Miki trije so določili | lan mirovne konference
a 1. maja se bodo sestali zastopniki 21 držav, ki bodo določili mirovne pogodbe za Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko.
Moskva. — Zunanji ministri velikih treh, to je Zed. dr-*ve, Rusije in Anglije so določili, da bodo sklicali za 1. ma-'mirovno konferenco 21 držav, ki bo dololčila mirovne po-'dbe za Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko, inistri so povabili tudi Francijo in Kitajsko, da na to pri-
staneta.
Toda Rusija je dosegla diplomatsko zmago s tem, da velja njena zahteva, da "veliki trije" določajo mirovne pogoje. Ameriški državni tajnik Byrnes je zmagal samo v tem, da naj Francija sedi pri določanju mirovnih pogojev za Italijo, ker je njena soseda.
Poroča se, da se vrši konferenca zunanjih ministrov v Moskvi j v najboljšem sporazumu, toda iz konference same se podrobnosti i ne poroča.
Ker se tiče sestave mirovnih pogojev, jih bodo za Italijo se-' stavile Zed. države, Anglija, j Francija in Rusija; za Romuni-1 jo, Madžarsko in Bolgarijo, i Amerika, Anglija in Rusija, za' ■F-iu*k«*Anglij-a-in Rusija.
Mirovni pogoji bodo stopili v, veljavo takoj, ko bodo podpisani od zaveznikov in prizadetih držav, ki so bile v vojni z zavezniki.
Darovi za begunce 1
V našem uradu so bili izroče-' ni ali poslani sledeči prispevki za odpomoč slovenskim begun-! eem : Mrs. F. Ivančič je poslala iz I Bradenton, Florida $20.00, poj $10.00: društvo Naš dom št. 50 SDZ in Paul Bizjak, 8902 Ma-camb Ave., Mr. in Mrs. Metod Konchan, R'ldgewood, N. Y. sta poslala pa $5.00.
Iskrena hvala vsem skupaj za] velikodušen dar in priporočamo še drugim, da bi po svojih močeh darovali za te slovenske reveže.
edsednik je dal miloscenje bivšim znencem
Washington. — Pred sednik 'Uftian je s proklamacijo vrnil l"ne svobodščine vsem onim Vs'm kaznencem, ki so služili
0	leto ali več v 2. svetovni voj-* ameriški bojni sili in ki so
1	častno odpuščeni.
zadene tiste, ki so bili podceni, da so mogli v vojaško 'bo, ali one, ki jim je bilo do-Jeno iti v vojaško službo, !<lno so končali svojo določe-tazen.
•^jmanj 2,000 jih je bilo par-^t'anih, ko so se izjavili, da !e.io v armado in več tiaeč je-" takih, ki jim je bilo dovo-iti v armado, ne da bi jim ^nadaljna kazen v zaporu od-
Jena.
•si ti imajo zdaj zopet vse ci-"e svobodščine, kot drugi dr-''iani, e . glasi predsednikova ^amacija.
-o—--
'°rda je Miklavž izgu-
. bil vprego
^ellsville, O. — Na sveti vele velik srnjak skočil skozi parne žage Scott Lumber \Ko je videl, da ni v pravem 'V se je pognal skozi drugo | ° zopet na prosto in se zgu-kv bližnjem gozdu. I °ftiba je bila vržena
L komunistom
IV — V dvorano, kjer so I^Vali italijanski komunisti, 1'la vržena bomba, napolnje-ffstrupenimi plini.
Ne mara zdravnika za zlomljeno noge
Chicago. — Henri) Hale, star 2H let, je padel na ledenih tleh. Na nope mu je pomagal mestni stražnik in ga vprašal, kako se počuti. "Nogo sem si zlomil," je tarnal ponesrečeni. Stražnik ga je hotel nato odpeljati v bolnišnico, toda Henry je zahteval, naj ga pelje domov. Doma je stražnik vprašal, katerega zdravnika naj pokliče. "Nobenega," je rekel Henry, "kar jaz potrebujem je mizarja, ne pa zdravnika, saj sem si zlomil svojo leseno nogo." -o--
GUVERNER LAUSCHE BO PROTI B0NUSU VOJAKOM
Predsednik Truman je odprl vrata Zed. držav beguncem i;
Washington. — Predsednik s Truman je določil kvoto nase* j Ijencev, ki lahko pridejo iz Evro-' j pe v Zed. države in sicer 39,000 ^ na leto. Največ jih bo došlo iz . centralne in vzhodne Evrope ter J Balkana, kjer je kakih 2,000,000 j oseb brez doma.	i (
Ta odredba se tiče v prvi vrsti oseb, katere je vojna pregnala z I njih domov in ki se iz enega ali1 j drugega vzroka ne morejo ali nočejo vrniti na svoje domove. |' Ti begunci bodo imeli prednost ^ za dohod v Zed. držaje.	j ^
Predsednik je pri tem poudar- j j al, da upa, da novi naseljenci ne , bodo postali javno breme. Ker! ne bodo mogli ameriški konzu-15 lati še tako hitro poslovati, je ^ predsednik odločil, da naj se do-j voli dohod najprej osebam, ki so 1 v deželah pod okupacijo ameri-1 ške armade.
S tem, je rekel predsednik, bo- J I do Zed. države prve pokazale 1 ' olajšati gorje prizadetim naro- ( 1 dom in posameznikom. I Predsednik Truman je pouda- : 1 ril: "Ob tem času neizrekljivega ' gorja ne smemo zapirati vrat! naše dežele novim naseljencem." j -o-
Rusi zbirajo vojake ob perzijski meji, trdi častnik
Teheran. — častnik perzijske-, ga generalnega štaba poroča, da zbirajo Rusi vojaštvo in tanke j ob rusko-perzijski meji in da se nahaja tam tudi nenavadno veli-, ko število oboroženih civilistov, j Kraj se nahaja poleg province Azerbaijan, kjer so se domačini uprli vladi in postavili svojo vlado, ki zahteva avtonomijo in samo delno zvezo s centralno vlado v Teheranu. Ruske čete ima-! jo to provinco v okupaciji in ja-[ vno se govori, da so Rusi podpirali vstajnike.
-o-
; Grob gen. Pattona se ne razlikuje od drugih
1 Luxembourg. — Truplo ame-j riškega generala Pattona je bilo; i položeno k večnemu počitku v j - pondeljek na ameriškem voja-; , škem pokopališču, kjer spi 6,000"; .i ameriških vojakov večno spanje.! i Generalov grob se v ničemer ne i- razlikuje od drugih. Kot na vsa-kem grobu je tudi na generalovem preprost bel križ. = Predno so krsto spustili v zemljo, so vojaki zvili ameriško zastavo, ki je pokrivala krsto ter L. jo izročili ženi pokojnega. Nato i- je vojaški kaplan Carter odmo-lil pogrebne molitve, četa voja-a. kov je oddala tri salve iz pušk, io ki so odjeknile daleč v hribe in 1 krsto so spustili v hladni grob.
Columbus, O. — Kljub temu, da mu bo morda politično škodovalo, pa bo ohijski guverner Lausche najbrže proti bonusu veteranom 2. svetovne vojne. Vse kaže, da se bo držal programa, ki ga je proglasil ob nastopu svojega urada, namreč, da'se preostanek v državni blagajni rabi v prvi vrsti za splošne izboljšale v državi, kot za javne parke, pogozdo-i vanje, obrambo proti povodnjim, za konservacijo zemlje, za 1 dobrodelne ustanove in podobno, j Državna blagajna izkazuje da-j nes okrog $115,000,000 pre-| ostanka. Politikhrji trdijo, da , naj bi se del tega porabil za bo-! nus dosluženim vbjakom. Kljub temu, da bo vojalki bonus mor-I da ena glavnih točk v guverner-; ski kampanji, pa Lausche ne ka-; že, da bi kaj spremenil svoje pr-! votno mnenje glede rabe držav-| nega denarja. Morda bodo prav 1 to izrabili politikarji, da bi Lau-scheta porazili.
Guverner je rekel, da bi to, če bi se porabilo denar ža bonus veteranom, zelo škodovalo izboljšavam državnih tnaprav, ki bi bile v stalen dobrobit. Zato trdi, da bi moral biti državni preostanek samo za te namene.
"Ako se bo pa J plačal bonus vojakom," pravi Lausche, "naj bi se.plačal iz posebnih davkov, ali posebne bondnerizdaje. Vrhu tega naj bi se plačal bonus samo tistim, ki bi bili vjopsnici potrebni, ne pa da Bi se bonus rabil kot politična vada politikašem. Vrhu tega ima zelo obširen program za pomoč veteranom federalna vlada in samo tedaj, če bi vladna pomoč ne zadostovala, naj bi prišla na pomoč država."
Tekom prvega leta uradovanja se je guv. Lausche zameril mnogim politikarjem. Po njegovem mnenju naj bi služila politična organizacija za dobrobit javnosti, ne pa za dobrobit posameznim politikašem. To pa ni po volji politikarjem, ki bodo storili vse v svoji moči tekom prihodnje kampanje, da ibi Lau-scheta porazili, ker jim ne da korit. Celo delavske organizacije, ki so pomagale izvoliti Lai:,sche-ta, kot CIO, niso dobile od njegove administracije nič več, kot do česar so bile opravičene.
Guverner je skušal biti pravičen napram vsem, nikakor pa ni hotel dajati posebnih privilegijev ne temu ne onemu. S tem se je mnogim zameril, toda državljani, ki jim je blagor države pri srcu, vedo, da je guverner gledal I za blaginjo vse države in ne za 1 priveligirance.
NOVI GROBOVI
Anton Bruss
Kot smo že nakratko poročali je umrl Anton Bruss, star 61 let, stanujoč na 6210 Superior Ave. Doma je bil iz vasi Li-pje, far a Planina pri Rakeku, odkoder je prišel v Cleveland pred 43 leti. Žena Frances mu je umrla pred enim letom. Tukaj zapušča dve hčeri, Mary Toner in Christine Mishaga ter dva sinova, 1st Lt. Edward in 1 C P.O. William, v starem kraju pa mater Marijo in brata Franceta.
