120. MftlL
f UMOM, v sredo. u. min WlL
HJB.ieto.
.Slovenski Narod* velii:
v Ljubljani na dom dostavlja v upravništva prejemu*:
rek> leto ....     . . K 24'— .   celo leto......K 22-
pol leta........12-— pol leta
:etrt leta......., 6'—
......2-—
a mesec .
.......n—
četrt leta......., 5*50
na mesec. .....• 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, credntštvo: Knallova ulica it 5, (v pritličju levo)t telefon it 34.
Izhaja vsak dan zvečer Izvzemal nedelie in nraialke.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
—- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -—
Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telelon st 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
ca Avstro-Ogrsko:
cel© leto.......K 25—
pol leta.......»13*
četrt leta........6.50
na mesec........ 2*30
za Nemčijo:
celo leto
za Ameriko in vse drage dežele: celo leto..... K 30—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamki tJpravmlstvo: Enallova ulica st 5, (spodaj, dvorišča levo), telafaasLSS
Ob državno3ltorsi!lh volitvah.
za-
Slovenski narod so dosedaj stopali v parlamentu na Dunaju po pretežni večini klerikalei.
Predno so bili izvoljeni, .so obljubljali svojim volilcem zlate gradove, ko pa so prišli na Dunaj, so pohabili vse svoje slovesno dane obljube ter se lotili politike, ki je zapostavljala vse splošne koristi in interese, težila pa za tem, da zagotovi ha->ek in dobiček posamnim vodilnim osebam in raznim izvoljencem v klerikalni stranki.
Kakor je bil« ta politika klerikalni l.i poslancev za posamine pristale klerikalne stranke plodonosna, tako je bila brezplodna, škodljiva in pogirbna za narodne naše interese \ obče in za volilce posebe.
Od tistega trenotka, ko je dr. Šusteršie zavladal kot absolutni go-spodar v slovenski državnozborski delegaciji na Dunaju, smo Slovenci jeli na vsi črti nazadovati in danes -nio v narodnem oziru v tako obupnem položaju, kakor še morda nikoli preje.
In temu se ni čuditi. V klerikalni stranki   velja izključno edino samo   beseda   dr. Su-
^teršiča.
Kdo pa je Šustersič, to je znano že vsemu svetu.
Je to mož brez vsakoga narodnega čuvstva, človek oboi in domišljav, prepojen od brezmejne častihlepno--ti, poln samopašnih osebnib ambicij, mož, ki se ne straši poseči po najbolj nizkotnih sredstvih, ako se nadeja od nji'h, da mu bodo pripomogla do smotra.
In cilj vseh njegovih nad in upov, vsega njegovega hrepenenja in prnenja je doseči in si ustvariti položaj, da bi se mu vse klanjalo in bi vse padalo pred njim v prah *ako doma na Slovenskem, kakor go-ri na cesarskem Dunaju.
Temu svojemu cilju — postati minister in ekseelenca. podreja in žrtvuje vse — vso narodne interese 1   *ndi koristi svojih volilcev.
Politika, ki bi stremila za tem, \i Vii se narodu slovenskemu v naei-onalnem, kulturnem iu gospodarjem oziru zagotovil uspešen razvoj, ni zanj, ou dela samo visoko politiko.
ki se briga zgolj za državnopravno razmerje Bosne k monarhiji, za možnost, krvave vojne z Italijo, za trajnost trozveze in kar je še druoih takih in enakih vprašanj, o katerih razpravljajo visoki državniki in drugi državni dostojanstveniki.
Za vse to pa se dr. Šustersič bri-pra, ker ve, da mu to najložje v odločilnih krogih pripomore do g-lasu, da je politik visokih ciljev in širokega obzorja, torej oseba, ki po svojih sposobnostih in zmožnostih spada na najodličnejšo in na najvplivnejše mesto.
In to svojo politiko izvaja z jekleno vztrajnostjo in z največjo brezobzirnostjo, ne meneč se za to, če tudi vrag: vzame pri taki »politiki« ves slovenski nsrod.
Kaj pa je Šustoršiču, ki je noto-rično brez vsakega globljega narodnega čuvstva, slovenski narod, slovensko ljudstvo?
Zgolj in edino sredstvo v dosego njegovih ciljev, lestva, po kateri upa splezati kvišku in Če pri tem to ubogo slovensko ljudstvo tudi propade in pogine!
Kaj to njemu — dr. Šusteršiču mar, ako stopa preko strtih eksistenc in preko narodnih grobov, ki se množe od dne do dne, samo da on doseže svoj namen!
In ker je politika dr. Šusteršiča politika vse klerikalne stranke, zato jo povzročila tako ogromno škodo našemu narodu in našim narodnim težnjam.
Kamorkoli se ozremo, nikjer napredka in razvoja, pov?odi zastoj in nazadovanje.
Na Štajerskem se pomiče narodna meja vedno bolj proti jugu in ne bo morda več dolgo, ko bo prekoračila reko Dravo. Spodnji Štajer, ki je nam rodil toliko delavnih narodnih boriteljev, je postal sedaj eldorado renegatov in nemfikutarjev, kjer ne najde več domačin Slovenec kruha v državni službi — vse to po zaslugi dr. Ivana Šusteršiča, ki je nekoč proglasil Celje in ž njim ves Mali Štajer za — »fremdes Gehiet«.
In nekdaj zibelka slovenstva, sedaj zares tužni naš Korotan ?
Politiki dr. Šusteršiča in njegove stranke se ima zahvaliti, da bodo skoro na Koroškem slovenski samo še grobovi.
A sedaj se ozrimo še na ubo-jro našo kranjsko deželico.
Kaj vidimo?
Slovenski živelj propada na vseh koneih in krajih, nemški pa se krepi in jači.
Naše ljudstvo, trpeče pod neznosnimi gospodarskimi in političnimi razmerami, beži trumo m a iz dežele. Posi* (lica tega je padanje števila prebivalstva — med vsemi avstrijskimi pokrajinami se je najmanj prelu valstvo pomnožilo v zadnjih desetletjih, samo za boiv 3^ — in neznosna dratrinja, ker primanjkuje na vseh poljih delavnih moči.
A kar je pravcat • hudodelstvo in največji zločin na nsš^-ni narodu je to, da dr. Šusteršic in njegova stranka na brrzvesten način v takšnih okolščicfih in razmerah podpirata in JašHa aeaaškj element, ki si je tako s klerikalno pomočjo v zadnjih letih zopet priboril vplivno IrrsiMlo in vlogo v naši javnosti.
Klerikalci so dali Nemcem drža vnozhorflk i in dežeinozborski mandat v Kočevju, podarili so jim samostojni višji gimnaziji v Ljubljani in v Kočevju, dali so jim nemškega deželnega šolskega nadzornika, spravili so na mesto finančnega ravnatelja Nmea, dovolili so, da zas deta mesti predsednika deželnega sodišča in državnega pravdnika Nemca, ter končno odprli vrata občinske zbornice ljubljanske 7 nemškim odbornikom in s tem vtisnili Ljubljani v teb* pečat dvoj-zienosti...
Ali še najdalje naštevamo vrsto narodnih zločinov, ki so jih zagrešili klerikalci pod vodstvom Šu*«terši< čevim na našem narodnem telesu t!
Menimo, da zadostuje to. kir smo našteli, da bi se nad kleriknlci rapi-sale svetopisemske besede: Mem\ tekel, ufrasin!
Zares skrajni čas je že, da se napravi konec klerikalnemu gospodstvu, ker sicer bo konec naroda, zakaj čisto gotovo je, da hoino v 10 letih ali morda še preje stali tik pred narodnim grobom, ako bomo pustili i u dovolili, da bodo klerikalci z dr. Snst^ršičeiri na cel u na tak brezvesten in korupten način še nadalje zastopali naše narodne, kulturne in gospodarske interese!
Državnozborske volitve so na pragu, čas odločitve je tu.
Pokažimo, da še žive dobri, pošteni in narodno misleči Slovenci, strnimo se v eno mogočno narodno Falango, delnjmo z vso vnemo in na-
LISTEK.
Slavnostno pridigo.
Izvirna slika iz nekdanjega samo. ^ana v Kostanjevici na Dolenjskem.
Kdo izmed   vas   ne ve za staro mestece Kostanje vic o na Kranjskem, * i ega obdaja počasna reka Krka .u in krog7 da je pravcata podoba a lega otoka?
Mestece   je   dokaj staro in se v ■ uiškem   jeziku    imenuje »Land-trass<. Zakaj tako, to naj učeni jezikoslovci preiskujejo.
Četrt ure od Kostanjevice proti barjanskemu hribu stoji staro poslopje ogromne velikosti, nekdaj last menihov Cistercijancev, sedaj pa že od časa   cesarja Jožefa II. erarieno.
Tu notri v samostanu so se godile čudovite, a dostikrat tudi grozovite redi, ki so še ostale med priprostim ljudstvom kot pravljice in govorice v dobrem spominu.
