menda tudi zadnja prilika, ker vse kaže, da sc vreme v kratkem zopet prevrže.
Ij Ljubljana—Beograd. Oficirju, ki bi dal na razpolago svoje stanovanje v Beogradu, dam svoje v Ljubljani, obstoječe iz dveh sob in kuhinje. Ponudbe pod šifro ^Beograd 1047« na upravo tega lista.
f
I j Dekan za ljubljansko okolico. Za
dekana ljubljanske okolice ie tikof imenoval župnika v ŠL Vidu g. Valentina Za-breta. Dosedanji dekan g. Matija Kolar se jc vsled rahlega zdravja temu mestu odpovedal.
lj V šentjakobskem prosvetnem društvu nadaljuje v petek, dne 14. februarja g. dr. Josip Mantuani svoje predavanje o modi. Vse gospe iu gospodične so najvljudneje vabljene k predavanju, ki je namenjeno novoustanovljenemu ženskemu odseku. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
lj Pevska vaja za Vodnikovo slavnost ljubljanskih pevskih društev sc vrši daueB v četrtek, dne 13. t .m. v Ljudskem domu (ii. nadstropje) in sicer za ženski zbor ob pol 8. url zvečer (no ob pol !}. uri zvečer, kakor sc glase vabila), za moški zbor ob pol deveti uri zveŠer,
lj Eonlpclsrslto prosvetno društvo. Danes r četrtek predava gospa dr. Piskcmi-kova. Udeležimo so polnoStevilno zanimi- : vega predavanja. — Po predavanju fantovski večer »Šentpeterskega Orla«.
lj Srbofarvatski tečaj. Danes, v četrtek zvečer odpade srbsko - hrvaški tečaj S. K. S. Z. na državni realni gimnaziji na Poljanah, ker sem zadržan. — I. Mazovec.
lj DrnSivo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljnblfani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 16. svečana ob pol deveti uri dopoldne v računski pisarni v skladišču glavnega kolodvora v Ljubljani. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj »Ilirska banka« prodana. Ljubljanska ' Ilirska banka«, ki sta jo ustanovila šusteršič - Lampc, jc prodana. Sodi se, da jo jc kupil konzorcij hrvatskih bank. Delnice, ki imajo nominalno vrednost 100 kron, so se prodale po 530 K. Ponudbo za nakup je stavil g. Djuro Rašica.
lj Velika tatvina. Te dni je bila posestniku in gostilničarju g. Juvanu na Martinovi cesti, po domače ;>Pri PavŠku«, ii stanovanja ukradena kaseta, v kateri je bilo za več tisoč kron denarja. Kaseto in hrainlnično knjižico so našli v nekem jarku Policija tatu dosedaj šc ni izsledila,
lj Prava zima. V torek je nastopil pravi, zimski, rekli bi prijeten, suh mraz, katerega jc povzročila burja. Temperatura je čez noč padla ponekod na 10 stopinj C
god ničlo, na odprtih krajih pa šc več. 'anes je za par stopinj zopet padla, toda mraza ne čutimo toliko, ker smo se ga takoj pmadili. Popoldne je na osojnih krajih že prav prijetno; solnce žc tako toplo,
POLJSKA DRŽAVT SHS.
Belgrad, 12, febr. (Lj. k. u.) Na državno vlado jc dospela nastopna brzojavka začasnega predsednika poljske republike Pilsudskega, naslovljena na regenta Aleksandra: -Sir! Prepričan sem, da sem položil temelje za organizacijo poljske vlade in armade v času, ko so izvojevale zavezniške države odločno, končno zmago idealom pravice in svobode. Dovoljujem si izraziti 6voje trdno prepričanje, da bo Vaše kraljevsko Visočanstvo e prisrčno simpatijo sprejelo mojo živo željo, da sc vpusta-
vi j o diplomatičnc zveze med ujedinjenim kraljestvom SHS in Poljsko. Poljski narod je vedno gojil bratska čuvstva Za srbski narod, zavedajoč se skupnega slovanskega izvora, ter spremljal z največjim občudovanjem herojske borbe Jugoslovanov ^a neodvisnost in narodno ujedinstvo. Junaštva in sijajne zmage armade Vašega kraljevskega Visočanstva so v veliki meri pripomogle k triumfu skupne zavezniške stvari. Prav zato je moja dolžnost, da čim ožje sklenem vezi prijateljstva, ki spaja poljsko republiko z ujedinjenim kraljestvom SHS. Poljski narod in jaz prosiva Boga, da sprejme Vas in Vaš narod v svojo močno zaščito.«
V7ILSON ODPOTUJE 13, T. M.
Pariz, 10. februarja. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčnni urad poroča: Predsednik Wi!scn bo najbrže 18. t. m. odpotoval v Ameriko. Ukrcal sc bo v Brestu na - Gcorge VVashinglonu«. Po svojem po-vratku iz Amerike v Evropo se hoče odzvali povabilu Belgije, da jo poseti«
POLJAKI IN ENTENTA.
Pari*, 12. februarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Clcmcncau >e sprejel »olisko delegacijo, ki mu jc izročila diplomo doktorja honoris causa krakovskega vseučilišča, — Clemencau se jc globoko g in j en zahvalil in rekel, da je Poljska ena tistih dežd, ki so največ trpele v vojni. Vsi aliiranci so soglasnega mnenje, da se mora poljski Škodo povrniti, tako da postane svobodna in močna,	';
HRVATI IN RUMUNI PROTI MA2A-ROM.
