itev. 241. Velja po pošti: H celo leto naprej K 26"— n pol leta „ „ 13-— ti {«trt leta „ „ 6-50 ti en mesec „ ,, 2'20 V upravništvu: a telo leto naprej K 20'—-ti pol leta „ „ 10"— u «etrt leta „ m 5"— t» cn mesec „ „ %i poSllj. na dom 20 Ih ma mesec. Posamezne Stev. 10 h. V Ljubljani, o petek, M 20. oktobra 1905. fIrerlništvn I« « Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez urganisivu dvorlSie nad tiskarno). - Rokopisi se ne vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Leto xxxin. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat . • • . 11 » za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — _J__ Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. (JpravnISkega telefona Stev. 188. U bodoče. Celovec, 15. okt. Minole so volitve. Sicer smo napredovali, a kar bi se moralo doseči, se ni doseglo. In to ne po naši krivdi. Storilo se je zelo veliko, nasprotnik je pa le tako močan, da ga nismo mogli vreči iz njegovih pozicij. Duša živahnemu gibanju je bil dr. Brejc, organi pa rodoljubna naša duhovščina. V krajih Pliberk, Velikovec, Dobrlaves in Železna kaplja je bil uspeh tega dela sijajen. Da uspeh v celovški okolici ni povsem ugajal, niso gg. duhovniki krivi, marveč razmere. Mi res ne smemo nikogar dolžiti, da bi svoje dolžnosti ne bil storil v bo:u. Kaj bo treba storiti zdaj? Število glasov se je pomnožilo že do skrajne meje V okrajih Pliberk, Kaplja, Velikovec se dd le malo še pridobiti. Nam pa mora biti jasno, da more izdatnejša nasprotna agitacija število nasprotnih glasov še precej povzdigniti, zlasti v celovškem okraju. Kako dobiti v teh krajih novih tal ? Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti. Duhovniki imajo v teh krajih večinoma le malo vpliva več, nemški učitelji in liberalni župani vodijo vse. Potem naj nemška stranka postavi, kogar hoče, le ti ljudje vol jo vsa kogar. Njihovo politično postopanje je kaj odločno in brezobzirno. Vsled takih verskih razmer noben du hovnik na dotičnih župnijah ne ostane rad dalj časa. Tako se duhovščina preveč menja in vsled tega ne pozna dosti ljudi, dočim so učitelji predobro znani. Uvaževati se mora tudi moralni vpliv celovškega mesta, in obenem vpliv tujcev Slovenec v teh krajih nima no bene naiodne zavesti, nasprotno. Govori mu o narodnosti in odženeš ga < d sebe. Vsaj tista množina ljudstva, iz katere moramo dobiti pristašev, če hočemo kedaj zmagati, je taka. To ljudstvo je kakor kup peska, ne mogoče je skoraj, združiti jih trajno v zanesljivo stranko. Da se v bodoče ne dela brez uspeha, treba proučiti, od kod izvira moč nasprot nikov ? — Ali so naši volilci navdušeni za nemško narodnost? Ne! Imajo nasprotniki toliko vplivnih mož? Ne! Pričenši od Le-miša do Seifriza — ni noben, ki bi bil spo soben, ljudstvo navdušiti. Najnevarnejše orožje nasprotnikov je kmetijska družba. Premoženje kmetijske družbe dela pri nas nasprotne volitve. Značilno je, da je prejšnji predsednik pl. Edelmann moral odstopiti, ko je tako hotel dr. Lemiš, in da je Čare postal prvo mestnik c. kr. družbe po ravno ti patro-nanci. Tukaj je največji naš nasprotnik. Organov kmetijske družbe mi pa ne moremo iz podriniti. Slovenci si morajo vsta-noviti lastno kmetijsko družbo, če se hočejo vzdržati. Kar jenam neobhodno potrebno, zatosemorajo tudisredstva najti. Poleg kmetijske družbe vplivajo na nas druga nemška društva: nemške posojilnice, požarne brambe i. dr. Proti tem je treba slovenskih društev. Nemci imajo posojilnice v Grebinju, na Rudi, v Važenbergu, v Dobrlivesi. v Ot-manjah pri Celovcu, v Zrelcu itd. V naših razmerah taka društva ne smatramo kakor gosfodarsko dobroto, marveč tudi kot moč, ki pose stnike združuje, ta moč je v mnogih krajih v tujih rokah! Starejši naši zavodi ne smejo ugovarjati, če smatramo za po trtbno, da se ustanove manjša društva. Pomoči kmet res lahko povsod dobiva v naših posojilnicah, ali gospodarsko se vzga jajo in zdiužujejo ljudje le, če imajo kakor bučelice v domačem panju svojo matico. Posoiiln c potrebujemo še celo vrsto. Noši d< bi primerna bi nam bila lovska o rušiva Orožje dela človeka mo žatega. Gg duhovniki naj posestnikom ne- zamerijo, če gredo v jeseni ob nedeljah popoldne na lov. Boljše je to, kakor če sede v gostilnah. Tuja lovska društva delajo nam občutno zgago. Kjer lov ni predrag ter se kmetje degovore, da se škoda ne plačuje, bodo imeli v lovu pošteno veselje brez posebnih stroškov. Vsaka slovenska občina bi lahko imela svojo lovsko društvo. Nedavno se je mnogo govorilo o izobraževalnih društvih. Da bi se tem društvom dalo vsaj drugo ime, tega imena si koroški Slovenec skoraj zapomniti ne more. Kmalu je navdušenje ponehalo, a vendar je nujno treba nekaj slič-nega vsaj za okraja Dobrlaves in Pliberk. Pliberška župnija šteje 3700 mož, Dobrlska 1900. Oba kraja sta zdaj «b železnici in domača duhovčina ima preobilo dela, če mora za govornike skrbeti od drugod. Narodna organizacija jih mora dati na razpolago. Posebno pozornost je treba obračati na nemške naselbine, ki se nahajajo sredi slovenske dežele: Velikovec, Pliberk, Dobrlaves, Grebinj, Gutenstein, Kapla in poleg jezera rastoči nemški kraji. Skoraj povsod v teh krajih ustanovilo je društvo „Siidmark" svoje knjižnice. Bolj ko se ti Nemci izpustijo po listih, kakor je bil „Scherer", tem slabše bodo vplivali na naš narod. Stvar slovenskega delovanja mora biti, dokler in če se nemške krščanske stranke za te naselbine ne brigajo dosti, sterilizirati jih Paziti je treba, da se ne žalijo po nepotrebnem nemški obrtniki. Odločno podpirajmo svoje ljudi: Svoji k svojim, z vso odločnostjo kličemo, ali le tam, kjer imamo svojih ljudij, sicer nasprotnika odbijemo, ne da bi nam kaj pomagalo Treba bo kaj storiti tudi za naše obrtnike in trgovce. Zdaj se ne smemo čuditi, če vsakteri slovenski obrtnik prišedši v mesto, z največjo skrbjo gleda v bodočnost in boječ se izgubiti zaslužka, se drži vedno — večine. Ta pa ni naša. Jako slabo je za nas, da smo nemški list pustili iz rok! Naše pritožbe in težnje pridejo vsled tega le tedaj dotičnim nemškim krogom v roke, če jih slučajno kak nemški list prevede. Nemški list je zdaj v rokah krščansko socialnih Nemcev. Da so ti precej narodno navdahnjeni, je znano. V teh narodnih bojih se z nami ob času sile ne bodo dosti tesno združili, njihova pomoč je polovičarska in brez navdušenja. Tako je bilo zdaj, in mi smo pri tem propadli. Sedanji naš propad je nam silno čutna posledica slabega sporazumljenja s poštenimi Nemci, ki