Ako starega kmeta povprašaš to in ono, Hode ti drage volje povedal toliko, da si vsega niti zapomniti ne moreš.
Naj zapišem samo eno tako do-Kodbo, katera še jako dobro živi med ljudstvom, dasi mogoče ni povsem rasnična. Vendar pa bode čitatelj posnel iz tega,  kako so se radi poviše-
vali in slavili   nekdanji ondotni duhovni.
Ti menihi so imeli navado, da so vsako leto na eno in isto nedeljo napravili takoimenovano eerkveno že-gnanje. Pravzaprav pa je bil njih smoter, da so sami sebe poviševali in uboge kmete sužnje sleparili in še bolj priklepali na verigo.
Ob takih prilikah, tako pripoveduje stari kmet, ki je še kot deček, od svojega dedka slišal, je bila navada, da je prišlo tudi dokaj zunanje duhovščine na to veliko slavnost.
Vselej pa je moral eden zunanjih duhovnov imeti cerkveni govor pri sv. maši, v katerem je moral seveda, brez konca in kraja le ubogo Ijndstvo za najnižje stvari na svetu imenovati, a menihe pa visoko — nad deveta nebesa povzdigovati, slaviti in častiti.
Gorje pa duhovniku, ako ni bil zmožen prav po njih volji, jih zadosti v svojem govoru počastiti. Že pri vratih lece ga je Čakala s krčevitimi pestmi tolpa menihov; in ko se iz lece gredoči duhovnik-govornik prikaže, tedaj vsi s pestmi po njem in marš v kraj ž njim med samostansko zidovje, pod štiri ključe, da ga nikdar več človeško oko ne vidi in nikdar več človeško uho ne sliši, ker je tako slabo v svojem govoru počastil vse častitljive menihe. Ni čuda toraj, da se mnogokrat ni mogel dobiti govornik, kateri bi se bil upal govoriti o slavi in časti teh  menihov,   kajti <
bal se je, češ, ako nezadostno govorim, me stane glavo.
Bilo je neko nedeljo, ko je prišlo veliko raznega ljudstva poslušat govor, kateri se je imel govoriti v čast in slavo menihov. Bila pa je navada, da se je moral govornik sam proste volje javiti izmed zunanje duhovščine zaradi tega, če ne bi prav govoril, da se ni mogel potem izgovarjati, češ saj ste me k temu silili. Ko je že deseta ura odbila in je že tudi odzvonilo k skupni cerkveni slovesnosti, so jeli vse časti vredni menihi povpraševati, kdo da bode govoril, kajti kakor že rečeno, moral se je govornik sam javiti. Bili so ne malo v skrbeli, kdo da bode šel na lečo, kajti nobeden povabljenih ni hotel nevarnega posla prevzeti, ker vsak izmed navzočih duhovnikov si je mislil; »vrag vedi, s katero besedo zapadom glavo.« In tedaj so začeli menihi skrbeti, kaj Če se ne oglasi nobeden za cerkveni govor. Prednik samostana je začel vse navzoče zmerjati: »Vrag vas vse vzemi, toliko vas je, pa se nobeden ne spravi na leeo, da bi zabitega kmeta malo nafarhal — sram vas bodi:« in od jeze je škripal z zobmi, kakor je bila njegova navada, ako mu ni kaj ugajalo. Drugi menihi so že kar trepetali pred njim, boječ se njegovega ostrega pogleda. Ko je bilo že čas na leeo stopiti, reče eden: »Bi li ne bilo pametno iti pogledat, mogoče vendar še kdo pride?« Jezen prednik samostan-
vdušenjem povsodi za napredne in neodvisne kandidate in prepričani smo lahko, da bo 13. junija napočil začetek konca klerikalnega gospodstva!
Brenčite a Kanti;d Jura.
Ako sc da 311eten, po svoji pred-izobrazbi docela nesposoben in v živ-ijenskih zahtevah malo izkušen mož zapeljati na politično polje in hoče tu z neko prirojeno baharijo igrati voditeljsko vlogo, ne more zameriti in mora na to pripravljen biti, da se £ca bo javnosti pokazalo in predstavilo, kakršen je. Nate torej, čislani vo-iiici ptujsko - ormoškega okraja, nekaj istinitih podatkov o kandidatu Brenčiču, kateremu poje sedaj v volilnem boju vsaka številka »Slovenskega Gospodarja« slavospeve, povzdigujoč ga v deveta nebesa!
Namenoma izmišljena laž je, da je Miha Brenčič ml. »študiran« kmet. izmed živečih Brenčičevih 8 sinov,so študirali samo trije: Franc, sedaj gospodar na rojstnem domu Brenčičev; Jožef, ki živi pri starših in Vinko, ki je sedaj četrtošolee II. državne gimnazije v Ljubljani. Res je, da kandidat Mihael Brenčič ml. nikdar ni prestopil praga kake srednje, oziroma strokovne šole.
Odkar je podpredsednik »Kmečke zveze« hošniški Franc Mlakar za-tisnil oči, se je vedelo vnaprej, da je Mihael Brenčič mL dr. Korošcev »prihodnji mož«. Vsa intelektualna Brenčič^va izobrazba je sad ljudske šole, one kulturne naprave širokih plasti slovenskega ljudstva, kateri vsaj po svojih besedah ni kaj naklo-ujen. Lastno naobrazbo nadaljuje s čitanjem »Slovenskega Gospodarja«, »Straže« in »Slovenca«; nekaj političnih fraz pa si je prisvojil v občevanju z dr. Korošcem, revizorjem VI. Pušenjakom, zlasti pa z onim »reje-nini« patrom, ki po cerkvah in raznih političnih shodih grozno in besno kriči, mnogo govori, še več pa poje in popije po farovžih in gostoljubnih hišah. Kakor rečeno, je danes zelo »študiran« in za dr. Plojevega naslednika »najsposobnejši« in »najvrednejši« kandidat. Mihael Brenčič ml. je hodil le v ljudsko šolo in sicer v ptujski okolici in v nemško deško šolo v Ptuju, kjer je sredi zime pred sklopom šolskega leta na nečasten
način, brez vsakoga slovesa šoli za večne čase hrbet obrnil.
Nepobitna resnica je, da še kandidat Brenčič dandanes nima dokumenta v rokah, s katerim bi se mogel pred svetom izkazati, da je sploh ke-daj kakšno šolo znotraj videl, kako dolgo je po šolskih klopeh hlače trgal! Volilci, zahtevajte od kandidata B renčiča »odpustnico iz ljudske šole«!
Golo dejstvo je dalje, če bi se po volilnem zakonu od drža vnozborske-ga kandidata kot pogoj kandidature zahtevala odpustnica iz ljudske šole z dobrimi redi, n. pr. Če bi se zahteval kot pog-oj iz vedenja »red najmanj primerno«, iz marljivosti red najmanj »zadostno«, prlede napredka, iz »veronauka« red najmanj, »dobro«, iz nemščine red najmanj »dobro«, bi moral od duhovništva postavljeni, od klerikalnih časopisov toli hvaljeni in na vse pretege priporočani kandidat Mihael Brenčič ml. s svojo »bistro glavo« takoj osramočeno od kandidature odstopiti! — Pa nikar misliti: »Brenčiču je že kak zagrizen nemškonacijonalen učitelj krivico storil!« Ne! Taiko ga je sodil znača-jen, inteligenten slovenski učitelj, ki je celo dosegel čast: zvati se profesorja!
S pomanjkljivim ljudsfcošokkim znanjem, s slabimi konduitami in brez šolske odpustnue v roki se predrzne mladi, popolnoma neizkušen Brenčič ml. pred osivele in razsodne slovenske volilce stopati ter dr. Plo-ja izpodrivati! Vsak človek, ki je ko-iičkaj vesten, drži nase, ter ni popolnoma v krempljih zanikrnosti in brezbrižnosti, ima že dandanes vsaj odpustnico iz ljudske šole v žepu, le »najsposobnejših kandidat Brenčič ne!
Kaj je bil kandidat Brenčič v dosedanjem aivljenju? Od šolske dobe do vojaške suknje je bil doma, pomaga! staršem pri domačem in poljskem delu, zlasti je bil zaposlen in delaven pri očetovi opekarni. Kot vojak je služil tri leta v Ljubljani pri e. kr. žrebčarskem otkrelku, kjer je dosegel čast korporaia. V Ljubljani se je priučil boljšim lnauiram. Vr-nivšemu se domov so nemudoma skrbni in bogati oče izbrali bogato nevesto in tako je postal mladi Mihael Brenčič — pa ne s svojim delom in trudom — sedanji veleposestnik v Spuhlji.   Občina Spuhlja ga
ski — samo pokima in nemudoma se vsuje cela tolpa pod prosto nebo gledat, če mogoče pride še kak duhovnik.