Budimpešta, 12, februarja. (Lj. k, u.) (Brezžično.) Rumunski vladni svet v Si-binju jc bil razpuščen, Rumuni nadaljujejo prisilne vojaške nabore. Postavili so na Sedmograškem osem pešpolkov in en artilerijski polk. Municijsko skladišče v Nagybanyi je zletelo v zrak. Iz Velike Ka-niže se javlja, da nameravajo Hrvati v kratkem prekiniti železniško zvezo z Ogrsko. V Čakovcu sc jc preteklo noč izvršil močen spopad med oboroženimi Ogri in Hrvati.
ITALIJANI NA DUNAJU GROZE Z ROČNIMI GRANATAMI.
Dunaj, 12. sebruarja. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Danes dopoldne ob 9. uri je prišel ravnatelj državne galerije v Benetkah k ravnateljstvu muzeja za historične umetnine ter zahteval oddajo 64 slik. Državni notar dr. Sylvester je o tej njegovi zahtevi napravil zapisnik. Ravnatelj italijanske galerije je najprvo zahteval izročitev 37 slik, ki se nahajajo v novem traktu dvorne palače. Del teb slik so sneli iz okvirov in naložili na tovorne avtomobile. Drugih 24 6lik, katere zahteva Italija, je v muzeju za historične umetnine, nadalje ena v Eckartsau in dve v Laxenburgu. Glasom »Parla-mentskorrcspondenz« je izjavil državni notar dr. Sylvester, da so te slike privatna last bivšega cesarja in ne kronska imovina. Državni urad za zunanje stvari je vložil protestno noto na entento in \Vilsona, v kateri poudarja, da se odstranitvi teh slik ne more protiviti, da pa italijanske država
vsekakor nima nobenih pravic do njih, temveč sc. k večjemu tu rabi rila.
Dunaj, 12. februarja. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega korespondenčnega urada javljajo listi, da je. prišla danes italijanska komisija pod vodstvom enega čstnika v dvorno knjižnico, da tam prevzame od Italije zahtevane rokopise, katere so ▼ začetku IS. stoletja, ko je Neapelj bil šo pod av-strijsko vlado, prepeljali na Dunaj, Včeraj jc komisija zagrozila, da bodo, ako bi se branili prostovoljno izročiti rokopise, prišli po nje vojaki z ročnimi granatami.
PORAŽENA NEMČUA.
Pariz, 12. februarja. (L. k, u__Brezžično.) Nemci so pred nekaj dnevi poslali na komisijo za prernerje noto, »da ui bilo zavzetze nemškega ozadja povzročeno po premoči orožja«. Tej njihovi smešni trditvi oporeka • General-Anzcigcr- z dne 10. t. m., v katerem pripoveduje podpredsednik narodnega zbora Fehrenbach: Ko sem bil 10. novembra v družbi Ebcrta, Landserga, in Scholtza v kancelarski palači, jc dospela od komisije za premirje brzojavka, da moramo »en bloc*. sprejeti vse pogoje. Hin-denburg je brzojavno priporočil takojšnji sprejem pogojev, češ, da ttc more več zadržati svojih čet, ker bi mu te sicer ušle, Ako nc bo premirja, jn primoran kapitulirati z vso svojo armado.« Nato je nastala strašna tišina. — So Ji bili NemcJ tedaj poraženi « »pomočjo orožja« aliirancev in morajo Ii se podvreči poniža« nju njih poraza?
BOLGARSKA PROPAGANDA V MACEDONIJL
Belgrad, 12. febr. (Lj. k. u.) Jugoslov«
dopisni urad poroča: Uradne vesti javljajo, da so skušali bolgarski vataši upasti na grško ozemlje, a so bili odbiti. Pri nekem ujetem komitašu so našli tiskovine v tur* škera jeziku bolgarskega rcvolucijonarne-ga odbora, v katerih se poziva na vstajo v grških, srbskih in turških ozemljih. Razen tega jc bila, kakor poročajo, odkrita v Solunu bolgarska propaganda, o kateri imajo brezdvomne dokaze. Oblasti so izdale odlok, da se morajo izgnati z grške* ga ozemlja vsi bolgarski Častniki in prebivalci, ki so bolgarski podaniki, Grška oblasti so aretovale več sumljivih oseb, >
g fr
a Nove Izkaznico za govejo mesa,
Mestna aprovizacija bo prihodnje tedne zamenjala stare izkaznice za meso z novimi. Izmenjava se vrši po posebnem redui ki bo sproti objavljen v časopisju. Opravičena do izkaznice za meso jo vsaka % Ljubljani stanujoča stranka. Izkaznice za meso ne dobo siranke, ki imajo izkaznica ubožne akcijo s črkami A iu B in one ia I. in II. uradniško skupine, ker dobe meso po znižani ceni. One stranke, ki Imajo podnajemnike, ali družinske člane, ki s« ne prehranjujejo doma, ampak v gostil* nah in javnih kuhinjah, opozarjamo, da vzamejo pri izmenjavi izkaznic za te bo-* stanovalce posebej izkaznice, ker jih bodo morali oddati tam, kjer jedo. Vsako go* ljufivo pridobitev za meso se najstrožje ! kaznuje.
a Strank®, ki dobivajo meso pri Josl« pn Kozaku, se imajo zglasiti v aprovizaC« nem uradu na Poljanski cesti 13/1., kjef dobo nove izkaznice za meso. Določa sa ta-le red: v četrtek, dne 13. t. m. z začet* nimi črkami A do L in v petek, dne 14. t, rn. .s črkami M do Z. Prinesti jc s eeboji 1 .staro izkaznico za meso, 2. rdečo aH ze* leno izkaznico za živila, 3. železničarji, aprovizačne nakupne knjižice in 4. kdor jo ima, izkaznico ubožue akcije. Prihodnji teden so pri Kozaku ne dobi več mesa na staro izkaznico za meso. Uradne uro do* poldne od 8. do 12. in poldne od 3. do 3.