Pogreb b° v četrtek zjutraj V ob desetih iz Zakraj škovega po-S grebnega zavoda v cerkev sv. • Vida in na Kalvarijo.
j ■
Frank Gombach
Po kratki in mučni bolezni je1 umrl. na svojem domu, 19315 ?awnee Ave., kjer je živel zad-j njih 29 let, dobro poznani j-j'rank Gombach, star 75 let. j. Tukaj zapušča žalujočo sopro-1 go Agnes roj. Stanonik, stara' 68 let, doma iz Horjula ter 6; otrok : Mary omož. Slabe v Chi-' cagu, Caroline Omož. Stanonik,1 Frances omož. Devecki, Alex.! Irene omož. Schroeder v Los Angeles, Kal., Agnes omož. Whitfield, sestro Uršulo Longo v Južni Ameriki, 9 vnukov in vnukinj ter več drugih sorod-, nikov.
Rojen je bil v Zgornjih Vre-i mah na Primorskem, kjer za-1 pušča sestri Marijo Bajt in An-1 tonijo Pire ter druge sorodni-' ke. Tukaj je bival 41 let ter; je živel na pokojnini od NYC \ železnice. Pogreb bo v petek, zjutraj ob 9:30 iz Želetovega' pogrebnega zavoda na 152. ce-1 sti na Lakeview pokopališče, i
John Sinčič Sinoči ob 9:30 je umrl John Sinčič, samski, stanujoč pri svoji edini sestri Mrs. Katarini Turek, 20400 Fuller Ave., Euclid, O. Bil je star 57 let. Po-j greb ima v oškrbi Grdinov pogrebni zavod. Cas pogreba in drugo bomo naznanili jutri.
Ho dospel na pogreb
Cpl. Frank Zore je včeraj brzojavil iz Atterbury, Ind., da je odpuščen iz armade in da pride domov. Nič še ne ve. da mu je umrl oče, katerega pogreb bo jutri.
Pogreb C. Dobsona Pogreb za pokojnim Cornelius T. Dobson po jutri ob 8:30 iz Golubovega pogrebnega zavoda v crekev sv. Pavla na 40. cesti in na Kalvarijo.
LETALO JE BREZ POSADKE LETELO 600 MILJ
Chillicothe, O. — Armadno letalo C-47 se je zarilo na tla blizu tega mesta potem, ko je letalo 600 milj brez posadke. Posadka 6 mož se je spustila iz letala s padali v Nebraski, ko se je nabral na krilih debel led in prepustila letalo svoji usodi.
Posadka je zapustila letalo nad Nebrasko okrog 6 zvečer, letalo je pa treščilo v Ohio okrog 10 zvečer. Letalo je ne-!kaj pokvarjeno, toda zgodelo
i pa ni.
I
i	-o-
Papež Pij je imenoval 4 nove kardinale v Zed. državah
Vatikan. — Papež Pij XII. je imenoval 32 novih kardinalov, od katerih je štiri izbral v Zed. državah. Ti štirje so: newyor-ški nadškof Francis J. Spellman, nadškof John Glennon iz St. Louisa, nadškof Samuel Stritch iz Chicaga in nadškof Edward Mooney iz Detroita.
S tem je papež postavil število kardinalov na 70, od katerih bo 28 Italijanov in 42 pa drugih narodnosti. To bo prvič v zgodovini katoliške Cerkve, da ne| 30 večina kardinalov italijanske narodnosti.'
Pričakuje se tudi, da bo novi kardinal Spellman imenovan za I tajnika papeške države.
Z novim imenovanjem bodo j imele Zed. države 5 kardinalov, j Sedanji kardinal je namreč Den-', nis Dougherty iz Filadelfije. j j
Papež je sklical za 28. febru-1, irja konzistorij, ki bo zvedel, da , je poglavar katoliške Cerkve imenoval 32 novih kardinalov. 11
Kardinal Mooney je bil rojen v Marylandu, v šolo je pa poha- j jal v Youngstownu, Ohio. Kot: mlad deček je prodajal po hišah , kruh, ki ga je pekla njegova ma-i ti, da je pomagal preživeti dru-j žino. Bogoslovje je študiral v, Rimu, kjer je bil posvečen v maš-nika. V Rim ga je poslal msgr. j Farrelly, pozneje škof v Cleve-! landu. Ta je mladega duhovni-; ka poklical v Cleveland, kjer mu! je poveril nalogo, da je ustanovil Cathedral Latin višjo šolo/ kjer je graduiralo tudi mnogo slovenskih dijakov.
Pozneje .je bil poslan na župnijo sv. Patrika v Youngstown,1, zatem je šel zopet v Rim in na-1 to je naglo stopnjeval v cerkve-' nih dostojanstvih. Ko je bil po-| višan v nadškofa, je bil poslan v Indijo, zatem na Japonsko in končno na novo škofijo v l)e-( troit, 1. junija 1937. Prav ta-j krat je slovel kot radijski govornik Father Coughlin, ki je pa j par mesecev po ustoličenju nadškofa Mooneya nehal z radijski-1 mi govori.
^---o-^
Hirohito je sprejel
poročevalce
Tokio. — Prvič v zgodovini 1 japonskega cesarstva se je pri-. merilo, da je cesar sprejel pri sebi časnikarske poročevalce, posebno odbrane. Zaenkrat je pa še tajnost, kaj jim je cesar povedal. Javnost bo zvedela to šele po 1. januarju.
Ogenj povzročil škodo v Alliance, O.
Alliance, O. — Tovarno Ga-lanot Products Co. je uničil požar. Škoda znaša do $1,250,000. Tovarna je izdelovala med vojno dele za tanke. Zdaj se je pri-, pravljala za masno produkcijo drugih stvari.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Razne vesti od naših borcev v službi Strica Sama
Ig """ *
■^maine Grdina je prejela Gstilo od ata Josepha iz Alpa-Jexas, da je bil povišan v tirala. Pohvali se, da se ima dobro v vojaški suknji, naslov je: Cpl. Joseph Trdina, 35927537, 1852 Scu, P. C. Examining Station, Bliss, Texas. Razume se, hčerka želi, da bi prišel ata 'u domov.
JV-t Boka*MM* S 3/C, sin p Julije Bokar iz 6615 Edna je pršiel domov s častnim fftom. Služil je 3 leta, 3 me-IN 9 dni mornarici. Najdlje v Alaski. Povsod, kjer je
bil, je redno prihajala za njim Ameriška Domovina ki mu je delala kratek čas z novicami od doma.
Njegov brat Edward J. Bokar HA l/C je pa sedaj v Great Lakes, 111.
m »« it*
S častnim odpustom je prišel domov od zračne armade Augene R. Jadrich sin Mr. in Mrs. John F. Jadrich, 948 E. 207. St., Euclid, O. Služil je 46 mesecev, i zadnjih 8 mesecev je bil na otoku 1 Saipanu na Pacifiku in sicer pri ' postrežbenem oddelku za bomb-1 nike B-29. Poprej je bil na leta-lišču v Lincoln, Nebraska.
! 5 otrok je zgorelo, oče je v armadi
Na obisk sta odšli—
Za božič sta se podali v New Orleans, La. Mrs. Frances Me-še in Frances Klun, na obisk k hčeri oziroma sestri Sophie Klančar, ki je v službi pri obrežni straži. Na 29. decembra bosta navzoči pri Zofijini poroki z Clyde Burch, ki tudi služi pri obrežni straži. Sophie je hči Mr. in Mrs. Louis Meše iz 388 E. 162. St. Bilo srečno! Pobira asesment—
Tajnica podružnice 25 SŽZ bo pobirala asesment nocoj od G naprej v šoli sv. Vida. Tiste, ki dolgujejo assement za to leto, so prošene, da ga ob tej priliki poravnajo. Občni zbor čitalnice—
V	nedeljo bo občrti zbor Slovenske narodne čitalnice v njenih prostorih, 6417 St. Clair Ave. Začetek ob 2 popoldne. Člani, odborniki in društveni zastopniki naj se udeleže. Nadzorniki naj pridejo nekaj prej, cia pregledajo račune. Na obč-nnem zboru bo razprava, kako naj se poživi aktivnost te ustanove.
Tretja obletnica—
Y	četl^ok ub 8 :30 by darova-
na v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Franka Černe v spomin 3. obletnice nje gove smrti. Prva obletnica—
V petek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Pvt. Michael Dime v spomin 1. obletnice njegove smrti.
-o--
V državi Ohio smo imeli leden božični večer
i V Clevelandu in skoro po ,vsej državi Ohio je začelo na ; bOžični večer deževati poledni-lco, ki je napravila ceste zelo nevarne za vožnjo in za hojo. Na tisoče klicev je dobila policija, naj pride na pomoč in reši zapleten promet po cestah.
Vozniki niso mogli skoro obvladati svojih vozil, ki so se zaletavala drug v drugega, ali pa v obcestne svetilke, robnike in drugo. Ob šestih zvečer je bil ustavljen v Clevelandu ves zračni promet.
Mnogo oseb je bilo ranjenih v avtnih kolizijah, mnogo jih je bilo ranjenih, ko jim je spodrsnilo na ledenih tleh. Mnogo nesreč je bilo pa preprečenih s tem, ker so avtiomobilisti uvide-Ji nevarno vožnjo in niso šli na ceste.
I Poledenica pa ni bila samo v I Ohio. Poroča se, da so bile de-iželne ceste prevlečene s pole-jdenico vse od države Illinois j vzhodno preko Indiane, severno ! Kentucky, Ohio, West Virgini-jo in South Carolino.
--o-
Madžarska bo izgnala vse nemške narodnosti
Budimpešta. — Madžarska vlada je odredila, da se izžene iz dežele vse one osebe, ki so nemške narodnosti. S tem odlokom bodo izpraznjene cele vasi, kjer so bili vsi prebivalci nemške narodnosti, zlasti v okolici Budimpešte.
