Posamezna številka 30 vinarjev. Sev.83. V LlBDlIam v pefel Ane 11. apiua im Leto XLVH m Velja po polti: s sa oalo teto napr«].. K 80-~ sa ta naša« „ .. „ 3-50 sa iaoienutvo .. „ 70'-. V Ljubljani na dom la oalo loto aapzfj.. K 58-~ ■a u moaoo „ ., K s-— V tpraii prtjmn hu«6o« „ i-30 0 Sobotna izdaja: — Kaoelo loto ..... K 10 — sa taoiamstvo. ■ ■ ■ _ 15 — Inserati: Enostolpna poUtmta (SI mm široka la 3 mm Tlaoka ali njf prostor) sa takrat . . . . po »0i Pri naročila nad 10 ob|av popust. Ha }mo|iU oglas 59/8 aa K f- Enostolpna potltmta K 1-51 Ixht]i vsak dan litumll p veda v svojem jeziku — a fp^iv Po are« Posledica tega so bila številna protislovja, ki so jih dostikrat v najbolj bistvenih vprašanjih zakrivili pomožni delavci, katerim so dali predmet brez inštrukcij v obdelanje in ga potem zopet vrnili v predelavo, če ni bil svet desetorice prj prečitanju zadovoljen s formulacijo. Zdi se, da so 6e sedaj zedinili v glavnih predmetih preliminarnega miru, ki bode vseboval teritorialne, vojaške, pomorske in ekonomične pogoje, katere nočejo diktirati Nemčiji, čeprav so so tudi tu še nerešena vprašanja, kakor ono francoskih želji radi levega renskega brega, kjer bi hotela Francija dobiti nazaj doline Saarc, vzeto ji 1. 1814. in nevtralizirati ostali del renske province, dalje vprašanje poljskih mej na vzhodu Nemčije, usoda nemških kolonij in kabljev, bodočnost Helgolanda, katerega dozdevno nihče ne mara, tako da je bila izražena želja, naj se prepusti morju naloga, da odpravi v nekaj desetletjih otok brez varnostnih naprav, dalje vprašanje Kielskega kanala, glede katerega je predlagal Wil-son podobno ureditev kakor pri Panamskem prekopu, medtem ko želijo drugi močnejši mednarodni vpliv po vzorcu Sueškega prekopa in mednarodne donavske komisije. Dejanski bi ne bila v resnem slučaju nobena garancija veliko vredna, koja bi prepustila gospodstvo nad ozemljem nemški državi in ne bi nevtralizirala ozemlja okoli prekopa samega. Vojaški pogoji, katerih besedilo bode ob času tiskanja teh vrst mogoče že brzojavno priobčeno, obstojijo v omejitvi bodoče nemške vojske na 100.000 mož vštev-ši 4000 častnikov, ki naj bi se po prostovoljnem sistemu najemali za 12 let. Tako naj bi se izognili ponovitvi vKriimperje-vega sistema«, s katerim se je Scharnhor-stu po Tilzitskem miru posrečilo, kljub omejitvam, ki jih je naložil Napoleon, opremiti Prusijo potom kratkodobnega iz-vežbanja z močno vojsko. Nemški generalni štab, veteranska in telovadna društva, se odpravijo, podero se trdnjave 50 km od Rena, oineje sc tovarne za orožje in municijo; brodovje se zniža na 6 bojnih ladij iz vrste »Dcutschland« ah »Lothrmgen«, 6 lahkih križark, 12 rušil-cev, 12 torpedovk z vsega skupaj 15.000 možmi posadke. Ostanek se ali potopi, ali razdeli med Aliirance a!j razdere, Nemčija ne bo smela imeti nobenih vojaških letal razen 100 do 1. oktobra, da poiščejo in odstranijo mine. Do sklepa definitivnega miru se ji prepove zgradba in import vsakršnih areoplanov sploh, Interaliirana komisija bo kontrolirala izvedbo teh pogojev. Dr. Ivo Benkovič. V zadnjem času stoji trboveljska pre-mogokopna družba v ospredju javne diskusije, in radi tega bo tudi širšo javnost zanimalo, kako se je ta družba tekom časa razvijala in kakšna je nje bodočnost. Trboveljska premogokopna družba se je ustanovila leta 1873., ko je prevzela prej erarične rove na vodah in Ponkrače-vo, prej Mavrerjevo podjetje v dolini Tr-bovljšice, Leta 1880, je družba prevzela tudi rudokope v Zagorju in Hrastniku, leta 1881, pa je prevzela rudokope za črni premog v Karpanu in Vines v Istri, S tem si je Trboveljska premogokopna družba pridobila merodajno mesto na premogoven! trgu na jugu bivše monarhije; vsled pridobitve premogokopov v Istri je bila celo v stanu, deloma izpodriniti angleški import črnega premoga. Leta 1884. je.da- I lic družba pridobila premogokope Llboje-Zabukovca pri Celju, leta 1885. pa premogokope Kočevje, dalje Ojstro pri Hrastniku iti premogokop v Krapini, leta 1889, premogokopa Brezno in Huda jama pri Laškem trguj končno pa je zvečala svojo montansko posest leta 1904. s tem, da je pridobila premogokop v Rajhenburgtt. t Štajersko - kranjski' premogokopi leže v plasti premoga, ki se vleče od zapada proti vzhodu v dolžini 100 km. Ta premog je temnorujav, ima malo prostega žvepla in je posebno prikladen za lokomotive, in-dustrijelne svrhe in kot sobno kurivo; premog ima gorilno vrednost 4300 do 5500 kalorij, oni v Kočevju 3400 do 4300 kalorij, istrski pa 5500 do 6600 kalorij. Trboveljska premogokopna družba ima tedaj jako lepo arondirano montansko posest z ogromno množino premoga; vendar se premogokopi niso razvijali, ker ni bilo sredstev za investicije in ker se izprva na dovolj uspoštevalo napredka tehnike. Vsled tega se je tehnično stanje premogokopov, pa tudi disciplina delavcev zelo poslabšala. Vsled iracijonelnega dela v prejšnjih letih je nastopilo mnogo nevarnostnih momentov, tako da je bilo treba največjega napora, da se je preprečilo razširjenje ognja v jamah in s tem izgube celih skladov. Toda tudi pritisk zemlje je povzročal pogrezanje površine, tako da so bili rovi, pa tudi naprave nad zemljo pogosto v nevarnosti, Vzdrževalni stroški so bili vedno večji, med tem, ko je dobivanje premoga padalo; posebno visoka temperatura v jamah je zelo škodovala dclavccm. Ta brez-skrbnost prejšnjih desetletij je bila vzrok, da sc je malo mislilo na prihodnjost, da sc je premog tam jemalo, kjer se ga jc najhitreje moglo dobiti, vsled česar jc obstoj premogokopa postal vprašljiv. Sele leta 1905. se je začelo uvidevali, da se ne sme dalje prezirati pridobitev moderne tehnike; družba se je odločila, napraviti velike investicije, kar se je posrečilo po dolgih bojih. Danes se lahko reče, da delo in trud nista bila zastonj, da Tc led prebit in da je že napravljen priče-tek napredovanja. Preprečilo sc je razširjenje ognja, odstranilo visoki pritisk in končeniriralo obrat. Ogenj v jamah se sedaj jako redko pojavi, tako da je sedaj mogoče delati na bolj obsežnih skladih, med tem ko s'e je prej vsled ognja moralo celc sklade zapreti. Družba jc pri tehnični obnovi podjetja premagala velikanske težkoče, katere more pravilno ceniti samo strokovnjak. Treba je bilo pripraviti velikanske množine materijala za izplakovanjc ogromne množine vode itd,; pri tem pa se družba ni mogla opirati na skušnje nika-kega drugega premogokopa, ki bi delal ped podobnimi razmerami. Premogokopi so sedaj sanirani; posebno je odpravljena nevarnost eksplozije premogovega prahu. Tudi obolenje aelavstv^ na revmatizmu je začelo ponehavati; reči se mora, da je družba glavnico, katero je v te namene porabila, zelo koristno naložila, kajti rešila je jame in jih zasigurala za bodočnost. Posebno je treba še omeniti, da je družba nadomestila raztresene in zastarele naprave na paro z električno centralo, brez katere velik premogokop danes sploh nc more racijonelno deiati; pri tem je treba upoštevati, da so jame zelo razsežne in da njih lega nikakor ni ugodna za centralizacijo obratnih sredstev. V svrho velikopotezne produkcije premoga je bilo treba iznajti novih metod za delo, napraviti nov načrt za dobivanje premoga, upeljati no v c varnostno odredbe itd. Posebno se je uporabilo vse pridobitve tehnika blagrovanja ni napredovala, jc bilo doseglo večje delo, prihranilo se je pa tudi kvalificirane delavce. Končno so je upe-ljalo vse potrebno, da se premog bolje pripravi za trg, posebno se je zboljšiilo pralnice in zgradilo nove separacije. V to svrho izdana glavnica je jako dobro naložena, ker je posebno drobni premog postal bolj sposoben za promet. Omeniti je treba Še glavni rov za spravljanje premoga iz zemlje do separacije v Trbovljah, me hanično nalaganje naravnost v vagone itd. Ko se je izvršil ta vejiki preobrat ( v rudniku, je bilo treba misliti na to, da se hitro zviša produkcija premoga. Dokler tehnika bagrovtnja ui napredovala, je bflt težko misliti na dobivanje premoga nad zemljo. Pri sedanjem stanju te tehnike pa ni več tako težavno, zemeljske zaklade dobivati iz zemlje z obratom nad zemljo. Seveda je prvi pogoj, da se dela velikopotezno in da se podjetje ne straši truda in stroškov. Ravno v Trbovljah je v tem oziru zemlja delala velike-težave, ki fo sedaj premagane. Zlati i v Kočevju je bilo. mogoče obrat vzdržali na meji renjpulitete samo s tem, da je upeljalo dobivanje premogi nad zemjo. Tudi premogokop v Karpanu. katerega se je leta 1906, hotele opustiti kljub velikanskim množinam premoga, ker se ni več rentiral, je danes eden najbolj dobičkanosnih, ne toliko radi tržn« cene in radi kakov osti tamošnjega črnega premoga, ampak zato, ker se je obratne razmere zboljšalo in upeljalo vse tehnične pridobitve, Družba, je v polni meri dosegla namen, zvišati produkcijo. Od leta 1906. dci leta 1916, dalje jc produkcija vedno rastla,, in sicer od 1,057,787 ton leta 1906. do 1,233.258 ton leta 1909. Vsled 7 mesečne stavke v Karpanu leta 1910. je produkcija spet izdatno pad'a. Potem pa se je do leta 1913. rapidno višala, tako da se je v tem letu doseglo 1,430.580 ton, leta 1914. je vsled izbruha vojne padla ln leta 1916, upet dosegla 1,386.730 ton. ... Zlasti je treba povdarjati, da so bivše avstrijske centralne oblasti, t. j. vojno ministrstvo in ministrstvo za javna dela tekom vojne stavila ua Trboveljsko premo-gokopno družbo nezaslišane zahteve prisilile, da je družba posebno čez prvotni načrt zvišala produkcijo nad zemljo; vsled pritiska civilnih in vojaških oblasti je družba morala posledice tega neekonomičnega ravnanja prevzeti nase. Vsled tega je tudi dobivanje premoga iz jame, za časa vojske! rapidno padalo in se potem do konca vojske ni izdatno zvišalo. Značilno Je tudi, koliko produkcije odpade povprečno na vsakega kopača. N. pr. leta l90o. na vsak »šiht« 1.77 tone, leta 1909. 2 toni, leta 1913. 2.40 tone, leta 1915. spet samo 2,05 in leta 1916. samo 1.96 tone, lit tp tabele se jasno vidi, kako je vojska slabo vplivala na delazmožnost rudarja. Preračunjeno je bilo, da bi bila produkcija pri normalnih razmerah leta 1915. dosegla 1,600.000 ton* Vsako zvišanje produkcije ima za posledico padanje producijskih stroškov pri vsaki toni. En del izdatkov je namreč od višine produkcije neodvisen in radi tega se ta del bolj porazdeli na posamezne tone pri večji produkciji. Radi tega mora vsak premogokop z vsemi silami delati na to, da se produkcija zviša. Z dosedanjimi investicijami je Trboveljska družba v stanu, dobivati na leto 1,800.000 ton, kar predstavlja velikansko narodno premoženje, katero se jc rešilo s požrtovalnimi investicijami in velikim rizikom, lii je s tem združen. Vendar se ne sme prenehati z investicijami, posebno se mora gledati, da Stran 2. ——------- ------ •"•• Opozarjali so, da Monroeva doktrina ne more živeti skupno na enem svetu z zvezo narodov, da bo Amerika proti glasovom evropskih sil v permanentni manjšini in da bi mogla biti prisiljena pošiljati svoje sinove v boj za rešitev kakega spora v centralni Afriki, na katerem ni popolnoma nič interesirana, da bi mogla biti vsak čaa prisiljena zgrabiti za orožje, da brani bogve kje integritete britanskega imperija, da bi se zapletla v vse svetovne prepire itd. Med amerikanskimi demokrati se izraža znani publicist George Harvey, ki je svo-ječasno veliko pripomogel k imenovanju in izvolitvi Wilsona, tako-le: »Rojstvo lige je treba odplaviti (opozarjam na izraz), da se doseže in vzdrži mir.« Pristavlja, da »rajše umrje, nego da bi gledal, kako veje svetovna zastava višje, kakor prapor zvezd in pasov«. Kakor stoje stvari bi amerikanski senat ob današnjih razmerah ne sprejel pogodbe, ki bi vsebovala zvezo narodov. Da se izogne tej situaciji, želi Wilson, odkar se je vrnil v Pariz, da se sprejme zveza narodov ali vsaj načrt zveze že v bližnje mirovne preliminarije z Nemčijo, kateri po bolj formalnem kakor stvarnem razumevanju kot le provizorična pogodba ne potrebujejo izrecne odobritve od strani ame-rikanske legislative. Temu načrtu se zopet protivijo drugi aliiranci, zlasti Francija, ki je občutila posledice vojske na lastnem telesu. Tu se najbolj zanimajo za stvarne mirovne določbe in menijo, da se bodo mogli lotiti vprašanja zveze narodov šc le potem, ko bo Nemčija sprejela preliminarni mir in ko bode mogoče presojati njegove učinke. Kaj pa hočejo z zvezo narodov v preliminarijah z Nemčijo, če si pa šc niti niso na jasnem, naj se li ta Nemčija sprejme v zvezo ali ne! Pod temi razmerami sta se polastila konference, ki deluje s polno paro, pa se ne premakne z mesta, aplošna nepotrpežljivost in nemir. Konferenco primerjajo že z dunajskim kongresom pred 100 leti, o katerem je rekel knez, »il danse, mais il ne marche pas«, (pleše, pa ne pride naprej); samo z razločkom, da ne pride tu v Parizu — proti pričakovanju — socialni in zabavni element skoro prav nič v poštev. Pred palačo na Quai d'Or-say, kjer zborujejo velesile, se zbira množica in čaka od one do dne, da se jim razglasi pozitiven rezultat. Pravijo: Nerazumljivo je, da možje, kojih naloga je, skleniti kolikor mogoče hitro preliminarni red, namenoma delajo ovinek z zvezo narodov, ki je samo v daljni zvezi s stvarjo, ovinek, ki lahko pripelje do nevarnih posledic. Sedaj obžalujejo, da niso sklenili že pretekle jeseni ob polomu Nemčije mesto premirja takoj preliminarni mir, ko je bila Nemčija razbita, medtem, ko se »republikansko cesarstvo« (Republican Empire) kakor ga imenuje Wilson, polagoma zbuja iz svoje omotice, ko postaja renitentno, ter se pasivno upira v svesti si težkoč med aliiranci in že pričenja za sceno državljanske vojne in cestnih bojev presti niti za nove politične kombinacije z Rusijo, Italijo, Nemško Avstrijo, Ogrsko itd. Sklep takozvanega preliminarnega miru se je nadalje zakasnil radi tega, ker si mogotci na konfernci niso takoj od po-četka napravili jasnega programa ali si »ploh niso bili na jasnem, kaj hočejo, temveč so se lotili v neštevilnih komisijah, subkomitejih in sub-sub-komitejih vsakega teritorialnega, ekonomskega, juridičnega vprašanja posamič, kakor da bi bilo mogoče rešiti n. pr. poljski problem neodvisno od onega zapadnih mej Nemčije, nemški problem ločeno od jadranskega in slednji brez ozirov na Balkan in na Grčijo. teku dveh minut je ležal na hrbtu v sko- J delici, na čistem prtu, ki ga je ščitil pred i mrzlo kovino. »Tehtajte natančno, Saunders,« je nadaljeval kapitan, »če je treba magari do osminke lota natančno. Gospoda moja, nadzorujte vestno to tehtanje, ker je velike važnosti. Medtem ko je strežnik tehtal, priče pa pozorno gledale, je zahteval kapitan Gillop od prvega krmarja ladje knjigo, črnilo in pero. »Koliko tehta otrok', Saunders?