In glej! Res drdra proti njim bel konj, vprežen v lepo, čedno kočijo, v kateri je sedel lep in zal mladenič — duhovnik. Ljudstvo v cerkvi je radovedno zijalo, kaj za boga, da se nobeden ne prikaže ue k oltarju, ne na leeo; eni so že rekli, da so menihi s tem kmete za norca imeli, ko so prejšnjo nedeljo oznanili samostansko slavnost, med tem so pa drugi v svojem srcu premišljevali nesrečno usodo morebitnega govornika, ako bi se bil mogoče premalo potrudil, lep govor se priučiti.
Ko stopi omenjeni mladi duhovnik iz voza, takoj zaprosi menihe, naj ga vedejo pred prednika samostana.
Ko mladenič-duhovnik -vstopi, se razjarjeni prednik zaničljivo proti vratom ozre in sikne ugledavši novega, a mladega prišleca,   med zobmi:
»Prokleti kutarji, tudi enega ni, naj bi se ... .«
Med tem se mladenič-duhovnik predniku predstavi, z jako hladnimi besedami in končno izjavi: »Ako nimate Še govornika, želim jaz danes govoriti v vašo čast in slavo, . ako blagovolite dovoliti nekoliko bolj obširno.«
Prednik pogleda prišleca, mla-deniea-dnhovnika od nog do glave, in ker mu je popolnoma tuj in nepoznan pravi:   »Kaj, ti ot*oee, hočeš
nas slaviti s svojim govorom, kje ■maš že kaj skušnje/ Kdo in odkod si? Kdo izmed vas ga pozna?« Vsi zanikajo, da ga nobeden ne pozna. Ali mladenič-duhovnik reče: Ne vprašajte po mojem imenu, ker je zadnji čas, na leeo stopiti, tedaj dovolite.
»Pojdi,« pravi prednik, »pojdi, aH glej, kako bodeš govoril, pazi se, ako nas dostojno ne počastiš, vedi, da ne bode imel tvoj kočijaž kaj domov peljati, kajti trave ne bodeš nikdar več tlačil.« »Dobro, dobro,« odgovori mladi duhovnik, ne pogleda ne na levo, ne na desno, ampak brzo vstopi na leeo. Prišedši na leeo, pozdravi poslušalce s sv. pisemskim izrekom: »Kdor se povišuje, bode ponižan, kdor se ponižuje, bode povišan.« * •
Za uvod zahvali navzoče, da BO se tako polnotitevilno udeležili tako slavnostnega govora in med tem še naroči, naj se pripravijo.
Menihi so začudeni poslušali mladega duhovnika, kajti prekrasen glas je imel — milo ljubko zvoneč, ter je z neko nadnaravno silo pretresljivo govoril.
Menihi so že nekam zadovoljni, eeš, mogoče hode res dobro govoril in prednik že tndi pokima, kar je znak zadovoftnosti.
Med tem začne nriadi thitovuik govoriti :
»Ako grem po širokem polju, kjer valovito žito raste in kjer prelepa, pšenica nori, ter vpmmm: »£ig&
»visoko spoštuje in ceni zaradi njegove ponižnosti, vsestranske delavnosti in požrtvovalnosti,« zato mu še ni podelila časti občinskega odbornika.
Njegove dosedanje zasluge t Načelnik je krajne organizacije »Kmečke zveze«, načelnik je centrale za vnovčevanje živine v Mariboru, duševni ustanovitelj klerikalne posojilnice v Ptuju, dobil je -zase koncesijo, da izvršuje gostilničarski in krčmarski obrt v Spuhlji, da tako pospešuje ljudsko zapravljivost, vzdržuje kar dva c. kr .žrebca kot izvedenec v ti stroki.
In kandidatova splošna sposobnost, razumnost in bistrovidnost i Znana, stvar je, da je stari Mihael Brenčič. rajše prodal svojo cvetočo in do-biekanosno opekarno nemškim naei-jonalcem, nego da bi jo bil izročil svojima sinovoma Jairžu in sedanjemu kandidatu Mihaelu Brenčiču mL, dasi sta silila vanj in ga lepo prosila. — No, kako pa je vendar Brenčič ml. mogel postati državnozborski kandidat, ako ga celo oče ni sposobnega >matral, voditi in oskrbovati veliko opekarno. — »Slov. Gospodar« deva in ponižuje Jakoba Zadravca pod Rreneiča, dasi Zadravec sam razumno in spretno vodi svoj paromlin v Središču. — C. g. general dr. Korošec so uvideli, da g. dr. Ploja more le kmet premagati, zato so zapoveda-!i, da veljaj za ptujsko ormoški okraj bojni klic: »Kmet naj kmeta voli!« 2e pred zaupuim shodom v Ptuju so se dogovorili veljaki politiki: dr. Korošec, mladi Brenčič in »debeli« mi-uoritski pater ter naredili tajen bojni načrt, po katerem mora iziti Brenčič ml. kot zmagovalec. Rekli so, ptujski okraj je mnogo večji od ormoškega, zatorej moramo iz prvega mnogo več zaupnikov-kimavcev povabiti. Na zaupnem shodu je bil prvi predlagan Meško, premalo rok, bil je že. »fuč«; drugi je bil predlagan Pre-sker, premalo rok se je dvignilo, zle-iel je; zdaj vstane »debeli« pater z zalitim mesečnim obrazom ter z ^gromkim« glasom predlaga Mihaela Hrenčiča ml., vsi kimavci-zaupniki iz ptujskega okraja vzdignejo roke iz vsega grla kričeč: Zivio Brenčič! Brenčič je bil dvignjen na ščit, »debeli« pater z mesečnim obrazom pa ,se je zadovoljno muzal, češ, dostikrat sem že užival Brenčičevo gostoljubnost zastonj, odzdaj zanaprej bom pa po vsi pravici »jedel in pil«. Zdaj imate vi cenjeni volilci besedo!
Uolitve na Tolminskem.
(Dopis iz Tolmina.}
Bližajo se državnozborske volitve in zopet nam bo treba stopit na volišče. Pri nas na Goriškem imamo polno strank in vse te stranke so že proglasile svoje kandidate. Narodno-uapredna stranka kandidira za državnozborski volilni okraj Tolmin - Kanal g. Andreja Vrtovea, posestnika in trgovca v Tolminu. Klerikalna M ranka kandidira v našem okraju dr. Gregorčiča, ki je presedel v državnem zboru celih 20 let, a nam ni znano, da bi bil kdaj odprl usta. Res je. da ni treba govoriti vsem poslan-rem v državnem zboru; za to ima vsaka stranka svoje priznane govornike. Vsak državni poslanec pa lahko veliko stori za svoje volilce za kulisami s takozvanim tihim delovanjem. V našem okraju pa žal i bog ne vživamo do danes sadov delovanja bivšega državnega poslanca dr. Gre-
gorčiča in sicer iz enostavnega vzroka. — ker teh sadov nikjer ni.
Ako se ozremo po Tolminskem in Kanalskem, povsod zapazimo isto zanemarjenost, kakor pred 20 leti. "Koliko se je storilo v tem času za Fur-lanijo in koliko za gorati del naše dežele?
Ako to premišljamo in primerjamo, prijeti nas mora jeza in žalost. Za Furlanijo se je potrosilo neizmerno denarja in ako se ga hode še na-daljnih 20 let toliko potrosilo za laški del dežele postane Furlanija pravcati raj, a nam ostane le toliko opevani »planinski raj« v katerem je pa preveč kamenja in vsled brezbrižnosti klerikalnih poslancev tako zanemarjen, da si morajo sinovi tega »planinskega raja« daleč- po svetu služiti trdi kruh, da prežive sebe in svojce. Hoditi morajo leto za letom po svetu s trebuhom za kruhom, ker jim rodna zemlja ne daje toliko, kolikor je potrebno za skromno življenje.
Te žalostne razmero bi pa gotovo zginile, ako bi se naši poslanci kaj brigali za nas. Italijani imajo vsega toliko v izobilju, a za gorati del dežele se ne stori ničesar. Doli v furlanski nižini urejujejo reke in pritoke, vrše se leto za letom osuševanja močvirji, preprežena je dežela z lepimi cestami in železnicami. Kaj pa pri nas? Imamo deročo Sočo in hudournike, kojih vode odneso še to malo rodovitne zemlje kar jo je še; imamo slabe pašnike, še slabše planine, po hribovskih vaseh nimajo pitne vode in mnogo vasi niti poštene poti do prometne ceste. Mizerija povsod kamor pogledamo. O da, italijanski poslanci se znajo vse drugače potegniti za korist svojih volilcev. Tam doli blagostanje, pri nas revščina. Ljudje božji, zdramite se vendar enkrat in skušajte si pomagati! V 20 letih vam ni mogel dr. Gregorčič ničesar pridobiti, ali mislite, da vas bo sedaj, ako bo zopet izvoljen, kar z dobrotami zasul\
Italijani nas gmotno izsesavajo in nas celo terorizirajo, kar dokažem z naslednjimi vrsticami.