Izgnanci ne bodo smeli odnesti s seboj drugega kot hrano in obleko. Sodi se, da bo ta odredba prizadela nad pol milijona oseb.
Roseville, Mich. — Pet otrok družine Pvt. in Mrs. Otto Win-kleman, je zgorelo v požaru, ki je uničil njih hišo. Otroci so bili v starosti od 18. mesecev do 7 let. Njih oče je točasno z ameriško armado na Japonskem.
i Tedenski koledar za racioniranje
SLADKOR — Znamka 38 za 5 funtov je veljavna še do 31. S%a. Znamka 39, tudi za 5 funtov, bo veljavna od 1. janu-do 30. aprila.
4 ŽGANJE (za Ohio) — 33. perioda se konča 30. decembra. ; Wte lahko dobi vsak dva kvorta ali dve petinki žganja, ki je l'acioniranju.
SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM!
$ I ftMERlSKAWo©MOVINft
2	AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN	Oo	SLOVENIAN MORNING
te-J IN	AMERICAN HOME__
..... ■	, , .................................................................... .- .i. .....1	.	________________^UJL.............—-—----- " 1	............................................................................,i -«. m ,■,..!»
0. 298	I CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 26, 1945	LETO XLVIII—VOL. XLVII1
15 OSEB ZGORELO, KO SE JE VNELO BOŽIČNO DREVO V BOLNIŠNICI
Hartford, Conn. — V mali bolnišnici, kjer so bili večinoma' onemogli stari ljudje, se je1 vnelo božično drevo, ko je bolničarka premenjala lučke. Mahoma je bila vsa soba v plamenih. Ogenj se je nato razširil na sosedne sobe, kjer so ležali bolniki na posteljah, ne da bi
si mogli pomagati.
Najmanj 15 jih je zgorelo in nad 20 jih je bilo ranjenih.; Trupla so bila popolnoma zo-, glenela. Na lice mesto je pri-1 hitela požarna bramba, broje-ča več kot "200 mož, ki je v silnem mrazu skušala rešiti, kar se je še rešiti dalo.
2	AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 26, 1945
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6X17 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2 75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4 50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
83
No. 298 Wed., Dec. 26, 1945
Versko preganjanje v Jugoslaviji
(Piše dr. Janez Kraljič, kanonik)
Nesoglasje med škofi in oblastniki je očitno. Kadar se!; križajo sodbe, potem navadno razumni in pošteni ljudje ra- ; je pritrdijo škofom kakor političnim voditeljem, kar sta tovariša Tito in Kidrič. Škofje so trezni in preudarni. Naravnost počasni so v sodbi. Naj pričata Tito in Kidrič, da je to res! Oba namreč očitata škofom, da niso obsodili s pastirskim pismmo ne fašističnega ne nacističnega okupatorja. Saj ni bilo mogoče, da bi kaj takega storili, ker se škofje niso zbrali niti enkrat zaradi zapornih con, ki jih niso mogli prekoračiti. Drugič je res, da so okupatorji delali krivico in nasilje, res je pa tudi, da se v cerkvene zadeve niso vtikali in so bili napram veri in Cerkvi manj nasilni, kakor so voditelji "jugoslovanske osvobodilne fronte." Kakšna s.traho-j ta! Ali ne? Fašisti in nacisti so manj preganjali Cerkev, kakor jo preganja osvobodilna fronta.! Zgražajte se, kakor hočete, toda zgražajte se nad seboj, ker je resnično, da so okupatorji pustili katoličanom verski tisk, verske šole, verski pouk v šoli, krščansko dobrodelnost vsaj v Ljubljanski! Pokrajini, Hrvatski in Srbiji. Komunisti so v verskem vpra-j šanju bolj nasilni kot fašisti. Že prve mesece so pokazali versko intolerance), mržnjo in sovraštvo do Cerkve.
Ali je zahteva katoliških škofov, da se mora narodno izdajstvo obdolženemu sodno dokazati, za komuniste tako huda, da je ne morejo sprejeti? Krivdo je treba dokazati! Ali ni zahteva škofov upravičena? Škofje zahtevajo, da dokažete narodno izdajstvo katoliških duhovnikov, i;edovni-kov in vernikov s sodnim postopkom, kakor se spodobi med dostojnimi ljudmi v svobodni džavi. Kazen za krivce! Pobili ste že 243 durovnikov in desettisoče drugih. Po kakšni postavi, katero sodiŠce/in s kakšnim dokaznim gradivom ste i umorili dr. Ehrlicha? Škofje kličejo komunistom: Objavi-i te procese, če nočete nositi madeža sodbe, da ste ga umorili j samo iz razrednega sovraštva in zaradi njegovega prepri-| čanja. VemO, da niste sodno postopali proti vsem katoliškim časopisom, vendar ste vse zatrdlii. Kdaj ste sodno dokazali narodno izdajstvo tudi veronauku, ki ste ga vrgli iz šol? Menda v osvobodilni fronti ne trdite, da so narodni izdajalci. krščanska nravnost, zakrament sv. zakona, krščanska do-| brodelnost in nedelja? Zakaj torej ste se spotaknili nad temi verskimi svetinjami, da jih preganjate, čeprav jih narod hoče. Iz sovraštva delate proti krščanskemu mišljenju. Ne samo ljudi, tudi krščansko mišljenje preganjate nasilno in krvavo! To je ugotovilo Pastirsko pismo in niti enega dokaza nimate, da to ni res. Ali hočete strahopetno tajiti, da ne učite, da je vera, strup za narod? Kaj ne prizna Tito nehote, da preganja verske šole samo zaradi drugačnega mišljenja, ker baje sejejo narodno in versko mržnjo. Kdo na svetu verjame, da ima Tito prav? Zlasti v Ameriki, kjer na istem kraju živi toliko narodnosti in verstev, dobro veste, da se vrši pouk skoro izključno v verskih šolah in zato ni med narodi in verstvi ne mržnje in ne razdora.
Tito strelja mimo cilja, Tito se zadovolji z izmišljeno trditvijo, da verska vzgoja seje razdor in mržnjo. Prikrito torej le prizna, da se bori proti duhu in mišljenju verskih šol, torej proti verskim naukom ali kratko — proti veri. Škofje imajo torej le prav, če trdijo, da preganja vero. Ne samo katoliško, tudi pravoslavno, muslimansko, vsako brez izjeme. Torej ni res, da vladata v Jugoslaviji pod partizansko vlado svoboda vesti in vere. Maršal Tito se zapleta v protislovje. Trdi, da kaznuje verske ustanove samo zaradi narodnega izdajstva in v istem hipu očita verskim šolam mržnjo do drugih narodov. Narodno izdajstvo in narodna mržnja ni eno in isto. Kaj je resnično? Če gojijo verske šole narodno mržnjo, to pomeni, da pretirano in preveč ljubijo svoj narod. To je sicer napaka, očividno pa. je, da kdor svoj narod preveč ljubi, ta naroda ne izdaja. Iz česar pa sleds da verske šole morejo vzgojiti narodne prenapetežs, nikakor pa ne narodnih izdajalcev. Tito bi moral kvarne izrastke urediti, za veliko narodno ljubezen pa bi jih moral še j nagraditi. Zakaj jih torej preganja? Če jih preganja zaradi narodnega izdajstva, stori kar prav. Samo dokazati mora. Doslej še ni klical pred sodišče profesorskih zborov zaradi narodnega izdajstva. Kaj ne, maršal Tito, to se ne da izpričati, da so profesorji verskih šol: duhovniki, redovniki in redovnice narodni izdajalci in da so oni vzgajali narodne izdajalce!	j
Tako pridemo do ene točke, kjer so soglasni Tito, Kidrič'in škofje. Osvobodilna fronta preganja vernike :n ver-j ske ustanove, ker so se borili in se še Wijo proti osvobodilni fronti. To pa priznamo prav radi in podpišemo z obema ro-j kama. Bodite toliko pošteni in pogumni, da nam v zameno priznate, da nas katoliške vernike preganjate iz sovraštva do; vere in mi van^ priznamo, da se borimo proti vam. Vi ime-; nujete našo borbo narodno izdajstvo, mi to zanikamo. Odgovorite nam: Ali je osvobodilna fronta narod ali domovi-j na! Ali se da reči: Osvobodilna fronta je narod, je domovina? Kdo na svetu trdi, da je jugoslovanska osvobodilna fronta jugoslovanski narod ali Jugoslavija? Jugoslovanska domovina je že obstojala, ko osvobodilne fronte ni bilo in se ji bo boljše godilo, kadar bo izginila iz njenih meja. Tudi. partizanski voditelji se nočete večno osmešiti, da bi si upali trditi, da ste vi narod ali domovina. Kako skromno govori-
te, da samo služite narodu in domovini. Če ni osvobodilna fronta ne narod ne domovina, ampak samo stranka, potem tudi tisti, ki se bori proti osvobodilni stranki ni narodni izdajalec. Narod vas ni nikoli vzel v službo, ker vas ni maral od začetka, še qianj vas mara sedaj, ko vas je spoznal.
Odpri srce, odpri roke. . .
Morda bi hoteli citati tudi	t
nekoliko "taboriščnega humor-	j
j a," kakor si ga znajo privo-	r
ščiti brezdomci v Italiji. Tako-	v
le piše taboriščni list "Združe-	(
na Slovenija" dne 26. septem-	c
bra:	j
* * # j
"Zanimivosti iz naše kuhinje, c — Taboriščni želodec deluje s j silno paro od ranega jutra do j pozne noči. Ogromne količine 1 kuriva v obliki hrane posprav- i Ija in jo presnavlja v redilne i sokove. Kakšen obseg bi imel ; taboriščni želodec, če bi vse že- ] lodce, kolikor jih je trenutno v : taborišču, združil kdo v enega : samega, si .je težko predstavljati. Vsekako bi bil želodec : kakega predpotopnega stvora v primeri s takim želodcem kar pritlikav ...