« jc vprašal kapitan in odprl knjigo. »Sedem funtov in četrt lota,« je odgovoril Saunders. »Jc pravilno tehtano. gospoda moja?« je nadaljeval kapitan. »Popolnoma pravilno!« so odgovorile priče. »Plešasti otrok, zaznamovan kot številka ena, tehta sedem funtov in četrt lota,« e ponovil kaiptan in opisal te podatke v knjigo, »Dobro. Položite sedaj pleša-ta,« je ponovil kapitan in opisal te podat-ga v kosmato glavo,« Dojenček s kosmato glavo je protestiral kot prvi — ravnotako v svojem jeziku <— in ravnotako zaman, »Koliko tehta, Saunders?*. je vprašal kapitan, »Sest funtov. štirinajst in tričetrt lota,« je odgovoril strežaj, »Jc pravilno tehtano. rfnsnnda mota?« ic vprašal kapitan. »Popolnoma pravilno!« so odgovorile priče. »Otrok s kosmato glavo, zaznamovan kot številka dve, tehta šest funtov, štirinajst in tričetrt leta,« je ponavljal in pisal kapitan. »Hvala Jolly, s tem smo končali. Položite še tega otroka nazaj v koš in povejte mrs. Drabble, da ne sme do nadalj-nih navodil nobenega vzeti iz njega; in potem bodite tako prijazni in pridite k tem gospodom in k mgni na krov. Če bi se slučajno vnel med nami kak prepir, ne smemo riskirati, da nas slišijo v spalne kabine,« S temi besedami je odšel kapitan na krov in prvi krmar mu je sledil s kniigo, črnilom in peresom. »Gospoda moja,« jc pričel kapitan, ko sc jim je zopet pridružil doktor, »sedaj bo moj prvi krmar otvoril sejo in vam prebral iz knjige poročilo o tem dogodku, ki sem ga spisal lastnoročno od kraja do konca. Če se vam bo zdelo, da je vpisek o teži otrok pravilen, vas bom prosil, da podpišete protokol kot priče,« Prvi krmar je prebral povest in priče so jo podpisale. Potem sc je kapitan Gillop odkašljal in nagovoril svoje poslušalce tako-le: »Gotovo mi boste pritrdili, da je pravica pravica, in da sc enako druži z enakim. Moja ladja, ladja petstotih ton je opremljena z jambori in vrvmi z ozirom na to težo in velikost. Čc bi bila ladja sto-Dctdesetih ton. bi ie cclo naineizkušeneiša žaba ne opremila s takimi jambori in jadri. Če bi pa bila to ladja tisoč ton, ali bi potem ti jambori, ki so sicer precej močne palice, zadostovale za tako l^idjo? Gotovo ne. Čoln mora biti opremljen kot čoln in ladja kot ladja v pravih in primernih razmerah, V tem težavnem položaju sem sc postavil torej na stališče tega principa — in moja odločitev se glasi: Težjega otroka dajmo težji izmed obeh mater, in lažji pripade seveda drugi. Čez dober teden bomo, če se vreme ne bo poslabšalo, z božjo pomočjo že v pristanišču, in če je mogoče na svetu boljše sredstvo kot je moje, naj ga, poiščejo advokatje in duhovniki na kopnem in ga vporabijo, da nas rešijo is te zagate,« S temi besedami je zaključil kapitan svoj govor in zbrani zbor je soglasno sprejel predlagano sredstvo. Najprej so pozvali zdravniki kot edino avtoriteto v tem vprišanju, nat od loči vprašanje teže med mrs. Smallchild in mrs, Heavysides, in brez dolgega premišljevanja je obsodil tesirjevo ženo, in sicer na podlagi neizpodbitnega vzroka, da je ona večja in težja, Vsled tega so prenesli plešastega otroka, kot številko eno, v kabino mrs, Heavysidesove, in kosmatega, kot številko dve, v kabino mrs, Smallchildove. In glas narave ni niti najmartje ugovarjal ne pri prvem, ne pri drugem proti principu, po katerem so razdelili otroke. In že pred sedmo uro je poročal mr. Jollv, da so ma- teri in otroci, levi in desni, tako srečni in zadovoljni kot lo malokdo na svetu; in kapitan je razpustil zbor s poslovilnimi besedami: »In sedaj bomo razpeli jadra, gospoda moja, in poizkusili kolikor mogoče liitro prevoziti pot do pristanišča, Saunder6, zajutrek čez pol ure, in dosti in dobrol Da jc ta nesrečna mrs. Drabble danes zadnjikrat slišala o tej zadevi, dvomim; in mi jo moramo tolažili in ji pomagati, kolikor le moremo. Drugače je za nas ta stvar končana, in duhovščina in advokatje naj jo uredijo po svoje.« A duhovščina in advokatje niso niče-sar uredili, žc iz enostavnega vzroka, ker ni bilo ničesar mogoče urediti. Čez desei dni je dosegla ladja svoj Cilj, in matere sp zvedele, kaj se je zgodilo. Obe so oboževale svoje dojenčke — in obe so bile d istem položaju kot mrs. Drabble; nobena ni poznala svojega otroka. Še enkrat so vse poizkusili. Najpre, so zaslišali doktorja, ki jc pa samo ponovil, kar ie bil že zdavnaj izpovedal. Drugič" so iskali pomoči pri osebni podobnosti, kar pa ni nič pomagalo, kajti oba očeta sta imela svetle oči, svetle lase in rimske nosove, in oba otroka ravnotako svetle oči in svetle lase, a čisto majčkgne noske, Tretjič so zaslišali mrs. Drabble. Izpraševanje se je pričelo in končalo z zmerjanjem na eni in potoki solza na drugi strani, a brez uspeha. (Dalje.) fterr, 83, SCOVENKg, &ui Tt. aprila 1914, Stran 3. M človeška moč, katero je vedno težje dobiti, nadomesti a »troji. Družba je do dane« premagala največje težkoče in ai bode prt nadaljevanju na tem potu priborila stališč«, ki jef gre pa njeni legi in važnosti pjeeih produktov. Dražba tma pa tudi velike množina premoga v Rajhenburgu, katere j« treba B«l« začeti izkoriščati. Glavna naloga družb« je, po rojaki produkcijo tako zvišati, tla more deloma nadomestiti angleški premog in da mor« preskrbeti industrijo a potrebnim premogom, Ce more družba vzdržati obrat na tedanji višini, ali celo napravi« nadaljna investicij« ter otvoriti nove premogovnike, potem bo družba to svojo nalogo sijajno rešila. V ta namen f« potreba primernega kapitala, da s« t« naloge n« jtoti na malenkosten način, ampak velikopotezno, kajti samo velikopotezen premo-gokop — rentira. Vojska je pač preprečila ruvoj t« družbe, kakor ga je bilo pričako-vati pred vojsko. Posebno je slabo vplivalo m razvoj dražb« in s tem na zmožnost za nove investicije, da j« družba morala med wofeko Izpolnjevati pogodbe, katere je pred Vojsko sklenila z raznimi železniškimi opravami za dobavo premoga; družba namreč morala železnicam dobaviti premog po cenah pred vojsko, in ni mogla upoštevati pri tem zvišanih producijskih stroškov; ve« trud, da bi se pred vojsko (dogovorjene cene razmeram primerno reguliral«, j« bil zaman. Treba f« upoštevati, da so se produk-djaJd stroški vsled zvišanja mezd in cen materijala zvišali za 158 med tem ko ■o M cene za premog zvišale za dobrih 100 štajersko-kranjski premogovniki bi tedaj delali z efektivno zgubo, ako bi se ravnotežie n« napravilo s tem, da se je v Trbovljah forsiralo delo nad zemljo. Pričakovati je, da bodo te težkoče po vojeld odpadi«, in da se bode ta industrija • pomočjo faktorjev, ki imajo interes na razvoja t« industrije, res povspela do prave višine. Vž« obstoječi premogovniki kakor tudi oni, katere je treba šele odpreti, so poklicani, da se produkcija tako zviša, ida bode padel uvoz premoga in da bode eelo mogoče, premog izvažati, kar Je vele-važno s stališča naše valute. V Ljubljani, aprila 1919. ff-'7'v ■i.ii i,,. TrZISfeo pismo. Ni mi do tega, da bi osebo napadal; osebni napad v listih je vedno nekaj gnusnega. Samo ostanke našega suženjstva je treba pomesti. Za to mi je, da pišem proti tržiškim Nemcem, katerih vodja je v vsakem oziru tovarnar Tirolec Gassner. To so Nemci, ki so zakrknjeni tako daleč, da v svoji omejeni preprostosti niti ne čutijo, kdaj delajo krivico Slovencem, Nemci, ki se odkritosrčno razburjajo in ujeze, če se jim ponesreči kak pouemče-valni poizkus. Ljudje, tako daleč naivni, da celo ne morejo razumeti, kako mi pridemo do svoje države. Nemci prav starega kova, ki so nacijonalni pokret zadnjih let in proklamacijo Jugoslavije prespali. Pravzaprav bi bili vredni posmeha, če bi ne bili v vseh teh lastnostih tudi precej nevarni s svojim kapitalističnim vplivom na delavske stanove in kdo se ne čudi! — na naše državne oblasti. Nočem reči, da je vse skupaj hudobija, kar počenjajo tržiški Nemci, čeprav bi ee morda tudi to dalo dokazati. Samo nekaj primerov njihove trmaste omejenosti: Deželna vlada za Slovenijo da občini na razpolago zaseženo »§chulverein«-sko šolo. Pa pride čez en teden nemško (!) pismo od g. Gassnerja, da se ima občina z vsako željo glede šole obrniti predvsem na njega, ker on si jo je zasigural z neko predpogodbo s Schulverein«-om. Človek v resnici ne ve, ali bi se smejal ali jezil. In: Otroško zavetišče Vincencijeve družbe oskrbujejo sestre nemškega reda. Prednica je trda Nemka, otroci sami Slovenci. Pa poskusi g. župnik — naravno — slovenskim otrokom preskrbeti slovenske sestre. Nič hudega ni v tem, A g. Gassner, predsednik Vincencijeve družbe, brž pismo v Ljubljano, da kaj takega ni potreba. No, in bolj so verjeli Gassnerju. To, mislim, je še nevarnejše. Pa zopet: Neki poročnik, Tržičan, ki ima to izrazito napako, da Nemcev nima čisto nič rad, si je dovolil za ukazati, potem, ko so že bili vsi hlevi slovenskih gospodarjev polni, postaviti 3 konje v Gassnerjev hlev, Tako mu je bilo nakazano od občine. Ker so bila vrata zaprta, so fantje vrata privzdignili in postavili konje notri. Poročnik pri tem niti zraven ni bU. Ko pride drugi dan pogledat, da škodo takoj popraviti. Halo, pa dospe nemško pismo na štacijsko poveljstvo: »Če se poročnik takoj ne upraviči, se javi vse naprej na dravsko divizijsko oblast« Ker so pa tržiški Nemci zmožni slovenskega dopisovanja, je štacijsko oovclj-»tvo nemški dopis vrnilo Nato se je posrečilo tržiškim Nemcem, predvsem Gassnerju, alarmirati deželno vlado in dravsko div. oblast ker je »poročnik vlomil v Gassnerjevo posest,« Zares s« ni našim oblastem zljubilo prepričati se o resničnosti ovadbe ter so poslali štac. poveljstvu telefonsko depešo, ki je nekaj tako gorostasnega, da je ne smem ponavljati Poročnik se bo moral še zagovarjati. Ali naj še govorim o vseh intrigah', katerim je izpostavljeno prebivalstvo in vojaštvo v Tržiču! Ali naj iz preteklosti naštevam grehe zoper naše narodne pravice, ki jih ima Gassner in vse tržiško nemštvp na vesti! Ali naj govorim o tem, a kakšno strastjo sta Gassner in tovarnar Mally celo proti majniški deklariciji protestirala! O tem, kako so Gassnerjevi uradniki in Mallyfev Alfonz terorizirali delavce pri občinskih volitvah! O »dobrem« zaslužku, ki ga imajo delavci v vseh teh nemških tovarnah! Ali naj govorim o malenkosti, da v vsej veliki tovarni Gassnerjevi, v kateri delajo delavci, sami Slovenci, ne najdete niti enega slovenskega napisa. O, ta nemška pravicoljub-nost! O, ta brezmejna naša potrpežljivost! Dr. Krek ga je dobro poznal, zato je, ljudski tribun, ponosno prezrl njegovo roko... Pa se še najdejo glavarji slovenskih okrajnih glavarstev, ki hodijo na diner k tovarnarju Gassnerju, v času, ko bije proletarijat najhuj'Ši boj za izboljšanje soci-jalnega stališča. Skromno trdim, da je to najmanj breztaktnost, brezobzirnost nasproti tržiškemu prebivalstvu; če ne še kaj več. »Je nekaj gnilega v državi Danski,« To je dobro, da se moremo vsaj braniti. S polnim imenom! Lojze Udi, visokošoleč v Tržiču. Dslelsia oiada za že-lezaičnrje. LDU. Ljubljana, 10. aprila. Predsednik Deželne vlade je odposlal ministru za promet v Belgrad nastopno brzojavko: Slovenski železničarji so na javnem shodu v Ljubljani dne 7. aprila ob ogromni udeležbi sklenili ponovno zahtevati izplačilo enkratnega nabavnega prispevka in izjavili, da bodo z vsemi sredstvi skrbeli za red in mil na železnicah v Sloveniji tako dolgo, dokler vlada sama njihove upravičene zahteve upošteva. Ker je gmotni položaj slovenskih železničarjev obupen in da se preprečijo težki zapletljaji, prosim Vaše go-spodstvo še enkrat najnujneje za blagohotno dovolitev nabavnega prispevKa, — Dr. Brejc, ftgirovni p$svet* Ljubljana, 10, apria. Od tiskovnega urada naše delegacije v Parizu je prejela Deželna vlada v Ljubljani preko Berna nastopno brzojavko: V sredo se je mirovna konferenca pečala z vprašanjem odškodnin, Misli se, da se je dosegel popoln sporazum, Vsota plačil poleg plačila v surovinah, katero bi plačala Nemčija, znaša 30 miljard frankov v gotovini, »Lanterne« javlja, da dobi Francija 55 odstotkov te vsote. Karakteristično je dejstvo, da noben komentar o razdelitvi vojnih odškodnin ne omenja Italije. Amerikanski izvedenci računajo samo s Francijo, Srbijo, Belgijo, Ameriko in Angleško brez Italije. To je napravilo v Fimu zelo mučen vtis. Dobro poučeni krogi pravijo, da so dela sveta četvorice v zadnjih treh dneh izdatno napredovala. Netočna je trditev gotovih časnikov, da se je dosegel popoln sporazum v vseh vprašanjih. »Daili Mail« dementira to vest in pravi, da je glavna ovira za sklep miru z Nemčijo italijanska zahteva, da se istočasno podpiše mir z Avstrijo. Ako konferenca sprejme to italijansko tezo, bi se podpis preliminarnega miru zavlekel, dokler ne bo rešeno jadransko vprašanje. Nepopustljivost italijanske delegacije, ki jo podpira vse italijansko časopisje, nudi malo upanja, da pride lahko do te rešitve. Z druge strani se vzdržuje trditev, da WiIson zapusti konferenco, ako dnevna vprašanja ne bodo rešena v smislu njegove politike do Velike noči. LDU. Pariz, 9. aprila.. (ČTU.) General Smuts je, dospevši v Pariz, takoj posetil svet četvorice, pri katerega seji je bil navzoč tudi predsednik WiIson. General Smuts je obširno poročal o vtisih, ki jih je zadobil izza njegovega bivanja na Dunaju, Budimpešti in Pragi. O njegovem poročilu pri svetu četvorice se čuva največjo tajnost. Pariški listi se pečajo z verzijami, ki krožijo o izidu teh konfcrenc pri svetu četvorice in izjavljajo, da so dogodki v Budimpešti v ospredju interesov, O nasfpTHl generala Smiifsa v Budimpešti' so listi baje dobili informacije, ki mafijo po francoskem mišljenju umik nMirancev pred zaporom vrat. Časonisjc zahteva, izvzemši socialno demokratične liste, soglasno, sa aliiranci odločno oostavijo proti boljševizmu v Evropi. Kar se tiče zasedbe Stolnega Belgrada (Stuhlweissenburg) po Italijanih, označujejo listi ta korak kot prvi rezultat vtisov, ki jih je zadobil general Smuts. General Smuts se je dosedaj branil sprejeti poročevalce listov, WiIson proti vojaškemu posredovanju. LDU Ženeva, 10. aprila, (ČTU) Pariški »Herald« poroča, da je Wilson izjavil zastopnikom listov, da ne pripušča nobene vojaške intervencije entente v Srednji Evropi in da bo vsekako znal preprečiti, da Amerikanci sodelujejo pri kakem takem koraku. V zvezi s tem, je omenil predsednik, tvori največje težkoče pri pariških pogajanjih vprašanje odškodnine. Ljenln hoče mir, , LDU Pariz, 10. aprila. (ČTU) Ljenin je s posredovanjem Amerikancev W. Stef-fensa in Bullitta predložil ententi svoje mirovne