Ukradena sta bila v ponedeljek zvečer z dvorišča gostilne Žabjek na Poljanski cesti dva svežnja perila. Prosi se, zko bi bilo komu znano, da se isto prodaja, naj takoj sporoči na Jero Hribar, Bizovik 35, Spod. Hrušica.
Bazen, Gruda umira, Stari Tovs-saint Lumineav o potrtostjo opaža, kako ga zapuščajo njegovi sinovi in hčere, vse obrača domači grudi hrbet in odhaja bogve kam. Na njegovem posestvu se kaže v manjšem obsegu ono veliko socialno zlo, propadanje kmeta, naraščanje industrije. Toda h koncu ustvari avtor na pristavi novo življenje, nove mlade silo prično veliko delo. — Dobi se v Juooslovanski knjigarni v Ljubljani in velja 4 K.
Lesni strokovnjak z večletno prakso isto ttnc'nvfif5ia veCJeSa lesnega pod-Uc.t (JlMlUVlilujn jetja pnmerno službo. Ponudbo na upravništvo listo pod Parna i:a ia 1052.
ija npndaj* omura za obešanje obleke, rlu (JlbuUj« omara s predali, umivalnik, velika miza, polkrožnamiza. nočna omarica, šivalna miz ca, omarica za perilo, ogledalo, slamnata klop, vse prav dobro obranjeno. Naslov povo uprava lista pod štev, 833, Ogleda se od 10. ure do 4. ur«.
Mm sloimnle
z zajtrkom in po-eVrežbo za 3 dijakinjo, Ponudbo ua upravo „Slovenca" pod KoroSlce 1081.
Resi Mil PODHiliE 32^1et star,
t dvoum otrokoma, sa Joli v svrho takojšni« »nnUvn tCZUnnili Z g0Sp0dt5U0 ali vdovo v starosti 25 do 32 let. Sem samostojen mizarski mojster z uialim pre: ' iimjem na Goriškem. Takojšnje po;:;: Ibo s sliko jo poslati na upravo n od šifro Mizarski mojster 1038
Ifrin Izmed ujetnikov, vrnivžih se iz nUU nunije v a kaj o mojem mo2u Ludvika Klemene, poddeset. 27. Črno-vojnega bataljona. 11. stotnije. ki je bil ujot prvo mesoce vojsko pri Grodeku. bil lo potem v Tomsku v Sibiriji, natn prestavljen v Minsk, sedaj pa dve leti ni poročila o njem? — Kdur bi vedel kake podatko, naj jih blagovoli proti povračilu stroškov poslati na Marijo .tiemcr.c, Sava 47, p. Jesanice-Fcžinc, Uorenjsko.
Proda vdULti m:n i« trdega lesa in •e Km lil HI atelaSa s predali za Špecerijsko trgovino. Navlov pove uprava tega Usta pod «t 1077.
Clanfli/anlO t?Cem s zajtrkom in po. vllOuUiUUjC etrežbo za 1 dijakinjo. — Ponudbe ua upravo -Slovenca" pod KoroSica 10SZ.
Lepa temno- gJjJgJjg fl flgfjfl
modra U<J1CRI] LU EJCtIHI 9 fet
fino blago so proda v Rebri Stav, 9, pritličje,
SrbeOco, Hšaje
odstrani prav nafllo dr. Fle«eh-s Izvirno zakonito zajamčeno >Skabo-form« mašilo. Popolnoma bres duha, ne mažo. Poskusni lonček 4 k. veliki lonček 6 K, porcija za rodbino 15 K. Zaloga ca Ljubljano io oiio-llcot Lekarna pri zlatem jeleon, Ljobljaca, Marijin trg. Pazite ua varstveno znamko »Skabotortn«!
Brez. poaabaaga obvestila.
A'o'z!J Enno, trgovec, naznanja v svojem in v imenu svoje ženo BSar?l« i u hčerke ltrne ter ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prctresujoCo vest, da je njih iskrenoljubljcna, nepozabna hčerka, oziroma eestra, gospodična
v sredo dne 12. t do. ob 10. url dopoldne po dolgi, mukepolni bolezni, boguvdano preminula.
Truplo nepozabne, pokojnlce se. bo v. petek dne 14. februarja 1019 .ob o. url popoldne v biži žaior.tl Gosposka ulica št. 7 svečauo blagoslovilo, prepeljalo nn pokopališče U Sv. Križu ln trvi ■ ložilo v rodbinskem grobu k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 13. februarja 1919.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani,
Putrtl neizmerne žalosti javljamo vsom sorodnikom, znancem in prijateljem, da jo naš nepozabni aiu, brat, svak in stric
posestnik v Čilpaha
v starosti 32 let v Ameriki preminul.