Že mnogo let morajo naši delodajalci in delavci plačevati zavarovalne prispevke v goriško okrajno bolniško blagajno, katero vodijo in upravljajo naši zagrizeni laški nasprotniki. Na tisoče kron gre vsako leto v to laško blagajno ali ako naš delavec zboli in išče pri bolniški blagajni podpore, ne dobi ničesar. To laško bolniško blagajno upravljajo nezmožni ljudje, ki niti našega jezika ne razumejo: vsled tega se dogajajo našim ljudem krivice, o čemer pričajo lahko mnogoštevilne pritožbe in rekurzi, ki pa pridejo k večjemu v papirnati koš goriškega magistrata, ker ta je nadzorovalna oblast bolniške blagajne.
Krivice, ki se dogajajo našemu ljudstvu od strani laške bolniške blagajne, so napotile nekatere tolminske obrtnike, da so se združili v pripravljalni odbor za ustanovitev samostojne bolniške blagajne za vse štiri sodne okraje na Tolminskem. Pripravljalni odbor je o tem svojem koraku obvestil vse deželne poslance in tudi bivšega državnega poslanca dr. Gregorčiča.
Pripravljalni odbor je sestavil in odposlal namestništvu prošnjo za ustanovitev samostojne bolniške blagajne za cel politični okraj. Ta prošnja leži že štiri mesece pri namestništvu, a o rešitvi ni do danes ne duha ne sluha. Poslanca Gaber-ščka so združeni Lahi in klerikalci izbacnili
vo je to polje, ki je tako bogato in rodovitno?« Tedaj dobim odgovor:
»Visoko časti vredni, — meni-ško.«
Ako grem po temnih gozdih, ]x> gozdih, po katerih še ni nikdar pela sekira, po gozdih, kjer živi nebroj od Boga ustvarjene zverine ter če vprašam:
»Čegavi so ti velikanski gozdi?« Zopet se mi odgovori: »Visoko časti vredni, —• meniški.«
Ako grem po nepreglednih travnikih, kjer dela v potu svojega obraza nebroj tlačanov-trpinov, kjer eni travo podirajo in drugi seno na voa spravljajo, ter vprašam: »Čegavi so ti prelepi travniki.'« In zopet imam odgovor:   »Visoko časti   vredni, —>
meniški.« •
Ako grem čez prelepe vrtove, kjer raznega sočnatega in zrelega sadja duh človeka kar omami ter če vprašam vrtnarja: »Čegavi so vrtovi?« Pa glej, vrtnar mi odgovori; ;>Visoko časti vredni, — meniški.«
Ako grem po prečudno krasnih vinogradih« katerih množina in lepota presega vinograde cele dežele, kjer prežlahtno grozdje rodi, kjer se pridela nezrečeno množino vina ter vprašam starega moža: »Čegavi so ti vinogradi.'« Pa mož mi odgovori: ;>Visoko časti vredni, — meniški.«
Ja, kdo pa so ti menihi, da so tako visoko časti vredni; kdo so ti menihi, ki premorejo toliko najlepših jK>sestev7 Vprašam vas, kdo so ti menihi* Kam pa ti menihi gredo po svoji emrii,  ker m že tu rta zemlji
nad vse visoke časti vredni? Naj pogledam tedaj v nebesa, če so gori taisti, kateri so danes pomrli? O, pa glej čudo, prav nobenega meniha iz tega dolenjskega samostana ni v nebesih.
Pojdimo pogledat v vice, mogoče, da se tam za male pregreške še pokore, mogoče, da so tedaj v vicah, — pa glej, pregledal sem vse kotičke groznih vic in niti enega meniha iz tega samostana   nisem   našel notri.
Poglejmo sedaj v strašni pekel, mogoče, da se znajdejo ti kostanjevi-ški menihi v peklu po svoji smrti? Pa čuda, glej, tudi v peklu ni nobenega !
Tedaj ukažem Luciferju, poglavarju pekla, odpri in pokaži nam dno pekla. Lucifer dvigne z velikanskim ropotom težek železen ploh, in glej najstrašnejše — vsi nekdanji kostanjeviški menihi se znajdejo na dnu pekla, pod železnim plohom, kjer se v grozovitih in strašnih mukah pečejo in cvro, za njih visoko čast in slavo, katero od vas ubogi kmetje tla-čani uživajo na tem svetu---.
Prednik ves bled od jeze že pripravljen stoji, kakor tudi vsi drugi menihi ob njegovi strani, ko bode govornik — mladi neizkušeni dnhovnik stopil raz leeo, da ga bodo brž zgrabili in zaprli v najstrašnejšo ječo s sklepom, da se ne reši nikdar več iz te ječe. Ko ga pa vendar ni doli, hočejo srditi planiti tudi na leeo po njega, pa glej, ni ga bilo nikjer, izginil je 'bil, kajti bil je — angelj.
iz dežel, zbora in ker ni več poslanec,
nam tudi ne more ničesar pomagati. Ali so se gospodje klerikalni poslanci za tako važno zadevo kaj potrudili, je drugo vprašanje, ker do danes ne vidimo in še manj uživamo sadove njihovega dela. Krivica in sramota je, da ni v celem polit, okraju nobene bolniške blagajne, dasi nam po zakonu pritice vsaj en tak zavod. Gospodje deželni poslanci! Vedite, da ne trpijo krivice le napredni obrtniki vašega volilnega okraja, marveč tudi obrtniki in delodajalci, ki so vas poslali v deželni zbor. Ako bi bil Ga-bršček še poslanec, bi že bil večkrat v zadevi bolniške blagajne pri namestništvu in tudi pri ministrstvu, a njega ste izbacnili, vi pa spite in se ne ganete! Mi zahtevamo, da se dovoli samostojna bolniška blagajna za cel politični okraj s sedežem v Tolminu, in ker od naših sedanjih poslancev ne pričakujemo, da bi nam to mogli izposlovati, volili bomo dno 13. junija Andreja Vrtovea, ker ga poznamo kot vstrajnega in energičnega moža, jeklenega značaja, ki rad dela in bo kot poslanec gotovo tudi to dosegel, da se delodajalci in delavci odkrižajo laške bolniške blagajue. Dr. Gregorčiča pa pošljemo istcera dne v» politični penzjon.
ItnlljansM strah mi Slovenci!
Iz Trsta, 23. maja,
V Trstu gotovo še ni bilo tako hudega volilnega boja, kakor bo za predstojeće volitve v državni zbor. Del j časa se je izmed vpoštevanja vrednih tržaških strank vršilo intenzivno volilno gibanje edino le med Slovenci, medtem ko je drugje vladala nekaka tišina, enaka oni bližajoče se nevihte.
In res so zadnje dni posedli v volilni boj z vso ostrostjo socijalni demokrat je, kakor tudi vladajoča itali-jansko-kamoristična stranka, katera poslednja posebno vpotrehlja vsa tudi nedopustna sredstva v dosego svojega namena.
Minulo nedeljo je sklicala lašk liberalna stranka shod v gledališč »Politeama Rossetti«, na katerega j pa imel vstop le oni, ki se je izkazal z v ta namen izdano legitimacijo. N' tem shodu,kjer je večino tvorila tržaška mularija — so se predstavili kan-didatje za štiri mestne okraje, ki so bili končno tudi kot takim proglašeni. Interesantno je, kako je govoril prvi govornik, kandidat za II. volilni okraj (novo mesto) odvetnik dr. Gasser, ki je med raznimi obljubami in jeremijadami izvajal nekako takole: Prevzemam ponujeno mi kandidaturo, ker mi to veli meščanska dolžnost, kajti položaj, v katerem se nahajamo, je zelo kritičen. — Naša narodna posest je napadena od vseh strani, zato je sloga vseh naših slojev neobhodno potrebna. — Vse razlike v mišljenju in naziranju naj bodo v tem trenutku pozabljene, vsakdo, kdor se čuti Italijana, naj vstopi v bojne vrste! Ne udajmo se iluzijam, marveč branimo s skupnimi močmi ucrroženo našo italijansko posest. Fradi, cerkve itd. se slavizirajo na škodo Italijanov, na gospodarskem polju se jači jo drugi, kar vse pome-nja nevarnost za naš obstanek. — Slovenec prihaja preko hriba in kriči na Italijana: na morje! — Italijan se čuti varnega in mirnega vsaj na obali morja, ali tudi tukaj mu kliče Slovenec: hočem tudi obal, hočem morje! — Ali iz italijanskih prsi mu ori nasproti: ne odstopimo, ne prodamo zemlje, ne obali, ne morja, pač pa zahtevamo v Trst v imenu civilizacije svojo visoko šolo in to edino le: Tri este o nulla!
V istem smislu so moledovali tudi ostali trije kandidatje: dr. Pi-taceo. prof. Braidotti in inženir Me-nesini ter klical vse italijanstvo na krov zoper te preklicane Slovence.
Ker je bilo pri vsem tem, da je bil vstop na to komedijo dovoljen le proti izkaznici kamore, več Slovencev in socijalnih demokratov navzočih, so bili govorniki posebno ko so omenjali Slovence vselej močno iz-žvižgani, kar se je tudi potem na ulici ponavljalo, dokler ni policija ka-moriste razgnala.