predloge, Predlagal je lc premirje in umaknitev ententnih čet iz Rusije, do-čim bi boljšcviška vlada imela pravico, nakupiti si za zlato živila v inozemstvu. Priznanja boljševiške vlade ni predlagal, Ljenin je pripravljen priznati ruske dolgove v inozemstvu in kmalu začeti s plačevanjem obresti. Iz tega je razvidno, da hoče Ljenin skleniti mir z entento. Ni izključeno, da bo njegova izjava glede priznanja inozemskih dolgov vplivala na zadržanje Francije. I& neitai&si® Jsiso-slasie. Italijansko izzivanje. LDU, škoija Loka, 10. aprila. Poroča se: Lahi pridno kopljejo strelske jarke na zasedenem ozemlju, tako v Robidnici in v Krnicah. Neprestano dovažajo strelivo za puške in strojnice. V kratkem nimeravajo pričeti z večjimi vojaškimi vajami, da izzovejo s svojim ravnanjem Jugoslavijo, ali kakor sami govore, Srbe, Kmetom odsvetujejo posamezniki obdelovati polje, češ da bodo morali kmalu vse popustiti in oditi v Kobarid. Ponoči baje dovažaio tudi topove. Meja je zelo strogo zastražena. Videti je, da se resno pripravljajo, dasiravno ni znano ali za napad ah za obrambo zasedenega ozemlja. Iz zasedenega okoliša prihajajo danzadnem vtsti o nasilstvih, ki jih Italijani izvršujeio nad ondotnim prebivalstvom. Tako so našli pred dobrim tednom pod Cmilkom v Novakih dva moža iz Grahovega zaklana in pobita, neko ženo iz Črnega vrha in mlado dekle iz cerkljanske dekanije pa kot žrtvi italijanske po-hotnosti umorjeni. Enako se pripoveduje tudi o dveh ženah v Novi Oselici. Žene in dekleta niso varne niti pri belem dnevu. Ljudje imajo na eni strani demarkacijske črte hiše, na drugi pa polja, vendar pa jim ra noben način ni mogče dobiti dovol'en'a da bi se na svojem posestvu prosto gibali in delali. Ra&ns poročila. Železnica Niš—Solun, LDU. Belgrad, 10, aprila. Železniška zveza med Grdelicami in Predejanom je popravljena in izročena rednemu prometu. S tem je obnovljena železniška zveza med Nišem in Solunom. Italija za Nemško Avstrijo. LDU. Rim, 9. aprila. (ČTU.) Italijanska vlada se je odločila, da zalaga Nemško Avstrijo v izdatni meri z živili. Kakor poročajo listi, je Orlando Salandru zauka-zal, da naj odstrani vse ovire, ki otežku-jejo prehrano Nemške Avstrije. Listi na-migavajo, da ta korak Italije napram Nemški Avstriji ne izhaja iz človeških motivov, pač pa da ima resno politično ozadje. LDU. Chiaso, 9. aprila. (ČTU.) V Italiji se opaža v zadnjih dnevih velik oči-viden preobrat v javnem mišljenju, kojega dejstveni obseg čutijo v zunanji in notranji politiki dežele. Spoznanje dejstva, da preti tudi Italiji vsled nadaljnjega premišljenega zavlačevanja mirovnega sklepa nevarnost, da zopet izgubi uspehe, ki jih je izvoje-vala v svetovni vojni, je Italijane iztrez-nila iz opojne vrtoglavice zmage tako, da sedaj odklanjajo, slediti prenapetim zahtevam Francije in Belgije. Italijanski sacro egoismo stremi za tem, da zadobi čim več veljave svojim zahtevam, ne da bi se le količkaj oziral na Francijo. Nujni nakup vseh avstrijskih ladijskih delnic po italijanskem konzorciju se je izvršil samo radi tega, da preprečijo zasego vsega ladijskega prostora avstrijskih paroplovnih družb s strani Francije kot odškodnino za potopljene tonaže potom vojne podmorskih čolnov. Tako hoče danes Italija zopet paktirati z Nemško Avstrijo, in to raje kakor z nepriljubljeno sosedo Jugoslavijo. Po poročilih iz dobro poučenih krogov v Rimu je opažati znake približevanja Italije bivšemu zveZtfemu sodrugu Nemčiji Italijani dajo prednost poštenemu značaju Nemčije, ki siccr trenotno nudi samo nekatere malenkosti, pred trajnimi poizkusi ločitve, sicer zmagovalne, vendar pa tudi strte Francije, Z odmikom od Francijc in s tesno spojitvijo z anglo-sak- sonsko koalicijo si obetajo merodajni italijanski krogi veliko za odpor proti vedno bolj naraščajoči nevarnosti revolucije in boljševizma, S tem pa prihajajo vedno prepozno, kajti danes se je vsled težkega notranjega položaja dežele, delazmožnosti, oleg • tega pa skoraj popolnega pomanj-anja surovin in premoga in vsled spretne agitacije razpoloženje v ljudstvu tako poslabšalo, da se mora brezpogojno računati s prevratom. Zavlačevalni potek pariških pogajanj, ki Italiji od dne do dne množi žrtve, ne da bi s tem bilo zajamčeno priznanje italijanskih zahtev, je seveda dobrodošla voda na mlin italijanskih strank levice, katere ta položaj tudi primerno izrabljajo. Cenzura, ki je danes strožja, kakor za časa vojne, se trudi sicer, da prikriva napram inozemstvu pravo razpoloženje italijanskega ljudstva, ali na dejstvu, da je preobrat v Italiji samo še vprašanje časa, ne more spremeniti ničesar. živila zoper boljševizem. LDU Kristianija, 10. aprila. (ČTU) Amerika namerava začeti proti Rusiji velikopotezno ofenzivo z živili in hoče v ta namen ustanoviti mednarodno nevtralno komisijo, ki bi Rusijo preskrbovala z živili. Za živila bo skrbela Amerika. Hkrati bo pošiljala tudi obleko in druge potrebščine. Tu gre za velikopotezen poizkus iz-podkopati tla boljševizmu. Izvedba tega načrta bi stala mesečno 50 milijonov dolarjev. Glavni pogoj je, da se ustavijo sovražnosti na vseh frontah, Ententno blago bi se razdeljevalo vsem potrebnim brez razlike politične pripadnosti ali vere, Načelnik te komisije bo Fritjof Nansen, ki je že sprejel ponudbo, toda le za primer, da Rusija soglaša z načrtom. Grki in Francozi. LDU Lyon, 10. aprila. (Brezžično.) Iz Soluna poročajo: Ob odhodu francoskih čet iz Verrije (grška Macedoaija) se je vršila ginljiva slovesnost v spomin francoskih vojakov, ki so v junaški borbi žrtvovali svoje življenje za svobodo malih narodov. Francoski poveljnik je slovesno izročil pokopališče, na katerem počivajo padli francoski vojaki, zastopnikom mesta. Po odkritju dveh umetniško izdelanih spomenikov, je imel župan mesta, obdan cd nepregledne množice ljudstva, govor na francosko vojaštvo, v katerem je izrazil globoko in neminljivo hvaležnost grškega naroda napram junakom zavezniških armad ter zagotavljal, da bo grško ljudstvo do poznih rodov častilo njih grobove. Japonci na Češkem. LDU .Praga, 10. aprila. (ČTU) »Ven-kov« poroča iz Pariza: Kakor doznavamo, nameravajo japonski dijaki, približno 100 oseb, še to leto priti na Češko, deloma, da izrazijo češkemu narodu svoje simpatije, deloma, da proučijo češke kulturne in gospodarske razmere. Posebno češki glasb? so Japonci zelo naklonjeni. Tudi o posetu češkega Narodnega divadla v Parizu in Londonu Je že informirano japonsko časopisje. V Tokiju nameravajo Japonci ustanoviti muzej čeških proizvodov in čeških umetnin. Italijanski socialisti v stavki. LDU. Lugano, 9. aprila. (ČTU.) Rimska socialistična stranka je danes sklenila iz kolegijalnosti do nemških delavcev, stopiti v splošno stavko. Kljub strogi prepovedi javnih zborovanj namerava socialistična stranka prirejati cestne demonstracije. Reformisti katoliških delavskih zvez hočejo prirediti protidemonstracije, Stavka v NemčijL LDU Braunschvveig, 10. aprila. fČTU) Delavstvo je proglasilo splošno stavko in zahteva, naj se proglasi republika braun-schvveigških 6vetov, Nadalje zahtevajo takojšnjo zvezo z repulikami Rusijo, Ogrsko in Bavarsko, popolno odstranitev militarizma in kapitalizma v Nemčiji in na vsem svetu, razpust narodne skupščine in vseh deželnih zborov, odstranitev večinskih socialistov ter revolucijo po vsem svetu. Dogodki na Bavarskem. LDU Berlin, 9. aprila. (DunKU) Kakot doznava »Achtuhrabendblatt« iz Norim« berka, je severna Bavarska trdno odločena, odvrniti se od Monakovega. Zlasti kmetje nočejo po nobeni ceni občevati s sovjetsko vlado in je nikakor nočejo pripo-znati ter bodo z vsemi sredstvi izvrševali bojkot z živili proti Monakovemu. V No-rimberku Je izbruhnila meščanska stavka, v Regensburgu so sprejeli več sklepov proti sovjetski vladi. V Bambergu je izjavil ministrski predsednik Hoffmann na zborovanju, da ne bo nikdar dopustil, da bi imelo Monakovo sovjetsko vlado. Proti-uredbe večjega obsega niso potrebne, ker bo sovjetska vlada v Monakovem obstajala le malo časa. Irska republika, LDU Berlin, 9. aprila. (DunKU) >Det Abend* poroča iz Lugana: Kakor javlja brzojavka »Secola« iz Londona, se bo v kratkem proklamirala neodvisna irska republika z voditeljem Siniajnovccv Dc Valero kot predsednikom. Politllne novice. -f Radovljica. Na cvetno nedeljo bo ob pol štirih popoldne v Ljudskem domu ustanovni shod Kmečke zveze za radovljiško okrožje. Poročal bo kmetski poslanec v državnem zboru g. Brodar. Somišljeniki, vsi na shod! V močni zvezi je vaša moč! -f Delavski shod na Vrhniki se vrši v nedeljo ob 3. uri popoldne v »Društvenem Domu«. 4- Uboga prosveta. Včeraj smo poročali o telegramu prosvetnega ministra, a katerim se vprašanje našega vseučilišča izroča nadaljnjemu »študiranju«. Snočni vSlov. Narodi poroča, da je glede tega poizvedoval na pristojnem mestu, da so mu tam sicer naše informacija potrdili,, a da je stvar v bistvu taka: »Prvi že voti-rani je bil samo proračun za mesec april. Za ta mesečni proračun seveda postavka za vseučilišče ni mogla priti. Takoj po Veliki noči pride v eni prvih' sej Narodnega predstavništva na debato proračun za leto 1919/20 (proračunsko leto se torej prične 6 1. majem) in v ta redni letni proračun je finančni minister dr. Ninčič postavil tudi obljubljeno postavko za slovensko vseučilišče, in sicer zgorajšnjo vsoto za to proračunsko leto. Storil je to sporazumno z ministrskim svetom ... N»učni minister Davidovič o financialni strani zadeve ni bil informiran, ko je svojo izjavo dal.« — Mi ne razumemo prav (iobro tega. Ministrski svet je vseučiliško postavko sprejel, naučni minister pa, ki jc tudi v ministrskem svetu, ni o tem ničesar jvedel? Ministrski svet je sprejel letni proračun, ki ga pa prosvetni minister ravno jglede postavk svojega resorta ne pozna? JAli si je mogoče misliti, da bi bilo prosvetno ministrstvo slabše informirano nego ljubljansko »pristojno mesto«? Pa mora že tako biti, če to trdi »Narod«, čeprav «i bomo zaradi previdnosti vendarle dovolili opozoriti slovenske člane osrednje vlade na te presenetljive nejasnosti. -f- Za naše vseučilišče. Pri svojem Rnočnem posvetu je eksekutiva V. L. S. sklenila, da zahteva od osrednje vlade takojšnjo otvoritev vseučilišča v Ljubljani v vsem obsegu. Tozadevni sklepi so se odposlali ministrom dr. Korošcu, Gostinčar-ju in Davidoviču. 4- Proti načrtu o ureditvi uradniških razredov, Mitroviška »Srbija«, ki je v plemenskem oziru zmerna, piše: »Mrak bivše Avstrije začenja dušiti svetlobo srbskega demokratizma. Dva prva iznenadenja za demokratični srbski narod sta bila: osnutje žandarmeriiskega zbora in načrt uredbe o uradniških razredih. Dočim prvo iznena-denje ni povzročilo zaslužene reakcije, ker se gleda najn kot na začasno sredstvo, je pa drugo iznenadenje t. j. projekt o uredbi uradniških razredov, izzval silno ogorčenje.« Nato priobčuje Bogdanovičev članek o tem predmetu, ki ga je bila priobčila »Epoha«. Bogdanovič tu naglaša, da je imela prejšnja srbska državna uprava baš to dobro stram, da ni poznala okostenelega avstrijskega birokratizma. Uradniki so bili brez ozira na službeno mesto enakopravni tovariši. To ima sedaj prenehati in med ljudi enega poklica se bodo postavile visoke stene. To vprašanje je socialno vprašanje, ki vse enako zadene: Ustvarja, se avstrijski mentalitet, — Ali ni nekaj resnice v tem? Vsekakor, toda pozabiti ne smemo, da patriarhalno oblike, ki so zadoščale in odgovarjale v prejšnji mali Srbiji, ne odgovarjajo obsežnejšim modernim zahtevam v karljcstvu SHS. Najbolj bi morali naglašati še potrebo, da se omogoči vsakemu mlademu človeku, ki kaže količkaj resne volje in sposobnosti, da doseže vsaj z 28. letom tisti razred, to se pravi tisto plačo, ki mu bo dovoljevala, zasnovati in vzdržavati lastno družino. -f »Izborna« propaganda. (P. P.) V Trstu so italijanske vojaške oblasti izdale brošuro ».Poročila naše zmage«, kjer so v iklasični* hrvaški slovenščini zbrana vsa »bojna« poročila bivšega avstro-ogrskega generalnega štaba ic. pa italijanskega ge-neralissima Diaza od 24, oktobra pa do 4. novembra 1918. Brošura ima sledeči predgovor, ki ga podajem v celoti: »Tista (!) majhna knjiga je naprost (?) en košček povesti, ki smo jo živeli aH (!) več vredna kakor vsaka mednarodna polemika, Tukaj se spominjejo (!) v njihovi jedri (kaj pa to?) besedi — bojna poročila onih zgodovinskih dneh — od 24. oktobra do 5. novembra 1918 — ki so izpremenili obraz (!) sveta. preobrazili os ode narodov in štrli za vekomaj — v njihovem neodržnem (?) napadu — zamko (?) katero so pripravljali ljudski slobodi najgroznejše in vanda-lične vlasti sveta. Šc nekaj potrdijo tista (!) bo;x.a poročila. Italijanska zmaga ni bila —, kakor bi zaman htela potrditi ena smešna laž — poslcdica omanjeneg sovražnikovega odpora. Tukaj so avstrijska poročila, ki nas poučejo (?), da je obramba cesarskih čet bila grozovita in brezupna. Tukaj so tudi poročila zmagovitega Poveljnika, ki proklamirajo nezmagoviti polet čet italijanskega Kralia. iTukai se je pisatelj bridko urezal in povedal resnico.) Zmaga se slavno blišči na zastavah Sabaudskega Kralja. Ta je znal in zna slovenski svet. Ali bo kmalu znal(!) — če še ni doznal — da za hrabrostjo italijanskega orožja ne zaostaja modra dobrota italijanskih zakonov. Luč civilizacije, v vsakem veku. Italija bo znala tudi pred vami — o vskrsnuti. Slovenci — potrditi svoi stoletni naslov Učitelijce zakonov v svetu!