Mašo zadu.snice se bodo brale v župni cerkvi na TroLelnem. Trebelno, dne 10 svečana 1919.
ŽALUJOČI OSTALI
mmmmmmmm
mmm,
J^T Brezplačna sestava
učinkovitih inseratov v vseh evropskih jezikih.
rima
Janko Bidovec
posestnik
Francka Bidovec
roj. Kokalj poročena Zalog, 9. svečana 1919
Danila rn • voziček, dobro ohranjen, riUUO So. 10 1 flrneia, 100kg krompirja ln sodček, ki drži 1001. Naslov pove uprava lista pod fltev. 1014.
islandskega, za namizno olje, proda večjo množino pa prav nizki ceni tvrdka I. Razboršek, Šmartno pri Litiji. 1« to tam je naprodaj lep SONJ.
Starinska sKrlso
ln »50 cm široka ter hrastova miza — pkoraj nova je naprodaj pri J. liaste-Loo. Novomesto st 112.
Cllllk nla *'ern Otrokom, katera bi jIUlK.UJu znala tudi Šivati in ni pre mlada se sprejme. Plača po dogovoru. Več se izve v nosti'w pri Raci, Spod, Šiška pri Ljubi anl.
CinA )0 ^fip v Jugoslavi' 21 latm s ulUbJC ijLo nniC.so 3a t.- ':.trgovino, zmoten nemškega in )a:-oge jezika Naslov pove uprava pod ia fi. 973
Varil h nia zanesljiva in dobrosrčna VUIUII ZljO. se sprejme k 3 otrokom. Starost ilo do 40 let. Dobra plača. Naslov pove uprava ..Slovenca". 358
KUPIM.
Starelovo občno mmm
Ponudbe na dr. aorko, Jugoslovanska holmca V-21.
v Šmarju na Dolenjskem, eno nadstropna oe proda. Hiša stoji nasproti tamošnje cerkve, ima troje stanovanj in pripravne lokale za trgovino. Radi njene lege jo pripravna za vpokojeno gospode duhovnike. Kupci naj vprašajo v Zgor. Hašl a St. 75.
EIDI0.91.M Ponudbe na upravo Slovenca pod št 10<3.
U VOiOO OOSOjilO Zavarovat na' agen°
tura. na mestnem trgu 25, 1. aadstr.
Trgovsko iniin
vo. ki bi mogla vsaj 10.000 kron takoj saložiti v ,dobro in hitro m razprodajo® blago, Ui donašs nad l CP/0.čistega dobička, išče trgovec, ki n?ma kapitala'. Trgovsko izobražena ali taka, ki ima trg. lokal v Ljubljani, ima prednost. Ponudbe pod Tarna sreča St i088 na upravništvo tega lista.	1086
Proda h ra a prostornim sklad šfiani sa U Ji! v Ljubljani, ugodna lega, ee.o pripravua za kako pod otje. Pismena vpraSanja pod Podjetje 1085 na upravništvo Slovenca.
onemu, ki mi preskrbi v Ljubljani gosiHno v najem. Naslove opreiema upravništvo Slovenca pod 13S7.
Vn i.m « lan Ponudbo na E. w;d!. ailJilU Uiti mayer, trgovina pri „Sol«»cu", Ljubljana
Ahinlra z dvojnimi hlačami, popol-UuIKflu noma nova, ara z nato veri-$'.oo in tri krasne srebrne doze za tvalčlce se proda Vprašati je v Zaio-fcarjavi a Ici št. IC od V), do 11. ure dopoldne in od 3. da 6. ure popoldne.
Resna ženitna ponudba.
80 letni vdovec, trgovsko Izobražen, začasno kot rafiunskl podčastnik v vo-ia*kl službi, želi znanja v svrho ta-kojfinje ženitve z vdovo v starosti 32—30 let (tudi če z enim otrokom). Premoženje ni potrebno, pač pa primerna ba'a. Le resno ponudbe na) se vpošljejo na upravo liata pod Šifro •Ornga sreča 1089«. Tajnost strogo za-inmčena.
PISEMSKE ZNAMKE mm
lugoslovanske. hrvptske, bosanske, avstrijske, italijanska, kakor tudi vojne in volno-poStne znamke kupuie v vsaki množini po najvišjih cenah. Ponudbe s ceno iu event. vzorci nn: A Wel3?, trgovina pisemskih znamk na Danaiu t., Adlerpa3se 8.	470
Vsestransko trgovska Mm mož
star 36 let, bivši rnč. podčastnik z nekaj tisoč kronami kavcije. išče me<t" v kakem večtem trgovskem ali industrijskem podletju v „ Jugoslaviji", kot trgovski potnik ali skladiš"čar. Cenene ponudbe pod , Potnik ali sViadl-»čar** nn anončno pisarno A. Matollč, LJnbljana, Kongresni trg 3. I. nadstr.
nia sa m-rimii m mm?
v Št. Petro ari N. Wf0sta s približno sledečimi dohodki: I Užitek posestma z 10 merniki poaatvo- travničine za dvoje govedi in potrebnih lMnik-pv; tutntam nekoliko drv. II. Prosto stanovanje in eospodarska poslopja na razpolago. III. V denarju s Stolninp ved dobrih K 50C-—. IV. Prostovoljna lit na, vinska in predi vna bira. Službo e nastopiti dne 24. aprila 1919 Prošnjo do t. marca 1919 na Sapni arai St. Peter nrl Novem mosta	1044
petzijsae in »nrslic, že rab-_D» Ijene, so kupijo. Pismene ponudbe na upravo liita pod šifro »Tivoli 1071«.