"Obseg taboriščnega (kolektivnega) želodca skušaj mo po-I naizoriti s številkami. Naše ta-
i
1 borišče šteje z današnjim dnem ] i 1160 ljudi. Dvanajst uslužbencev, kuharjev in njihovih po-magačev se trudi v potu svojega obraza, da ukroti podtalne ! sile želodčnih potreb, ki nepre-jstano delujejo v nas. (Oba I "ščipalca kart," ki vršita va-' žen ,posel kontrole, tu nista , všteta.) Ta armada kuharjev razdeli med nas kruha vsak . dan po 12 unč, mesa p 3 in . unče. soli po pol unče, mleka [ 1 in unče, makaronov po 4 . unče, sladkorja po eno unčo, i maščobe po 1 in % unče. Ker ; so se nekateri.Jirjtftžil i, da kon-. I denziranega riiteka" ne morejo i | uživati, jih je kuhinjska upra-. j va skušala zadovoljiti tako, da i majhne količine prihranjenega j sladkorja zamenjuje za kavin 5 surogat in jim zjutraj postreže
-	s kavo. Zdaj pa dežujejo pri-1
-	tožbe, da je ta kava le preveč j j podobna pohlevni vodici. Upo-!
-	števati je Pa treba, da kuharji
-	skuhajo sorazmerno tako moč-
-	no kavo, kolikor imajo na raz-i polago sladkorja in sladkanja.
-	Ce bi skuhali močnejšo kavo, bi' i ostala grenka, ker bi ne imeli
" zanjo dovolj cukra. In potem
-	bi nekaterim spet ne bila všeč. i Vsem je res težko ustreči.
: "Tudi enoličnost jedilnega
-	lista je spet izpostavljena hu-dim kritikam. Kuharji bi mo-
) rali biti pravi čarodejci, da bi ) iz zaloge makaronov, graha in i krompirja, ki ga dnevno dobi-• vajo, skuhali vsak dan drugač-; no jed. Glasovanje za mesno ' ali bresmesno hrano je izpadlo
-	v prid vegetarijancem. V zameno za brezmesne dneve deli
' kuhinja ribje 'konzerve, ker " mesnih konzerv nima dovolj na
I	razpolago. K jriibjim konjzer-
-	vam se prileže kozarec cvička iz Gadove peči — če bi ga imeli. Naravnost čudno se nam zdi, da se iše nhiče ni oglasli in zah-
" i/jval tega cvička cd našega re-
"i ferenta za prehrano!
% i
'.'i "No, bedimo resni! Odsek za ' j prehrano si prizadeva, da bi i! našo hrano zboljšal, in .je do-\ vzeten za vse pametne nasvete
! in predloge."
* * *
j Ko smo ža pri tem, pa še ne-_ 'kaj o "nabavijalni zadrugi" v _\ iictm taborišču. Tudi iz tega j: poročila bomo lahko kaj ma-_ i lega razbrali, kako se godim na-) I ini beguncem V tem taborišču. ,! Naslednje poročilo je vzeti iz . j tistega lista "Združena Slove-.jniji" z dne 24. septembra: . . i ' Pred občnim zborom Bla-. gov ne Zadruge slovenskih be-
II	g mi cev. Blag ovna Zadruga i sle venskih beguncev bo imela ] jutri svoj prvi občni zbor, da i poda na njem svoje poročilo o j dosedanjem delu in izvoli nov
-	odi or. O namenu in pomenu
i
te zadruge se je že mnogo razpravljalo med našimi taborišč- ; niki. Nekateri so ji dali pre- ( velik okvir glede njenih nalog. ; Glavni in edini namen te za- ] druge je v resnici ta, da olajšu- ' je taboriščnikom nakup nujnih ; potrebščin po čim zmernejših ; cenah. Zato nikakor ni naloga : Zadruge, da bi ustvarjala kapital, ker bo njeno delo prenehalo obenem z razpustom taborišča. Iz istega vzroka, pa tudi radi nestalnosti cen, bi ne bilo pametno, če bi si Zadruga nabavila preveliko blagovno zalogo. Med' upravo taborišča in med Zadrugo pa mora biti kar najtesnejše sodelovanje, kajti Zadruga sama vrši del odboro-ve naloge, ki skrbi za splošno gmotno blaginjo v taborišču, i Vsakršno nesoglasje med Za-durgo in Odborom bi bilo skupnosti škodljivo."
* * *
Kako se je poslovil od naših beguncev angleški kapitan Oak-es, ki je bil poprej poveljnik njihovega taborišča, pa je bil nenadoma prestavljen v Celovec. Preden je odšel, je pova-| L-il ves taborični odbor na poslovilni večer in jim je za slovo izrekel naslednje besede:
"Zahvaljujem se vam, da ste se odzvali mojemu vabilu. Žal mi je, da ne morem še dalje z vami sodelovati. Kar sem storil tu med vami, je bila le moja . vojaška dolžnost. Priznam, da je v dajiih razmerah zelo te-( žko urediti'1 taborišče tako, da bi ustrezalo vsaj glavnim po-t trebam. Kar je bilo v moji mo-L či, sem storil. Moram se pa tu-( di vam zahvaliti, da ste mi pri tem tako zelo pomagali. Res je, da ste 'v razmeroma krat-. , kem času $vo;je taborišče zelo ! izboljšali in uredili. Ohranil I bom to kratko debo svoje vojaške službe, ki sem jo preživel med vami, v najboljšem spominu. Vam paželim, da bi se mo-|'gli čimprej vrniti v svojo do-I movino."
*	K *
1 Pravite, da vam ni po volji, kar je pisala o beguncih decem-L berska ZARJA. Verjamem, da vam ni. Vsaj tistim ne, ki poznate resnico in veste, zakaj so j zapustili svoje domove. Srbi 1 vas, da bi napisali primeren odgovor in rekli to in ono v zagovor beguncev, j To nikakor ni slaba namera. ) Jaz pa še vse boljšo poznam.
Pisanje še tako lepih in toplih j* besed ne bo beguncem dosti ko-, ristilo, pa tudi predrugačilo ne ' bo tistih "naših," ki nalašč nočejo videti prav in spoznati l resnico. Zato pravim:
Zanaprej podpirajte LIGO KATOLIŠKIH SLOVENCEV še bolj velikodušno kot ste jo podpirali doslej. Tako boste najlepše zagovarjali begunce in i njihovim obrekovalcem brez • vseh hudih besed trosili na glavo — žerjavico!
Za Božič se jih torej spet spomnite, čeprav ste se jih že morda ob vseh Svetih in potem spet za advent. Naj zvezdo naši begunci, da ,je vaš Miklavž tudi nanje mislil. Kdor pa misli, da je poklican za blatenje teh ubcgih ljudi, kako mu ali ji boste dopovedali, da je svoj ' pravi poklic — zgrešil, oziroma zgrešila? Jaz že ne vem.
*	* #
Ali se še spominjate, kar je - bilo pred kratkim v tej koloni i iz Ajdovca pri Žužemberku? i Morda ste se takrat, ko ste bra-t li, ustavili pri besedi "eruptiv-) na sila." To je visoka in stra-j šansko učena beseda, ta — "e-i ruptivna." Že takrat sem jo
mislil pojasniti, pa sem poza- * bil. ,d "Eruptivno" je vse tisto, kar t samo od sebe — izbruhne. "E-; ruptiven" je na primer potres,^ ki ga nobena človeška moč ne * more zadržati. "Eruptiven" je ^ vulkan ali ognjenik, ki bruhne s iz sebe ognjeno lavo in je čl o-! J veška moč zoper njega prazen t nič.
Zdaj to razumete. Edvard Kocbek in dr. Brilej sta torej dejala zbranim duhovnikom v Žužemberku, da so strahotni komunistični umori med Slovenci "eruptivna sila" naroda, ki se je prebudil. Človek ne more nič proti taki "eruptivni sili," zato naj se tudi duhovniki lepo podajo in se upro ško- ;
fu in samemu Vatikanu.	i
* * *
Učena gospoda (zdaj "tova- ] riša") sta bila že takrat Koc- < bek in Brilej, zakaj bi jima za-j merili, da sta rabila tako viso-; ke in učene besede?
Vendar bi se dalo to pravi
i.
čedno po domače povedati. V j' vsakem človeku spi strast. Nekateri pravijo, da spi v njem zver. Drugi celo trdijo, da spi v njem hudič. Dokler ima človek samega sebe pod nadzorstvom, je strast na verigi in ne more postati "eruptivna." Ce pa nadzorstvo odpove, nastopi strast in iz človeka pride nekaj
"eruptivnega."
# * *
Bili so zmerom časi, ko je na Slovenskem kak človek kakega človeka ubil. Največkrat se je to zgodilo, ko so se fantje stepi i — okajeni od alkohola. Ko je človek pijan, pride iz njega rado kaj "eruptivnega." Iz njega nekaj bruha. Bruha pa zato, ker pod vplivom alkohola odpove človku nadzorstvo nad samim seboj.
Skoraj zmerom, kadar smo včasih slišali o umorih in po-
■	bojih med slovenskimi fanti. I smo vzklikali: Oh, ta nesrečni alkohol . . .
Ko sta Kocbek in Brilej go-i vorančila o "eruptivnih silah," ki more lastne brate in sestre, i tiste "eruptivne" sile v narodu ni zbudil alkohol. Zbudil jo je
•	drugačen vrag, ki je zlezel nekaterim v meso in kri, kakor
■	rad zleze alkohol, če se ga pre-
■	več na ležeš. Tudi ta vrag je
■	ljudi pojil, še bolj jih je opo-jil, kot jih opije alkohol. To je bila — komunistična modrost,
, ki sta jo tudi Kocbek in Brilej
•	prodajala Slovencem in mno-i gim neprevidnim tudi v resnici
■	prodala.