Čudna so pota človeška! Pred 10. leti še niso videli Slovenca, danes pa javno kličejo svoje zadnje reserve na krov proti slovenski nevarnosti! Posebno se kamoristfi boje, da pride v takozvaneni elitnem II. volilnem okraju (novo mesto) do ožje volitve med Slovencem in kamoristom, ker namreč v tem okraju od slovenske strani kandidira dr. Ryhai\ — Isto-tako se boje Italijani za IV. okraj, kjer se jim ni posrečila nameravana sleparija, da bi bili namreč premestili kar okoli tisoč volilcev iz IV. v I. volilni okraj.
Vsekako pa stojimo v Trstu pred viharno volilno borbo, v katero zrejo z boječo negotovostjo kamoristi, a še bolj socijalni demokrarje. Med tržaškimi Slovenci se pa vrši živahna
agitacija in gotovo je, da bodo Slovenci izkazali od leta 1907. mnogo napredka. In s to zavestjo gre vse kar čuti res slovensko, z navdušenjem v boj proti zakletim in neizprosnim svojim so vragom in zasra-movalcem.
Poitnl uslužbenci m volitve za državni zbor.
Mnogo let se trudijo poštni uslužbenci, da bi dosegli zboljšanje svojih jako neugodnih razmer. S posebnim zaupanjem so se obračali do krščanskih soetijalcev, kajti dokler so bili ti v državnem zboru v manjšini, so vse stanove in zlasti tudi poštne uslužbenec kar obsipali z najlepšimi obljubami. Posebno široko je odpiral usta krščansko-Focijalni poslanec Prochazka, ki je sam sin ubožnega pismonoše in torej gotovo dobro pozna razmere in potrebe poštnih uslužbencev.
Leta 1908. se je pokazalo, kako neresno in nepošteno so krščanski socijalci mislili o vseh svojih, poštnim uslužbencem danih obljubah. Dne 10. marca 1908. je proračunski odsek poslanske zbornice imel končno razpravo o proračunu za poštno in brzojavno upravo. Takratni trgovinski minister dr. Fiedler je imel pri ti priliki govor, v katerem je izjavil, da je pripravljen izpolniti vsaj majhen del zahtev poštnih uslužbencev. Takrat je bil vprašan kršeansko-socijalni poslanec Prochazka kot. referent o proračunu, koliko denarja bi bilo treba, da se poštnim uslužbencem zboljša položaj. Prochazka je odgovoril, da bi bilo treba 4*7 milijonov kron. Na podlagi tega pojasnila in z ozirom na izjavo trgovinskega ministra je potem predlagal posl. Beer, naj se postavi v proračun znesek 4*7 milijonov kron za poštne uslužbence. Toda krščansko-soeijahi Prochazka se je temu uprl in predlog je bil v odseku odklonjen. Ta predlog je prišel potem kot minori-tetni predlog v poslansko zbornico, a je bil tudi tu odklonjen z 269 proti 44 gladom.
Med poslanci, ki so glasovali za predlog za zboljšanje plač poštnim uslužbencem, sta bila tudi slovenska poslanca Hribar in dr. Rybaf. Med poslanci, ki so glasovali proti poštnim uslužbencem so bili tudi slovenski klerikalci Demšar, Fon, Grafen-auer, dr. Gregorčič, dr. Hočevar, Jaklič, dr. Korošec, poštar Pogačnik, Povše, Šuklje, Šusteršič in Žitnik.
Sodimo stvar pravično. Tisti slovenski klerikalci, ki so glasovali proti poštnim uslužbencem, so to storili kot kmečki poslanci. Vsa politična zgodovina zadnjih deset let nas uči, da so klerikalci, kadar so kmečki zastopniki, vedno nasprotniki vsakemu zboljšanju dohodkov in razmer državnih uslužbencev in uradnikov. Kmet sam čuti pravično in privošči zboljšanje, tudi javnim uslužbencem; klerikalec pa je nasprotnik mestnega prebivalstva in skuša mestnemu prebivalstvu škodovati, kjer more. Iz tega pa izhaja za vse poštne uslužbence na deželi in v mestih, naj pri pred-stoječih volitvah porabijo ves svoj vpliv, da bodo izvoljeni kandidatke, ki ne pripadajo klerikalni stranki, kajti le od ncklcrikalnih poslancev smejo tudi poštni uslužbenci pričakovati zboljšanje svojih razmer.
Politična kronika.
Cesar namerava ostati v Godblo do 2. junija, potem pojde za kratek čas v Wallsee. — Kdaj se odpelje v Ischl, še ni določeno. Včeraj je cesar sprejel avstrijskega notranjega ministra* grofa W i c k e n b u r g a.
*
Novi zakonski načrt o houvedih
ima sledeča nova določila: Novi zakon zviša število pešpolkov od -8 na 32 in število bataljonov od 94 na 9/. Stotnija infanterije mora šteti za časa miru najmanj 80 mož. Infanterija dobi tudi strojne puške. Za ysak polk hočejo sisteinizirati dva taka oddelka. Število honvednih dopolnilnih po-veljništev se zviša od 28 na 47. Hu-zarski eskadron mora šteti v mirnem času 100 mož. Ustanovila se bo tudi honvedna artilerija. Normalna službena doba znaša pri honvedih dve leti, pri kavaleriji pa tri leta. Kefcrut-ni kontingent pri ^uvedih !nasa 25.000 mož. Od teh bo 21.900 moz služilo dve leti, 3100 mož pa tri leta, Število orožnih vaj se omeji, njih doba pa skrajša. n
V Zagrebu so aretirali bivšega poslanca in urednika Starčevićeve stranke, Persiča. Državno Pravdni-štvo ga zasleduje zaradi hudodelstva nevarnega hujskanja, ki ga je zakrivil s tem, da je pozival v svojein časopisu telefonske abonente, naj znosijo madžarske telefonske uradne sezname na trg pred banalno palačo ter sežgo. m
O albanski vstaji poročajo iz Carigrada: Najvišji poveljnik brzo javlja, da so turške čete napadle utrdbe vstašev na višinah Planiniee, sevei no od Tuzija. Vstaši so imeli več ne-po 30 mrtvih in so morali končno bežati, na kar so Turki zasedli vse višine v okolici Planiniee.
• m m
Politični položaj na Severnem Portugalskem je zelo napet. Ljudje so baje nezadovoljni s sedanjim sistemom. Splošno mislijo, da pride do rnonarhistične protirevolucije. Razmere v pristanišču Oporta so zaradi delavskih štrajkov neugodne.
*
Iz Maroka poročajo, da so fran eoske čete došle prod vrata Feza. 30 kilometrov pred mestom je general M o i n i e r prevzel poveljstvo čez vse francoske čete. Dne 21. maja so Francozi prišli brez vsakega boja v Fez.
*
V Mandžuriji se kitajsko vojaštvo punta. Tudi na Južnem Kitaj skom se pojavljajo nemiri.
m m
Vodja mehikanskih vstašev M a-
d e r a je iz Cindada poslal svojim če tam sledeči poslovilni ukaz: »Sredi razvalin bojišča pošilja Sennero Ma-dero junior svoji armadi poslovilni pozdrav. V mesto Mehiko pojde. da tam modernizira vlado ter zjrradi novo Mehiko.« — Vstaši v severne r delu dežele se razhajajo, petsto jih ostane v Juarezu. — Poročila o zdravstvenem stanju predsednika Di-aza so zelo neugodna. Zdravuiki se. boje zastrupljenja krvi. — V Severni Mehiki je mir. Madero in njegovi prijatelji pripravljajo kabinet. E r -nest o Madero naj bi bil financ ni minister, B o n i 1 l o minister za javna dela in brata Gom ez naučni, oziroma notranji minister. Političn-stranke, se pripravljajo za volilni boj. Do protirevolucije najbrže ne pride, vendar bodo pa med posameznimi strankami hudi politični begi.
štalersKo.