želimo kupiti, bpoioči naj se, čo ima svoje svetilo in kakšno. Premor zadnji') leč in žarnic ter prvih leti .Cena, tvrdka itd. Kupili bi tudi aplskop (ua projekcijo nepro-Borntn slik) pa tudi mauiši k nemalo-grat. Natančen opis naj se pošlio na naalov: H. S. Zadruga v Maioj Goric , p. Petrinja, Hrvalino.
Kol strežnik ali M iti
U ie služil pri drago nc h ter govori slovensko, čeSko, nemško in italijansko Naslov pod uprava ^lov. pod St. 1001.
fiflCl Inn vzame':n Ea račun, riutrajsi UUjIIUU pa v najem, lahko tudi pripravni lokal ali klet za vinotoč Sez udeo. Naslov pove uprava Slov. pod st. 106».
s triletno prakso, vešča v-aLi pisarniških del, išče mesta blagajaioar<ie izven Ljubljane Naslov pove uprava lista št. 1057.
mm isce umm faSriS:
tečaja, z daljto prakso, v banki, hranilnici ali vočjera podjetju Pismene ponudbe pod šifru Stalno poštnoležeče Zirovn.ca, Gorenjsko.
fiHCli HR	Idoča, se išče v najem
ilUjli Slu v mestu ali pa v okolici. —
Ponudbo tia upravo Slovenca pod šifro Gostilna i0u3.
Ressu m s i Doooio.
ctrojevodja, se teli seznaniti v s vi bo Cenitve z go&t oaično, ki bi imeia vso bišno opravo, najrajši z dežele, starost 20 do 27 let. Le resno ponudbe s sliko, kutera co vi ne, na upravo tesa list« ood Utioievodia 1079.
Pravo PER1LN0 BLAGO, zelo močno, z& predpasnike, eeffr za srajce, za bluze, klot, ž'fon, so dobi po niz!:ih cenah v trgovini Ivanfca Praprotn!k v Ljubljani Sv. Petra cesta Stev. 29.
GosiioMs lis zamudilo o®,
ter si naročita za poskušnjo eden, dva
kosof pralnscta mila
203/j ali 80*'o v kos>h po 100 ali 200 f?. 2O°/0 pralno milo komad K —'40 30% . „ ... „ --60 in K1-20 3S—40o/0 toaletno milo „ 2'50
Poštni zavitek t 5 bor 20% pral. mila franfeo povzetje K 22-70, & kg S0s/o pral. mila. franko povzetje K 3370. Razpo^iljiv" tvrdka: Janho Plato', Sp iiišiirc, I.iubliana.
Resna ženitna ponudba.'
Mlad računski podčastnik h koroške fronte, po poklicu trgovec, še želi v svrho ženitve radi pomanjkanja znanja seznaniti z brhko, značajno in premožno gospico v starosti 20—88 lot. Le resna dopisa 9e prosi pod »Pla-uinka 1062a r.a upravništvo lista.
| Velik slovenski tuj iSča Jsurjeneja energičnega
Plača po dogovoru. Oglase na upravništvo lista pod O&Činsm taja k 1093
Proda »e takoj dobro obranien
vo; *v
ena pernica >n dve vz^iavnl blazini radi preselltvo iz Ljubljane. Poizve «e: Tur,a5kl trg 2, pritličje, desno. 1(78
M0sl9s8oiiio,soli9ies0 is so «
(Braunšvajger) ranpošiljam na vse krme Jugoslavije v poštnih zavitkih od 20 kg po nižje naznačemli cenah:
Mast..........kg po K 28 —
Slanino........kg po K 23 —
Suhe šunke......kg po K 24-—
Salame (Brauušv.l . kg po K 20 — Ia kavin nadomestek
nezavit.......kg po K 560
Ia kavin nadomestek v «.«kg zavitkih . kg po K Denar naprej ali 50% naplačila. ost-nek po povzetju. Zavojnino računa;t K 9'—, a poštnino K 4-20. Kupci, i;, osebno dojdejo, morejo siobodno b mesta kakor tudi preko meje Hrvatske
vsako količino seboj vžeti. J. GIGOVIC, tvorn ca »ohomeinate robe n mast), Nova Gradlžka, Slavonija.
Potrti neizmerno žalosti javljamo vsera sordonikom, znancem ln prijateljem pre-tužno vest. da je Bogu do-padlo pošlicati k Sebi na Sega predobregn, Iskreno-Ijubljenega soproun oziroma očeta, Btarcga očeta, strica
posesan ka,
ki je dne 11. febr. ob pol 12.
uri ponoči, po daljši, mučni bolezni, v 68. letu starosti, previden med boleznijo tri krat s tolažili svete vera, vdwn v voljo božjo, mirno zaspal.
Pogreb predragega rajnika bo 13. t. m. ha pokopališče pri sv. Tilnu.
Sv. ma?o zadušmee se bodo darovale v farni cerkvi sv. Tilnu
Nepozabnega rajnika Priporočamo v molitev in blag spomin.