« Izdajatelj. -f Postopanje Nemcev na Koroškem. Iz seje deželne vlade za Slovenijo: Deželna vlada v Celovcu je odredila, da morajo vsi v javni službi stoječi duhovniki, zlasti oni, ki vživajo dotacijo iz verskega zaklada, dokazati, da pripadajo k Nemško-av-strijski državi, ker bi se jim sicer ukinili prejemki. Duhovnikom slovenske narodnosti je pa celovška vlada kratkomalo sploh ustavila plače, med njimi tudi naslednjim: Limpl, Trunk. dr, Arnejc, Cukala, Meško, Ražun, Čarf, Sadjak, Gerin, Poljane, Weis V., Weis M., Šturm, Fugger, Kukačkc, Razgoršek, Umlauf, Lasser, Ogris, dr, Lu-čovnik, Rozman, Hafner U. Sklene sc, da se župnikom slovenske narodnosti na Koroškem izplačajo prejemki, onim na cerm škem ozemlju proti svoječasnentu obračunu. — Dalje je celovška vlada tudi prepovedala razpečavanje »Mira« po Koroškem. Ker se ta prepoved nc sklada z načeli re-ciprocitete — pri nas je namreč le uvoz političnih časopisov iz Nemške Avstrije prepovedan — se sklene podati ugovor proti tej prepovedi nri državnem uradu za zunanje, zadeve. Če sc zahtevi po raz-veljavljenju prepovedi ne ugodi, se bo ravnotako postopalo proti nemškim časopisom v Sloveniji. — Odslovljenim uradnikom in uslužbencem južne železnice, ki se selijo na naše ozemlje, koroška vlada ne dovoli vzeti seboj živila, tudi taka ne, ki so jih sami pridelali. Če se to še ponovi, se bo v vsakem slučaju vrnila nasilnost desetini tukajšnjim Nemcem. -f Dan sv. Marka v Gorici. Kakor poroča »II Re3to del Carlino« bodo Italijani praznovali v Gorici letos dan sv. Marka, dne 25. aprila, z izrednim pompom. Ustanovili so poseben odsek za celo vrsto ceremonij, Na kastelu bo vzidan nad vrati proti hribu sv. Marka lev. Prisostvoval bo tej slavnosti D* Anunzio in najbrže tudi beneški župan Grimoni. Ves ta pomp in vse te ceremonije, kakor tudi domišljavi govori D' Anunzijevi ne bodo izbrisali slovenskega značaja Gorice in goriškega ozemlja. -f Italija in Vatikan. >L'Ecbo de Pariš« od 31. marca poroča po listu »Epoca«: Že dalje časa razpravljajo nekateri časopisi o možnem zbližanju med Vatikanom in italijansko vlado. Gotovi inozemski krogi prinašajo to v zvezo z navzočnostjo angleškega kardinala Bournea in francoskega kardinala Aniettea v Rimu. List prinaša na to dolg pogovor z osebo iz višjih političnih krogov, ki jc izjavila, da sta visoka ccrkvena dostojanstvenika prišla v Rim, da uredita ccrkvena in politična vprašanja svojih dežel, ne pa da uredita položaj med Vatikanom in Italijo, ki se v tem času ne more rešiti. 4- Italijanske laži o srbskih nasilstvih. v Bosni in Črnigori. »Resto del Carlino« poroča lendencijozuo laž o nasilstvu srbske vojske proti muslimanom v Jugoslaviji, katerih jc okoli dva milijona (??). Muslimani so delovali, kakor laže laški list, vedno z največjo požrtvovalnostjo (?) za ujedinjenje Jugoslovanov, sedaj pa sprejemajo kot plačilo samo nehvaležnost in zatiranje od strani zmagovite srbske vojske, Italijani, največji zatiralci Jugoslovanov v zasedenem ozemlju, se sedaj igrajo za zaščitnike muslimanov, pri tem pa pozabljajo, da so časi medsebojnih bojev minuli. ■-f. Laška domišljavost o zmagi pri Piavi. Italijanom ne verjamejo niti zavezniki, da so oni dali povod k razpadu Avstrije, in vse zatrjevanje o »sijajni zmagi« na Piavi jim ničesar ne pomaga. Ni dolgo, kar se je »Corriere della Sera« z velikim trudom in Še z večjim zavijanjem skušal dokazati Angležem in Francozom, da njihove čete nimajo nobene zasluge na zmagi ob Piavi. Sedaj pa polemizira »Resto del Carlino« v dolgem članka proti jugoslovanski trditvi, da o kaki laški zmagi sploh ne more biti govora. Vsak kdor pozna »bojevitost« in kakovost laškega vojaka, ve, da bi italijanska armada nikdar ne bila prekoračila Piave če bi nekdanja avstrijska armada ne bila razpadla pod vplivom notranje-političnih dogodkov, 4-: Tudi učitelji stavkajo v Italiji. »La Tribuna« poroča iz Ale^sandrije, da je ondi izbruhnila stavka učiteljev, ki zahtevajo zboljšanje gmotnega stanja in protestirajo proti pristranskemu podpiranju državnega učiteljstva. -j- Stavke poljedelskih delavcev v Novari. Nezadovoljstvo italijanskih delavcev »e ne pojavlja samo v različnih indu-strijalnih podjetjih in pri mornarjih, ampak tudi že pri poljedelskem delavstvu, kakor je razvidno iz zadnje stavke v Novari, kjer zahtevajo poljedelski dclavci skrajšanje delavne dobe in zvišanje mezde. Ka- kor poroča »Corriere della Sera« {e ravno ta stavka z ozirom na letno dobo in potrebo intenzivnega dela zelo nevarna in ima lahko dalekoseŽne posledice, -f Rodoljubna hrvatska duhovščina. »Hrvat« piše: Težki dnevi italijanskega roparstva so nam zopet pokazali kristalni patriotizem naše duhovščine. Msgr. Bulič, škof Carič hitita v Pariz, da pred Wilso-nom, Poincarejem, Clemenceaujem in drugimi diplomati opredeljita naše pravične zahteve in dokažeta neopravičenost italijanskega ropa teh krajev. Tretji izmed ostale duhovščine je krški škof dr. Mah-nič, katerega so Italijani sedaj zaradi njegovega domoljubnega dela deportirali v Italijo. Radi opozarjamo na te svetle zglede kot vzor drugim in kot zadoščenje za obrekovanje, ki se javlja tod in tam z gotove strani. Dnevne novice. — Devica Orleanska proglašena za svetnico. Francoski listi poročajo, da je sv. oče že končnoveljavno določil dan progla-šenja Device Orleanske za svetnico. Francija r-matra to za velik narodni dogodek. — Iz učiteljskih krogov nam pišejo: Lepo Vas prosim, ne priobčujte v bodoče več člankov o zboljšanju učiteljskih plač in raznih dokladab, ker to ja, če ne več, vsaj grozno smešno, da se nas vedno odpravlja z obljubami, kot negodne otroke. Ljudje se pač bore malo zanimajo za naše škandalozno stanje, nctice o izboljšanju istega pa kaj hitro opazijo in po istih sodijo, da sedimo seveda na tisočakih. In vendar od Božiča nismo za nič drugega na boljšem, nego da prejemamo težko pričakovane vinarje sedaj šele okoli 5. vsakega meseca, ker jc pot iz Ljubljane do najbližjih postaj očividno daljša, nego je bila svoj čas iz Ljubljane na Dunaj in nazaj. Prosim Vas torej v imenu mnogih priza-detib, opustite v bodoče vse pisanje bodisi o blestečih obljubah bodisi o resničnih ukrepih, ker s tem nam, ki bivamo ;ncd ljudstvom, napravljate samo neprilike. Za to so naši r tanovski listi. Vsaj tudi (gotovo iz pametnih vzrokov) ne pišete prepogosto o plačah raznih ministrov in drugih bogato plačanih dostojanstvenikov. Te vrstice pa, prosim, natisnite, da bo občinstvo vedelo, pri čem smo in se nam ne bo treba vsak mesec z nova opravičevati, da ne moremo stanovania i. dr. plačati ervega v mesecu, v najbližji soseščini, bodisi tam zunaj. — Kako nagradijo učitcljslvu nadure. Na neki šoli je manjkala ena učna moč. Pouk se radi tega ni skrčil, temveč se je vršil kakor bi bi!e na šoli štiri in ne samo tri učue moči. Seveda so sc na ta način pomnožile ure ostalim učnim močem tako, da je imela ena izmed teh celo petintrideset ur na teden. Po šestih tednih "neumor- | nega dela je prosila ista za nagrado nadur. Seveda se ji je ista tudi kmalu nakazala v znesku — čujte in strmite — 18 K 40 vin. Mislim pač, da je dotično učno moč za vselej minilo veselje nalagati si nadure vrhu svojih že itak prccej številnih ur; posebno, ker jc radi prevelikega napora cclo obolela. Na ta način ne vzame učitelj-sivu vse veselja do dela in zato ni čuda, ako stori večina le toliko, kolikor mora. — Zgled, kako naj se postopa z veriž-niki, ozir. špekulant?. »L' Echo de Pariš« poroča, da jc višje sodišče v Aixu v Pro-venci obsodilo radi špekulacije s sladkorjem nekega Gauthiera na 16 mesecev ječe in 20,000 franktov denarne globe, njegove sokrivce pa na 1 do 4 mesece ječe in globe do 50C0 frankov. V stolni cerkvi v Mariboru je še vedno samo nemška služba božja. — Poverjenik dr. Verstovšek je lshko obolel, Upati jc, da se mu stanje kmalu izboljša in da bo kmalu zopet lahko opravljal svoje posle. — Dr. Ivan Matko, strokovni zdravnik za notranje bolezni v Mariboru, ordi-nira v Stolni ulici št. 1, III,, od pol treh do pol štirih. — Provizorični učitelji, ki so bili med vojno, oziroma so Še danes pri vojakih in radi nerednih vojnih razmer niso mogli pravočasno položiti usposobljenostnega izpita in se interesirajo, da se jim bodo štela provizorična, oziroma definilivna leta, naj pošljejo tozadevne podatke in svoj naslov učitelju Tonetu Stefanciosa v Rogatcu (Štajersko) do 18. aprila. — Davek na voine dobičke. Izvleček iz plačilnih nalogov o davku na vojne dobičke za leto 1917 v političnem okraju Kamnik je na vpogled pri datčnem okrajnem oblastvu v Kamniku. — Skupno glasilo srbskih in hrvatskih abstinentov, »Narodna Zaštita* poroča: Temeljem dogovora med hrvatskim ab-stinentskim društvom in veliko srbsko ložo nevtralnega guttemplerskega reda izhaja poslej dosedanje glasilo društva abstinentov na Hrvatskem pod naslovom »Novi Život — Trezvenost« (Trezvenost v cirilici) kot skupno glasilo, V listu bodo izhajali članki v latinici in cirilici. S tem je dan temelj obeh društev. — Tako ne grel Invalidni rezervni častnik g. K, Š„ ki je bolan in le s težavo more rabiti noge, čaka na svojo trimesečno odpravnino že od decembra leti' 1918. Vse prošnje, naj se mu pošlje znesek, ki ga krvavo rabi, ker ima družino, so bile zaman. Obrnil se je na naše uredništvo ■ prošnjo, da posredujemo ali da objavimo njegov slučaj v javnosti. Informirali smo se in dognali, da je zadeva tega invalida pri intendanci rešena že okrog Božiča in da je od oddelka za invalide takoj odšla na personalni oddelek g. kapetana Mati« ča, kjer med kupom drugih nerešenih zadev leži še danes in čaka rešitve. Ubogi invalid pa tudi čaka tistih bridkih denar h cev — zaman! — Zgodilo pa se je, da je včeraj došla v Ljubljano informirat se o zadevi soproga dotičnega invalida. Uboga gospa se je šla informirat in urgirat tudi na oddelek g. kapet. Matiča, kjer pa jo j* g. kapetan Matic no svoje nahrulil in moralno vrgel ver P mamo tuanire g. kapetana Matic'.: .Ije časa. Toda danes se poslužimo : , .r ga nasveta, U ga je mesto rešer.r; prošnje dal invalidbvi gospe, češ, naj ga pa da v liste. Naj bo tedaj ustreženo njegovi volji in pribito pred vso javnostjo, da g. kapetan Matic od Božiča že ni imel časa podpisati na nujen akt svoje ime, da g. kapetan na prošnjo soproge ubogega invalida odgovarja v tonu, ki ni v skladu z manirami, kak prsne so V navadi pri občevanju med soljudmi« da g. kapetan Matic po splošnih pritožbah dosledno rabi tak ton in da ni v interesu vojaške uprave, da tak mož vodi personalni oddelek —• divizijske oblasti, Morda je bilo tako postopanje umestno in zaslužno v bivši avstrijski armadi, V demokratični državi pa takega uradovanja in takega postopanja nc bomo trpeli! — Božji hram v spomin dobojskih žrtev bodo zgradili v Doboju. V Doboju je bil tabor ujctili Srbov, kjer jih je od lakot® umrlo nad 500. — Naše strokovne šole, Z oziroma na nedavno zahtevo »Jujjoslav. Lloyda«, da se ustanovi v Zagrebu trgovska akademija, odgovarja nekdo v »Rijcči SHS«, da so vse naše strokovne šile več ali manj nesreča za nas, ker nam ne vzgajajo ne praktičnih kmetov, ne tovarnarjev, ne trgovcev, marveč povsodi same birokrate. Nam je treba takih šol, ki nam bodo vzgojile ljudi za praktično delo, pa naj se te šole imenujejo tudi le vajeniške šole. Ne na trgovsko akademijo, ampak v trgovino naj gredo naši ljudje. — Koliko otrok je bilo na prehrani na Hrvatskem, Zagrebški »Sredisnji zemalj-ski odbor« je oddal začasa vojne na hrano na deželo po Hrvatskem in Slavoniji: Iz Istre 2081 otrok; iz Dalmacije 1507 katoliških in 133 pravoslavnin, skupaj 1641 oirok; iz Basne in Hercegovine 4891 katoliških. 7.388 pravoslavnih in 157 rnoha-modemskih otrok, skupaj 12.406 otrok; iz Slovenije 482 katoliških in 9 pravoslavnih, skupaj 491 otrok. Vsek otrok, oddanih na prehrano je bilo 16.618. Mnogo te dece, posebno iz zasedenih primorskih krajev, je šc na prehrani. Sred. odboru pomaga pri nameščanju dece »Odbor SHS žena za siročad*'. — Ganimo ce, dokler ja čas! Pod tem naslovom piše r,Narodna Zaštita«, list za varstvo mladine: Ako hočemo, da se nam razcvete mlada Jugoslavija, nc smemo dopustiti, da nam propadajo celc generacije. Zločin proti samemu sebi, svojemu narodu in domovini izvršujemo, ako dopuščamo, da propade vsled naše vnemarnosti in brezbrižnosti le eno edino dete. Enak je naš zločin, ako dopuščamo, da nam pohlepni sebičneži zastrupljajo cela pokole-nja: z alkoholom, nenravnimi slikami in predstavami, slabo knjigo; ako dopuščamo, da propada tisoče in tisoče otroških življenj vsled bede, pomanjkanja, gorja; ako dopuščamo, da nam umirajo dojenčki vsled nevednosti in nepoučenosti roditeljev in njihove okolicc. Cele kraje nam iz-jeda Črv notranjega propadanja ... Celo vasi in mesta izginjajo, a mi stojimo pre-križanih rok. Ganimo se, dokler je Čas! Močno državo more ustvariti samo duševno in telesno zdrav narod, v katerem vsak posameznik upravlja vse evoje znanje, ves žar svoje duše in vso svojo moč na dobro celoti. Š — Javno knjižnico snujejo v Mostaru, kjer doslej ni niti kake večje društvene knjižnicc. Uubifasrcsk© novica« lj Pri socialnem razgovoru v Ljudskem domu se je obravnavalo socialno zavarovanje. Ta petek ob pol 8. uri je na vrsti temeljna plača. Lokal kot navadno v prostorih Jugoslovanske Strokovne Zveze. lj Krekova prosveta. V nedeljo točno ob pol treh popoldne je seja zaupnic Zveze služkinj Krekove prosvete, v Alojzcvi-šču. Vabljene so tudi druge. lj Gotovim hujskačem v album. Dobe se izvestni ljudje, ki kriče, kako dobro je n. pr, na Dunaju in drugih nemških mestih, kjer, da ima prebivalstvo vseiia v obilici. Tem hujskačem naj zadostuje to - le; Na Dunaju je taJta revščina, da v Ljubljani v primeri z Dunajem uiti sence ne dobimo, Speh in meso stane 1 kg čez 100 kron in srečen je sploh, kdor ga more dobiti. Moka 30 kron, o kruhu sploh ne vedo več, da kje eksistira. Golaž n. pr. stane, kadar in kjer je, do 25 kron, toda le par koščkov mesa. Ena oseba lahko povžije najmanj 10 porcij. Sicer je pa na trgu edino le zelje in repa. Krompir jc draga delika-tesa; splošno obstoja ves živež iz nezabe-ljenih »DSrgemiise« Kdor pride od tu tja in pove o našem trgu, da tu dobiš, kolikor hočeš špeha, klobas, mesnine, moke, kruha itd. mu sploh ne verujejo. Ko pa prihajajo stranke semkaj, gredo s celimi družinami na trg. In kako razočaranje in začudenje I Segajo po behh štrucah in klobasah in vseh dobrotah, o katerih na Dunaju niti sanjali niso ter jih do solz ginjeni povži-iejo kar na mestu, arečni, da so zopet enkrat v domovini, katero so v Nemški Avstriji tako črno slikah. In Če kdo domačih kaj godrnja, čuje take, da jih dolgo pomni. »Pojdite na Dunaj, pa boste videli, da je V Ljubljani raj,« je običajen odgovor. In rea se v tem oziru nimamo prav nič pritoževati; blaga popolnoma dovolj v trgovinah in na trgu. Res pa jc, da ubožnejše sloje ovira velika draginja. A upajmo, d* bode tudi te kmalu konec, ko nastopi splošna konkurenca in ureditev valute. In potem bomo lahko srečni in zadovoljni vsi, prav vsi, kdor bo le hotel prijeti za delo, Klevetniki naj vzamejo na znanje, da so vsi ti križi testament Avstrije in ko bi ta danes pri nas imela še besedo, bi v Ljubljani ljudje od gladu padali po ulicah, kmetu bi pa šla iz hleva zadnja kravica in zadnje zrno žita ter bi vse to lepo odpeljali na — Duna'. lj Sprednji zid pri bivših »Marijinih toplicah« je sedaj podrt in čaka na odrešenje le še lopa in zid koncem vrta. Ma-terijal podrtije se jc zmetal enostavno na blatno cesto, nekaj opeke je ostalo pa na kupih. In baš ta bo vsak čas »izhlapela«. Želeti bi bilo, da bi se vsaj s temi ostanki dodobra pravilno posul in popravil ta del ceste, po kateri hodi dannadan mnogoštevilno otrok v šolo, vse učiteljsko osobje in sploh večina prebivalcev s