Klerikalci in Rebekova kam. datura. Kakor smo svoj čas poročali, se je sklenilo na sestanku slovenskih zaupnikov,   kjer se je postavilo na predlog g. dr. Benkovu-aj   g. Rebek za skupnega slovenskega kandidata seslaviti skupen volilni odbor. K zastopnika »slovenske ljudske stnn ke« se je   prijavil   g. dr. Benkovif imenovanje   zastopnika   »katol. po društva« v Celju so si klerikalci pri držali in ga še do danes niso izvršili. Ta skupni volilni odbor se je potom v posebni seji konstituiral in je bil za predsednika izvoljen g. dr. Hrašo\ > za tajnika g. dr. Laznik. Od napi njakov je v odboru  še g. Prekoršek. Dr. Benkovič je poslal pred nekatt rimi dnevi pismo, da se zaradi zaposlenosti ne more sej udeleževati. Pri pravljalno delo za volitve v Celju vodijo in opravljajo   gg. dr. Hrašovee, dr. Laznik in dr. Koderman, g. Pre-koršek hodi na shode — o klerikalcih pa še doslej ni bilo slišati, da bi -rili za Rebekovo   kandidaturo le en korak, dasi jim je g. Rebek po v\ jem mišljenju gotovo bližji ko »mladinom«.   »Mladini«   se v niariborski okolici tepejo za Rebeka, na Vuzeni-ci in drugod   pa bodo zopet najve* storili ljudje, ki so »liberalci«, konservativci, mladini in kar hočete, >a-mo klerikalci ne. Z ozirom na skupnost se naprednjaki   niso upirali na principijalno   stran te kandidatur«, danes pa ima »Slovenec« to neveri* t no drznost, da jim očita, da so proti Rebeku.   Klerikalci bi pač radi komandirali, delali pa nič. Radi bi. da bi naprednjaki   potrosili   vse svoje moči v mestih, zunaj na deželi pa bi potem imeli ^klerikalci proste roke in bi po volitvah vpili: liberalce smo DO* gazili! Glede eventualnih ožjih volitev še sicer ni bilo doslej nobenega dogovora s socijalisti, jasno pa je, da so socijalisti in Slovenci v tem volilnem okraju naravni zavezniki, najti pride že potem v ožjo volitev g. Hor-vatek ali Rebek.   Specijalno je lopo od g- dr. Benkoviča,   da se zaletava zaradi Rehekove kandidature v mladine, dasi bi moral on kot predlagatelj iste in član   skupnega volilnega odbora služiti vsem drugim pri delu za vzgled. Danes je pa ravno narobe. Če nas bo   g. dr. Benkovič   še dalje dražil,   bomo   pa brez   vseh ozirov javno povedali, pod kakimi pogoji je prosil letos Nemce za pomoč v svojem volilnem okraju.
Iz Celja.   Proti uporabi orožnikov prf volilnih shodih dr. Bonkovi ča protestira tudi »Arbeiterwille« i" opozarja na to, da nastajajo s tem nepotrebni stroški,   katerih gotovo fJ bo   poravnal   dr. Benkovič, tonu« davkoplačevalci.     Čeden »ijudsk. kandidat, ki ga morajo čuvati oroir niki pred ljudstvom.
Drobne novice. Poskusen vlom. Neznani tatovi so skušali vlomiti v lokal trgovca Jakoba S* nia v Novištifti   nad Gornjim gr^
aoin. V trgovini je bilo denarja in blaga v prilični vrednosti 10 tiso© kron. Tatove so pa splasili Semovi uslužbenci, »ki so se abudili. To je že drugi vlom v zahodnem delu okraja. Zato pozor! — Vkonkurz je prišel pek Leopold Ceh na Zg. Poljskavi. Začasni upravitelj kon-kurzne mase je g. dr. LTrban Leinež, odvetnik v Slov. Bistrici. — U m r 1 je v Gradcu odvetnik dr. Jože Finschger, star 70 let. Bil je rojen, v Šoštanju kot sin notarja Finschgerja.
— U m r 1 a je v nedeljo 21. t. m. v Gornjem gradu soproga o. kr. gozdarja Lausa vsled nesrečnega poroda. Pokojnica je bila v vseh krogih prebivalstva jako priljubljena in čislana. Bila je rojena Goreujka iz Radovljice. — Nemšfci klerikalni kandidat v sodni preiskavi. »Obersteirerblatt« poroča: 10. maja se je vršila pri okrajnem sodišču v Kindbergu zasliševanje prič v kazenski preiskavi proti dež. poslancu in državnozborskemu kandidatu dekanu Frischingu zaradi izsiljevanja. Gre bojda za nakup nekega posestva, pri katerem je Prisching na nedovoljen način izrabil svoj v pliv. — Tajnik nemš«keokr. bolniške blagajne a- Rogat -r u po b o g n i 1. Iz Rogatca poroča graški »Tagblatt«, da je tajnik okr. bolniške blagajne v Rogatcu češki renegat Jožef Živnv poneverii 700 K in 17. maja pobegnil. Odpeljal se je z vozom proti Ptuju in pisal ženi pismo, a* katerem ji naznanja, da se bo ustrelil. To je pa pisal najbrž za to, da bi speljal orožniŠtvo na napačno sled. Rogaška vsenemška klika, "ki je za Živnega vodila tako ljuto borbo proti trgovcu Suppanzu. ima sedaj lep skandal! — Ustrelil se je 19. maja popoldne v Ptuju pijonir Alojz Tnrk, doma na Hajdini pri Ptuju. Vzrok je strah pred sodiščem, ki ga je zasledovalo zaradi nekega pretepa. - Konec pouka na obrtno-aadaljevaini šoli v Mariboru je 29. in 30. maja.
Dr. Plojeva kandidatura. Po-oblaščeni smo izjaviti, da bo dvorni svetnik dr. Ploj izvolitev v ptujsko ormoškem okraju sprejel v slučaju, da ho izvoljen.
So že začeli! Pred dvomi tedni je mariborska »Straža« blagonaklo-ajeno y>onudila štajerskemu učitelj-stvo roko   >v spravo« pod pogojem.
se ji zapiše z dušo in telom in na vse kri pije deluje in agitira za klerikalne kandidate. Ueiteljstvo je v -Slov. Narodu«, »Slogi« in »Učit. ! (A . previdno odgovorilo, naj klerikalci dejansko pokažejo, da jim je za mir in spravo z ueiteljstvo m in ne samo za politične agitatorje in hlapce. S Tem so elobili klerikalci primeri *n odgovor in zadnje številke »Stra-e« in »Slov. Gospodarja« kar mrgolijo napadov in nesramnih rienunci-jacij ter laži proti učiteljstvu, ki se brezpogojno ne mara ukloniti. Stara resnica, ki velja za klerikalce: Timeo i »a na os. et dona ferentes!
Žalitev celjskih porotnikov. Ko
je predsednik porotnikov pri zadnji razpravi proti uredniku lista »Siid-str. AolksAville« Watzlaweku razglasil, da so porotniki glavno vprašanje ^kali, je predstojnik mestnega magistrata dr. Amhrose.hitz, stoječ ned poslušalci, vzkliknil: »Ti porot-niki <n pa res pijane svinje!-: Več porotnikov je radi te žalitve vložilo tož-b    »roti dr. Ambroschitzu.
Poročil se je v Gaberjah pri Ce-i crostilničar in posestnik Ivan T e-n z ;rospo Franjico Svetel. Če-
-iTarao!
Iz Središča. Tukajšnja 6razred-
- a priredi v nedeljo   dne 28. maja eolskih prostorih tretji roditeljski "nek, pri katerem bode predaval
dr. Anton Schwab iz Celja iz Celja o i pomoči pri   nezgodah. Začetek ob 4. popoldne. Prosimo za polnošte-vilno udeležbo!
Koroiko.
Boroveljski »Sokol« je vnos I al ra c. kr. deželno vlado sledečo pritož-
C. kr. okrajno glavarstvo v Ce-lovcm. Telovadno društvo »Sokol« v Borovljah se pritožuje tem potom proti iistmeiii odredbi c. kr. okrajnega glavarstva v Celovcu v smislu katere je poslednje prepovedalo »Sokolu^ v Borovljah pešizlet v krojih na •t vensko. Velja sicer pravni pregovor: »Quod non est in actis, non est in mundo«, a v tem slučaju nam ni mogoče drugače, kakor pritožiti se r-roti ustmeni odredbi, kajti gospod okrajni glavar iz Celovca je našo pismeno prošnjo rešil dne 10. maja T011 ustmeno, ko je bil tega dne osebno v Borovljah. Fstmena odredba okrajnega glavarstva v Celovcu je popolnoma neutemeljena. Pred vsem bi menda spravili g. okrajnega glavarja samega v zadrego, ako bi ga vprašali, zakaj nas ne pusti napraviti v četrtek dne 25. maja izleta v Jezersko. Sedaj ko imamo mesec maj in je narava ▼ cvetju, je najlepši čas za izlete. Prosti državljani smo »Sokoli« kakor drug*,   kot pošteni ljudem
in imetju ne nevarni, tudi veljamo — in vsled tega si usojamo biti skromnega mnenja, da bi se c. kr. oblast nikakor ne pregrešila, ako bi
nam velikodušno pripustila, da se v smislu svojih društvenih, že potrjenih pravil na praznik razvedrimo, osvežimo duha ter okrepimo z zdravim zrakom svoja telesa. To dosedaj niti državi Avstriji niti katerikoli drugi ni škodovalo, ako so državljani, če tudi v posameznih gručah napravili ob praznikih kak pešizlet in upati je, da tudi naš izlet ni tako silno nevarne narave, da bi škodoval državnemu ustroju bodisi na znotraj ali na zunaj. Iz tega stališča bi bilo naivno, braniti nam storiti to, kar store več ali manje vsa društva v Avstriji, kakor tudi posamezne rodbine. Razven tega pripomnimo, da je ravno isto okrajno glavarstvo dovolilo nam v popolnoma enakih političnih razmerah, kakor jih imamo sedaj, pešizlete na Plešivc, v Šmarjeto v Rožu in na Jesenice. V vseh teh slučajih smo šli korporativno v krojih iz Boro vel j ves čas po koroškem ozemlju oziroma smo se peljali z drugimi potniki v skupnem paktu in nikdar ni bilo niti najmanjšega prepira s komurkoli ali kjerkoli. To jasno dokazuje, da smo trezni taktni in mirni ljudje, ki smo znali tudi izzivanja suvereno prezirati. Gotovo je, da je c. kr. oblast že na podlagi teh izkušenj lahko popolnoma prepričana, da smo ravno mi vsled naše vzgoje in discipline kot »Sokoli« pred vsem upravičeni, da se prosto gibljemo in vsako oviranje na tem je neupravičeno kršenje naših pravic. Naši kroji so udomačeni na Češkem, Moravskem in Sleskem. pri čeških »Sokolih« in pri vseh jugoslovanskih »Sokolih« na Kranjskem. Štajerskem in Primorju. Na svetovnih mednarodnih tekmah vzbujajo naši sokolski kroji vsled ukusnosti in harmonične sestave barv največje občudovanje. Iz tega sledi, da nol>ena oblast ne more iz stališča nravnosti ugovarjati proti nošnji elegantnih in lepih sokolskih krojev. Fstmena odredba okrajnega glavarstva v Celovcu je torej popolnoma brezpredmetna. Vsled tega stavimo predlog: C. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu blagovoli nemudoma to pritožbo predložiti c. kr. deželni vladi v Celovcu, katero prosimo, da nam dovoli najpozneje do srede, dne 24. maja t. 1. pešizlet v krojih na Jezersko. Pod 1 prilagamo s prosto roko napravljeno sliko »Sokola« v kroju. Bo rovi je, dne 20. majnika 1911.