Vi?nj»'.gora, 12. II, 1919.
61oboko2aln|očl ostal'.
Potrti globoke žalosti naznanjamo prebrldko vest, da Je naš
srčno ljubljeni sin in brat
Josip Dragar
previden s av. zakramenti po kratki mučni bolezni v 28. letu starosti za večno zaspal dne 30. nov. 1918 v Conemaugh v Ameriki. Pokopan je nn hrvatskem pokopališču v Johnstovmu. Pa. Mirno 6pavaj 7 tuji zernla!
Šmartno pri Litiji, dne 10. svečana 1919;
J^že! In Frančiška Dragar, starši. 1'ranc, Ivan, Anion, bratje.
mmMm,	
	
m

Prisrčna zahvala za v;=o izkazano ljubezen v bolezni in ob smrti mn|e nepozabne sestre oziroma tota
Me^ifg llxar.
Prav prisrčno so p?, znhva-Ijujem vsem čast. soop. snlez.i-lancem nn Rakovniku, posebno gosp prefektu.dnileptec.gosp. župniku šentjakobskemu, slavni Marijini družbi in v.sem prijateljem ia znancem, Ui so jo spremili na zadnji poti. Bog plačal 1 Sv. maže zadušnica so bodo darovalo iia Rakovniku. Ljubljana, 12. febr. 1919.
Žslnjoža tlražtaa Rotlerjsva.
Iščem s 1. marcem za novoporočenca oziroma 1 veliko sobo. če mogoče z električno lučjo Pismene poudbe pod Dve meblsvenS solil 375 ca upravo.
Frooa ca
v lepi legi v ljui>l;anski' okolici z- vali kiin zeleniadnijn in saduha vrtom. Naslov so poizve v upravništvu „Slo-- vanca" p^)d Štev. 1061.
sa dobi v vsaki množini. Jeden komad 50 g stane K Razpošilja tvrdka Janša P^ntar, Spodnja š^ška, Ljubi;.
Vačla rana ^ na
se o'obi pr; C 3 E2 K t K & FS5TSSS5, lpgobin«3 r: SaJasnino w LJablJarJ,
Sv.	«::3isi TS. 51-0
; Scgovsko naobražbo ler 3 prakso v žitni Sa močn&ii trgovinj, se sprejme. Poirudljs na ašitnj zavod« v. Ljubljani.	10-1G
najboljša kakovost, rabljiva brez voda. 1 porcelan, lonček K 6-— 1 tacat 60 K.
sšUM #1
8 | K f • H. >* 10 kg mila „D0B"
ii!Li Ki W ^ ,(2v 6) K 30-. pošiljam po povzetju poštnine prosto ter franko zabojček Pri odjemu več originalnih zabojev popust. — Dal e nudim tudi večjo množino zelo dobrega maščob-Dcgasailater nad ltiOul hrastovih sodov.
Tvrdka A. KUfcLAN, Ljubljana,
Ka-olovslsa ccsia it. 15.
pristno, naibaijšo vrste 1 kos 3 K l Kg K 'M —. — Pošilja proti napi ej poslat vi denarja JU nI .h l, K, eissporlna tiaovina
Karirab 39, 1'etrinjska 3 III. Hrv.
iiliiiizecijsM Hal.
Cenllna komisija na Eca^ne tilevom skladišču bode iina JO. t. iu. in naslednje dni izvzemši nedelje razproda.nia .zlsčne preoineio in t^iccr: r&zno železo, žičoiUe, žico vijake, cevi, svetil-cc. oiiovja ra okna in vrata, gasilne iparate, različne steklenice mišnice. čopiče, stroja za mešanje betona, nekaj oken in vrat, lestve 1.1, d Razprodaja se vrši vsak dan cd 9—12 uro in od 2—5 ure. l.upljene predmete je plačati £n takoj odstraniti.
Silil« mm) i
popolnoma vešča vseh v to stroko spadajo-
čih del, kakor: visoka napetost, moč, svetloba iti slabi tok, želita pre-membe mesta. Cenj. ponudbe pod »ELEKTROMONTERJA« na anončno pisarno R1. Mateiič, Ljubljana, Kon^resaj trg 3., I.
i m w i ■ .............................. lil I I I ■ I. I.......Mili....... I III !■ II	i MMaM«Ha«M
t ® W IB ^ (f* 19 P M1 f
v LJubl.ani, v lastnem dema Miklošičeva esata št. S
Anončna
Ekspediclja v vse jugoslovanske in inozemske časopise.
obrestuje hraniIno vlog<3 po čistili
Ljudska posojilnica v Ljubljani jc največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 mil.jonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč krča rezervnih zakladov.
Lfndchfl po*eJUn?ca stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
"iiHUnI h hll ' m^T^g^rcra^rarasBra
9. C. OCotar
ure 10 mmm ftnr rasr
kur;~j zavarovalna cgcutura ua ttlesS« awu trgu 25, !. nudslr.
mnogoletni asistent oddelku z;i Ceniku bolezni in porodništvo dozeltio bolnice v Ljubljani, zauuji. dvo leti operater Senske iu porodniške klinike profesor Lrnst \Vertheim-a Dunajsko univerze
ui;u3ujo'Juya p.obišlva ali poslopje. t:i bi bilo pripravno za tovarno ua vodno moč. Ponudbe ua I. hrv. stolars^o i tapetarsko zadrugo v Zagrebu.