priznavajo našo ravnopravnost. Kdor trdi, da nam takega sporazumljenja ni treba, ta žrtvuje našo stvar, za nas same je čas zamujen. Se pred 15 leti so razmere bile vse druge. Ne bodimo otroci, poglejmo razmeram v neprijetni obraz, a ne varajmo sebe in svojega ljudstva. Sporazumljenje s krščanskimi Nemci je nam zdaj tem lažje, ker tudi oni nas potre bujejo. Ko bi nam bili mogli Nemci zdaj dati izdatne pomoči, bi nemškonar. stranka pri prihodnjih volitvah izgubila še tri mandate. Mi bi se bili mogli vreči na Beljak, Nemci bi bili zmagali na Zgornjem Koroškem in vrgli Lemiša v splošni kuriji, a prepozno spoznavajo Nemci, na narodna kislina njihovega delovanja ni oplodila. In mi ? Zdaj imamo le še svoj „Mir". Naj bi se mu pridno dopisovalo in naj bi bil list kolikor mogoče poljuden in zanimiv. Kdor pa misli, da bo list našim ljudem ugajal ali da pridobi bralce s tem, kjer jih moramo pridobiti, ne da bi kolikor mogoče naglaša' katoliško, versko stran, ta naštga Slovenca ne pozna. Znano je, da je n. pr. v okrajih Št. Vid in Trg precej Slovencev med Nemci naseljenih. Slovenec gre tudi na pol ponemčen še z duhovnikom. Zlasti se naše ljudstvo razveseli in navduši, kedar čuje kakega laika, ko udari na versko struno. Zelo priljubil se je zadnja leta naš m ljudem list „Naš Dom". Nočemo nikogar žaliti, nanašam« le, da je boljše, ako ijudje bero .Naš Dom«, nego da bi naroče- vali „Stajerca". Učimo se rajši od lista, v kateri obliki pridemo ljudem do živega. Potem je treba povsod rednih zborovanj. Vsaka večja župnija mora imeti v letu par zborovanj, če hočemo dobiti složno, trdno stranko. Ljudje se morajo podučiti, petem bodo z navdušenjem stali za stranko. Treba nam je poučnih zborovanj. Pri teh zborovanjih žalibog ne moremo nastopati, kakor nasprotniki, z d r -žavnozborskimi poslanci. V tem oziru smemo se pritoževati, da se je naša dežela od gg. poslancev nekoliko zanemarjala. Ljudstvo se vsled tega za večje shode ne zanima več dosti, in če kdo pride, je poslušalcev tako malo, da si vsakdo pre misli, ali bi še kedaj šel na Koroško ali ne. Potrebujemo torej rednih shodov, in na teh moramo dosledno z najojstrejšo kritiko preganjati nasprotnika, na drugi strani pa moramo podučiti svoje ljudi o vseh frazah, s katerimi se nasprotnost bori in ljudi slepi. Nikakor ne pozabimo na versko stran socijalnega delovanja Politikovanje nam ne sme biti le neka trgovina; ona nam mora najprej biti sredstvo, da se narod znanstveno povzdigne ali brani nravstvenemu propadu. Kdor tukaj želi le narodno delati, misleč, narodno ljudstvo bo ostalo tudi verno, ta je slep za jasna dejstva. Mo goče je, da verni mož ni naroden a du novniku je vdan in bo volil z duhovniki. Kjer pa se je vzbudila v ljudeh mržnja zoper duhovnika, tam se bo pričel nravstveni propad, ki privede propalice v nasprotni tabor. Nasvetoval bi duhovnikom zdaj po volitvi v cerkvenih govorih razločno pojasniti ljudstvu nasprotstvo proti veri, in sredstvo proti tem nasprotnikom. Po volitvi bo propovednik govoril mirnejše in iz ljudstva ne bo nikdo razžaljen. Naj se snujejo, kjerkoli mogoče, mladeniška in de j kliška društva. I n š e n e k a j : Ne po-! vsod, ali v mnogih krajih Koroške, je ljud j stvo do skrajne meje lahkomišljeno. V slo i venski ^ili, n. pr. je ples na ples v vsaki vasi, vsaki gostilni. Ljudstvo se izpridi, nravstveno propade, gospodarski oboža. Tu je dela za narod polne roke. Opazujmo pozorno gostilne v naših vaseh. V stari dobi je bila gostilna, kakor mlin, last gospode. Zdaj je treba koncesije za gostilno, a ta koncesija je postala orožje v rokah nasprotnikov. Koncesije se podeljujejo brez ozira na nravno vedenje dotične osebe. Večina gostilničar-j e v nam strastno nasprotuje ! Gostilna je nekak javen prostor, kakor cerkev. V gostilni naj bi našli lačni hrane in žejni pijače, ne pa raznih pohujšanj ! V kolikor zadoščajo naša sredstva, si moramo prizadevati, najvažnejše gostilne dobiti v last in dati j h poštenim najemnikom. Bi ne bilo li mogoče, polagoma izpodriniti alkohol in dajati narodu pijače brez strupa ? Našemu narodu primanjkuje vzgoje. Pazimo na žensko ml-dino in jo dobro vzgojujmo. Nemci v deželi pošiljajo že stoletja svoje hčere v uršulinski samostan v Celovcu. Vsakteri večji posestnik pošilja tja svoja dekleta. Ustanovilo se je pred par leti slovensko vzgojišče v Velikovcu, in upamo, da v par letih deluje tudi že drugi zavod v St. Jakobu. Ti zavodi nam bodo rešili mnogo družin in domov, preko teh se tuji valovi ne bodo zgrnili. Čudno se nam mora dozdevati, da se baje nekateri ljudje pripravljeni, nas podpirati, če bi vzeli na svoje šole — učitelje in ne redovnic. Dobro spoznamo potrebo, dobiti polagoma za narod tudi slovenskih učiteljev, in v ta namen se je ustanovilo društvo „U č i t e l j s k i dom". Ce so gospodje pripravljeni storiti kaj v ta namen, dobro došla bo nam tudi ta pomoč, a za vzgojo gospodinj ne moremo pogrtšati redovnic. Te in druge potrebe zahtevajo mnogo denarnih žrtev. Naša duhovščina je požrtvo- valna do skrajne meje, in naši gospodje laiki ne zaostajajo. Le tako je bilo mogoče, storiti to, kar se je že do zdaj storilo. Glejmo, da se rodoljubno delo globje vko-renini v narod, da navdušimo tudi ljudstvo samo Ko se razvije življeije v naših društvih, začeli bodo ljudje več žrtvovati, množila se bodo sredstva in rastli bodo z delom tudi uspehi ! Torej na delo! Vsakteri naj je na svojem mestu kot čuvaj narodne posesti ! Zasedanje deželnih zborov. V koroškem dež. zboru je predlagal včeraj poslanec Krampi, naj vlada deluje proti temu, da se odpreta za živinski uvoz rumunska ia ruska meja, dr P u p o -v a c pa, naj dovoli zbornica podporo katoliški sirotišnici vFeld-k i r c h n u. Baron Aichlburg je po ročal o regulaciji učiteljskih plač. Poslanec Kotz je utemeljeval predlog, naj se vlada opezori, da se prepisujejo malim posojilnicam neprimerno visoki davki; , Dež. predsednik baron Hiin je rekel, da je predlog nepotreben, ker se bo itak preiskala zadeva, ki jo je navedel poročevalec. Grajal je obliko predloga, ki bi lahko povzročila nevoljo proti davčnim oblastim. Posl. Kotz je ostro odgovarjal. Rekel je, da si prepove način, kakor je odgovoril baron Hnn. L, e š k i deželni zbor. Včeraj se je vršilo posvetovanje klubovih načtlnikov. Višji deželni maršal je izjavil, da bo dnevni red nepolitičen, ko reši zbornica že vložene predloge. Poslanci so izražali svoje želje glede obč. zadev. Češki poslanci so se le maio udeležili