Prul, Ako cesta sedaj ne bo popravljena, ko je materijal pri rokah, potem še dolgo ni pričakovati in bo šolska mladina še nadalje, kakor vso vojno, gazila »večno blato«, ¥esSnik S, K. S. Z. * Orlovski tečaj v Ljubljani obiskuje 75 udeležencev iz raznih krajev Slovenije, posebno častno so zastopani štajerski Orli, pogrešamo pa zastopnike dolenjskih odsekov. Veseli nas udeležba Orlov-delav-cev iz Jesenic, Zagorja, Trbovelj, ki nam priča, d3 je orlovska misel tudi med slovenskimi delavci močna in utrjena in da je noben terorizem ne zatre. Z delom hočejo odgovoriti surovi sili in kratenju osebne svobode. Na tečaju je dan posvečen telovadbi, večer izobrazbi. Telovadi se od 8, do 12, ure dopoldne in od 2, do 7. ure zvečer s kratkim odmorom. Telovadbo vodijo člani Zveznega vaditeljskega zbora bratje P. Kržan, I. Pire, Rihar Leopold, Pavlin Franc. Predavanja tehnične stroke sta opravila brata: Kos Anton o »Estetiki telovadbe« in Jeločnik Aleksander o: Javnih nastopih, vaditeljih, V sredo zvečer je govoril g, dr, Dolšak »O zdravstvu«, podal nam je nebroj praktičnih nasvetov glede zdravja fantov. Zvezni predsednik br. Podlesnik je razlagal novi poslovnik in obravnaval podrobno o organizacijskem delu v telovadnih odsekih »Orla«. Včeraj zvečer je govoril ekp. Av-senek o »Boljševizmu«. G. predavatelj je prišel iz Rusije in pozna dodobra ondotne razmere, zato je s svojim predavanjem krepko pripomogel do boljšega razumevanja novega socialnega gibanja, o katerem se toliko govori in piše, a o katerem le malokdo kaj več ve. Lepo delo vrši orlovski tečaj in uspehi ne bodo izostali. LJde-ležnikom tečaja pa more' =o le čestitati, da s tako vztrajnostjo in p: inostjo slede sporedu tečaja. Po celodr .vni telovadbi zvečer še predavanja, t' jo precejšnja poiz-kušnja na duševne i;i telesne sile naših fantov, in to v času, ko cel svet prevladuje neka duševna lenoba, ki človeka zadržuje od vsakega resnega dela. Vojaki-Orli slov. plan, polka v Pliberku (Koroško) so poslali na tečaj brzojav, v katerem želijo uspeha pri orlovskem delu, Udeležnilce je posebno razveselila ta brzojavka kot dokaz orlovske zvestobe. Spored za petek, dne 11. aprila 1919: Od 8. do 10. ure članske vajo s palicami za leto 1919. Od pol 11. do pol 12. ure predavanje: ^Liberah-zem, socializem in solidarizem« (br. Ant. Komljanec). Popoldne ob pol 2. uri slikanje udeležnikov. Od 2. do 4. ure orodna telovadba. Ob 4. uri razlaga igre »Veriga« (g. prof. Robidal. Od 5. do 6. ure predavanje br. vik. Ccgnarja: »Naš naraščaj«. Zvečer ob pol 8. uri poset Finžgarjcve igre Veriga* v dramskem gledišču. * Dcbrenolje. Katoliško slov. izobraž. društvo v Dobrepoljah priredi na veliki ponedeljek, dne 21. aprila, in na belo nedeljo, dne 27. aprila, vsakokrat točno ob pol 4, uri popoldne v Ljudski dvorani predstavo F. S, Finžgar »Divji lovec«, narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Vstopnina: Sedeži prve in druge vrste po 4 K, tretje in četrte vrste po 3 K, ostali po 2 K, stojišča po 1 K. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Schweiger. Otrokom pod 1.4 let starim vstop ni dovoljen, * Dramatični odsek društva »Kranj« priredi v soboto, dne 12, aprila, ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 13. aprila, ob pol 4, url popoldne v Ljudskem domu v Kranju narodno igro s petjem v treh dejanjih (sedmih slikah): Krivopri«fižnik. Vstopnina: Sedeži od I. do VI. vrste člani 3 K, nečlani A K, od VIL do XII. vrste člani 2 K, nečlani 3 K. Galerija 2 K. Stojišče dijaki in vojaki 1 K, sicer 2 K. Vstopnice v predprodaji v knjigarni »Ilirija« in pred predstavo pri blagajni. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. (Posebno poročilo »Slovenca«.) Belgrad, 10, aprila. Po velikonočnih praznikih pride v narodnem predstavništvu poleg drugega na vrste tudi zakonski načrt o ljudskih in srednjih šedah, Bslgrad, 10, aprila. Zadnja seja narodnega predstavništva pred velikonočnimi prazniki bo jutri ob 9. uri dopoldne. Zvečer bodo poslanci z brzovlakom odpotovali domov. Prva seja po velikonočnih praznikih bo dne 1. maja, BOŠNJAKI IZSTOPIJO IZ JDS. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Sarajevo, 10. aprila. »Srbska Riječ« javlja na uvodnem mestu, da bodo poslan- j ci JDS iz Bosne in Hercegovine izstopili j iz Demokratičnega kluba, češ ker je poli- ; tika stranke naperjena proti osebi Protiča in Pašiča. Najbrže sc bodo ti poslanci združili z radikalno stranko. ITALIJANSKI MANEVER V MARIBORU. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Maribor, 10. aprila. SnoČi so italijanski vojaki, ki stražijo ententne vlake z živili na Teznu, oddali več strelov iz pušk in vrgli celo nekaj ročnih granat. V Mariboru je nastalo vsled tega veliko razburjenje. Preiskava je dognala, da so Italijani nalašč streljali z namenom, da bi zbob-nali v svet, da so se morali braniti pred jugoslovanskim prebivalstvom. Na ta način so hoteli razrešiti že dokazani rop en-tentnih vlakov. Nerodna italijanska nakana se je popolnoma izjalovila. Dokazano je že, da so italijanski vojaki res izpraznili, oziroma oplenili več vagonov entent-nih vlakov, ki vozijo živila za Nemško Avstrijo in Čehoslovaško. WIT,SQN ZA SVOJIH 14 TOČK. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Rolterdam, 10, aprila. »Courant« poroča, da sc )i v ponedeljek vršila važna seja četvorice, v kateri je imel predsednik Wilson govor, v katerem je naglašal, da zahteva, naj mirovni posvet sprejme v celoti načela njegovih 14 točk in naj na tem temelju sklene mir. V nasprotnem slučaju bo Amerika nastopila svojo pol. Ta odločni Wilsonov nastop je v ententinih krog!h povzročil veliko razočaranje. ITALIJANSKO VOJAŠTVO V MAHNI -ČEVEM DVORCU. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 10, aprila. Iz Cerkvenice se i proča, da je italijanska oblast po deporta-ciji škofa dr, Mahniča nastanila v škofiji in frančiškanskem samostanu na Krku vojaštvo. CENZURA LISTOV ZA CELO JUGOSLAVIJO. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Sarajevo, 10, aprila. Predsednik vlade Šola je sprejel delegate časnikarskega združenja in izjavil, da se bo uvedla edinstvena cenzura listov na vsem ozemlju SHS. JUGOSLOVANSKI UMETNIKI. (Posebno poročilo n Slovencu«.) Belgrad, 10. aprila. Društvo jugoslovanskih umetnikov je izročilo vladi memorandum, v katerem razmotrivajo, naj bi postal Belgrad za Jugoslovane isto, kar je Praga za Čehe. Društvo predlaga, naj se pozovejo v Belgrad jugoslovanski umetniki, da olepšajo Belgrad, pred vsem pa Kalimegdan, ZAVEZNIKI ODSTOPILI AVTOMOBILE. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 10. aprila. Zavezniki so odstopili Jugoslaviji vse avtomobile, ki se nahajajo na našem državnem ozemlju. KONČANE STAVKE. (Pcsebno poročilo »Slovencu«.) Zogreb, 10. aprila. Stavka uradnikov trgovske in obrtne zbornice je končana. Danes so uradniki zopet začeli delati. POLOŽAJ V PREEMURJU. (Posebno poročilo »Slovenca«.) Radgona, 10, aprila. Sinoči so naši ljudje na črti od Radgone do Ljutomera opažali na Prekmurskem več velikih požarov. Sumi se, da se vršijo boji med mažarskimi boljševiki in tamkajšnjim slovenskim pre-bivalslvom. Kakor poročajo naši seli, so dosli pred nekaterimi dnevi trije bataljoni mažarskih boljševiških vojakov v Prek-murje. Snoči in danes zjutraj se je slišalo pogosto streljanje s strojnimi puškami. Na štajersko stran je padlo več strelov, ki so ranili več naših ljudi. NEMŠKI PLEMIČ PODIRA GOZDOVE. (Posebno poročilo »Slovcncu«,) Maribor, 10. aprila. Baron Tvvickel, lastnik mariborskega gradu ter posestnik obširnih gozdov v mariborski okolici, je začel močno sekati najlepšo gozdove v okolici. Les prodaja za vsako ceno Nemcem in nemškutarjem. Baron Tvvickel jc izjavil, da bo dal posekati vse svoje gozdove, da bo pustil Jugoslaviji samo go-ličjc. Opozarjamo deželno vlado, da dene Twicklova posestva pod državno nadzorstvo. VPRAŠANJE NEKAJ UR. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Maribor, 10. aprila. »Der Abcnd« po-i roča iz Haaga- Iz Pariza "e poroča, da ro ! se Orlando, Lloyd George, Clemenceau in j House zedinili glede preliminarnega miru. j Če bo Wilfon zadovoljen z njihovim uspe-j hom, j2 vprašanje preliminarnega miru sa-I mo še vprašanje nekaj ur, FRANCHET D'ESPERAY. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 10. aprila. Iz Belgrada poročajo, da se je general Franchet d' Esperay po štiridnevnem bivanju v Belgradu odpeljal v Bukarešt, odkoder bo nadaljeval svoje potovanje v Carigrad. DOGODKI NA BAVARSKEM. LDU, Monakovo, 10. aprila. (DKU.) Položaj v Monakovem je vedno bolj resen. Berlin, Niirnberg, Augsburg in skoraj vsa večja mesta so prekinila telefonsko in brzojavno zvezo z Monakovem, Železniški promet je ustavljen, dovoz premoga prekinjen. ličnih nizkih instrumentih, pozneje tudi Y ksilofonu praska mozek in živce, tako kon-hoten je. Drugi stavek se razprede na široko po vsem orkestru in se združi koncem s prvim v divji ples, dokler ne zapoje petelin (tu motiv oboe) in razpodi mrtvece v divjem plesu na vse strani. Proizva* janje je bilo prav dobro, nastopi glavnih motivov silno lepo izklesani, da si kar vi-del zrahljane skelete pred seboj, kako se vrste in vrte. Spored je zaključila Lisztova 2. rapsodija. Kako hvaležen je človek po takem sporedu, ki je vrh tega še tako dovršen v izvajanju, onim, ki stremijo za pravo čisto umetnostjo, ki so tako poglobljeni v umetnost, da komaj čutijo vse zunanje vplive! Kako pa človeka boli, da, žal, mi v Ljubljani to stvar drugače umevamo. Nekateri krogi, ne samo posamezniki, smatrajo za imenitno in morda celo »nobel«, da prihajajo prepozno in motijo. Temu treba od-pomoči z obeh strani. Vodstvo koncerta naj poskrbi, da se med igro prav n i k o m u r ne odpro vrata v dvorano. Posebno neokusno pa je, da so nekateri med odmorom celo v dvorani pod galerijo kadili. B. ,,, n ,, i, i, ------— ftl&mdovoSjn^st ©sžreše- Tr@ntinov s §?®ncer2 srbske tern-BJigtfsa gard®. Kot prvi, tako je uspel tudi drugi koncert prav lepo. Nudil nam jc sicer manj novosti kot prvi, a tako proizvajanje samo na sebi ibere vse duševne moči okrog umetnosti, poslušal bi is>to pesem večno. Biničkova overlura k Vojnovičevi drami »Ekvinokcij« je delo lepega sloga, ki se prav naravno razvija in stopnjuje. Daljši enoglasni stavki jej dajo posebno lep jugoslovanski (dalmatinski) značaj. Novi za Ljubljano so bili odlomki iz »Arlezijanke«. Bizet je spisal te odlomke prvotno za dramo enakega imena. Glasba je tedaj zamišljena dramatično kot Grie-gov »Pcer Gynt«, vendar je zašla kmalu iz gledališča v koncertno dvorano in je danes stalno na sporedu večjih orkestrov. Posebno lep, srčkan je Mennetto in Fa-rankol. Proizvajanje je bilo prav posebno, točno, čisto, s posebno lahkoto, kar se temu kosu posebno poda, Mokranjčev rukovet poznamo po osnutku že izza koncertov Glasbene Matice, ki je pela že več njegovih venčkov. V orkestru se glasijo pesmi seveda drugače, barva je tu vsa drugačna, pestrejša, lu razpolaga skladatelj z različnimi instrumenti, ki ponavljajo glavne misli, kot bi se med soboj živahno pogovarjali. Skladbica je prepolna dragih biserov. To je godba za nas. Chopinov koncert za klavir je igrala kapelnikova hčerka Mara z dovršeno sigurnostjo, lahno spretnostjo in globokim umevanjem. V lahnih višavah so prsti tako mirno skakljali po tipkah, da nisi gibanja niti zapazil. Ves orkester, to sem že poudaril, so odlikuje po posebno mirnem nastopu. In v to celoto spada tudi posebno mirni nastop gostice Mare. Nič zunanjih primesi, nič zunanjega nakita, zato tem večje umevanje umetnosti. Igrala je vse štiri stavke na pamet z občudovanja vredno spretnostjo. Orkester je razumel tudi topot svojo nalogo, ji samo šepetaje sledil in jo pustil tako redno prav lepo v ospredju. Soglasje med obema deloma je bilo iz-borno, V pozdrav in zahvalo jc prejela dva lepa šopka, z galerije pa sc je vsulo cvetje nanjo in kapelnika Biničkega. Ploskanje se ni hotelo poleči, dokler ni dodala še en komad. Sajnt-SaSnsov »Ples skeletov« snnd.i med najslikovitejšo glazbo. Smrt kliče — vijolinc niso naravno uglašene — z rezkimi pozivi mrtvcce iz tlrobov. Glavni motiv, ki sc oglaša v raz- Jugoslovani v zasedenem ozemlju čutijo na svojem lastnem telesu osrečujoče delovanje nasilnih Italijanov, Vsaj bi pričakoval, da bodo ravnali »odrešitelji« vsaj .i svojimi odrešenimi brati dobro, vendar bi se temeljito motil. Vsi italijanski listi so bili do sedaj vedno polni bobnečih fraa o materi Italiji, ki je končno vzela v svoje okrilje ji »najmilejše« dežele, »Trento e Trieste« da jih ohrani in čuva pred bar* bari. Praksa tc »matere« Italije je pa povsem drugačna. »L' Idea Nazionale« prinaša vrlo zanimivo poročilo o razpoloženju odrešenih Italijanov v Trentinu. V začetku so Trentinci pozdravili Italijane z navdušenjem, kmalu pa je- prišlo kruto razočaranje, Skrajna nemarnost italijanske vlade, njena popolna brezbrižnost in nesposobnost so spremenile prvotno prijateljstvo v nezaupnost, ki sc razvija vedno bolj v sovraštvo proti Italiji, Plače uradnikov itd. izplačuje vlada še vedno v kronah, davke in sploh vse javne terjatve pa zahteva v. lirah, za katere je določila sama valuto v škodo prebivalstva. To umetno znižanje ccne kronske veljave onemogočuje promet in gospodarsko življenje sploh. Maksimalne cene je vlada določila v lirah, to pa ljudem malo pomaga, ker morajo plačati po višjem kurzu v kronah. Večino prebivalcev tvorijo zemljedelci, ki so bili navajeni do sedaj na red v upravi dežele, katera se pa sedaj nahaja v največjem neredu in razpadu. Uradi in javne oblasti nimajo več nobenega ugleda. Na stotisoče poročil iz zasedenega Trentina slika bedno stanje tamošnjega prebivalstva, ki propada gospodarsko in moralno dan aa dan vedno bolj. Vsled pomanjkanja vsake avtoritete postaja negotovost in nezaupnost vedno večja, in sedanje nezadovoijstvo narašča vedno bolj. Trentinci so prepričani, da jih hoče italijanska vlada z valuto oškodovati in zatirati, kar ima za posledico vedno večje sovraštvo napram Italiji. »L'Idea Nazionale« opominja italijansko vlado, naj spremeni svojo dosedanjo politiko napram Trentincem predno bo prepozno. Spcitovani gospod urednik! V centru ste življenja, ki kipi v beli Ljubljani, preživeli ste vse žalostne in težke dni suženjstva, a doživeli naposled veselo osvobojenje — vse se je vršilo pred Vašimi očmi. Vem, da znate, da mnogo, mnogo naših bratov ni bilo tako srečnih, niso°doča-kali svetlega dne svobode — prije je nj« zakrila črna zemlja! Spet drugih ni bilo doma pri osvo-bojenju: daleč so v tujini in netrpežljivo čakajo vrnitve. Vem, da