V potek, li. svočana 1919 ob 0. uri dopoldne eveut. ob 3. ari popoldne so bode v Kazini 1. nadstropje, Kongresni tro ši-1 proUalnto: ml:o, stole, divauc, veliko ogledale in dxuge rečL
V LSoblSacit, Turjaški trj St
I. Jugoslovanska ?cv£rv:
Ponudimo Vum: M000 motolj iz riževe slamo š.t. 1. po 480, št. 2 po K GGi) št. 3. K 6-40, št. 7-20, krtača ca ri-a a njo iz riževe slame K --S(X iz pravih korenin K 7 — za komad kakor tudi vse druge k rta barsko i^kilke. Cone frauko ZAGREB. — Pošiljamo tudi
po poŠti po povzetju. Em. tVelss i drug, Zagreb, JurlS.čovn ulica S.
Proda se večja množina cikerije, slol&enega popit, medu, raznega mila, pralnega uraika, loga, več vagonov email-posode, manolaktuinega blaga, naxeca-nih podplatov, več tisoč kg verig, železnih nrabelj ia koritov, brzda sa konje, več tisoč kosov aakir, koaa, več tisoč litrov praznih sodov itd.
Poizvedbe vsak dan od do 1L ura v Zadružni o en ti aH, pisarna Miklošičeva cesta 8/1
v SuniE — Hnrasa5i©
priporoča vse vrste lepo izdelanih, finih In cenih sprehajalnih palic ua drobno in dobelo, po uajnižjih dnevnih cenah. Vzorce pošilja po povzetju.
j NasmtmHo.
■ I	Podpisana vljudno Javljata
g slavnemu občinstvu, da rtvcua dne 15. svečana 1313
I llnfnl in mnfiUMni-fl IlUlflif"
samo pive vrste nuni sataeaejo
K. A. EPE G AR,
Siv. Petra cciita 21—22.
naznanjam p, n. občinstuu, da otaim dne 15. februarja i i. u prostorih Kazine
„KfiUFlRn8 f,2UEZDnu
Priporočam se p. n. občinstuu, zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo pod skrbnim uoflstuom
3qsip lunnac,
ksoarnar.
kompletne opreme za tovarne marmelade in koncaiv. PRIDE BIH ROTTERJ& Co. Oonaj IV.
(preis Hs^valvoSo Ivan)iMarlSard.
Istočasno zagotavljata vsem cenjenim gostom postreči le veduo z najboljšo kuhinjo in prvovrstnimi viru, tako tudi le z vedno snažnimi hotelskimi sobami.
Blagovoljnega obiska ter naklonjenosti proseč, bilježita odličnim spoštovanjem
Ciril ln Rezi Tratnik.
ZUEZDfl
Proda se nekdanja 3fiuž»lfsns§ta
na' vagon naloženih, kupim več vagonov po najvišji ceni. Ponudbe z navedbo cene za 10.000 kg, kakovost, množina vagonov, pošljite takoj tvrdfci JAKOB POGHČMIK, Ljubljana, Knaflova ulica 15.
Dve močn!
Poslopje z obširnimi stavbišči leži tik glavnega kolodvora v LJubljani. Prodajni pogoji se poizvedo v Ljubljani pri Zadružni ter.tralH, MžkSožSčava casSa št. 3.
se iščeta. Vpraša naj se na Dunajski cesti 33, ftlfllileisnova hiša, levo.
t OMfl 11	trgovina z žflezRtno,
atJUMUKj fiiubilana, Ealoška c. 21
/
nudi canj. odjemalcem svojo sedai vešjo zalogo železa, že ezuišklh žiti, žice, žičnibov, pocinkane mreže za ograjo, cementa, strešne iar.euke, žično vrvi, samokolnice, StedUnilte, kopalne banje, peči, stranišča, sesaikc, raznovrstno orodje Itd. po sedaj primerni* ccnah, ua drobno in debelo.
5lavnemu občinstvu javljam, da zopet nadaljujem svojo elektrotehnično obrt kakor napeljavo električne luči, motorjev, telefonov in hišnih zvoncev, strelovodov itd.
Makso Sarfcory, elektrotehnik,
Ljubljana, Zabjek št. 3.
Samo tako dolgo, dokler je blage v zalogi!
Zimsko blago, kakor na primer: moške nogavice, zapestnice, zimske čepice, pasovi (Leibbinden), ženski jopiči brez in z rokavi, moški jopiči in volneni otročji jopiči sc po posebno nizkih cenah oddajo.
Etanortna biša LUNA. Maribor šib«. 75.
Išče so Izvežban lesni
Kranjska deželna podružnica
n.-a.dež. živi jonsko ia rentue, nezgodne ia jamstvene.pvarovalnice v Ljubliani, Marlfe Terezfle cesta 12, SI. n.,
t sprejema zavarovanje na doživetje ia suh t, zdraženo tudi z vojnim rizikom, otroških do*, realna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
— Javen zavod. — Absolutna vaiaasL — Nizke premija —
Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.