razprav. Gališki deželni zbor. Med raznimi vlogami je tudi peticija senata krakovske medicinske fakultetete, ki zahteva, da se ustanovi psihiatriška klinika. V moravskem dež. zboru je bila tudi včerajšnja seja, ki je trajala 5 in pol ure, jako burna. Nadaljevali so razpravo o nujnih predlogih Prvi govornik češki poslanec dr. P e r e k je grajal postopanje brnske policije, ki je prijemala le Cehe. Poslanec je sam videl šest takih slučajev Policija je imela nabrušene sablje, da je la&lje mahala. Govornik je pokazal tako sablje. Poslanec Luksch kliče: To ni res! Dr. Perek je nadaljeval: Nemci naj postopajo pravično in ne bo jim potreba zahtevati posebnega varstva. Brno postane morebiti prej češko mesto, kakor sodi župan. Govornik je prečital iz lista „Tagesbote" poročilo sodnijske razprave proti mkemu 14letnemu nemškemu krojaču, ki je metal kamne na nemške bakljaše. Poslanec Luksch zakliče: Renegat! Na to je nastal vihar. Končno se posreči dr. Pereku nadaljevati govor. Grajal je brnska sodišča, da so postopala pristransko. Napadel je nekega časnikarja zaradi njegovega poročila o deželnem zboru. Poslanec Luksch je zaklical: „Češki listi lažejo" in obrnjen proti dr. Pereku: „Laže tako, da veruje že sam sebi"! Tu je nastal zopet grozen ropot. Cehi so zahtevali, naj se pokliče Luksch k redu. O koncu seje še niso došla poročila. Dr. Adler — državni poslanec. V okraju L berci na Češkem je dne 17. t. m. pri dopolnilni volitvi bil izvoljen za državnega poslanca v četrti kuriji vodja avstrijskih socialnih demokratov, dr. Viktor A d 1 e r s 25 249 glasovi, njegov protikandidat vsenemec Prediger je dobil 11.161 g'asov, krščanski socialec Csiedel 3421 slasov. Nastop hrvaških poslancev v dalmatinskem deželnem zboru. Poslanec B i a n k i n i poroča v „Nar. Listu", da se bo v prihodnjem zasedanju dalmatinskega dež. zbora bavil hrvaški de-želnozborski klub z zelo važnimi pnlitiškimi vpra anji, ki j h sedaj še ne more natanč neje označiti. Brez dvoma se bo v zbornici razpravljajo vprašanje o zedinjenju Dalmacije s Hrvaško. Stališče hrvaških poslancev je znano iz reške resolucije, treba je le počakati, kako stališče bodo napram temu zavzeli srbski in hrvaški poslanci Bodeta li ti dve stranki predlog kar a priori odklonili, ali pa zahtevali posebnih pogojev in garancij? Najbrže se zgodi poslednje. Dr. Lueger o krizi na Ogrskem. Rimska .Tribuna" priobčuje razgovor svojega sotrudnika z dr. Luegerjem o ogrski krizi. Lueger je izjavil med drugim: Maža-rom ne smejo dovoliti več koncesij, ker so jih dovolili zadnji čas jako veliko na škodo Avstrije. Sedanji položaj je gotovo težaven in trajalo bo več časa, predno bo rešena kriza. Kar se tiče volivne reforme na Ogrskem, ne bo imela posledic za Avstrijo. V Avstriji ne bo prej državnozbor-skih volitev, dokler ne bo rešena ogrska kriza. Iz volivne reforme bi imele dobiček konservativne stranke. Gotovo bi nastala stranka z izključno gospodarskim načrtom. Važna izjava socialnih demokratov. V sredo je poslanec Ellenbogen govoril na delavskem shodu na Dunaju in dejal, da se bo v štirinajstih dneh na so cialnodemekraškem strankarskem shodu odločilo o stališču delavstva napram krizi in volivni pravici. »Odločeni smo," je dejal govornik, »za zadnji čin; naj vendar uvidi gospoda tu zgoraj, da smo se že desetletja borili za splošno volivno pravico in da mora biti naš račun plačan. Splošna v o -livna pravica moravun, poprej v Avstriji ne bo miru. Ako nam ne dajo volivne pravice, jo bomo s silo svojih pesti vzeli." Ogrska. Danes zapriseže vladar na Dunaju nove ogrske ministre. Prihodnji teden se ustanovi nova napredna stranka. O i tej priliki obrazloži najbrže Fejervary svoj načrt. V So-botici bo govoril v soboto Košut, ki namerava obrazložiti stališče neodvisne stranke nasproti novemu mi istrsteu. Kako sodijo o novem ministrstvu, je razvidno iz raznih listov. »Pester Lloyd" piše : Koalicija ne pozna Fejervaryjevega načrta, a kar bo tudi predlagal, odkloni večina. — Feiervatyjevi uspehi v zbornici so enaki ničli. Pač pa bo streznilo vladarjevo pismo ljudstvo, kar oslabi tudi vpliv koalicije. »Nsues Pester Journal" sodi, da nameravajo s Fejervary-jevim imenovanjem zavleči rešitev ogrske krize. Pri novih volitvah bo Fejervaiy ravno tako poražen, kakor je bil Tisza. »Buda-pesti Hrlap" naglaša, da bi se bilo moralo imenovati ministrstvo iz večine. Soc dem. »Nepzsawatt piše, da nikjer tako ne slepa rijo z ustavo, kakor na Ogrskem. List pričakuje, da izvrši Fejervaiy splošno volivno pravico. Rimska »Tribuna" priobčuje razgovor svojega sotrudnika o ogrski krizi z bivšim avstrijskim ministrskim predsednikom dr. Ko berjem. Korber je rekel, da je pač položaj zdaj resen, a da nima kriza večjega pomena, kakor vedao se ponavljajoči spori med raznimi državami. Kriza je resna, a prišlo bo do miru, ker imata obo državni polovici preveč skupnih koristi. V zadevi splošne volivce pravice je rekel Korber, da je v Avstriji narodno vprašanje resen zadržek za vpeljavo take radikalne izpremembe, kakor je splošna volivna pravica. Načelnik nove stranke postane Daniel. Klub šteje že zdaj 50 članov. Kolik« liberalce1/ se pridruži novi stranki, še ni znana. Budimpeštanski korni poveljnik je zapove dal, da se sme vršiti garnizijsko cerkveno opravilo le v garnizijski cerkvi. Debrečin-ska občina se je namreč pritožila na državni zbor, da igrajo vedno pri službi božji cesarsko pesem Na ta n*čin hočejo pre prečiti morebitno pritožbo budimpeštanskega zastopa. Včeraj so bile razširjene po Budimpešti govorice, da je izvršil grof Ap-ponyi samoumor. Grof Apponyi je brzojavil listom, da je ta vest borzni manever. Dogodki na Ruskem. Rekonstrukcija ministrstva. Dvorci krogi sptetkarijo proti imenovanju Witteja za ministrskega predsed nika. Carjev ukaz o izpremembi ministrstva izide prihodnji mesec Prekucijsko gibanje v ruski armadi. »Czas" poroča iz Varšave: Jako veliko število častnikov in vojakov se | je moralo zagovarjati pred vojaškim sodi- i ščem, ker so razširjali p r k u - j cijske tiskovine. Večina obtožen ; cev pripada Poltavskemu polku. Med njimi je bil en sam jud, ostali so Rusi in prebivalci iz baltiških provinc. Vojno sodišče je obsodilo skoraj vse obtožence v pregnanstvo v Sibirijo. Iz Jekateri- j noslava poročajo, da so bili med reservisti, namenjeni na Kavkaz, veliki nemiri. Reservisti so napadli s kamni in palica ni skladišča, a so jih odgnali redni vojaki Na obeh straneh so imeli mrtve in ranjence. — Prebivalstvo