Krvavi izid volilnega shoda. V Motnici je priredil soeijalnodemo-kralični kandidat Fl. Groger shod, katerega se je udeležilo tudi veliko nemških krščanskih socijalist o v na čelu jim župnik Auernik. Po govoru Grogerjevem je govoril župnik. Ker se je pa bal krepkega odgovora Gro-gerjevega, so krščanski soeijalei posegli v svoji sirovosti k zadnjemu sredstvu. Napadli so nenadoma zbo-rovake in jih začeli biti z rokami, palicami, čašami in steklenicami. Dva zboroval ca sta dobila pri tem tako težke poškerdbe, da so morali klicati takoj zdravniško pomoč. Napadeni so seveda napravili ovadbo, katerej bo sledila zanimiva obravnava, ki bo gotovo pokazala te podivjane klerikalne junake v pravi luči.
Stavljenje koz. Javno in šolsko stavljenje koz se vrši v Celovcu od 6. do 10. junija iu sirpr vsak dan od 4. do 5. popoldne na magistratu v 2. nadstropju — mestni fizikat. — K javnemu stavljenju koz sme priti A-sak, kdor ne stanuje skupno s kakim na. kozah ali drugi nalezljiA-i bolezni obolelim bolnikom.
Sankcijoniran deželni zakon. Cesar je sankcijoniral od deželnega zbora koroškega sklenjen načrt deželnega zakona, ki določa ogledno pristojbino pri izdajanju živinskih potnih listov.
Pravočasna rešitev. Iz kurilnice drž. železnice a- Beljaku teče globok kanal, ki je odkrit, in odvaja umazano A^odo na prosto. Med potjo naprav-lja večje in manjše tolmune, a- katerih se nabere gnusni odtok precej visoko. V enega teh tolmunov je padel med igro sedemletni sin toA-arniške-ga uradnika Juri Sehindler. Njego-Ai toA-ariši so klicali takoj na pomoč. Priletel je prvi njegOAr oče in potegnil dečka že nezavestnega iz grde mlaknže. Posrečilo se mu je z umetnim dihanjem dečka oživiti, Aendar pa še niso s tem izključene kake druge slabe posledice.
Samomor starke. V deželni bolnici v Cekrveu je umrla včeraj v silnih mukah 521erna Ehrengruber. Izpila je prejšnji večer večjo množino lisola. Vzrok samomora so baje žalostne družinske razmere.
Požar. V bližini Št. Vida ob Glini je popolnoma pogorelo posestvo J. Eberhardovo, po domače Wurze. Pogorela so tudi vsa gospodarska poslopja, a'sa krma in zaloga živil. Vzrok požara je še neznan. Zavarovalnina krije komaj polovico škode.
V Vrbskem jezeru utonili. V nedeljo so se vozili po Vrbskem jezeru, ko je bilo to precej viharno, tri-
je fantje iz Vrbe. Od tedaj so izginili in opravičeno sumijo, da se je dogodila nesreča. Ceha so videli prašen na je«eru.
Primorsho.
Volilno gibanje   na Goriškem.
Narodno - napredna stranka je priredila v nedeljo v Šempasu shod, ki je bil praAT dobro obiskan. Govorila sta kandidat za Goriško okolico Fran Kocijančič in odvetnik dr. Dinko Puc. KocijančičeATa kandidatura jo bila soglasno sprejeta. Pričakovati je, da volilci pod lavnem pojdejo volit v ogromni večini naprednega kandidata. Poleg tega je imel dr. Gregorin shoda v Dutovljah in v Ri-hembergu. Vrhu tega se je vršilo na raznih krajih podrobno delo, kakršno se vrši tudi ob delaAmikih. Cela dežela je sedaj v živahnem gibanju. Začeli so se gibati tudi novostmjarji, ki so bili doslej docela pasivni. Njihovo glasilo »Novi Cas« ni pisalo nič o a^olitvah, kakor hitro so bili proglašeni Gregorčičevi kandidati. Poprej so prišli noAOstrujarji na dan celo že s svojim kandidatom. Gregorčič se ni na nje nič oziral, preziral jih je, ali ker so prihajala slaba poročila iz tolminsko - kanalskega Aolilnega okraja, kjer kandidira dr. Gregorčič, ni bilo drugače, kot da se je obrnil dr. Gregorčič s pomočjo dr. Šusteršiča do novostrujarjev, naj pomagajo. Duhovniki so dobili ukaz, da morajo delati za dr. Gregorčiča, kateremu tako iz srca privoščijo, da bi padel, kakor je dolg in širok, nekateri že letajo okoli po deželi, ker je nevarnost tu, da bi lahko propadli »krščanski kandidatje.« — Hnd boj se bo bil za goriško okolico. Napredna stranka je postavila dobrega in sposobnega kandidata, izobraženega kmetovalca Fr. Koejančiča, katerega morejo \~oliti z mirno vestjo tudi nekdanji agrarci, ki so imeli pred štirimi leti \* goriški ukolici svojega lastnega kandidata. Klerikalci želijo, da bi ti aTolilci ne šli na arolišče, ker potem upajo na zmago; drugače pa Fon lahko odleti. Nadejati se je pač, da se dvignejo volilci goriške okolice ter gredo volit naprednega kandidata, ki poseduje vse potrebne zmožnosti za dobrega kmečkega državnega poslanca. — Laški liberalci so postaA'ili sedaj kan-idata tudi za gradišćansko - krmin-ski a*oliIni okraj. Kandidat je dr. Fabbrovich iz Krmina.
V Devinu so ustanovili klerikalci svoje katoliško izobraževalno dru-štA-o. Tam obstoji že vec let dobro narodno društA-o »Ladja«, ali klerikal-eem se je sedaj zdelo potrebno, ustanoviti razdorno društA-o. Kdo torej razdira in seje neslogo celo a- ogroženih obmejnih krajih?!
Lepe razmere na goriškem državnem kolodvoru. Te dni so odpustili iz službe na državnem kolodA-oru v Gorici brez praA^ega vzroka nekega Slovenca, ki je tam delal že 4 leta in T) mesecev. Kakor vedno, je imel pri tem brez dvoma svojo roko Amies znani asistent Kam, kateremu Wie-ser seA-eda pripušča asc. Taki odpusti se vrše dan na dan in skrajni čas bi bil, da se napraA^i konec takim nečuvenim razmeram.
»Banca po pol are«. Porotna razprava zaradi znanih zadev \- propadlem denarnem zaAodu »Banca popola re« se prične \T Gorici dne 24. junija t. 1. in bo trajala več dni. Akci-jonarji > Banoe popolare« v Gorici so imeli v soboto zboroAanje, na katerem so potrdili bilanco z dne 31. marca t. L, ki izkazuje dva milijona in pol kron deficita.
Znamenja, ki dajo misliti. Vojaške inspekcije in študijska potoA-anja po Goriškem se aredno množe. V nedeljo je došlo v Gorico več višjih častnikoA-, med njimi vojaški poveljnik iz Krakova fm. baron VTeigl. Danes, at sredo dopoldne, je prišel poveljnik tretjega voja, baron Leitner, dne 29. maja pa pride nadAojvoda Leopold Salvator. Častniki so na študijskem potovanju.