znate to. No, no vem, ako znate, da se nahajamo Slovenci tudi na skrajnem severu Evrope, severneje polarnega kroga, v krajih in širini, do katere je prišlo pred vojno lc malo, malo Slovencev, in še ti samo kot izletniki in to v letu, ko je tu 24 ur svetlo, a sedaj je tu zima in noč, ker danas je sveti večer In na sveti večer nehote misli odhajajo na jug, in vsaj danas hoče pogovoriti duša z domom. Sam sem tu, na skrajnem severu evropske Rusije, v Murinansku (69° s. š.), edini Slovenec, Šc so v Murmanckom kraju Slovenci, no vsi južneje od mene na 600 km. Sam sem Slovenec, sam sredi vseh drugih nacij. Tu sinovi Albiona, Amerike žesfikulirajo z Laponcami {Lcpari), tam Francoz na svoj način razgovarja z bratom Rusom, dalje se objasnuie Fin s Ki-tajccm-delavccm, s hriba se tpušča na li-žah Italijanec-Alpinec, na drugi strani Čuje se Korelec. Internacionalno mesto! A meni se hoče na jug! Tri leta bo kmalu, odkar sem dobro-voljec za ujedinjenje in osvobojenje slovanskega juga, ves ta čas sem edino želel, da pridem domov v vrstah prvih v osvobojeno domovino, a ni se mi udalo, kakor tudi ne mnogim drugim. Razburkano mci je vojne vrglo nas je iz vrtincev življenja na neki skalnat breg, kakor na pusti otok, in sedaj tu čakaj rešenja. Osem mesecev živimo tu, razmetani po raznih selih in naselbinah Murmanske-ga kraja, — kjer ni nobenih cest, samo Murmanska, jedva dovršena železnica in Belo morje nas vežejo. Tudi tu je front: front vseh zaveznikov protiv ruskih boljševikov. Drugod je premirje, a tu jc vojna, če tudi je noč in je temno! In spet sveti večer na frontu, kot že štirje sveti večeri! A vendar ta sveti večer ni tak, kot so bili prejšni. Svoboden je dom in narod moj! Veselo in jasno je v duši, kakor je jasno in svetlo nočno severno nebo, kadar žari v severnom sijaju (Sjevernoje sijanje), kadar se sveti in leskeče v lučih in vseh marvičnih barvah, kakor da proži sre-brno-zlate prste preko vsega neba (Rodo-daktilos Eos). In duša je polna poguma in ni je strah severne snežene burje, ld brije okoli vagonov, saj polna je nad v lepšo bodočnost. Danes je sveta noč! In svoboden je Lorger iz Ljubna v Savinjski dolini, po-*In na zemlji mir ljudem!« Srečno in veselo novo leto 19191 S spoštovanjem Valentin Meršolj, stud. med. iz Radovljice. P. n. V Murmanskem okraju nahajajo se še sledeči Slovenci: Poročnik dr, Tomo Tolazzi iz Logatca, poročnik dr. Alojzij Trstenjak iz Štajerske, poročnik Alfonz Lorger iz Ljubna v aSvinjski dolini, poročnik Josip Gregorič iz Trsta, podporočnik Ernest Gorišek iz Križ pri Celju v Savinjski dolini. Tiirčšje. Dočim jc na pariški konferenci veliko nesoglasje in prepir v vseh vprašanjih, so turško zadevo čudovito hitro obdelali, bolj hitro kakor smo pričakovali. Pač je bila pa ententa že dve leti po izbruhu vojske edina v tem, kako si bo razdelila turški plen in žc januarja 1917 so poslali neko noto na \Vilsona, mu razložili vojne smotre in zahtevali tudi oproščenje pod turškim jarmom živečih narodov in izgon Turkov iz Evrope. Wilson je zahteval v toliko popravek, da ni dovolil razdelitve Turčije, češ, da je to krivično in da nima nihče pravico tako postopati. Pod njegovim vplivom in nazadnje tudi z dovoljenjem angleške vlade so končno določili, naj pride Carigrad in velik del Male Azije pod stalno nadzorstvo zveze narodov, posamezne države naj pa dobijo vsaka zase še posebno tako poverilo za določene dele. V eni zadnjih sej so sedaj te dele poverili državam. Za Carigrad so se Grki zastonj potegovali. Ta naj bo internacionali-ziran. Ker so se pa Angleži tam že vsedli in ker nikdar ne vstanejo, če sedijo, bodo gospodstvo nad to važno točko čisto gotovo obd.-žali. Ravnotako zahtevajo zase tudi Mezopotamijo z vsemi njenimi velikanskimi petrolejskimi vrelci, njenimi železnicami in pot v Bagdad. Namesto Ber-lin-Carigrad-Bagdad vidimo Lcndon-Cari-grad-Bagdad. Zahodni del Male Azije od Ajvali nasproti otoku Mitilini do zaliva Kos bodo dobili Grki, za kar se imajo zahvaliti prizadevanju Venizelosa. Ta veliki kos jc zelo važen, saj je tam tudi Smirna, največje trgovsko pristanišče Male Azije. Koliko je pa tam ljudi, lega pa seveda nc moremo vedeti,, saj ni nobene natančne Statistike, kakor sploh v celi Turčiji ne. Grki pravijo, da jc večina grška in to jini priznajo tudi tuji poznavatelji. Celo prebivalstvo jma izrecno grški značaj. Turki pa pravijo, da dežela po narodnosti ni grška, in zahtevajo ljudsko glasovanje. Brez dvoma bodo dobili Grki razen svojih ljudi veliko turško manjšino, ki bo gotovo delala novi grški vladi dosti sitnosti in skrbi. Kajti Turki, ki so jih spodili sedaj v notranjost in na višine maloazijske, bodo še vedno z žalostjo in hrepenenjem gledali na Smitno, na nično lepo odprto pristanišče, na svoj izgubljeni raj. Turški iredentizem sam na sebi ne bi bil nevaren, a bi lahko postal nevaren, ce bi ga podnirala kaka evropska vlada. Znano je, da so italijanski odposlanci protestirali proti odstotni Snrirne Grkom in so stavili ugovore. Že ko je šlo enkrat za separatni mir z Avstrijo, je bila Italija prioravljcna odreči se Trstu, samo da bi dobila Smirno. Italijani se sedaj sklicujejo na to, pač manj zaradi tega, ker mislijo res Smirno dobiti, kakor zato, da bi kje drugje kaj vlovili. Pravijo, Smirno smo pustili, zato moramo pa kaj drugega dobiti. Italijani vedo. da sc tam nc bo nič več izpremenilo in da bodo obdržali, kar jim je obljubil londonski oakt. Ta pakt pa iim nrizna tudi otočje Dodekanez z zelo važnim otokom Rodos, katero otočje so v veliko jezo Grkov dobili od Turkov v miru v Lausanne po laško-turški vojski. Skoro gotovo so novo grško mejo potegnili samo zato do zaliva Kos, da bi zabranili Ustalitev Grkov nasproti Rodu. Dodekanez ostane torej laški, Grki pa morajo zaradi nasprotstva proti Italiji ostati naši zavezniki. V Londonu so tudi določili, da je v slučaju razdelitve Turčije Italija enakopravna drugim državam in da pride zanjo vpoštev v prvi vrsti okraj Adana, Vidi se tudi, da so na podlagi te določbe izročili Italiji mednarodni mandat za ostali del Turčije- Gre tukaj za velike dele Prednje Male Azije od Sinop ob Črnem morju doli čez okraje Šivaš, Angora, Brusa, Konija do obeh izhodišč k Sredozemskemu morju, Adana in Merzina. Čo bo Italija res dobila ta mandat, potem se bo seveda spet pojavil spor med Grki in Turki glede Smirne. Tako bi bili približno na istem kakor so bih preje. Vsekakor dobi Italija v londonskem paktu veliko preveč, S«wut» Vzhodni del Male Azije hočejo dati Armencem, a pride naj tudi ta pod kontrolo kake velesile. Mislijo na Ameriko, ki se že več desetletij briga za Armenijo z ustanavljanjem misijonov in šol in ki je bila že dosedaj pravzaprav pokroviteljica armenskega prebivalstva, akoravno samo teoretično. Kajti bogate podpore iz Unije so prihajale večinoma od armenskih izseljencev. Armenijo hočejo sestaviti iz okrajev Harput, Diarbekr, Bitlis in Van, velikanska pokrajina, bogata, šc skoro neobdelana in neizkoriščena, segajoča tja do kavkaških pokrajin. Škoda le, da je le šc malo Armencev tukaj ali bolje rečeno prav nič. Pri zadnjih pobojih niso prizanesli Turki prav nikomur. Že leta 1915,, ko se je klanje pričelo in je švicarski poročevalec Emil Nef kot amerikanski konzularni zastopnik posredoval pri guvernerju v prilog Armencev, je dobil uradno obvestilo: »Vse nič ne pomaga, ne trudite se zastonj, nobeno seme nc ostane več od tega naroda. Vsi brez izjeme morajo biti uničeni« Tako so delali z njimi! Danes jih dobimo le še v malih gručah v Kavkazu, in si čisto napačno predstavljamo, koliko jih je še. Saj jih je bilo najmanj poldrugi milijon pomorjenih. Tako bodo dobili Armenci sedaj okraje, kjer pravzaprav nobenih Armencev več ni. Priklopitev Tra-pecunta in drugih krajev črnomorskega območja k Armeniji ni na noben način pravilna in jc celo krivična; kajti Grki onih dežel nimajo samo zgodovinsko utemeljenih pravic do njih, ampak prevladujejo tudi v prebivalstvu. Celo čruomorsko obrežje od Smirne proti zahodu, z mesti Trapecunt, Keras, Ordu in Samsun, v zaledju pa z mesti Karahisar, Šivaš in Anua-zija je danes najmanj v treh četrtinah grško, ostanek so Turki in tujci, nobenega Armenca ni več tam. Pač zdihujejo Grki danes pod istim turškim jarmom, kakor 6o svoječasno Armenci, in kličejo na pomoč. Če mora dobiti nova armenska država dohod do Črnega morja, ki ji seveda gre, na-svetujejo nekateri pristanišči Rize ali Ba-tum; imata tudi to prednost, da je od njih zveza s pravo Armenijo veliko krajša kakor pa od imenovanih. Na jugu moramo omeniti še odcepitev Arabije od Turčije, Arabci so se borili celo vojsko z vnemo za svoje osvobojenje. Dobili ga bodo seveda skoro gotovo pod protektoratom Anglijo. To bo za razbite in vedno razdvojene arabske rodove le dobro. Kako bo s Palestino, se še ne; mislijo ustanoviti samostojno židovsko državo, ki bo imela vse, samo ne židovskega prebivalstva in pa gospodarske moči, torej nič. ^Samostojna«, to se pravi, zopet pod zaščito kake velesile, ta pa pač ne moro biti druga kot Anglija. Mislijo pa tudi na več držav skupaj, ld naj bi varovale nevtralnost Palestine kot kakega skupnega otroka. Zahteve Francije po Siriji so pa vsakemu znane in novi zaščitnik bo dobil tam že davno pripravljeno polje. Francija se zanima za Sirijo že od križarskih vojsk sem, je imela tam pozneje vedno neke predpravice, tudi Napoleon je bil tam, V pretečenem stoletju se ji je navidezno odreklo, ker jc bilo nasprotstvo drugih držav preveliko, a na tihem je gojila svojo nado naprej. In ko so v turško-laški vojski italijanske ladje streljale tudi na sirska mesta, so Francozi protestirali, češ, to je naše. Odkar govorijo o razdelitvi Turčije, nihče ne govori o Siriji; samo ob sebi jc namreč umevno, da pripade Franciji. Z razdelitvijo Turčije izgine največje jabolko prepira iz evropske politike, ki mu pripisujemo dosti krivde na izbruhu sedaj minule vojske. Vse spletke in tekme evropske politike v zadnjih desetletjih so se tikale vedno turškega vprašanja, kdo bo imel prvo besedo v bližnjem orientu. Bati se je le, da bo namesto turškega vprašanja nastalo kako drugo Evropi žs bližje in torej splošnemu miru še bolj nevamo. Sedaj se bo pokazalo, če imajo državniki sveta res pravo modrost in pravično me. rilo. Prosveta. pr Slovenski umetnici med brati Srbi. Slovenski umetnici gospa Pavla Lovše in gdč. Dana Koblerjeva žanjeta kot prvi najlepše cvetove narodnega zedinjenja. Povsodi jih sprejemajo prisrčno in obsipajo z dokazi simpatij, V Belgradu sta ostali na željo princa regenta šc en večer, vsled česar se je moral preložiti koncert v Novem Sadu, ki je bil določen ra 4. t. m. na 5. Novi Sad je sprejel umetnici nad vse prisrčno; »Srbsko-francoski klub« jima je pri* redil čajni večer. »Zastava« od 5. aprila piše, da sta si umctnici »s svojo slovensko prijetnostjo osvojili vsa srca« ter nadaljuje: »Po sijajnem koncertnem programu bo v restavraciji »Slobode« večer, na katerem bo prilika, da se osebno spoznamo s simpatičnima hčerama ugledne Slovenije.« pr Cerkveni Glasbenik, 1919. 3. in 4. štev. je izšel s sledečo vsebino: Cerkveno-glasbena liturgika (Fr. Ferjančič); O izbiranju primernin cerkvenih pesmi za bogoslužje (Stanko Premrl); Nekoliko statistike o orgijah v ljubljanski škofiji (Stanko Premrl); Glasbeni vtisi iz francoskega ujetništva (dr. Anton Zdešar, C. M.); Pregled cerkvenoglasbenih listov: Sv. Cecilija, Cy-rill; Dopisi: Iz Zagreba, Rakovnik — Ljubljana; Koncertna poročila (S. Premrl); Razne reči. — Glasbena priloga prinaša: Aleluja in Večernice za veliko soboto, po vatikanski izdaji priredil S. Premrl, in Pozdrav sv. Rešnjemu Telesu, za enoglasno petje z orgijami zl. S. Premrl. Starejši naročniki so s to številko vred prejeli tudi zadnjo lansko glasbeno prilogo: 10 preludijev za harmonij, zložil Ivan Ocvirk (Ocvirkovi preludiji so tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani na prodaj; cena 3 K). Cerkveni Glasbenik stane na leto 8 K, za dijake 5 K. Uredništvo in upravn!štvo: Ljubljana, Pred škofijo 12, I. nadstr. pr »Za pravdo ln srce« na ljudskem odru. Tragedija v petih dejanjih, spisal Anton Medved. Režišer Narte Velikonja. Ta tragedija je lepša v knjigi, ko na odru. Dialogi so predolgi in predol-gočasni, dejan-e drame ni živo. Za naš čas jo preveč, če se oder šestkrat spremeni in naj rešiser .igro še tako črta, je predolga vseeno. To smo jasno občutili tudi pri včerajšni predstavi kolikor je to prepustila za igralce zelo nehvaležna igra iz igralske zmožnosti, je storil vsakdo svojo dolžnost. Vendar moramo pripomniti, da vseh najboljših moči ljudskega odra pri ti igri nismo srečali, dasi bi želeli, da zasedejo vloge vedno le najbolja moči, brez ozira na to, ali pridejo vsi, ki bi radi tudi igrali, na vrsio ali ne. Tu nam gre zato, da dobimo ljudsko gledaiišče v pravem pomenu besede, tako gledališče, ki bo imelo za nas tudi kulturen pomen. V splošnem so bili dijalogi kmetov premalo živi in tekoči, kretanje premrtvo. Pohvalen, zelo pohvalen je bil pa konec tretjega dejanja, kateri edini nam jc pričakal dovoljeno meso iluzije. Če sc gremo v posameznosti, je bil Grozem zelo dober ko grasjki mladenič, nekoliko razvajen, kapricijozen, po plcmenitaškem naziranju »čudak« in je prizore med njim in materjo ter Katarino podel brez posebnih hib. Le bolečine, ko je bil ranjen, ni izražal tudi v hipih molka z mimiko na obrazu, kar vesten opazovalec hitro opazi, Tupatam je celo sam verze koval. Podgorska je igrala. Katarino zelo dobro, v nji smo opazili zmožnosti, ki jih pri dosedanjih njenih vlogah nismo videli tako jasno. Morda sc jc vloga strinjala z njenim značajem. Preprosto, boječo, ponižno deklico, ki mora izbirati med preprostim vaščanom in plemičem, ni moglo podati boljše — želeli bi morda samo še. tupatam večje notranje vzhičenosti. Novak — Dizma nam je znan; od njegove igre smo že vnaprej pričakovali uspeh; nismo ce varali, Sokovega, »dobrega« oskrbnika, ki tiči kmetom ko ris na vratu, laže in vara gospodarja, smo videli v kretnji in govoriti takega, ko je moral biti v resnici Najbolje igrana vloga v ti igri. Bolj nesrečen je bil Andrej; sicer odkrit kmečki fant, ki ljubi in sovraži, a videlo se je, da včasi omahuje v svoji vlogi, ko da ni trden, kaj naj stori. Njegov glas jc bil slab in tak ne spada na oder, čc se ne pozdravi. Postava graščakinje Barbare je bila impozantna, a premalo je bila ostra in preveč dcklamacije smo slišali. Kretnje rok so bile pridigarsko pre-enakomerne. Skoraj smo pozabili na igro slepca Grajana, ki se mora postaviti v isto vrsto z Dizmom. Takih starčkov smo malo videli na našem odru. Igral je tako živo in resnično, da je vzbujal med občinstvom, ki je očividno sledilo s srcem igri, sočutje in odobravanje. Lokvanec jc ugajal po svojem moškem in tehtnem glasu in obnašanju. Vsi drugi so igrali povoljno in nimamo omeniti nič posebnega o njih. — Večje skupine so bile po večini dobre, posebno konec III. dejanja, kjer je spravilo tudi glavne osebe v bolj živ tempo. Omenimo lahko sceno v gozdu, tajinstveno zborovanje kmetov, v ozadju rdečkasta luč. .Vse osebe so sc zdele samo ko črne silhuete na svetlem ozadju, posebno v naslednjem prizoru Dizme in Andreja, ki sta bila stopila še bolj v mračno ospredje, ko sta kopala zaklad. To je bila učinkovita scena. Tudi sodba pod lipo je bila dobra, le prihod Barbare z vozom na oder so igralci preveč zakrili, da je izostal vsak eiekt. Scenerija, maske, kostumi, vse je bilo z malimi izjemami zelo povoljno. Režijo moramo samo pohvaliti, ki se je kljub velikemu trudu lotila tega dela in navzlic nehvaležni igri dosegla tolikšen uspeh. F. R Gospodarske novice* g Prioritetne obligacije slovenskih Železnic. K temu važnemu narodnogospodarskemu vprašanju smo sprejeli iz bančnih krogov sledeče pojasnilo: Dunajski bančni koncern je v zadnjih dneh z obvezo do 12. aprila 1919 ponudil vsem tukajšnjim slovenskim bankam 4 ostotne prioritetne obligacije slovenskih železnic v sledečih skupi-1. Ljubi jan a —Vrhnika. 