je prijazno upornikom reservi-stom Med vojaki in civilisti, katerim so se pridružili tudi reservisti, je prišlo do boja Odvetniški shod se je vršil v Moskvi. Sklenili so, da se udeleže volitev v gosudarstvenno dumo, v kateri hočejo staviti svobodomiselne predloge. Shod je zaključila policija. VHarkovu stavkajo uslužbenci cestne železnice, ki je vsled tega ustavila promet Carje obolel na influenci, zato se dvor včeraj ni preselil v Carskoje Selo. Nemiri v Peterburgu. Pri krvavih nemirih pred tiskarno za državne papirje so delavci prepodili ravnatelja ekspe-dicije, kneza Galicina. Nato se demonstrirali pred ekspedicijo. Pehota je nastopila proti demonstrantom z bajoneti. Ubitih je bilo 8 oseb. Na peterburškem vseučilišču so se vršili predvčerajšnjim shodi, ki se jih je udeležilo 10000 oseb. Sprejeli so resolucijo, v kateri priporočajo varovati moči za odločilni udarec. Zato se je treba ogibati javnemu razporu in povzročiti le take stavke, ki imajo mirni izid, da se dokaže solidarnost Stavka peterburških črkostavcev je končana a sklenili so, da hočejo zopet stavkati, če bi to zahtevale politične razmere. Crkostavci zahtevajo brezpogojni nedeljski počitek in odpravo ponedeljskih popoldanskih listov. Predvčerajšnjim so se vršili delavski shodi, na katerih so sklenili, da ge neralna stavka ni umestna, ker delavci nimajo ®rožja. Pripravljajo oborožen odpor proti armadi. Zarota bo razširjena po vsej Rusiji. Dobava orožja in agitacija med armado sta glavna pogoja, ki se morata doseči, predno se more strmoglaviti vlada. — »Czas" poroča iz Peterburga, da je položaj v Peterburgu jako nevaren. Revolucijsko gibanje se širi v vseh slojih prebivalstva. Revolucionarci delajo proti udeležbi pri volitvah v gosudarstvenno dumo. Splošno stavko namerava-jopovzročiti ruski železničarji na vseh progah. Vojaki so pripravljeni, da zastražijo kolodvore. Pobjedonoscev odstopi ? Zli duh, ki je znal preprečiti vsak svobodomiselni vzlet v Rusiji, stari prokurator svetega sinoda, tajni svetnik Pobjedonoscev je vložil na carja prošnjo z« odstop. Čir se sicer še ni odločil, da dovoli odstop svojemu ljubljencu, a vse pričakuje, da dobi Pobjedonoscev v kratkem „raodro polo*. Zagrizenega privrženca samodrštva in neomejene carjeve volje, ki jo je vodil, kakor je le sam hotel, je vznevoljilo, ker se vpelje na Ruskem tiskovna svoboda in odgovorno ministrstvo. Pobjedonoscev naslednik postane najbrže sedanji njegov pomočnik knez S i -rinski-Sihmatov. Maroko. London. Iz Madrida poročajo, da so izpustili maroški roparji vjeta častnika angleške ladje »Assistance", ker so se bali, da jih napade kaka angleška torpedovka. Iz Gibraltarja poročajo: V bližini Cevte so pričeli streljati Mavri na angleški rušilec torpedovk „Herwell\ Kroglje se zadele dim nik. Od posadke ni bil nihče ranjen. Balkan. Črnogorski vladni list odločno zani-kuje, da bi bilo resnično poročilo nekaterih angleških listov, češ, da je Italija darovala i Crnigori 40 topov. Črnogorska vlada je le | kupila pri neki italijanski tvrdki nekaj ; topov. Nov kralj. Kakor hitro odobri norveška zbornica vladni predlog, da se ponudi norveški pre-s stol danskemu princu Karolu, odpotuje na Dansko posebno odposlaništvo, ki ponudi princu krono. Danski kralj Kristijan je že dovolil nrincu, da sme zasesti norveški prestel. Ž^na danskega princa Karola, prin-cezinja Maud, je izkušala pregovoriti princa, da odkloni norveško krono. Njen oče, angleški kralj Edvard, ji je moral pisati več pisem, predno je opustla svoj odpor. V Stockholmu so sklenili obrambeno zvezo med Dansko in Švedsko. Štajerske noulce. š ,,Stajer£eve" laži o umoru Nerata. Iz Makol nam pišejo: V zadnji številki ptujskega »Štajerca" je gorostasna laž Nekdo opisuje urror Kerneža, katerega je ustrelil Nerat. Pri tem umoru, seveda po svoji navadi, „Stajerc" pripisu|e „S!ov Gospodarju" krivdo in vpraša prav peifilno, kaj poreče ^Gospodar" k temu ? Na to vprašanje sili nas resnicoljubje, da odgovorimo. „Slov. Gospodar" je popolnoma nedolžen in nima pri tem umoru ničesar opraviti Cujte in sodite! Rajni Kerneža je bil «ženjen, a svojevoljno ločen od žene. N rat je zakonski mož. in ona Marija Jazbec je tudi zakonska žena. Pri njej so se zbirali. Kerneža je bil pijanček in brezvernež. V cerkev ni zahajal, svetih zakramentov, kakor je sam trdil, ni prejel več let. Duhovnikov ni maral in jih je psoval, če jih je le mogel. „Stajerc" mu je bil sveti evangelij, zate ga je prav pridno širil in zagovarjal. Ker je bil mali »kramarček" in je ob cerkvenih slovesnostih prodajal pri cerkvah molke, podobica, svetinjice in druge takšne reči, pripisuje »Stajerc" tega nesrečnega pristaša svojega »Gospodarju". Vsa ta družba so goreči pristaši ptujskega »Štajerca". Saj so večkrat odgovorili opominjajočim sosedom in znancem: „E kaj, mi že vemo, kaj delamo:" Torej, »Štajerc", ne laži tako grdo in ne pitaj svojih bravcev z golimi lažmi. Saj sam dobro veš, kam jadraš z bravci vred. Ti imaš maogokaj na vesti, ker podiraš, kar je dobrega, in blatiš one, ki želijo mir in srečo ljudstvu š Letošnja jesen je makolskim vinogradnikom prinesla dokaj vina, in prav dobrega Imel je mošt 14 do 20 odstotkov, grozdje je bilo zdravo in dozorelo. Prstje so se kar spoprijemali, tako je bilo grozdje sladke. Celo »Izabela« je letos mnogo boljša, kakor druga leta. Pr dajajo .Izabelo" po 16 do 20 h, ostali vinski mošt po 28 do 40 h. Opomniti moramo vinske trgovce, da so naši vinogradi še starih trt in le redko amerikanski. Vino je torej izborno, ceste dovolj čedne in kraj blizu železnice Polj-čane. Tudi kostanja je letos mnogo. Malo drebnejši je zaradi velike suše, a vendar se da izbrati debelega, čvrstega jedra. š Umrla je pri Sv. Andražu naduči-teljeva sopropa Jerica Čeh, rojena C u č e k. š Dva shoda. Volivni shod v Z i • biki se vrši dne 22. t. m., ob 10. uri dopoldne v stari šoli. Govorila bosta: državni in deželni poslanec dr. Ploj in deželni poslanec dr. Hrašovec, — Političen shod v Cinžatu bo v nedeljo, dne 22 t. m., v gostilni g Brezonelija. Začetek bo ob 4. uri popoldne. Govorili bodo: državni in deželni poslanec R o b i č , dr. Korošec in dr. Dimnik š Umrl je v Gradcu v ondotni bolnišnici kaplan, č. gosp. Fran Cuček, star 28 let. Po neprevidnosti se je smrtno-nevarno ranil s puško. š Poroka. Dae 23. t. m. se bo poročil gospod Franc Auernik, nad-učitelj pri Sv. Florijanu, z gdč. Mili Kel-terer iz Rogatca. š Kako nesramno pišejo nemški listi o slovenskih kmetih. O priliki pogreba