>	To je vsa razlaga o "eruptiv-i nih silah," ki so morile in zra-
•	ven še zverinsko mučile svoje
■	žrtve. Pa naj bi duhovniki takim "eruptivnim sliam," ki so
. baje bile takrat zbujene v na-. rodu, sami prikimali in kveče-i mu malomarno z rameni zniigo-
■	vali nad njimi?!
: Kadar je alkohol v kaki slo-
-	venski vasi v kakem fantu pri-i vabil na dan "eruptivno silo,"
da je svojega tovariša zaklal— i ali ste vi tudi takrat zahtevali r od svojih duhovnikov, da niso
>	smeli takih"eruptivnih sil" ob-; sedi ti? Kaj?
i ' * * * i In še to je strašno zanimivo, . da sta Kocbek in Brilej že leta 1942 povedala: Škof Rozman t je narodni izdajalec! Še pre-i d en .je izdal oni pastirski list i!zoper komunizem, preden je . | vedel za vaške straže in domo-i i brance, preden . . . Sploh in .' na kratke: Ker sta Kocbek in j Brilej vedela da škof nikoli ne i bo narodni izdajalce, sta ga i I morala sama za takega-nama-. lati. — Zaplot.
--o--
Podružnica št. 14SŽZ
j Naznanjam vam, da smo na 1 decemberski seji izvolile novo j . uradnice, upam, da ste čitali I . njih imena že v časopisih. S tem i . bi rada opomnila vse one, ka- i
-	tere še niste plačale asesmenta • i za leto 1915, da storite takoj, i
Rada bi imela vse knjige v redu, predno jih izročim naši novi { tajnici Mary Unetič. i Dalje vam naznanjam tudi, da bi se naša seja morala vršiti 'na novega leta večer in zaradi tega praznika, smo prestavile sejo na prihodnji pondeljek, to ^ | je, 7. januarja 1946, ker je za 1 torek dvorana oddana.
S sestrskim pozdravom,
Frances Klein, tajnica, a 19407 Muskoka Ave., ^
Tel. IV 4820. * r
_o--]
Društvo Sv. Antona 138 t CKO	;
članstvu našega društva na-	'
znanjam, da se bo vršila glav-	'
na letna seja našega društva	'
zadnjo nedeljo, to je 30. decern-	; bra popoldne ob pol dveh, v
, sobi št. 2 nove šqle sv. Vida.
i
j Vsi člani ste prošeni, da i upoštevate to naznanilo, kajti : | nikogar se ne bo vabilo s po- i 'sebnimi pismi ali kartami. Saj smo že večkrat poskušali s karticami, a se je vselej pokazalo, da je s tem samo strošek za društveno blagajno, ki je že itak skoraj prazna, članstva pa ni bilo nič več na seji kot , po navadi.
Pridite bratje in izvolite ši odbor, ki vam b<£ po volji. Meni se kar tako zdi, da smo sedanji odborniki že vse predol-: go v ten uradih in če se mogo-
•	če kaj spremeni, bo morda tu-; di kaj več živahnosti v društ-! venem življenju. Po seji bo pa
•	tudi malo okrepčila. Torej, ' na svidenje!
Joseph Meglich, preds.
I	--o-
) Naši begunci
j Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred ko-j munističnim terorjem iz svoje j domovine. Vsi ti &e nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime . in priimek ter leto rojstva.
' GORENJCI na Koroškem i •
(Nadaljevanje)
r Iz MORAVČ so sledeči:
~ Novak Ana, 1892
Novak Ana, 1920
^ Novak Jože, 1886
Novak Marija, 1898
Novak Marija, 1914
Novak Marija, 1927
" Orehek Valentina, 1906 i •
Petek Alojiz, 1929
Petek Ana, 1926
Petek Pavla, 1928
^ Podlogar Marija, 1902
Ravnikar Angela, 1910
Ravnikar Franca, 1868
Ravnikar Marija, 1900
Rebolj Alojzija, 1933
Rebolj Angela, 1930
Rebolj Franc, 1877
Rebolj Jožefa, 1885
Rebolj Ljudmila, 1922
~ Božič Franc, 1909'
Božič Franc, 1937
. Božič Janez, 1935
Božič Jožefa, 1942
Božič Marija, 1939
Božič Mavricij, 1944
Božič Rozalija, 1912
Šimenc Anten, 189S
Šimenc Magdalena, 1900
Tirbič Franca, 1924
II	Tirbič Ivana, 1942
~ Urbanija Franc, 1910 Urbanija Franc, 193.8 e Urbanija Franc, 1944
Urbanija Lovrenc, 1917 ! j Urbanija Lovrenc. 1942 M Urbanija Marija, 1911 ' u| Urbanija Marija, 1917 Urbanija Marija, 1941 Urbanija L., 1942 Urbanija Martin, 1906 Urbanija Martin, 1910 Urbanija Srečko, 1940 Urbanija Stanislav, 1942 i Urbanija Valentina, 1922 - i Urbanija Valentina, 1941 i | Ustar Antonija, 1897 Tj Ustar Antonija, 1937 -j Ustar Franc, 1927 i; Ustar Frančiška, 1935 . I	C Dalje prihodnjič.)
C« I
^ .......
Ko je krojaški mojster tevž končal švo.je ustno W lo, kako je vrhovni koman^ spodnje republike gnal I10 . polhov čez Kolpo, katere > moral prepeljati brodar Jj sva se midva z Jakobom P, šno ozirala v gozdno teIIl0'i ne bi morda odkod prilon'35 lo
par divizij polhov, J bi podil z bičem sam . varuj. Kadar je veter P°v kel po vrhovih smrek, sem P tisnil z obema rokama k10 ček, katerega so mi hotel1 vsej sili lasje spraviti z £la. Kadar je počila v gozdu ^ veja, sem že kar videl peklenšček vihti bič nad P in jih priganja s pokali Kje neki dobi "šmis" za žljo, sem si mislil. Mi P^ čki smo ga kupovali Pri u; ču. Za 2 krajcarja ga Je že kar dosti. Par pedi s^ privezali na koncu gajž'^ nekoliko razcefrali in P,| smo se kosali, kdo zna kati. Nekateri ■ so bil1 i umetniki v tem. Znali j vižo: pika-poka, pik^'1 pok-pok po-o-o-k. Na.jk° ^ počilo tedaj, če si zavil>te nad glavo, potem pa 11 čvrknil ž njim vnic. ni znal vsak. Med nami J® prvak Kranjč Lojzek, ^ znal pokati naprej in 11 ^ jdočim sem jaz komaj 11 spravil iz gajžle v en P1^ Tudi v duetu so znali pokati. To se pravi, da j dva vstopila po nekaj narazen, obrnjena drug drugemu in začela.
si?;
je kot bi kdo orehe stre!: |
Najbolj se je posta^J ki. .je imel kuplivni kateremu smo rekli vec. še bolj so se pos^' sti, ki so ga imeli splete" j ki se je dal uviti kot rže" , ka. Nekateri vozniki taki mojstri z bičem, ^ f hko i »o.ia zadeli z ho, ki je bila v avdij® ^ konjskem hrbtu, pa 111 fi čisto nič zadel. Vprežf1.^ na se je na te vrste °r° j| lo dobro razumela in je že pomagalo, če bi bičem, nikar da bi se, 0 o nil živali. Jaz sem ve(11 ol čudoval Matij eve ga iz Bezuljaka, kadar je konj; Proti domu nii^j hiše. Sedel je na ^ J zadnji premi,- zavih"..., j pok, pok, pok, in ko1^ d si pomagala naprej na J le viže, da je ta.jselj skakoval po cesti. O ^ j ju ju je šel sploh	m]
njegovi konji speljali- P jj-ij jim zapregel sam JaV°. jii^1 zadnjo premo. En P'",. besed je izrekel v Sifl® ( ' 1 konjskim ušesom, P0*-'1 _.t;11' čem naprej in vnic, V& ^ 1> tegnila, da je moral vO^j0ž ma, naj je bil še tako ^
Kadar je Gregor vlat fet
zda krcle k poti s prv0
;ii imel nikdar vajeti ' ^
i Med skalami in v g°s\ ,. | • ■	i i-i-cei j
jmov-ju je zapregel **L ^ ^
I mi, r.s vstopil vstran 1
i , ■ ,,„ in u^V.
vzel cepin v roko >-1 M
..	,,-nVO? 12
! nj:m po grmovju, je.
! enem tiste "sladke" »e',Jaji j so ce jih konji tak° ^ ;pramčka sta planila | iz doline med skalami ' robki in gosto navlako,
vse lomilo pod kopnj ^ ^ kolesi. Bog ne daj, t'-1 nja kje obtičala, kal' f dobro na pamet vede < _ no, če bi se šranga llU bil Gregor konjičema j dal, ako bi obtičala- % $
Na, o polhih Piše1*' ^ zavleče h konjem i11., p« Bomo pa še prihodn.i^^ | rekli, saj moram ng Bezovcem privoščiti, ' do godrnjali, češ, sain° ce hvali in jih.
AMERIŠKA DQHC7INA. DECEMBER 26, 1945______s
Novo življenje
POVEST Spisal JOSIP KOSTANJEVEC
Vrsta dejstev
ii.
Ustanovitev Osvopodilne fronte (OF) in njeni prvi nastopi zoper Slovence.
s 1) Misel osvoboditve izpod
0	oblasti okupatorja oziroma žari varovanja od okupatorja ogro-!- ženih rojakov je bila vsem Slo-- vencem brez razlike politično-1» strankarske pripadnosti zelo 'i simpatična. Tako rekoč nikoli gar ni bilo, ki bi bil načelno
01	proti. Radi tega ni obstojala >: nobena potežkoča ustvariti e-" j notno osvobodilno gibanje. Kak-"l sen je razlog, da do tega ni pri-' j Slo, ampak se je med okupaciji jo začela nesrečna državljanska } j vojska?