2. Kranj Tržič. 3. Dravograd—Velenje v skupni nominalni vrednosti okroglo 7 in pol milijonv kron. Te prioritete uživajo in bodo samoobsebi umevno tudi nadalje uživale državno garancijo ter so proglašene za pupi-larno-varne vrednosti. Ponudbo se pripisuje torej le državnemu preobratu, vsled katerega se vnanji dunajski upniki ne čutijo pri nas več na varnib tleh in zgube tudi svoj vpliv na železniško upravo, katero je prevzela država SHS. Skupini Ljubljana-Vrhnik in Kranj« Tržič ste manjši in fukaj dovolj znani. K skupini Dravograd—Velenje, ki znaša okroglo 7 milijonov kron nominalne vrednosti, pa bodi omenjeno, da spadajo te prioritete v celotno skupino prioritet 12 milijonov kron iz 1. 1867., izdano za železnico (Cel j e) Velenje-Dravograd-Zeltweg, ki veže Gorenje in celo slovensko Spodnje Štajersko preko vzhodne Koroške z Rogatcem-Slatino in bo imela po dograditvi dosedaj od Mažarov prepeče-nega malega košča Rogatec-Kra-pina (12 km) najlepšo zvezo z Za-grebom in celo Banovino. Ta proga jo torej važna in se je del pri« joritet te železnice oddal svoječasno tudi na Francoskem. Narodno-gospodarsko ima Vaš Slan« kar torej popolnoma prav: v našem interesu je, da spravimo dohodke naših slovenskih železnic kolikor le mogoče v naše roke. Ali tudi lz denarnega stališča Je prevzema teh prijoritet ravno sedaj posebno priporočljiva. Zasebniki in zavodi res skoraj ne vedo kam s popir-natimi kronami, s katerimi nas je avstro-ogrska finančna politika takore« koč preplavila in v najbližjem času se bode ta papirnati denar zamenjal in deloma odvzel iz prometa. Vspričo sedanjega kurza krone (za 100 frankov 450 kron, za 100 dinarjev 280—300 kron) je naložitev razpolagljive gotovine v teh prljoritetah izvenredno ugodna, V primeri s tem slabim kurzom sedanje papirnate krone se lahko dobi železniško 4% prijoriteto s 100 K nominale in s prodajno ceno 109—110 K približno za 25 kron ali 26 frankov predvojne veljave (relacije v zlatu) ali 36—40 dinarjev relacije v srebru. Tako poceni kot sedaj se pač niso še nikdar kupo' vale železniške prijoritete. To govori dovolj v prilog priporočeni transakciji in sprejemata pravočasna naročila Ljubljanska kreditna banka in Jadranska banka v Ljubljani, kjer se dobe tudi natančnejša pojasnila, Ako se bo pravočasno zglasilo pri« merno število kupcev — zasebnikov in zavodov — z naročili, bodo te prioritete in s tem dohodki naših železnic iz dunajskih gotovo prešle v domače roke proti oddaji za 8 milijonov papirnatih kron našim sedanjim upnikom. Za ta znesek se znebimo papirnatih kron in tujih upnikov. g Ljubljanska Kreditna banka v Ljub. ljani. Dne 5. t. m. se je vršila bilančna seja upravnega sveta banke, ki je odobrila bilanco za leto 1918. Aktiva: blagajna 7 milijonov 187.853-07 K, menice 1,680.458-11 kron, valute in novci 90.760-88 K, predujmi na vrednostno papirje 13,722.464-44 K, vrednostni papirji 13,119.578-83 K, dolž« niki 131,939.235-40 K, inventar 105.455-32 kron, realitete 1,383-314-54 K; skupno 169,229.120-59 K- — Pasiva: delniška glav. niča 10,000.000 K (od 1. jan. t, I. nadalje 15,000.000 K), vloge 89,497.628-11 K, upniki 65,932.628-97 K, transitivne obresti 224.231-59 K, nevzdignjena dividenda 19.472 K, rezervni zakladi 2,001.781-21 K, pokojninski zaklad 309.673-06 K, čisti dobiček vštevši prenos iz 1. 1917- 1,243.705 65 kron; skupno 169,229.120-59 K. — Zguba in dobiček: prejemki; obresti 5,007.797-64 kron, iznos bančnih poslov 1,118.553-90 K, ' iznos realitet 32,258 63 K; izdatki: obresti 3,759.207-72 K, upravni stroški 192.033-42 kron, plače 753.081-54 K, davki 276.948-97 kron; čisti dobiček za leto 1918, znaša 1,177.338-52 K in vštevši prenos iz minulega leta v znesku 66.367-13 K 1,243.705 K 65 vin., torej za 41.805-75 K manj od minulega leta. Pri vseh bilančnih točkah je opazovati napram 1. 1917, znatno napredovanje, zlasti so še zvišale vloge za 44 milijonov, drugi upniki pa za 40 milijonov. Sklenilo se je predlagati občnemu zboru, ki bo sklican na 5. maj ob 10. uri dopoldne, izplačanje 71/3% dividende za 1. 1918, v skupnem znesku 750.000 K, dotacijo rezerv z zneskom 253.866 K 92 vin., uporabo 118.483 K 88 vin. za tantieme in v dobrodelne namene in prenos 116.354 K 85 vin. na novi račun. g Gremij trgovcev jc imel svoj občni zbor dne 24. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v nieslni dvorani. Udeležba je bila zadovoljiva. Dosedanji načelnik g. Samec otvori zborovanje, konštatira sklepčnost ter pozdravi navzoče zborovalce. Spominja se umrlih članov ter poživlja zborovalce, da jim ohranijo blag spomin, Omeja hud vojni vihar, ki je besnel nad nami ter poziv-Ije vse ljubiljansko trgovstvo, da se tesno organizuje. Računski sklep izkazuje 16.379 K dohodkov ter 16.369 K 84 vin. izdatkov. Čisto premoženje znaša 55-293 K 71 vin. Proračun izkazuje 3750 K dohodkov ter 11.296 K stroškov, torej primanjkljaja 7546 K. Za načelnika gremija se izvoli g, Iv. Jelačin mlajši,, ki prevzame takoj načel-stvo ter vodi dalje zborovanje. Zahvali se za zaupanje ter pozivlje trgovce, da tesno sklenejo svoje organiziranje. Povdarja, da se je med vojno vgnezdilo veliko ujed med trgovstvo, ki s svojim delovanjem škodujejo ugledu vsega slovenskega in osobito ljubljanskega trgovstva, ki je bilo do sedaj na jako dobrem glasu. Povdarja, da bo treba veliko dela, da se trgovstvo spravi zopet do onega ugleda, ki ga jc uživalo pred vojno. Potrebna organizacija gremija, kakor tudi ostalih trgovcev se mora izvršiti, ker bo le na ta način stalo trgovstvo pred občinstvom in pa pred oblastmi na tisti stopinji, kakor jo trgovski stan zasluži. Za- to pa je dolžnost vsakega posameznega trgovca, da vse stori, da bo stanovska čast ostala nedotaknjena. Za načelnikova namestnika sc izvolita gg. Ivan Kostcvc in Fran Stupica; za odbornike pa gg. Ivan Bonač, Anton Gerk-man, Josip Kette, Ivan Korenčan, Ivan Krivic, Tomaž Mencinger, Milan Škaber-ne, Alojzij Sušnik, Viktor Šober, Peter Šterk, Josip Urbančič in Josip Vidmar. Pravila se spremene v toliko,da bodo sedaj vsi ljubljanski trgovci Člani gremija; dosedaj so bili člani le oni, ki so plačevali nad 20 K pridobnine brez doklad. Dalje se spremene nekatere pristojbine, — Slovenskemu trgovskemu društvu »Merkur« se dovoli 500 K podpore. Načelstvo je nasvetovalo občnemu zboru, da bi ce naredbenim potom vpeljal v vse trgovske obrate osemurni delavnik. Trgovci z živili in železnina so proti temu, ker nakupuje delavstvo ravno po 6, uri zvečer, ko se vrača z dela. Tudi je 8 urni delavnik v trgovskih obratih za sedaj še nemogoč zaradi nerednih razmer na železnici. Sklene se, da ta nasvet odbora preloži na poznejši čas, ker jc gotovo, da se bo osrednja vlada s to zadevo pečala in se bo S urni delavnik upeljal zakonitim potom za celo Jugoslavijo, Načelstvo predlaga dalje občnemu zboru nasvet, da se sklene naprositi vlado, da odredi, da sc izdajajo obrtni listi za trgovino samo Jugoslovanom. To bo tem lažje, ker je izšla neka naredba centralne vlade, da sinejo biti zaposleni v podjetjih samo Jugoslovani. Sprejeto, G, Čadež predlaga; Dokaz usposobljenosti naj se raztegne na vse trgovske obrate. Za dokaz naj se zahteva 3 letna učna in 4 letna praktična doba. Politične oblasti naj dovolijo trgovskim korporaci-jam upogled o doprinešenem dokazu usposobljenosti, Pri oddaji obrtnih listov naj bi se upoštevala krajevna potreba, kakor je to že navada pri gostilničarski obrti. Sprejeto, G, Rauter predlaga, da naj gremij trgovcev naprosi deželno vlado za Slovenijo, da čimpreje poplača terjatve trgovcev do prejšnjega vojaškega erarja. Na ta denar čakajo trgovci že nad 8 mesecev in mnogim preti pogin, če ne pridejo do svojih zahtev. Dalje predlaga, da stori gremij primerne korake proti denarnim zavodom, ki obrestujejo vloge samo po 2%, obrestne mere za posojila pa nočejo znižati. Sprejeto, G, Čadež šc predlaga, da bi bilo jako umestuo, če bi imeli trgovci svoj strokovni časopis. Zadeva je pa žc v teku in se o tem predlogu več ne razpravlja. Ker so nihče več ne oglasi k besedi, se zborovanje zaključi. g Francoska trgovina med vojsko. »Temps« priobčuje 29. m. m. prvo uradno statistiko med vojsko o uvozu in izvozu Francije v letih 1914—1917. Leta 1914. je uvoz znašal 6402 milijona, a v letu 1917. je dosegel 16.311-9 milijonov frankov. L. 1914. se je izvozilo za 4,868-8 milijonov in leta 1917. 4.095 milijonov frankov. Po tej statistiki bi sodili, da se izvoz v primeri z uvozom ni tako zelo spremenil. In vendar jc ravno nasprotno res. Če namreč pogledamo težo^ blaga, vidimo, da se je v letu 1914 uvozilo 334.346 tisoč stotov, v letu 1917 pa 348.340 tisoč. Izvozilo v 1. 1914 sc jc 126.638 tisoč stotov, v letu 191.7 pa samo 30.089 tisoč. Vidimo torej, da so se tudi v Franciji cene blagu zelo zvišale. V prvi vrsti je občutil vojsko izvoz, dočim se je uvoz primeroma le malo zvišal. a Semenski krompir. Vse one stranke, ki so se zglasilc v gospodarskem uradu na magistratu za semenski krompir, dobe krompir v torek, dne 15, aprila dopoldne od 8. do 11. ure in popoldne od 2. do 5. ure v dkladišču pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Kilogram stane 80 vin, in dobi vsaka stranka toliko krompirja, kolikor ga je priglasila, a Iz mestnega sprovizacijskega odseka z dne 9. aprila je poročati: Krušne moke še vedno zelo primanjkfije. Kruh je bil zadnje dni tako slab, da ga marsikdo sjiloh uživati ni mogel. Odsek je soglasnega mnenja, da nikakor ne kaže še naprej iz te moke peči kruh. Zato se spri h od-n j i m tednom opusti peko hlebcev, Peči se bodo začele žemlie iz bele amerikans-ke moke. Vsaka zemlja tehta 6 dkg in se prodajajo žcmlje na krušne izkaznice po 30 vin. kos. Kdor ne bi hotel žemelj, lahko zahteva moko. Že pri krušnih komisijah tekoči teden bo vsaki stranki na prosto dano, ali se odloči za prejemanje moke ali kruha (žemelj). Razdelilni načrt in nadaljna pojasnila glede prejemanja moke in žemelj se pravočasno objavijo v časopisju, — Izkaznice ubožne akcije revidira poseben pododsek aprovizacij-skega odseka. Prihodnji teden se razdeli po pol kilograma bele moke na izkaznice, Freložitev krušnih komisij. Krušne, komisije bodo uradovale šele v soboto, dne 12, t, m., cd 8, do pol 1, ure popoldne, ker se bo dalo strankam na razpolago, da dobe namesto kruha moko za kruh. Na močne izkaznice se bo dobilo tudi naprej moko za pccivo. Preden sc ne objavi, kake so bo to izvršilo, naj nihče ne odda svojih krušnih kart pekem, Feki in prodajalci kruha se vabijo, da se zglobe zanesljivo v četrtek, dne 10, t. m,, ob 10. uri zjutraj v veliki dvorani mestnega magistrata zaradi tozadevnega dogovora. Manjkati nc sme prav nobenega, ker jc zadeva silno nujna in ni časa, da bi se z vsakim pekom ali prodajalcem zaradi prepoznega prihoda posebej obravnavalo. Kdo vc kaj? Kdo od vračajočih se ruskih. ujetnikov vc kaj o posestniku Matevžu Zaviršeku iz Male Račne pri Grosupljem na Dolenjskem? Bil je ujet v Rusiji, Zadnjič je pisal 3. maja 1918. Takratni naslov je bil: Matija Zaviršek, Jelšanka Čemuški kutar pri Jovanu Jolivarivoč Gorlov. P. Klučiški, gubernija Sinibirska^ Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli to javiti proti vrnitvi stroškov na naslovi Marjeta Zaviršek, posestnica v Mali Rači ni, p. Grosuplje, Dolenjsko. Najden je bil pred prodajalno Kon-zumnega društva v Spodnji Šiški poročni prstan. Dobi sc: Sp. Čiska, Planinska cesta štev, 168 od 5. do 6. ure zvečer. ( Najdsnih je šop ključev, katere dobi kgubitelj nazaj v niagistratni stražnicL Naročajte „S!ovea ca"! Plemenska sala (pincgaverca) jo naprodaj. Poizve sa v Ljubljani, Poljanska cesta č>5. Dnclavrariia Prešernova ulica gv. 3 tlooluvi ultju 80 priporoča v Ljubljani potujočemu občinstvu. ltailtnra sprejme Anton Ferant, trgov-VOJtJillfl ski vrtnar v LJubljani, Ambrožev tig, št 3. V neizmerni žalosti Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša nadvse ljubljena predobra mamica oz. žena, gospa danes dne 8. aprila 1919 ob 4. url popoldne, previdena s sv. zakramenti v 54. letu življenja mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se vrši v četrtek, dne 10. apr. 1919 ob 10- uri dopoldoe iz hiše žalosti v Koritnem na Ribensko pokopališča. Koritno pri Bledu, Lovro Vidi c, soprog. Marlfa, Cecilija, hčere. Franjo, Ru-doli, Anton, Lovro, Janko, sinovi. Lovro Vidic, tast. t Tužuini srcem naznanjamo vsein sorodnikom, prijateljem ln znancem prežaiostno vest, da je naša ljubljena soproga in mati, gospa Helena Bergant po dolgi ln mučni bolezni, previdena s tolažili s v, vere dne 9. t. m. ob 9 uri zvečer mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage raj niče se vrši v petek dno lt. t. m. iz hiše žalosti Planinska cesta 154, na pokopališče k Sv. Križu. Blego pokojnico priporočamo v moiitov in blag spomin. Sp. Šiška, 10. apriH 1919, Žalujoči soprog iu liSerka. Naravno isaiira ia cltronovo esenco in druge potrebščine za izdelavo dobrih p©5taSiC, kakor tudi 70<70 mali-novo fondant-esenco za aromatiziranje kauditov priporoča dcsiilaclja esenc Srečko Potnik, Ljubljana, Slomškova ulica 27. Istotam se kupijo sveži, čisti oinpld oranž, kg 15-— li. 3286 kupuje Mo množino Msfcc szne tvrdka iU.Hihelič, Šsleabarcova ui!ca. Kupujem smrekov les f^^sr^^f^ okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon naj sa naznanijo na V. ScagnettJ, parna žaga za državnim kolodvorom, Ljubljana m pernato, ssus me v stalno delo Ivan Slana, krojaški mojster, Ljubljana, Sv Vetra ceata 52 Stanovanje ia hrana v hiši. lol presni predmestju stanovapjo r 1 ali 2 sobama in kuhinjo, dobi kot nattrndo čevlje po meri iz dobrega blaga. Naslov se poiive pri upravništvu tega lista pod St, »2555« SHcalni slrni 80 kupl- p°nudb° p°d ritJulUl dlluj »stroj« na anončno eksp. Al. Matelič, Ljubljani a. Proda 60 fiiHCflVir Naslov pove dobro obranjon yEilJ!