nekega slovenskega hlapca v Savinski dolini zasramuje celjska vah-tarca na najpodlejši način slovenske kmete ter piše, da je pri slovenskem kmečkem prebivalstvu sočutje nekaj redkega, da je družabnost, medsebojna ljubezen starišev, bratov in sester pri slovenskih kmetih jako slabo razvita. Dalje pravi ta umazani list, da slovenski kmetje s svojimi posli ne postopajo kakor s prijatelji, ampak kakor z živino, katera se, kadar ni več za rabo, odvrže kakor izžemana limona. Tako nesramno piše o slovenskih kmetih nemški list, ki je glasilo nemških in nemškutarskih celjskih trgovcev, kateri bi morali poginiti, da jim slovenski kmet ne prinaša svojih težko pri-služenih grošev. Zapomnite si to dobro, slo venski kmetje, da bodete zanaprej vedeli, kako veliki prijatelji slovenskega kmeta so nemškutarji. š Nemška jeza. Nemški krajni šolski svet je odložil svoja mesta v šolskih občinah Lajteršperk - Karčovina, ker je deželni šolski svet imenoval za učiteljico na nemški paralelki ljudske šole v Lajteršperku gdč Antonijo Stupco. Nove volitve so bile razpisane, kar so odložili občinski odborniki obeh občin svoja mesta, vsled česar je morala volitev izostati Ce Nemci take stvari počno zaradi ene same ženske, potem mara biti njihova stvar na kaj slabih nogah Nemški listi groze s še hujšim nastopanjem, ako deželni šolski svet ne odpravi atupce. Kaj bo, ako Stupca še ostane? Gotovo se b« podrlo z'do»je nemške Jerihe. š „Deutsches Heim" so dobili v Sištanju. Za „D^utsches Heim" so priredili hotel Petschnigga. Dnevne novice. „Spletkarjenje na štajerskem". Iz kozjanskega okraja dobimo nasKdnje pojasnilo: Pod zgorajnim naslovom piše glasilo slovensko nemške zveze na Kranjskem, da je dr. Korošec »sklical v Kozje nekaj najbolj prenonciranih klerikalcev in da so na tem shodu zbrani klerikalci, ne meneč se za politično vodstvo štajerskih Slovencev, kar na svojo roke proglasili Korošca kot naslednika Zčkarje-vega." V teh besedah ni niti ene resnične < besede, ampak sama 1 a ž. Gosp. dr. Korošec ni sklical shoda, ampak : sklicalo ga je vodstvo našega s političnega društva in na-1 prosilo g. d r. K o r o š c a , da govori na njem e sedanjem političnem položaju. Na shod niso bili povabljeni prononcirani klerikalci ampak vsakdo nam je bil dobrodošel, in v resnici so se vabilu odzvali možje različnih stanov iz kozjanskega in sevniškega okraja, med njimi več županov in obč. svetovalcev. Skupnega poli-tičnega vodstva pa žalibog na Spodnjem Štajerskem niti nimamo, zato se nismo mogli in se ne moremo obrniti do istega. Gotovo pa je boljše in za volivce ugodnejše, da si na političnih zborovanjih izberejo in postavijo kandidate, ne pa da bi se pojedina oseba vsedla na „voditeIjski" stol, si izbere nekoliko »zaupnih" mož ter ž njimi razdeljuje mandate in diktira volivcem pokorščino. Sicer pa, kaj imate proti dr. Korošcu ? Ali ni dovolj radikalen v narodnostnih vprašanjih? Prišli bi ga poslušat na naše zborovanje in gotovo bi odobravali njegove besede glede narodnostnih vprašanj! Ali ne soglašate morda z njegovimi izvajanji z ozirom na gospodarska vprašanja? No, potem niste prijatelji kmeta in delavca! Gosp. dr. Korošec se nam ni vsiljeval, z b o r o -v a 1ci s o pro s t o v o 1 jno glasovali z a n j , le »Slov. Narod" nam hoče sedaj zopet vsiljevati svoje mnenje ter delati na Štajerskem razpor. Od slovensko-nemških listov pa mi Štajerci nočemo nič slišati, ker mi smo dobri Slovenci, ki se ne smemo z Nsmci vezati, ampak se boriti prod njihovemu nasilju! ,,Domoljub" — tednik. »Domoljub" naznanja, da namerava z novim letom izhajati kot tednik. Tako je prav! Vsi njegovi prijatelji naj skrbe, da tudi tedniku »Domoljubu" ostanejo vsi naročniki zvesti. V tem smislu krepko na delo, da storimo zopet korak naprej za politično zrelost našega ljudstva. Nesramnost oelov. uradnega lista. Uradna »Klagenfurter Zeitung" je v svojem poročilu o izidu volitev zopet enkrat pokazala svojo uradno nemško-nacijonalno kopito. — Znano je namreč, da so nacijonalci agitirali proti g. Grafanauerju najbolj s poudarjanjem, češ, da g. Grafenauer ni »paver", temveč „orgelpaver", in uradni list je v svoji uradni nemške nacijonalni nadutosti seveda poročal celo o izidu volitev v enako frivolnem, zasramujočem tonu, češ : „G u t s -b e s i t z e r" Siifritz je izvoljen z 2253 glasovi, »orgelbauer" Grafenauer pa je dobil 2169 glasov. — No, le počakajte, vi c. kr. nacijonalci, zagodli vam bomo že še pesmico, ki vam bo temeljito pregnala vaše c. kr. uradne nemškonacijonalne muhe! Volitev na Koroškem. »Mir" piše: Poživljamo še enkrat vse naše gg. zaupnike, da nam takoj dopošljejo poročila o nepravilnostih, ki so se zgodile pri sedanjih volitvah, da se more pravočasno vložiti protest. Gradiva se bo kmalu nabralo toliko, da bo Seifrizova večina enaka ničli! Odlikovanje. Cesar je odlikoval umirovljenega gimnazijskega kateheta in častnega kanonika na Sušaku č. g. Matija Marušiča z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda. »Katoliškega Obzornika" letošnji IV. (zadnji) zvezek je danes izšel in bil razposlan. 50letnica smrti Mateja Lan-gusa. Danes je 50 let, odkar je mrtev slovenski slikar Matej Langus Rojen je bil v Kamni Gorici 9. sept. 1792, umrl 20. oktobra 1855 v Ljubljani. Od žrebljar-skega kovača se je uspel do znamenitega slikarja, ki je okrasil mnoge cerkva po Kranjskem s svojimi oljnatimi slikami in freskami na pr. ljubljanske stolnico, frančiškansko cerkev v Ljubljani, cerkev na Šmarni Gori itd. (Glej »Dom in Svet" 1904, str. 394) — Redka slavnost. Iz Roča pišejo: V ponedeljek, dne 16 t. m., vršila se je v rodoljubni hiši gospoda Ceha redka slavnost. Poročila se je namreč njega hči gdč. Olga z g. Kyovskijem, gospod Ceh s svojo soprogo je praznoval srebrno, stari oče in stara mati pa zlato poroko. Res, redka slavnost! — Smrt zapeljanega dekleta. V Ribnici na Koroškem je dne 13. t. mes. skočila v Vrbsko jezero 18letna deklica Mici Tauber. Našli so jo že mrtvo Pekle je verjelo obljubam nekega vojaka, ji je obetal zakon, kar pa se ni zgodilo, jjer vojak, ko je šel na dopust, ni imel nobenih sredstev. Vedno ji je pripovedoval, da je posestnik mlina in žage; a vse se je izkazalo za laž. Dekle je pestalo žrtev svoje lahkovernosti. — Z lestve je padla in se ubila v Krasincu obema Podzemelj, Ana S t a r a š i n i č. — Mesečni sestanek sodal. Ss. C. za ljubljansko dekanijo bo pribfdnio sredo, pisovati z vsemi avstro ogrskimi tvrdkami pri katerih dobivajo blago, posebno