LXf/	| vam plačam, ako vaša kurja očesa, bradavice,
v | otiščancl ne izginejo v treh dneh brez bolečin B mojim uničevalcem korenin .^tlabalsam". — • * f	Lonček s jamstvenim pismom S K, 3 lončki 1 K,
K .......I, NžfllSi 6 IonCkov 11 K. Na stotine zahvalnih in pri-
. ^-nalnih pisem. Zobobol odstrani nFidss!', pri uaj trdo vratne jšem revmatičnem sobobolu, ko odpovedo vsa druga sredstva, in pri votlib zobeh. Ako brez uspeha, denar uszaj. Cena 3 K, 3 tube 7 K, 6 tub 11 K. — Kemgny, Kožica (Ksasaž L PosUaeh 12 c 2"!«, Ogrsko.
Ponudbe pod „PoslovodJa«' na uprav
uištvo ,.SLOVENCA".
Kupim dobro vpeljano
okoli 30 vagonov, je naprodaj
Ciril Zagcrc, Sucja, Hrvatsko.
eventn
elno
na prometnem kraju za trgovino, najrajše na deželi v kakem vcčiorn trga na Dolenjskem blizu železnice. Ceujene ponudbe naj se poSljejo na. upravništvo ,,Slovenca" pod Šifro „Tri}ovina 40.000" 1073.
Ustanovi se v kratkem
delniška družba Triglav
za izdelavo žitne kave in sadnih konserv. •
Srgovei!	^ozor!
Pri naročilu 100 zavojev K 30'—.
" » 500 » K23-f zavoji 1000	K 20--.. J
Razpošilja franko pošt. po povzetju
D. Y. 3^a|daŠ, SBsdekovcina, hrvatska.
lo vsa fjoU.^ea Litra pcginlt:, aiio porabljat« muja uaioulje preizbatecia m aflu^uo bvatiuaa ered.tvu, not [.rou puljikim mimra EL 6, ea poii-i/ace ui miši U 8.—; ea 86orke li i.— ; tiaktoru ^a ateelo« 3.—; po&obzio mučna tiuktura zu «tonlco li j—) utiiJevaltio moljev li —; prašek prou Eirflecooi 2 ln i K; tinktara viroti niem rn-Uodah K 3—: mazilo ur, wžl pri ilv^it li i.—; praaek is uši v obleki ia perilu K Z,— tinktura cr.bolhe pn ps«b b. 1.40; tinkiaca proti uircesu ua saAju m seieuladl (uuicev lastlin K 3 —. - Toitlja po poTzetiu Zavori za etsport
Vabite se, da se udeležite tubskrlpclje in da samo prijavo pošljete na predsednika pripravljalnega odbora g. Fr. Cerarja, tovarnarja v Domžalah, znesek se. ho pozaeie vplačal. Ako pa hočete podpisani mesek takoj vplačati, pošljite prijave in znesea Jadransfti banki v Ljubljaai ali Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
Za pripravljalni odbor delniike družbe „Triglav": Vt. Ceiar, M. Gostinčar, V. Jeretina.
n barvanje T?aa
mISi
tod'. Ako ni uspeha, so denar vrne. Stotine zahval. I Cena K 4 -, a Skalijo K 0-. Stenice, uši, bolhe, ščurki se | uničijo z zalego vred radikalno » ..Thiera1 sredstvom, j Cena 3 K, 3 kartone V K. Praick proti mrčesu dodan 3 K. S
Kuvm	SfetrboiS°vd31
dneh s korenino vred ..RIABALSAM". Uspeli za jam- 5 čen. Cena 3 K, 3 lončkiK, 0 lončkov lt K. 100 zahval. 9 liemeny, Kaschau, 1. Omsko, PoStul predal 12-C, 315. fj
za moško srajce in lika-rice k strojem, se proti dobri plači sprejmejo za stalno. - Vpraša so pri Eartu Karaaunu v Ljubljani, lUeotni trg 8.
g s je znamka uaj-& 9 Mafl« tm w © fineioga jedrna-
v hIHI M t<sa Prcžanega
Ji II s mila
//	kosiaStKJgramov
Tovarna za milo in sodo Innan FggH v Ki*aniu-
lastnega tzdelfiia ima o zaiosl tordka
Uelgrud, središče Jugoslavije, je bre . pohištva, hoteli iu zasebna hiš« so izropunc, pomanjkanj« ua pr®noC'SSih l>a ogromno. Za eno posteljo tn r.oč treba plačati "') K tu več. Kdor razpolaga« primerno glavnico in potrebnimi zinoir nostmi, nuj ne lamudi ugodno riliLc ln et o&igura popolno
Kupujem
maiibor b./©., iira^ha uiica Steo. 28.
1'asisfaa	-—.—\ Kaas	— j
atrstnuSi tehtate i	iotaa. \
(oprava, perilo, jedilno yro<Jje. Kuhinjska posoda, vrtna oprava itd.) si t,a naliaju v	Prctftlnlcl, jjribHJiiio
dovet vagonov. Nubavna &1.':>-,aa «ua od •iJt.i.OBD <lo SW.OOO kron. ftgtad meu o. iu >\ wri» j.^pcluUo v flC??uSHS C3K» «r»H Miklo2I««va <C-Sn C i!.
ia dobre vreče. Prodaiam kramo so
jfauii« v ko»inastih dozah, i,? doze no li 15'—, '/i doze po K 28 — za tueat, čevlji z lesenimi iu usnjatimi podplati, tržne torbice itd. — Izvrstno letošnjo ln lansko vino in razno Sganje. M. Raut, Kranj. ,
'^daja konzorcij »Stoveuc*«-
Jiuloslovan* i titkarua v Ljubljani