>i!H« uprava lista pod šifro: „Ugla5en." VcS inrltfifRill fralifl za studlranje, JUnuiuuiil linJiSj razne vrste, je naptrodaj. Več so poizve na Frauoa Jožefa cesti st. 7/If. levu. mu oprava nlioa 10. prit., desno, od 2 — 1 ure. nnrluftiJnifa so spiejmo. P.osljeva cesta rOMi^llilli št. L, II. nadstropje. 70'JCkfl z otrokom Išče mesta. Spo-ublKSAli sobna vsakega kmečkega dela in popolnoma vešča tudi v kuhanju. Gre tudi na deželo proti prostem stanovanju in hrani. Naslov pove uprava lista pod štev. 2393. PimSHČniJllf železna konstrukcija ln SiHtujila steklo, vse Se novo, se proda. Naslov pri upravništvu pod 2373. ep črna obleka s kožuhovino, 3C žensko perilo, slamniki, posteljnina ter obleka in čevlji za petletnega otroka pri Al. KAVČIČ, Pot v Rožno dolino «2, pritličje, od 10. do '1. pop. 1 2368 Cncltinia S« sprejme tako) v starost rt^lUU.U 14-16 let, ki je tudi zmožna nemškega jezika. Poizve se v Ljubljani, Poljanska cesta 55._I 2565 3 vroio m sTolEtt fff.flffi SEVER & KOMP., Ljubljana. | 2360 P¥1TM0V trgov.6 s °semerd SEVER & KOMP., Ljubljana, j 2359 mmmmrnssM® priporočilo! pXai e^r vsakovrntno blago, posebno sledeče: razne cvetlice pripravno za otročjo slamnike in Sopko, predpasnike, tržne torbice, papirnate zastavice, marmelada v kozarcih, ambrozija in punč za čaj, malinovec i. dr. Na prodaj jo tudi rajava žametasta uovršna iona. pripravna za olročjJ plaščol; ali obleUco. Ogleda so v trgovini na Žabjaku sit. 6. m do naravno velikosti, kakor tudi :: oljnate portrete na platno :s izvršuje umetniško po vsaki fotcgraiiji prvi fotografski in povečevalni zavod J -s:; V LJUBLJANI :::--- KOLODVORSKA ULICA št. 34 a. j M $018 letno0" trg. prakso, vešča slov. in nem stenogr. in strojepisja išče primerno službe v trgovskem podjetju (kot biagajničarka ali komptoristka) event. v kaki drugi pisarni. Gre tudi na deželo. Ponudbo naj so vpošljojo na upravo pod šifro »DSIom 2380. Sprejme se do 7a obrezovanje smrekovega lesa proti dobri plači in preskrbi z živežem. Ponudbe na i&lhaei Gmahcn, Višujagora Iščejo ee sposobni s v a ^ s ■ Žeraitna ponudba. Inteligenten mlad gospodar, lastnik velikega posestva, išče zveste družice mlajših let, simpatično zunajnosti, z nekaj premoženja in z veseljem do gospodarstva. Pisma z natančnimi podatki naj se pošljejo na upravništvo tega lista, pod imenom »Planinska roža" 2319. za rezalno in stiskalno orodje, kakor tudi za montiranje ključavnic, Reflek-tanti naj se obrnejo na: Kranjsko tvor-nico železa i bravarske robe, Kamnik. Proda se iz proste roke popolnoma nov itiii lili 11 i na bencin, najnovejšega sistema, na dva para kamnov za črno in belo moko s finimi siti in vso zraven upadajočo opravo. Kje, pove upravništvo »Slovenca pod št. 2331. Obrtnik, star 33 let, z 10.000 K dote, se želi seznaniti z dekletom ali vdovo, ki bi imela posestvo v kakem prometnem kraju. Vdove z dvema otrokoma niso izključene. Ponudbe se pošiljajo na upravništvo »Slovenca* pod ,.Srečni majnik". Hmijtjjn ep gostilno Moiina do If,rJj«lMj!ii C. J lii balg. vojašnice listnica z vsebiao 1400 kron in vojaško legitimacijo, glusečo so na ime Anton Zaje, desetnik. Pošteni najditelj se naproša, da jo odda proti primerni nagrudi lastniku v belgijsko vojašnico. Koruzni s&roh in moka se takoj dob!. Vpraia naj se na naslov Zagrebsčki psromlin, Zacrreb. Proda se dobro ohranjena __ .« ran« -o n n i-i ^ ' za 2000 klg tejSa na u»ežo ter skoraj nova docimaina loU'.aica za ^00 klg. Ponudbo stavi tvrdka Mihael Omalion, Višujagora. mm srn, v nemški Spodnji Štajerski, 50 oralov, polovica smrekovega gozda, živina, stroji, S® posestvo aH hišo v Sloveniji. Ponudbe pod 140.000 na upravništvo .Slovenca*._ (Jgodna prilika! Proda se kompletna oprava za spalne sobe od elegantnih do preprostih vrst, razno drugo pohištvo, perilo in srebrno jedilno orodje. Transport sc na željo preskrbi. Pojasnilu daje Anončna essp. Hi. Mu-telič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Ing. dr. MIROSLAV ML oblastveno poverjen! stavberl Inžsnar Spijemo stavljeno posijeijc za Befsnsle, želEZoUeSeuslie iu voslos zor^e. Ljubljana, Hilšezjeva ulica št. 7. Izvršuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonsko in žolezobetonske jezove, želozo-betonsko jezove, mostove, železobeton-ska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in želozobetonske konstrukcije. Prevzema v strokovno lzvifiitev vse načrte stavbeno inženorske stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah. Proda se na Hesljevi cesti v Ljubljani o v v na vogalu v izmeri 1700 nA Natančnejša pojasnila daje pisarna dr. Penana v LJubljani. V najem vzamem večjo trgovino m vin (jolr.sen mora poginiti, tko ;.urabl]jta moja atijboljo !>reii£.&uiicna in splošno' hvaiieca sredstvu. !;ot i>roU poljshuu mišim U. J, ca pod-tiar.0 m miki K 6 —j za iiocrlt* li 5 —; tinktura i* stenic« ii. I.—; ponolmo mučna tinktura za Btanlco K 5.—; unHovaloo moDev K • prašek proti mrčesom : muS; tinktura proti cueio pri ljudeh ji. 8 —: mazilo ua uul pri iivtnl U 2.—; prašeU ttt o61 v oblolcl in perilu K 3,— iinhtura za bolhe pri paoh li i.io; tinktura proa mrCmu na sadja iu seloajadl (muce? rastlin; K. 3 —. — Pošilja po povzetju Zavod ia ok»pors FI JOnksr, Zaoreii 39„ PstrlnJsKa iM, Pravo žolto 1 kg K 11-—. Pri naročbi enega zaboj, čka okolu S«/j kg K L8-50 franko. Do-biva so po povzetju pri oksportnem podjetju Al. Jiinker v Zagreba šlev. 30, Petrlniska ulica St. 3 III. Pri naročilih so prosi predplačilo polovice zneska na Spodnjem Štajerskem na kr3ji!._ a» ajer prometnem kraju, ako mogoča 2 neka) posestva. Cenjene ponudbe pod »Jugoslovan" ooštnolcžečfl Sostank 6©sp«s!ffirsE?o pišeta m IVAN CgMMCi UubSIana, Miklošičeva cesta 6, (Vls-a-vls liofel Union) j Bančna komisija, posojila, inka-so, trgov. Informacije, financiranja, sunirunjj, trg. poravnave, promet z nepremičninami in podjetji, uprava premožen), vter-javanje dolgov, izvedeniška mnenja, bilance, ccnitve. IO. Efatfals 8-VjI,3-5. ZMlmilil pomočnik in 2 učenca za kleparsko, vodovodno in acetoliusko obrt, oo sprejme takoj. — Franc Lončar. Ljubljana — Šiška, Celovška cBsta 68. Prodam hiši v Lescah (št, 21 ln 23); v tej hiJi se nahaja že mnogo let poStni urad. Poleg tega jc oddati Se štiri stanovanja. K te| hiSl spada tudi zemljišče za 15 mern. posetve, 1 večji travnik in 11 oralov goj-zda. - NatmCnu pojasnila sc izvedo pri lastniku V. R. v Radovljici št. 84. 2350 Proda se temno- modra obleka z dolgimi hlačami za dečka 14 do 15 let, Se popolnoma dobro obra- ■ njena, več drugih otroških oblek, nekaj čevljev in otroško perilo. Kje, povo iz prijaznosti upravništvo „Slovenca" pod Stev. 2368. kupi vsako množino po najvišji ceni Leopold Knez, trgovec v Krškem. Ponudbe sc prosi z navedbo množine in cene. 2351 Društvo lesnih indu-strijcev v Ljubljani razpisuje mesto ravnatelja Zahteva se popolna praksa v eksportu preko morja. Pisarna se bo otvorila v pristaniškem mestu čimprej mogoče. Ponudbe je poslati na naslov Fr. Helniihnr, lesni industrljec, Škofja Loka. 2352 se dobi pri BKBZNIK & FRSTSCH, trgovina z Seleznlno v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 17. 51*0 staro in novo sllvovko rum itd. nudim po najnižjih cenah. J Kupujem ,lr«»l M. Rani, Kranj. :-: Priporoča se tvrdka ljuhSjjans Sv. Petra nasip 7. Zaloga šivainih strojev in njih posameznih delov Ifjol in olja. lstotam se proda: steklo za izložbeno omare (belgijsko steklo), kompletno z valjčnimi zastori, mere: 135X184, 03X154,50X184, milim«! in eno rabljena 90X162. u.....mit Zidarji dobijo trajno delo. Plača na uro do 2-50 K, za stanovanje in hrano se po možnosti preskrbi. Stavbna tvrdka Ivan Ogrin, Gruberjevo nabrežje 8. suhe in lepe kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka: FraHC DcfelC, H^tlj. mu Dr- Ivan Matko strokovni zdravnik za notranje bolezni, ordinira od pol 3. do pol 4. ure popoldne v Mariboru, Stolna ulica 1, III. nadstropje. Djqc;aDanaaanaannnnaaDacaaaap posojilnica o LinbUaHi, o lastnem domu IMblDšiEcoa cesta Sfro. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih n Ljudska posojilnica v Ljubljani jo največja slovenska posojilnica In je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo po 4 do 5°/0. Ljudska posojilnica stoji pod noposrednim državnim nadzorstvom. □ac-jc innannLJuaaDuuuuuaautjuaaao Kranfska deželna podružnica n.-a. dež. živijenske ln rentne, nszgodne in jamstvene zavarovalnice v L)nbl|anl, Marije Terezije cesta 12, n. a* sprejema zavarovanje na doživetja in amrt, združeno tudi s vojnim rizikom, otroških do*, rentna ln ljudska, nezgodna ln jamstvena zavarovanja — Javen zavod. — Absolutno varnost — Nizka premija — Prospekti zastonj ln poštnino prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoJL ustanovljene leta 1833. : Ustanovljeno teta 1881. Večja množina žeSezmila plugov je naprodaj. Ivan Kos, kovač Goreujavas u. škofjoloko. Obvezne pismene ponudbe na I BIJ« Ljubljana, Kongresni trg 3. Pšenici, mi, koruzo in Ječmen prodala samo na cele vagone od postaje Slsak za takoj veletrgovina z žitom in deželnimi pridelki FRANC WEISS, SISAK. St. 51. Britev z j ako fini ra rezilom, že brušena kar za rabo. Cene K fi-25. K «V~, K 13-50. — Zahtevajte veliki conik z več neuo 1000 slikami, brezplačno. — ~—: E. LUNA, Maribor š». 75. I ona nnll llc ,n 1051 prinese mnogo prednosti tako LKjiu (JUH v zdravstvenem kakor v društvenem oziru. Fel ter jeva popolnoma neškodljiva preizkušena „Elzau pomada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojedn prlšče, brani proti solnčarici, solnčnim pegam, bori, razkavosti, veloati kožo — Lonček močnejšo vrste 6 kron. Omot in poštnina se e e bo j8 najce n e jo" MeSlO M^MU BiH Sr£ lice Fellerjevo lilijiuo mlečno milo „Elza", katero je danes še zelo drago ali ima še Iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljšo in iinejše ta negovanja kažo v današnjem času si niti misliti ne moremo. Djijnn larn se more doseči samo s Fellerjevo „Elsa"-OUJilb Ifljb Tanoblaa pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lonček močnejšo vrste 6 kron. Omot in poštnina ae bej^najceneje" ZO VSHM ne30V9D]E FeU lerjeve „EIza" toaletne pastllje za umivanja telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kartonu 1 E 50 v. - S sebej vzeli ln povsod v žepu nositi se more bol ublažujoč, hladeč, osvežujoč Fel-lerjev „Elza" mentolni migrenski črtnik. V leseni cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu in migreni, rabi so tudi proti vbodliaju ln ranltvL. Voda sa ofl (collyrium) 2 K 50 v. Kapljice proti zobobolii 2KB0v. Pravi zagorski prsni sok proti kaSIJu stekle- _/JElSa niča 3 K. Fr aneovo žganja v stekl, 4 K 80 v in 12 K 80 v. Za želodec, prava švedska tinktura, vel. stekl. 7 K 50 v, balzam (melen) mala stekl. 1 K 60 v. Kurja očesa odstrani brez bolečin Fellerjeva turist, tinktura „EIza" (tekočina) skupaj s kartonom 3 K in tvorn. obliž po 3 I< in 1 K 50 v. Proti potenju telesa In nog je Fel-lerjev „Elza* prašek z vslpom 1 K 50 v. Krmilni praSek za Sivino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Omot in poštnina so računa posebej in najceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju EVflENU V. FiUER, Stubica, Eisa trg St. 134 (Hrv. Zagorje). lepo domaČe delo, aajvefje št. d prodaja na drobno 10 K za komad. — Trgovci popust. Ivan N. Adamič Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. r je zopet začela Izdelovati Tovarna lesnih izdelkov in upognjenega pohištva Duplica — Kamnik Kompletne oprema za hotele, gostilne, kavarne, zavode, dvorane i. dr. Založniki in trgovci dobe poseben popust. V 2179 Valentin Maček tovarna v DomSaSah Stev. 43 imam še v zalogi več 100 predpražnikov, več sto parov slamnatih šotno v, več 100 parov slamnatih podplatov (vložkov), čez 100 ženskih modrih predpasnikov, belih ženskih srajo in jopto, vas iz pravega platna. • Cene v tem času nizke. - Vzamem tudi fižol i. dr. za plačilo. odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-form« mazilo. Popolnoma brez duha. ne maže. Poskusni lonček 4 K. veliki lonček 6 K. porcija za rodbino 15 K. Zaloga za LJubljano in okolico; Lekarna pri zlatem jelena, Ljubljana, Marijin trg. Pazite na varstveno znamko »Skaboiorm«! Pr.poročam: žepne svetilke, baterije in karfeidne svetiljke :-: ■ • KARBID 47o zdrobljen, Itnejšo vrste za sobne svetilke. ter različno jjorlvce, nadalje vsakovrstne vžigalnike granalein ploščnato, ter kamenčka i.dr Ignacij Vole trgovina a Šivalnimi stroji ia kolesi Ljubljana, Sodna nlica 7. belo letnik 1918, 7° močno, K 6 50 za 1 rndeče „ 1918, 8° „ „ 7*60 „ „ tenraordečel. 1917, 9-8° močno, K 9'— „ „ iz klet! v Siškl, odn. kolodvor, Ljubljana. Trflovina ia iilko jesih, Piana, FIorjansKa nlica 36. Generalna reprezentanca za baterije, Samice* elektrotehnikof (izdelek svetovne slovanska tvornice) za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Zagreb, začasno Ljubljana, Ilirska ulica številka 2B/L narimar Mineralno in blatno mm. JL^OLjL l4L V O.JL Radioaktivni topli isvori. NaJ- Maiiguiuj-inn m i.....mt.....■■.....................uspešneje zdravljenje: renma- ..uiiiiMiiM tizma, ischiaaa, posledic rasnih Slavonija, postaja |už. žel. »,2rtbo0sif.^S: Ugodno letovišče. ............... ■ ■ Dobra oskrba. Celo leto otvorjeno. Glavna sezona od meja do septembre. M najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavna tar popolnoma nenevarna razpošilja po poštnem povzetju za ceno 82 K, poštnina posebej. Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c, 12. Telegrami: KINTA Ljubljana. izdaja konzorcij »Slovenca«. Knjigooodklnja Obenem korelpondenHnJe in dlapenentlnja katera je bila že * mirnem času par let v trgovini fpacerljskege blege iu delelnlh pridelkov, popolno zmožna slovenskega ln nem-Jedka M sprejme. Hrana ln stanovanje 7 « , ~ Prednost imajo goaplce trgovskega tečaja z odliko in znajo Sa stenografijo, hrvaščino in laščino. Franc Dolenc, KrarU. Odgovorni urednik: .loaio Gostinčar v Liubliani. Jugoslovana: i. tiskam B UubliaaL