pa z dunajskimi i z -ključno češko. Okrožnica zaklju- čuje : »Upamo, da z združenimi močmi izvršimo ta veliki kos narodnega očiščenja". Po našem mnenju se bo ob odločnosti in žilavosti Cehov, ki jo kažejo v vsakem oziru, ta akcija gotovo uspešno izvedla. Ta akcija nima samo namena tujca, ki zalaga z blagom češke trgovce, dovesti do tega, da spoštuje narodni čut čeških trgovcev, marveč ima tudi namen, da pripomore češkemu trgovskemu naraščaju do dobrih služb pri nemških od nosno pri tvrdka h drugih nar d nesti. Podobne notice so prinesli že naši listi gotovo z namenom, da tudi naše tr govsUo opozore na enako akcijo. Konsta-tirati moramo, da ta poziv ni bil brezuspe šen, kajti došli so nam dopisi vnanjih slovenskih trgovcev (naš h članov), da bi tudi slovenski trgovci pričeli tako akcijo Mi to zavednost slov. trgovcev z veseljem pozdravljamo, hkratu pa pristavljamo, da bomo temu važnemu vprašanju posvetili vso po zornost. Po „Slov. Trg. Vestniku". V Oselici je bila 18. t. m. občinska volitev. Za župana je bil že vtretjič zvoljen F r. B o g a t a 1 ; svetovalci: Blaž Debeljak, Jan. Remic, F'. Pete r n e 1. Župan in svetovalci sami vrli možje - Shod mizarjev bode v nedeljo, 22 t m. v Novena mestu za ves okraj in sicer ob pol 2. uri popoldne v gostilni pri „Slonu". Dnevni red : 1. Razgovor o ustanovitvi mizarske zadruge. 2 D .ločitev cene mizarskim izdelkom. 3. Ustanovitev lesnega skladišča. 4. Ustanovitev skupnega skladišča za produktivne izdelke mizarskega obrta v zvezi s prodajalno istih. — Na shodu bode iz prijaznosti poročal bi g. gosp. I^anSubic, c. kr. ravnatelj strokovne šole v Ljubljani. — Načelništvo obrtne zadruge skupnih obrtov v Novem mestu. - Nezgoda. Iz Idrije se nam poroča, da se je ponesrečil gozdni delavec Tomaž Podobnik. Zdrsnil« mu je na rižah ter je padel, hlod, ki je ravno drsal, pa ga je ranil n* glavi. — V zadevi prepovedi nemških napisov na izložbah v Pragi je državno sodišče pritožbo z a -vrnilo, češ, da še ni završeno začeto administrativno postopanje. — Nove podmorske mine O tem se še piše : Neki mladi Hrvat iz Vi-rovice, kakor poročajo listi, je izumil nove podmorske mine in nove podmorske ladje. Ta mladi Hrvat je izvršil šole v Zagrebu ter se zelo zanimal vedno za fiziko Več let se je bavil s sestavo sedanjih min Sedaj pravi, da se mu je posrečilo sledeče 1. Da se morejo mine na sovražne ladje pritrditi s pomočjo novih podmorskih ladij ki lahko menjajo svojo specifično težo, mo geče jim je obstati na vsakem kraju, poto piti, dvigniti itd. S pomočjo zrcala in elek trične luči postane taka ladja v morski glo bini popolnoma nevidna. Mine se razlete, kadar vsakdo hoče, t j. v času, ko je pod morska ladja že dovolj oddaljena in ko je obveščen napadalec, da so mine pritrjene že na vse sovražne ladje. Vsaka taka ladja se mora udati ker 3. se vsaka mina raz-poči gotovo. Nič ne koristi, ako sovražnik odreže mino, ker mu ni znan njen ustroj iti jo ne more uničiti. Ako se pa ladja preda potem napadalec sam odstrani mino ter jo naredi neškodljivo. Mina je namreč kakor kaka „Wertheimerca", ki jo je mogoče odpreti le z gotovim ključen. In tak ključ od mine ima le napadalec. Mladi hr vaški izumitelj bij svoj izum ponudil raz nim državam — Nižjo gospodarsko šolo hočejo ustanoviti v Celovcu. — Iz Železnikov na Gorenjskem se nam poroča: Naše foštine razmere so se v zadnjem času zelo poslabšale. Zileznikarji smo sicer pohlevni in potrpežljivi ljudje, vendar je glede čudnega postovanja našega novega poštarja zavladala splošna nevolja. Na uradne ure se sedaj pri našem poštnem uradu ne polaga nikaka važnost; občinstvo, ki je bilo vajeno doslej točnega poslovanja, pogosto čakati celo uro ali pa še dalj zapitimi vrati, a ko se odpre urad, prenašati poštarjevo neuljudnost in ne-Pisma in pošiljatve često zaostajajo, uradna tajnost pa je pri nas takorekoč neznan pojem, ker se vedno nahajajo nepoklicane osebe v prostoru, ki je namenjen Ie poslujočemu osobju Da so take poštne raz mere neznosne za naše prebivalstvo, ki ^e peča večinoma z obrtom in trgovino, je pač umevno, in nujna petreba je. da se v tem oziru napravi že enkrat red. Upamo, da bade naše županstvo vedelo, kaj mu je storiti v varstvo naš'h interesov. — Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi razpošilja ravno svoje četrto letno poruCilo, iz katerega posnemamo: Društvo je imelo pre teklega leta 1904-5 21 ustanovnikov, 33 udov in jako lepo število dobrotnikov in podpornikov, od katerih je dobilo 2705 K dohodka. Podpiranih dijakov je bilo 8 do 14 povprek 12 v mesecu, ki so spreieli podpore: v gotovini 1155 80 K in 1783 obedov, v denarni ceni 944 36 K, tako, da )r de povprek na vsacega podpiranega vi-sokošolca na mesec 16 82 K Imetek društva iznaša na koncu leta 2266 16 K, za 471 23 K več kakor lanskega leta. Odbor si smatra za prijetno dolžnost, vsem udom in dobrotnikom izreči za njihovo požrtvovalnost iskreno zahvalo, ter jih prosi še nadalje podpore in naklonjenosti. lj Mesec kar je letošnje „ mora pred mora voljo. UnDSjons^ novice. lj Hrvaški pevci v Ljubljani. Kakor čujemo, pnde hrvaško pevsko diu štvo .Kolo" iz Zagreba 11. nov. v Ljubljano in priredi dae 12. nov. tu koncert. ii Deželni predsednik gosp. Schvrarz bo ©d-.lej sprejemal vsak dan od 10 do 12. ure dopoldne. — Pri deželnem predsedniku so bile d mes naslednje deputacije: Filharmeničnega društva, kranjske hranilnice rdečega križa, Elizabet. 1 e otroške b o 1 n i š n i c e , o d v e t n i ne in t r r n 1 c e , z b o r n obrt i c e. postala že zopet nepo-z dramatično šolo le za sezono dobi par šta- prične š k e z b o g o v s k e lj Izpremembe pri salezi-jancih. C g. A I o j 1 j V a 1 e n t. K o - v a c 1 č , doslej spovednik v zavodu na Rakovniku, zasede prostor umrlega ravnatelja dr Angela F e s t e. Umeščen bode v nedeljo, dne 22. oktobra. — Za prefekta stu dijev je odločen dr. Hieronim de Martina, doslej profesor na salezijanski gimnaziji v Mogliano Venet o. Na mesto dveh klerikov, ki sta šla v sale-zijansko bogoslovie v Turin, je prišel č. g Frančišek Wal land, doktor flloz. doslej učenec na gregorijanskem vseučilišču v Rimu lj Ljubljanski trg. (Glas iz občinstva) PiSe se nam: Skrajni čas je že, da ss je začela na ljubljanskem trgu nadzorovati predaja razuih živil, kajti cene postajale so že prav neznosne. Bojimo se pa, da ne bode vedno pri tem ostalo, kajti sedanje število stražnikov nikakor ne zadostuje, da bi mogli poleg navadne službe še irg zadostno