; | Edini vzrok je bila KP in S njeno intransigentno stališče, " ki je razumljivo samo iz že o-j menjenega smotra, ki ga je ne-j j prestano zasledovala — politična in socialna revolucija v; 11 Jugoslaviji!
'j 2) Po 22. juniju 1941, ko je! j Hitler napadel Sovjetsko Zve-j j zo, so začeli komunisti organi-j i zirati psvobodilno fronto v Slo-jveniji. Narodna in svobodo-1 1 jubna krinka je zapeljala, mnoge, ki ozadja niso videli, j Da je šlo za komunistično i j stvar, ne pa za splošno narod-1 | no gibanje, jasno dokazujejo! [sledeča dejstva: I a) V prvem odboru OF jej j bilo med 18 člani 12 komuni-) | slov. Torej so ta imeli absolut-j ! no večino in so mogli odločeva- ■ j ti v vseh vprašanjih.	i
j b) OF se ni podredila kra-L lljevemu vojaškemu ministru in I | vrhovnemu 'poveljniku gen. | 'Draži Mihajloviu, ki s svojimi | četami ni kapituliral in je kot j prvi'in najbolj poklicani vodil j uporniško gibanje na jugoslo-; vanskih tleh. Komunistično j vodstvo v OF je kralja in nje-jgovo vlado v Londonu odkla-'njalo in takoj pri prvih nasto-i pih pokaralo svoje revolucionarno stališče zcper kraljevino ! Jugoslavijo.
c) Edino KP je bila sprejeta t v OF kot organizirana enota in je postala s tem njen vodilni organ, med tem ko so vsi drugi bili sprejeti le kot posamez-j ni člani ne pa kot organizirane enote.
d') OF je bila wganizatorič-no verna kopija organizacijskega sistema KP. Bila sta sicer dva organizma: OP" in KP, toda v organizacijskem aparatu OF so zavzemali važna mesta komunisti in sicer redno podobno funkcijo, kakor so jo imeli v KP, vedno pa je bil tajnik v odboru OF član KP.
3) Posledica tega je bila, da so vse tiste plasti ljudstva, ki so ohranile zvestobo kralju in so internacionalni, številčno nepomembni KP odrekale nacionalno vodstvo, niso pridružile OF. Od tradicionalnih demokratičnih strank (SLS, JN-S, SSJ) so vstopili le posamezni člani ali pa le majhne skupini- | ce v OF, med tem ko so vod- j stva in pretežna večina stran- ' kinih članov nacionalno krinko
0EL9 BOBIJO
Piva je kolikor hočete!
itt/Ht/V GOOD FSJ.LOWS- <3KT TOOTHER
Mi ga imamo vedno dovolj v zalogi za gostilne in tudi za privatne potrebe kot za ženitovanja, partije, bo. trinje, za javne dvorane in zasebne hiše.
V zalogi imamo pivo sledečih finih vrst:
GROSSVATER	Najboljši ALE
iz A krona, ki je kuhano iz po-	i;l pa
sebne studenčnice in ne iz .. . T , „1IT1
navadne vode.	HALF-aild-HALF
Za fino pivo pokličite HEnderson 4629
DOUBLE EAGLE BOTTLING (0.
JOHN POTOK AR IN SINOVA, lastniki
6511-19 St. Clair Ave.
f^mrm
^VBD THESE I
animals !

Zastonj pridemo iskat in dopeljemo nazaj
%/tf
24-URNA RADIJSKA POSTREŽBA
na vseh izdelkih
Mi 'smo povečali svoj radijski oddelek, da lahko ustre-žemo vašim zahtevam.
Vsako delo je garantirano


MALZ ELECTRIC
6902 ST. CLAIR AVE. Pokličite EN 4808

UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
jek
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Prvi bankovec
Leta 1684. v Kanadi niso ime-! li dovolj kovanega denarja, da , bi plačali vojake francoskega j kralja, kakih 400 mož. Tedaj ! si .je uprava Nove Francije iz-| mislila, da bi dala v promet na j igralne karte napisane zadolžni-j ce. Te je bilo treba jemati na-I mesto kovanega denarja. Tako je de Meules, vodja uprave, ustvaril prvo obliko bankovcev in njegov osebni podpis je dajal jamstvo za njih vrednosti. \
-o-
— Vrabec ima dvakrat toliko vratnih in hrbtnih vretenc kot žirafa.
MALI OGLASI"
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY
potrebuje žensko za hišno znaženje poslopij v mestu
Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj.
Zglasite se o Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Išče se karpenterje
Stalno delo. Dobra plača. Ko-rar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185. St.	(X)
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano In hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2730.
1146 E. 61st St.
Truckers
Stock handlers Pomagači za sprejemanje in oddajo Dnevni šiht 85c na uro za začetek
Eaton Mfg. Co.
E. 65. St. & Central Ave.
(300)
MALI OGLASI
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd. sc lahko in zanesljivo obrnete na
L. Petrich - IV 1874
19001 K1LDEER AVE.
STEEL VENETIAN BLINDS
zastori za okna, cloth window shades
J. L. VENETIAN BLIND SALES & SERVICE ENdicott 0448 od 3 do 7 P. M.
Novo vodstvo!
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom.
St. Clair Repair Service
7502 St. Clair Ave.
EN 7215.
(M-T-x)
Ali preveč pijete?
Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je
INNEBRIN
Poiskusite enkrat. Dobi se le pri'
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
ONCEWUAED oL'RwmmpiAm UIGRAT
l°$T m HOME CONSERVATION INCLUDES
I6ED KITCHEN PATS. EV BRV POUND TURNED 7 SPEEDS UP PRODUCTION OF SOW, NVLON 6T0CKmS/ » PAINTS AND MANY MORE SCARCE ITEMS.
Furnezi!
Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čfevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare Čevje. Cene zmerne in fino $elo.
FRANK MARZLIKAR
16131 St. Clair Ave. ___(Tuea. x)
•fle čakajte, kadar ste bolni!
Popravljamo vsake vrste IlMK'tliiu; 'tis. t!,'»f.i*ii,|p tft Termoniit kflnmn« l^nkH musPina orirjiinMl«
Chester Heating Co.
Govorimo sluvt-nsko 1103 Afl'ilson ftr. EN Jicoti IH3'<
i:
Podpisi za $$$$$ ... V državnem departmental v Washing tonu so podpisali posojilno pogodbo za vsoto $4,400,000,000, kur je bilo• odobreno kot posojilo Angliji. Angleški / Ki'ivAk Lord Halifax podpisuje pogodbo. Od leve na desno so: lord John Maynard Keynes, načelnik tyit&ke posojilne komisije, lord Halifax, državni tajnik James F. Byrnes in zakladniki tajnik Fred M. Vinson.
JOHN ZUUCH
INSURANCE AGENCY IVanhoc 4221 18115 NEFF ROAD
Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem je-siku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
Trdno zvarerije
Zvarimo počene lite predmete pri avtu. Marine in Diesel. Va-renje je brez gretja. Se priporoča
Joseph J. Melle
6806 Bonna Ave.
Tel. HE 7025
(Dec. 26, 28)
423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave.
Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo
in po dogovoru. Telefon: MAin 6016
(Tues.-x)
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
popal je navzgor počasi, I vroče je bilo kakor v peči ] najmanjše sapice ni hote-da bi vsaj nekoliko ohla-ta razbeljeni vzduh. živali kile poskrile, nobene ni bi-eti, samo kobilice so se po l|k'h glasile in oživljale oko-Tudi lelavci na polju in o si poiskali sence, da' toalo odpočili. Tako je ne- j Sčasa vladala tišina vse na kakor ob velikih praznikih ' 'dne.
'Je Jakob videl ,da stopa Hovec — tako se je ime-! mož, ki smo ga pravkar i 1 — naravnost proti nje-16 je dvignil še više. Neko !"0 čuvstvo ga je navdalo,
in ogibal se Je ljudi že 'kakor bi bili vsi krivi nje-psreče. To čuvstvo se je Plilo v tem času že skoro 'aštv0 do vseh, ki so' bili vi-^ pa so bili'tudi res sre-fod njega. Dvignil se je at in skočil na noge, da bi Pil Jekovcu. Toda bistro 'ekovčevo je takoj zapazilo, iJerava Jakob. Stopil je Jko hitreje gori ter dvignil
Jakob, počakaj malo! J bi rad govoril s teboj; f J'e> zgoditi se mora še da-
''Jak je bil staršev glas, Ja-f ni mogel preslišati. Usta-!-Je in počakal. Kmalu je fec pri n.fem.
®|ya tukaj le na ta parolo dejal Jakobu. "Glej, lep F je od tukaj po vsej naši I.lepšega prostora si nisi Obrati, kadar se odpoči-
ij ni rekel ničesar, sedel p*1' je velel starec, a videti | da je v veliki zadregi.
jC Se J'e
delal, kakor ne bi
t ničesar. Nekoliko hipov
,skal g palico po travi ob
,, logah, a potem je začel Iti;
poslušaj me in preu-; Je besede! Glej, tak fant "a te je bilo veselje vide-te je poznal, te je čisla! iNoval.