nadzorovati. Kaj pomaga, če je stražnik na enem koncu trga, ko pa med tem prekupovalke na drugem koncu trga vsakovrstno blago prekupujejo, Pred vsem bi se moral trg tako razdeliti, da bi bile branjevke vse na glavnem trgu, kmetice pa na Vodnikovem Branjevkam naj bo dovoljeno šele ob poldvanajstih kupovati, ne pa že ob desetih, ko je še večina gospodinj na tigu. Prepove naj se tudi vsem branjevkam, prežati na kmete pri vseh mitnicah, kajti najboljše blago pokupijo že tam branjevke ter določajo neposredno ceno za vsa živila. Ravnotako bi bilo zelo potrebno, prepovedati prodajo živil pred retevžem ob torkih in petkih zvečer, ker ta trgovina vpeljana je pravzaprav samo za branjevke, katere skoro vse blago pokupijo; s tem jim je dana najboljša prilika, da vsa živila diaže koli kor jim drago. Seveda če se hoče vsem tem nedostatkom v okora priti, treba je pred vsem mestno policijo znatno pomnožiti in jo tudi dobro poučiti v njenem postopanju, kajti s samo sirovostjo se ne opravi nič dobrega. Zvedeli smo namreč, da je največ deset stražnikov naenkrat na stojiščih Seveda tako število ne zadošča za tako veliko mesto, kakor je Ljubljana, posebno če ho čejo tudi trg zadostno nadzorovati. Kar bo moral® mesto za stražnike več plačati, pri dobila bode obilno povrnjeno s tem, da se cene ne bo^o mogle več tako židovsko dvigati. Merodajni krogi blagovolijo naj te le vrstice bla sobotno upoštevati lj Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žga-njetočnikov in izkuharjev v Ljubljani, vabi na izredni občni zbor, ki se bo vršil v torek, dne 24 oktobra 1905 točno ob treh popoldne v veliki dvorani ^Mestnega doma" Dnevni red: 1. C i t a n j e zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. — 2 Bolniška blagajna za člane zadruge — 3 Raznote r o s t i. V slučaju, da ta občni zbor radi prepičle udeležbe ne bi bil sklepčen, vrši se drugi občni zbor dne 7, novembra 1. 1905. ravno tam, ob isti uri in z istim dnevnim redom; ta zbor sklepa veliavno ne glede na število navzočih članov. Ker je za sklepč nost zborovanja o ustanovitvi bolniške blagajne potrebno, da je navzočih vsaj 40 odstotkov vseh članov zadruge, se vsi ^ člani nujno vabijo, da se zborovanja udeleže. — Ivan T « s t i , načelnik. lj Tobačna tovarna ima danes zvečer 00 pol 6 uri shod, ne pa jutri, kakor je bilo včeraj pom»toma natisnjeno. lj Izprememba pri povelj ništvu ljubljanske brigade. Dj sedanji povetjn k 56 br gade v L ubljani GM Viljem Wachsmann je šel v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan pol kevmk g. S e i b 1 , poveljnik 44 pešpolka ii Koncert ljubljanske dru štvene godbe se vrši jutri, „ iN a r o d n i Kavarni uri zvečer. Vstop prost. Dramatična šola — fff...? dni in več je že poteklo v večnost, bila prva javna izkušnja gojencev dramatične šole". Takrat se nam je mnogo obetalo, zlasti da bodo taki nastopi vsak mesec, da bo mogoče občinstvu zasledovati napredek. Sedaj naenkrat zopet vse tiho kot v grobu. Ali je že konec dramatične šole? Pri nas je menda že tako usojeno, da vsako podjetje hipoma zažari, kakor meteor v ozračju, a baš tako hipoma zopet izgine. Manjka pač vedno in povsod resnosti in vztrajnosti. Ati je morda »dramatična šola" za domače začetnike trebna? Ali se radi tega, da se tistov ? lj „Minimax" je najnovejše gasilno orodje. Dob li smo naslednje poročilo. Za več let so se trudili razni veščaki, da bi iznašli orodje, s katerim je mogoče ogenj najhitreje pogasiti. Neka dunajska tvrdka je rešila to vprašanje. Iznašla je gasilno orodje M i n i m a x " in naročila svojemu glavnemu zastopniku g. Medvedu v Gradcu, da jutri v soboto, dne 2 1. t. m. popoldne ob 4 uri na tivolskem travniku ob Latterma-novem drevoredu v Ljubljani pred oblastvi in interesenti napravi s tem orodjem na gorečih predmetih javno vajo, ki bode gotovo zanimiva. Dohod je vsakemu prost. „Minimi>xu je jako ročno gasilno orodje, ker nima ne cevi, ne ključa, ne mehanizma. Udarec na spodnji gumb izproži aparat, ki brizga vedo 12—14 m daleč. Vsi cesarski gradovi in pristave imajo že te aparate, naročile in naročajo jih vse železnice, mnogi tovarnarji, trgovci, graščaki itd. Južna železnica jih ima že 4000 v rabi. Priporočil je došlo že do 900. Prodajo in zastopstvo za Kranjsko ima samo g. Adolf Tambornino. Torej jutri k vaji na tivolski travnik! lj Društvena godba. Kakor čujemo, dobi moštvo godbe to zimo še ostali del obleke k uniformi, namreč plašče. Kakor znano, je zapustil umrli posestnik in gostilničar Ivan Škerjanec izrecno za plašče tej godbi v svoji oporoki ki se imajo v to svrho porabiti, mraz že nastopil, naj skrbi odbor, štvo plašče kmalu dobi. lj Russki kružok. Vsi p. n. člani, kateri imajo izposojene Btohfeldove knjige iz „Kruzkove" knjižnice in jih ne potrebujejo več, se vljudno prosijo, da jih vrnejo vsaj do ponedeljka, ker jih nujno potrebujemo. 500 K, Ker je da mo- Razne stvari. Najnovejše. Mati pobila sedem svojih otrok. Iz Cambrigde v Ameriki poročajo grozen zločin. Žena farmerja Markuma je ubila s sekiro sedem otrok in tudi sebe smrtno ranila. Storila je vse v blaznosti. Konec dražbe srbske kraljeve zapuščine. Dne 18. oktobra je bila na Dunaju končana dražba zapuščine kraljev Milana in Aleksandra. Dunajčani so kupovali z veliko vnemo in dražili dan na dan, tako da se je prodalo vsega za 200.000 K. Bilze ni umorjen. Vest, da je poročnik Bilze umorjen, ni resnična. Bilze živi v Berolinu in je popolnoma zdrav. Svetov v Bruslju. Bombe katera je bila kralju A fonzu na razstava bol. 1910. v soboto v Začetek ob 9. v cvetlicah. O zaroti, naperjena proti španskemu in katere izvršitev so preprečili, se poroča, da so zarotniki poslali kralju Alfonzu velik šopek cvetlic, v katerem so bile skrite bombe. Tovarniški delavec — maš-n i k. V Absamu je daroval novo sv. mašo pater Sponring. Pred devetimi leti je bil še tovarniški delavec, potem pa se je poprijel učenja ter s svojo marljivostjo dosegel duhovniški stan. Papežev kip. Meščani papeževega rojstnega mesta Riese bodo postavili Piju X. istotam spomenik. Dan odkritja bo 29. oktober. Ponarejanje menjic V Li-beku je bil prijet veletržec Viljem B o h n -h o f f, ker je ponaredil za 400 000 mark menjic. Konkurz v Lincu. V Lincu je naznanila konkurz več kot 50 let obstoječa eksporifirma Izidor Schopper, ki je razpošiljala perutnino, divjačino in vrt narske pridelke. Pasiva znašajo pol^milijona kron. O Luizi Koburški. Princezinja Luiza Koburška , katero toži sedaj njen mož na ločitev zakona, je poleg zveze s porotnikom Matasičem napravila v enem letu okoli treh miliionov dolg« poleg svoje mesečne apanaže 6000 mark Živi v Parizu, ima 180 svilenih črevljev, 100 iz usnja, 100 klobukov itd. Lepa izbera vsekakor ! Obesiti ga ne morejo. Araeri čani se zanimajo v zadnjem času za čude vit sluča', ki se je dogodil v Cikagi. Neki Robert Gardiner je bil obsojen na smrt, ker je umoril neko mlado dekle. Ko so ga hoteli obesiti, ni bil© t« mogoče, ker se mu ni dal zlomiti vrat. Obsojenec je namreč b«lan na zel« redki bolezni, • kateri izjavlja profesor Steffenson, da so znani samo štirje slučaji do današnjega dne. Bolezen obstoji namreč v tem, da se zrastejo vra-tenca v vratu v trdo in močno kost. Gar-dinerov odvetnik je naznanil sodišču, da ne more biti klient obešen in zato se je smrtna kazen odgodila za nedoločen čas. Pač ameriške posebnosti! Spominjajte se »Družbe su. Cirila in Metodnl" Telefonska m brzoiaunti poročila. Gradec, 20. okt. „Grazer Tagblatt" priobčuje vest, da je poveljnik tretjega ar-madnega zbora Succovaty imenovan za generalnega inšpektorja čet, za poveljnika tretjega armad, zbora in za poveljujočega poveljnika v Gradcu bo pa imenovan nadvojvoda Leopold Salvator. Praga, 20 oktobra. Vlada je v današnji seji deželnega zbora predložila predlogo o volivni reformi za dež. zbor. Lvov, 20. okt. Prihodnjo nedelje se vrši po Galiciji za splošno in enako volivno pravico 14 shodov. Lvov, 20. oktobra. Tu se je včeraj vršilo 23 shodov za splošno in enako volivno pravico. V vseh tovarnah je počivalo delo. Plzen, 20. okt. Obč. svet se je izrekel proti zvišanju davka na pivo in z a splošno in enako volivno pravico. Dunaj, 20. oktobra Dr. L u e g e r je v današnji seji nižjeavstrijskega deželnega zbora vložil predlog, naj deželni odbor izdela načrt izpremembe deželnega volivnega reda na podlagi splošne in enake volivne pravice z ozirom na domače stalno prebivalstvo. Pesl?nec b e i t z se je izjavil, da je tudi on mislil predložiti sličen predlog, izjavil se je le proti točki glede stalnosti prebivalstva. Dr. Luegerjev predlog je deželni zborsprejel z v e -1 i k o večino. Karlove vari, 20. oktobra. Pri do-dolnilni državnozborski volitvi iz kmečkih občin je bil izvoljen za drž. poslanca agrarec Z u 1 e g e r. Dunaj, 20. okt. Deželni poslanec Baechle namerava kupiti korespondenco „Informationu in jo pretvoriti v katoliško strankarsko kerespondeneo. Budimpešta , 20. okt. Poslanec Bartha, urednik „Magyar Orszaga" je umrl za mrtvoudom. Rim, 20 oktobra. Profesorski shod se je izrekel za vseučilišče v Trstu. Rim, 20. okt. Vodja kršč. socialcev Muri je ponudil po vzgledu bavarskega katoliškega ceniruma soc. demokratom po-tiško zvezo. Peterburg, 20. oktobra. Carski manifest naznanja ljudstvu sklep miru. Peterburg, 20. okt. Povodom pogreba žrtev nemirov Kartinigovu so bili ve liki nemiri. Na kolodvoru je množica ople-nila bufet in v mestu neko zalogo orožja. Nemirov so se udeležili tudi rezervisti. Več vojakov je ranjenih. Peterburg, 20. okt. Brilevu se je posrečilo pregovoriti carja, da je uničil ukaz, s katerim se je velikemu k.iezu Cirilu vzela čast velikega ruskega kneza. Peterburg, 20 oktobra. Caijev ukaz določa, da se začasno dovoljuje poljščina in litavščina na Poljskem za učni jezik, samo pri pouku zgodovine in zemljepisja ostane ruščina obligatna. Peterburg, 20. okt. Stavka stavcev je končana. Moskva, 20. oktobra. Udeleženci včerajšnjega kongresa ruskih odvetnikov so sklenili, da bodo nastopili pri volitvah v gosudarstvenno dumo le za one kandidate, ki se bodo zavezali v gosudar-stvenni dumi' delovati za splošno in enako volivno pravico Policija je udrla na shnd in hotela, a M Q Čas opazovanja Stunje barometra t nun Temperatura po Celziju Vetrori Neba _ A •g 3 g c3 . "sl S ^ OH 19 9. zveč. 737'9 21 sl. svzh. jasno 00 20 7. zjutr. 735 5 -14 brezvetr. megla 2. pop. 732 9 80 sl. svzh. del. obl. da se zaključi. Predsednik je pozval govornika, naj dalje govori. Nato je prišlo še 40 policajev, ki so zagrabili govornika in ga vlekli iz dvorane. Končno so ga policaji morali izpustiti, zapisali so si pa imena vseh navzočih. Zvečer je udrla policiji v privatno stanovanje nekega odvetnika in prisilila njegove goste, da so ga motali zapustiti. Moskva, 20 okt. V predmestju Moskve so delavci napadli neki vlak, ki se je moral ustaviti. Delavci so potnike oropali. fl\eteorologi D 2 Važno za vsako gospodinjstvo! Če hočete žgane kave z velearomatišklm okusom, močjo in izdatnostjo, kupujte samo žgane kave Prve ljubljanske velike pražarne za kavo = KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti - nasproti kavarni ,,Evropa" ki spajajo vse te vrline. _1194 104-38 Iz proste roke se proda ozir.dd v najem takoj 2127 4-3 nadpritlična nova hiša v Rožni dolin! št. 170 pri L|ubljani obstoječa iz 3 sob, 2 kuhinj, prodajalne, kleti, pralnice in nekoliko vrta. Lepo stanovanje Bj s štirimi sobami in pritiklinami O Kf se odda s prvim novembrom v Wolfovih ulicah št. 12. Poizvč se istotam. 2066 10-7 Pivovarna „Auer". 1J64 51-21 Samo 6 dni Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Fraiieoslte prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste ln brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši »Kmrtske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovcu«. Preprodajalci popust! „Andropo£on (Iznajditelj P.Herr- mann, Zg. Poljskava.) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 28 odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravimi rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. VQS0 PetNČiČ-U. V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ernst Sark v Ljubljani, M. Rant v Kranju, in lekarna ,.Pri angelju" v Novem mestu. Išče se spreten, neozenjen žagar za žago na bencin, ki ume rezati kmetijsko in kupčijsko robo. 2130 3—2 Ponudbe naj se pošljejo na uprav, tega lista. Za 20 gld. 1 zimska suknja toplo podložena, 1 jesenska obleka v vseh barvah, 1 zimske hlače, marogaste, 1 posebni modni telovnik. Vrhu tega še zastonj dobroidoča nikelnasta ura. remontoir Za 20 gld. 1 jesenski in zimski jopič, 1 pelerina, 2097 10—5 1 suknen kostum, 1 bluza. Vrhu tega še zastonj dobroidoča remontoir nikelnasta ura Zunanja naročila so izvrše le po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Neugajajoči predmeti se vzamejo nazaj proti zameni. Največja izbera najfinejših konfekcij za gospode in dame po čudovito nizkih cenah. O. Bernatovic Ljubljana, Mestni trg 5. Angleško skladišče oblek.