S komurkoli sem >0l'il o tebi, vsakomur je ^ zaradi tebe. Kamor si ,'n kar si prijel v roke, vse i eklo dobro. Za Boga, kaj : i Ct)(lar takšnega zgodilo s ' ^a si obupal ! "Glej nas l^i mi smo dolžni, a zara-,Se nismo vrgli puške v ko-L,Qjujemo se dalje in se bo-f^'ali, dokler ne zmagamo, r sei mi zdiš, kakor tisti
je šel po cesti nekega
, ltpega popoldneva in je imel s i seboj nabit samokres. Še tisto -! jutro se je vadil streljati z njim
-	in je videl, da zadene vsak nje-i gov strel svoj cilj kakor v prej-
-	j šnjih časih. Zopet je spoznal, ) da je še čisto njegovo oko in
■	j trdna njegova roka ter se mu i, ni bati ničesar, šel je torej po
i' cesti, po samotni cesti v daljavo,,
■	. a se ni bal ker ga je tiščal sa- j ; mokres ob njegovi strani. A te-
1 daj je moral skozi gozd. Iz go-' j šče planejo štirje črni možje ter | ; ga ustavijo. Bili so še nekoliko; j korakov od njega, še je bil čas, j : da bi bil streljal. A glej, človek 1 ' je potegnil samokres prav na-' ! lahko iz žepa, kakor bi se bal, da '
■	se ne bi sprožil ter ga je izročil prvemu bradaču. "Na, tu, štir-1
: je ste; čemu bi se vam branil, i ! saj vem, da podležem." Oni so, i ga začudeno gledali in niso ve-1
! deli ali se šali ali se mu je zme- i
1
j salo.
j A on je potegnil še listnico j i iz žepa in oddal jim je ves de-1 nar, kolikor ga je premogel, nazadnje jim je še dal klobuk : in .jopič. Oni so za trenotek odstopili ter se na tihem posveto-'' vali. Potem sta pristopila dva jJ k njemu, druga dva sta pa se-j; dla na posekano deblo, ki je le-1 žalo ob potu. In rekel mu je.J' prvi postopač: "Glej, ko sem j5 .šel zadnjič po tej cesti in sem '1 bil bos, sem slučajno stopil na I' zadek rogača ter ga ranil. In i .'cdel je, da je v nevarnosti in j * ie zasadil svoje klešče v moj ^ palec ter se branil. In ko mi j.e 11 naročil sosed, naj mu spravim |e ' pota njegovega starega mač-!1 ■'ca ter sem ga udaril s polenom jL po glavi, se je hipoma zaprašil j v / mene ter mi je razpraskal ves is jbraz, da se še sedaj poznajo ' brazgotine. A ti, ki si pameten ! ilovek, ki imaš s seboj d'obro ,1 orožje in imaš, kolikor je sodi- j:: ti, tudi zdravo pamet, ti oddaš i" vse skupaj brez boja ter se pre-1 pustiš tako negotovi usodi. Po-!v vej mi, prijatelj, kaj zaslu-j-' žiš?" Ko je prvi tiako govoril,]0 je urezal drugi debelo palico v,8 bližnjem grmovju ter zopet!" pristopil.	|e
"Vidiš," je nadaljeval sedaj I prvi, "da si boš zapomnil, kako 11 človek ne sme delati, smo skle- s nili, da ti jih nekaj naštejemo c' s to palico na tvoj hrbet v spo- ( min na ta dan. Tako!"
In prijel ga je ter mu sklo- ^ nil hrbet, drugi je pa udrihal 11 po njem, dokler je začel krva- 1 veti. — Kaj misliš, Jakob, ali 0 so imeli ti rokomavharji prav
_9>>	g
komunistične revolucije kmalu spregledale in zaradi tega ile-' galno in tajno organizirale lastne vojaške enote: Slovensko legijo, Sokolske legije, Pobra-j time, pozneje Narodno legijo, j vse te pa so bile pod vrhovnim 1 poveljstvom kraljevega gene-! rala Draža Mihajloviča.
4) Te kralju zveste legije so1 bile mnenja, da je vsaka obo-i. rožena akcija zoper tedaj še J povsod zmagujočega okupator-j ja prezgodnja in radi neizpro-'f snih, skrajno brutalnih repre-'] salij malemu slovenskemu na-!i rodu škodljiva. Vsled tega so 1
hotele zaenkrat v vsej tajno-'sti svoje organizacije temeljito zgraditi, zbrati orožje in čakati, da bo kraljevska vlada v jLondonu v sporazumu z veli-jkimi zavezniki dala znamenje za oboroženo akcijo proti oku-Ipatorju. Iz stvari same se ra-Izume, da širše ljudske plasti niso bile poučene, da obstajajo ilegalne legije. ! 5) KP in s tem tudi OF je takoj zavzela proti kralju zve-
!stim legijam sovražno stališče,'
7 ,
ker je v njih videla znatno oviro svojih revolucionarnih smo-' trov in je tako obrnila svoje'
orožje v prvi vrsti, ne proti okupatorjem — fašistom in nacistom, ampak proti svojim lastnim rojakom, osobito proti častnikom, ki so ostali svoji službeni prisegi zvesti in so legije organizirali in jim poveljevali. Tako je bila prva smrtna žrtev OF ne katerikoli fašist ali nacist, ampak mladi inženir Emmer, eden najideal-nejših nacionalistov in zelo sposoben in požrtvovalen or- j gani zator protikomunističnih' kralju zvestih slovenskih "čet-nikov" (7. dec. 1941). Tedaj se je začela vrsta atentatov v j Ljublj ani, ki so v septembru 1943 dosegli nekak vrh, ko je OF okrog 120 kralju zvestih! častnikov s pomočjo 'italijan-! ske artilerije uničila in s tem; legijam zadala skoraj smrtni! udarec, ki pa so si polagoma ! opomogle.
(Dalje prihodnjič.)
*_AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 26, 1945
ŽIVI VIRI
IVAN MATlClC
starešini so se medtem zama. jali do svoji'h ^Iružin. Uganili so bili, da je vojska gladna. Budin ded je samo namignil— in že se je zamotal Bran k svoji čredi v ograje in privlekel rejenega janca. Z dedom sta ga koj zavlekla do kneza. Za njima so se zganile vse rodo-
jVine, vsaka je vlekla janca , knezu v dar. Potem še polne | lonce kaše in ječmena in čebu-' ,le, kruha, sira, vse, vse, kar| premorejo njih zaloge. Kei^ jih je doletela tako velika sreča in čast.
"Jo, mili boži! Svarug vas primi!"
Starešini so ugibali, niso mogli uganiti. Voj Bi-lina je priganjal, pehal obrano v zakope, razporejal strelce, naga-njal kamnarice. Rogovi so hru-lili venomer, izpodbujali bram-borje in betežne. Ni bilo moč spoznati prihajačev. Le tu in tam se je zablestil šlem, kopje ali ščit iz gošče. Bili so konjiki in pehota. Perun jih ubij, bes jih lopi!
Končno so bili roparji tu. Na višini so se iztrgali iz -goščavja ter se zavihteli na konje. Potem so krenili počasi proti Taboru. Gori za plotovjem so potihnile družine, napeto so pričakovale spopada. A obrana je ždela v zakopih, naslanjala strelice na tetive . . . Budigoj je zrl miren dol in starešini so ugibali, a oči so bile stare, niso mogle zajeti daljine. Voj Bilina pa je zase-' k a val kragulji pogled v dol pa postajal bolj in bolj nestrpen, j Vojska prihajača se je zaganjala prek deročega Ponika, pila bistro studenčino; konjiča se vihtela naprej, zadaj se vlekel trop pehote. Nikakih krikov ne v i ko v, nikakega žuganja. Kar mrini so hrulili njih rogovi, liki rogovi pastirjev. Tudi Tabor je bil miren, čakal je. Pod vznožjem se je vojska obotavljala, gledala v strmino, konjiki mahali s kopjem, klicali v višino. 1'ogorci se niso ganili, strelci so mirni tiščali lica na tetive, še trenutek, pa bodo zažvižgale strelice nizdol, nobena ne bo zgrešila ... In vojska prihajača bo pokošena. . .
Tedaj se je Bilina vzpel iz jarka in dahnil plašen: "Vojevo-dal" Nato planil kvišku, kri-knil: "Vojevoda!" Biiina ga je spoznal po širokem klobuku in po belem žrebcu.
"Knjez!"
Strelci so spustili loke, dvignili se iz zakopov, odprli prehode, ljudstvo radovedno iztezalo glave. In tedaj se je konjiča po-
CLEVELAND ORCHESTRA
GEORGE SZELL. dirigent SEVERANCE DVORANA Čet. 27. ilec. 8:30 Sobt. 29. dec. 8:30
Vstopnice: Severance Hall: CE 7300
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
FRANK CERNE
ki je zatisnil svoje mile oči dne 25 decembra 1942.
Tri leta je že minulo, kar Tebe več med nami ni, božja volja, to je bila, da si zdaj nad zvezdami.
žalujoči Tvoji:
SOPROGA, OTROCI, UNUKI in UNUKINJE.
Cleveland, O., 26. dec., 1945.
gnala v strm. Konji so hrknili, teptali brin in trn, v silovitem zagonu se nesli k vrhu, iz gole oholosti, da bi dokazali strmeči gorščini moč nad nepristopno vratolomnostjo. In pogorska bratstva so v resnici strmela. Velmoži in bramborji, preizkušeni v premnogih borbah in brambah, so se spogledavali, ljudstvo vzklikalo od začudenja. Voj Bilina je bil nemiren, naglo je pehal bramborje v red, da bi dostojno sprejel visokega gosta; a Budigoj ni mogel verjeti.
Toda prednja straža je bila že tu. Kakor gnani od viharja so se zavihteli prvi jezdeci prek jarkov v vrh. škiti so ropotali, živali bile spehane, da so hrople, pot .jim je lil od vročih životov. Jezdeci so se ozrli oholi po iznenadeni množici. Tu je pa prihajal sam veliki gospodar, obdan od spremstva. Ponosen je sedel na belem jahancu Namdrag, veliki vojvoda Brjanov. Ljudstvo se je gnetlo izza ograj, velmoži strmeli kakor v prikazen. Vojvoda je ustavil belca pa mahnil z mečem.
"Gorčinaja bratrija — zdra-vije!" je vzkliknil utrujen. Budigoj ga je spoznal. Klecaje se mu ej priklonil: "Dobri boži posečaho nas, vojevoda Namdrag!" je zajecal zbegan.
"Zdravije,. knjez!"
Vojvoda se je oddahnil, potem se okrenil v sedlu, rekoč, da prihaja k njim, da vidi, kako žive pogorska bratstva in njih črede, da jim vošči zdravja ter sreče njihovemu polju. Množica je klonila, ginjena je skoro poihtevala ter vdana zrla svojega zapovednika. Dalje je govoril, da želi videti, kako raste pogorski zart>d, kako so godni sini, kako se drži obrana ; da vidi svobodno pogor-sko zemljo. Bramborjem so se zaiskrile oči, ponosni so zrli na gospodarja bojnih trum.
Vojvoda je razjahal. Za njim je poskakalo s konj spremstvo. Velik je bil vojvoda Namdrag. Košata brada mu je že močno sivela, lice mu je bilo vdrto od naporov, a v očeh so še bile iskre. Izpod širokega klobuka so se mu usi-pali bujni lasje, na volnenem sivem jopiču je imel našito snežnobelo krzno, mehki škor-nji iz surove kože so mu segali komaj do kratkih hlač. !Ponosen je stal tu brjanski | knez. Za njim so stali strelci, mrki, zagoreli velikani. Neka-iteri so imeli šleme, prek ram 'so jim viseli škiti, loki, kože divjačine, za pasom strelice. I Noge so imeli ovite s surovo živalsko kožo. Pešci so se vlekli skoro bosi v vrh. Oblečeni so bili v surovo volno, platno in kože, na glavah surove kučme. V rokah dolga kopja in škite, za pasom sekire. Močno so sopihali v strm, izmučeni pO dolgi hoji.
"Zdravije! Dobre!"
Pogorjani so strmeli v vojsko. Saj mnogi niso videli še nikoli konj, ne obutve, ne klobukov, še manj pa brjanskega kneza. Pravo čudo je prišlo. Župan je stopil v stan pa prinesel na surovem pladnju prgišče soli pa hleb ječmenjaka ter ponudil gostom. Nato so prinesle matuška županja in hčere polne rogove medice. Prijazno je sprejel knez po-gorsko gostoljubje. Odlomil si je kos ječmenjaka in ga pritaknil v sol. Opresen kruh, grapav in razpokan, celo zrnje je gledalo iz njega. Knez se je pogovarjal z županom, iz-praševal ga o tem in onem,
Budigoj .je ponujal kruha in soli ostalim gostom. Kar mu je roka zadrhtela. Za knezom sta stala dva meniha, ki ju je Budigoj šele zdaj opazil. Oba sta imela dolge temne plašče in široke klobuke, eden je bil dolg, suh, z rjavo brado, drug je bil majhen, debelušen, temnopolt in s črno brado, na prsih se mu je blestel zlat križec. Z veseljem sta sprejela svečenika kruh in sol, a Budigoj je bil kar zmeden. Brž je uganil, kdo sta in po kaj sta prišla — pa ga .je to močno
Da ne bodo Japonci dobili v glavo zopet kakšnih vojnih misli, jim. bodo naši fantje pobrali zaloge orožja in ga umcil,/ Na sliki je videti ladjo, ki je odpeljala na odprto morje precejšnje število japonskih topov in jih spustila v morje. Slika je bila posneta ob Saishu otoku in nam predstavlja japonske, vojake, ki sami pehajo svoje topove v morje.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 52. leto
Članstvo 39,889 Premoženje $6,000,000.00
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91 %
Če httCei dobro sebi in »vojlm draslin, lavarul se nrt najboljši, po-»teul m nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
kjer me lahko /uvaruje« r-a smrtnlne. nunt poškodbe .•p.-rarijc oroti bolezni in onemoglosti.	,
K. S. K. JJiDNOTA sprejema moške in »enake ou i«. <1» fil). uta: otroke pa takoj po rujsivu in do 16. leta pod svoje ourilje
K. S. K. JEDNOTA izdaja uaimodernek&c »rule certifikate sedanj« dobe od »350,00 do JS.C00.00.
K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot. Ce Se nisi fclan ali članica te mogočne in bogate katoliške oodoorne organiiaoiie do-tnidl se in oristopl takoj.	'
Za pojasnila o zavarovanja in za vse droge podrobnosti »c obrnite na uradnike In uradnice krujrvntli društev K. S. K, Jednote. ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
KE 5030
POPRAVLJAMO STREHE IN i VRŠIMO VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA	i
Prenovi j en je je naša posebnost. Sedal je mogoče	I
dobiti materija! za prenovljenje ln popravljanje hiš.	|
STREHE POKRIVAMO OD $75.00 NAPREJ.	§
Vse delo je prvovrstno in v vaše zadovoljstvo. Ako	1
želite, se plačevanje uredi na lahka mesečna od-	I
plačila. Se priporočamo za naklonjenost.	Š
KOVAČ BROS.
G ENERAL CONTRACTORS
956 E. 185. ST.	IV 5888 1
Nudimo v nakup
Lepe SKRINJE IZ CEDROVINE.
Z bombažem napolnjene in innerspring MODROCE.
POSTELJE, različne velikosti in fedre.
Nov MAYTAG PRALNI STROJ na razstavi, ki si ga lahko že zdaj naročite.
Pridite, oglejte si in naročite pri nas trpežno blago.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Avenue
JOHN SUSNIK
........■..»■mini
_______
PLUMBING and HEATING CO.
1S6(H Wirterloo Rd.	_KEnmore 7248
mm
wmBOTH n.. BKBHHBBBHBHHBBWMWB jftW MBBBBMBBMi


JVajznantlo in J^afo-Vala
Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog nagloma poklical k sebi najdražji zaklad iz naše družine in nam odvzel našo iskreno ljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo in drago skrbno mater


ROJENA AVSEC
ki je vedno v božjo voljo vdna izdihnila svojo blago dušo in tako nepričakovano mirno v Bogu zaspala večno spanje dne 22. novembra 1945 tri ure potem, ko je med sveto mašo sprejela sveto obhajilo. Spadala je k tretjem redu Sv. Frančiška. Rojena je bila v vasi Markovec pri Ložu. Ob času smrti je bila stara 68 let.
Po opravljeni slovesni sveti maši v cerkvi sv. Vida je bila položena
k večnem počitku dne 26. novembra 1945 na Calvary pokopališče.
V globoki hvaležnosti se želimo tem potom najprvo prisrčno zahvaliti Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za molitve ob krsti pred pogrebom za spremstvo iz A. Grdina in Snovi pogrebne kapele v cerkev, za opravljeno sveto maso in cerkvene pogrebne obrede. Ob eiiem se tudi prisrčno zahvaljujemo Rev. Francis Baragi in Rev. Francis Gabrovšku za navzočnost in asistenco pri sveti maši. Obenem tudi lepa hvala Rev. Victor Tomcu za navzočnost pri sveti maši in za spremstvo na pokopališče.
Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so nam lajšali najbridkejše ure m nam bih v prvo pomoč in tolažbo, ter nam na en način ali drugi kaj dobrega štorih v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih, obenem se tudi iskre-o zahvaljujemo vsem, ki so prišli pokojno pokropit vsem, ki so culi z nami m molili ob krsti, ter se udeležil pogrebne svete maše in jo spremil na njeni zadnji poti na pokopališče.
Najprisrčneje se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v blag spomin pokojni okrasili krsto s števinimi krasnimi venci, enako tudi vsem, ki so v tako obilnem številu darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago ob priliki pogreba.
Ravno tako izrekamo našo iskreno zahvalo članicam Oltarnega društva fare sv. Vida in društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ, ki so se poslovile od nje ob krsti in se udeležile pogrebne svete maše, posebno prisrčna hvala članicam, ki so nosile krsto ter jo častno spremile do groba in jo položile k večnem počitku.
Iskreno zahvalo želimo izreči vsem,, ki so nam izrazili sožalje s poslanimi sožalnimi kartami in pismi.
Naša prisrčna zahvala naj bo tudi izrečena pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežljivo naklonjenost in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
Predraga soproga in ljubljena mati, neizbrisljiv spomin si nam zapustila. Zvečer pred smrtjo smo Te videli moliti. Ko so Ti odpovedala kolena, smo Te zopet videli stati pred veliko podobo Presvetega Srca Jezusa in Marije še dolgo v molitvi.
Drugo jutro si me zbudila, da bi Te spremljal k sveti maši. Nič se nisem obotavljal, spremljal sem Te v cerkev in tako vesel se počutim v srcu, da sem ustregel Tvoji želji. Zakaj, ko bi Te ne bil spremljal to zadnja pot, bi mi bilo žal celo življenje. V cerkvi sem videl, ko si prejela zadnje sveto obhajila. Tri ure pozneje si se pa zgrudia, zadeta od srčne kapi in se preselila tja, kjer ni trpljenja, kjer je večno življenje! Blagor mu, kateri v Gospodu zaspi, v slavi nebeški se tam prebudi.
žalujoči ostali:	v
JACOB MULEC, soprog;
JOHANNA in BERTHA, hčeri.
V stari domovini zapušča žalujoče sestre Terezijo Turk, Nežo Krašo-vec in Jero Znidaršič.
Cleveland, Ohio, 26. decembra, 1945.
užalostilo! Kakor se je bil I razveselil poseta ,tako ga je jbil zdaj žalosten. Starešini so se spogledavali. Tudi ti so uganili namero prišlecev. Saj ju dozdaj nihče niti opazil ni, vse je strmelo samo v kneza in v njegove konje, tiščalo vanj z darovi, dotikalo se njegovega belca, zijalo v vojnike, v svetle šleme in v ovite noge. In je bilo vse neizmerno srečno spričo tako sijajnega obiska. Knežji strelci so zrli oholo na bose pogorske bramborje. Ti sključeni, medvedji, oni stasi-
ti, vajeni bojnih pohodom licih sledove kopja.
Temni menih je g°v°J. knezom v tuji govorici, mu je kimal, tu in tam ^ gnil z ramo in jasno obM®: 'mračil. Potem se je obr"1' jvelmož pa jim rekel, cias* dva meniha, pa bi želela ■kaj govoriti množici. "M, 'poslušajo. Eden je BrJan' ma iz Nedelje, drugi J« p' Jnec ligurskega patria'rhf1; varno žaliti ga, ima zasa liko moč.
(Dalje prihodnjih,