Velika nesreča v škocijanskih jamah. V soboto so Šli kakor ponavadi na delo jamski delavci Anton Cerkvenik, Ivan Delež, Fran 2afred in Josip Cerkvenik iz Matov-una št. 11. Zidali so zid ob neki stezi a- Miil-lerjovem domu, kakih 40 m nad vodo ob strmem prepadu. Josip Cerkvenik je donašal in valil kamnje na določeni prostor, pri tem pa se mu je hotel zvaliti kamen v prepad on pa ga je hotel pridržati. Izgubil je pri tem ravnotežje in on in kamen sta padla v deročo \rodo. Vse to je videl Fran Žafred, ki je delal v neposredni bližini in je poklical tudi ostale delavce na pomoč. Ti so prihiteli takoj, toda Cerkvenika že ni bilo več mogoče Arideti. Nesrečneža je deroča voda odnesla v podzemeljska brezd-na, — prvi slučaj tekom 31 let, orfkar preiskujejo tok deroče reke. Pokojni je bil star šele 17 let in je bil edina opora svoji stari materi in svojim mlajšim bratom in sestri. Bil je zelo marljiv in vrl mladenič.
V tobakarno so vlomili.V soboto ponoči so nemani zlikovci pod stop-
■fteami v veži hiše št. 3 na trgu dol-tlom v Trstu, kjer ima nek branjevec •vajo shrambo, predrli steno in zlezli sfcotft laknjo v tobakarno Marije Bevk. Tu so vlomili v malo blagajno in ukradli iz nje kolke in znamke ter 500 cigaret »Memfis«, tri akatlje cigaret »Nil« ter 100 viržink. Škode je okoli 4000 K.
Posledice nakeljske nezgode. Fran Družina, oni 161etni deček, ki ga je v Naklu ranil Ivan Klun s ši-brami, je v ponedeljek ob 1. popoldne umrl v tržaški bolnišnici.
Nesrečna ljubezen. Ferrncia Lo-ly, stara 16 let in stanujoča na Vrde-li št. 463 je izpila v ponedeljek zvečer veliko dirzo karbolne kisline. Zdravniška postaja jo je odpeljala v bolnišnico. Vzrok, ki je komaj doraslo deklico gnal do tega koraka, je baje nesrečna ljubezen.
Vojaška begunca. V Čedadu sta se predstavila finančni straži dva vojaka planinca, ki sta pobegnila od 27. polka. Enemu je ime Salvador Lon-ghino in je iz Furlanije, drugemu pa Ivan Vuga iz Gorice.
Toča. Iz Batuj poročajo, da je v soboto popoldne napravila toča a- on-dotnih vinogradih precej občutno škodo.
Vino ponarejeno. Kletarski nadzornik je a- Krminu našel v osmih kleteh ponarejeno vino, ki je je zapečatil, prizadeti pa so bili kaznoArani z globo 200 do# 500 K.
Iz gugalnice je padel. Na nekdanjem Senenem trgu v Trstu za A'eli-ko vojašnico je padel at nedeljo zvečer proti 7. z gugalnica 211etni zidar Ivan Pertot iz Barko vel j št. 105 kake 3 m visoko. Prizadejal si je težko rano in možgani so se mu pretresli. Mera 1 i so ga. prepeljati v bolnišnico.
Zopet poskus samomora* 361etna v ulici Cavazzeni v Trstu stanujoča Marija Duck je izpila v nedeljo zaradi domačih razporov precejšnjo količino fenilne kisline. Prepeljali so jo v bolnišnico, toda njen položaj je skoro brezupen.
Tatvine. Na Ribjem trgu v Trstu je bil v nedeljo aretiran neki Alojzij Volga, stanujoč v ulici Ronco št. 13, ker je ukradel 1 K 60 \*in. Aredno ribo. — Vladimir Ličen, prodajalec v neki trgo\ini z jestAinami x ulici Gozzi v Trstu, je ukradel s\ojemu toAarišu par čeAdjeA'. Tatvino so takoj opazili in Licena dali aretirati. — V kaA-arni »Oriente« je nekdo ukradel ob 4. zjutraj nekemu Pranu Delfabbro, ko je zaspal pri mizi, denarnico s 40 K iz žepa. Med tem se je Delfabbro zbudil in zahteval svoj denar nazaj. Dolgoprsteži pa so se mu smejali v obraz. Ko pa je hotel Delfabbro poklicati stražnika, so se spra-\-ili nad njega in ga pretepli. Na njegovo A-pitje sta prihitela dva redarja, pred katerima so jo tatovi pobrisali, e*amo enega, 211etnega dninarja Viktorja Jamnika, so prijeli, ko se je delal v nekih vratih a- ulici Guardia kakor da spi.
Podpisana pogodba med »Hrvaško kreditno banko« in »Jadransko banko«. Na izrednem občnem zboru »Hrvaške kreditne banke« je bil v nedeljo a* Dubrovniku soglasno sprejet predlog upraA-nega sa-eta glede fuzije »Hrvaške kreditne banke« in »Jadranske banke«.
Dragi njske razmere v Trstu. Pred kratkim je izšla v italijanskem jeziku interesantna knjiga, ki se bavi z draginjskimi razmerami v Trstu, ki je sestavljena na podlagi statističnih podatkov, katere je zbral trgovinski muzej. V uvodnih treh delih se bavi sestavljalec Mario Alberti s splošnimi A-prašanji menjavanja cen in preide v četrtem delu na Trst ter razmotriva cene nekaterih predmetov tokom zadnjih 26 let in sicer kruha, moke. mesa, sladkorja, testenin, riža, fižola, krompirja, oiia, sira, vina, octa, mila in premoga. Srednje naraščanje con v letih od 1906 do 1910 je izračunal na 19%, pri nekaterih predmetih so cene prav izredno narasle, tako pri kruhu za 39 %, pri moki za 55 %, pri krompirju za 49°? , pri olju za 27%, pri siru za 41*7%, pri sladkorju za 10°? . Ce vzamamo, da potrošijo manj premožni sloji od svojih dohodkov 60/r odstotkov za hrano, 20% za stanovanje, 10% za obleko in ostalo za druge potrebe, je to seA-eda samo neka po\-prečna mera, ki se pri posameznih rod bi ti ah zelo izpreminja. Od 1. 1885. do 1889. opažamo, da a' Trstu skupna a-sota cen najvažnejših predmetov vedno pada in sicer v sledečem razmerju: Ce a-zamemo ceno leta 1885. kot podlago s 100°r, potem je 1886. cena 97*21%, 1887. leta 95*57^, 1S88. leta 94*14% in 1889. leta 90-21%; potem rastejo cene zopet do 1899, a ne dosegajo več 100%; leta 1892. začno zopet padati in dosežejo leta 1895. drugi minimum 90-28%. Od leta 1900 naprej prekoračijo ti najvažnejši predtneti 100% in se stopnjujejo od leta 1900 s 101-21%^ pa do leta 1910. na 124-29%. Premog se stopnjuje celo nad 126%. Nasprotno s uplošno sodbo pa so poskočile v Trstu tudi plače, najbolj pri organiziranih tiskarjih in sicer od lOurnega dela 1.1880. na 8 8/4urno delo L 1910.
Če vzamemo plačo na uro leto 1880. s 100% znaša plača 1890. leta 136%, 1900 .leta že 156% in 1910. lesa celo 228%. Pristaniški delavci so irmefi na dan 1890. leta 3 K » v m 1910. 1. že 5 K na kopnem, na ladji pa 1890. leta 4 K in 1910. leta 6 K na dan. Tudi pri drugih strokah so plače močno poskočile, tako samo za vzgled pri zidarjih od leta 1890. s 100% do leta 1910. na 161%. Čevljarji pa delajo še danes kakor leta 1890. neizpremenjeno za 3 K na dan pri 12urnem delu. Ogromno delo si je napravil Mario Alberti in priznanja je vredno, vendar pa pri vzrokih draginje ni prišel do nobenega pravega resultata. Draginja bo naraščala še A'edno in če jo še toliko študiramo. Glavni vzrok je bil in ostane tudi v prihodnje militarizem in brez-miselno zapiranje mej, karteli, pooli in trusri in A~se ono, kar tako vneto zagovarjajo naši agrarci.
Ljudske kopeli. Za začenjajočo se kopališko sezijo sta občinstvu brezplačno na razpolago v Trstu kopališča za morskim svetilnikom in v Barkovljah. Kopališča imata oddelke za moške, za ženako. in za- otroke. Prostor za kopanje in za plavanje sta označena s plavajočimi znamenji. V kopališčih je vodno tudi večje število paznikov. Odpro se pa kopališča m mesecih juni, juli in avgust ob 5. zjutraj, v septembru ob 6. zjutraj; zapro pa, v prvih treh mesecih ob 10., septembra pa ob 8. zvečer. Ljudska kopel za morskim SA'etilnikom je A'sak delavnik od 5. do pol 7. rezervirana za vojaštvo. Kadar grozi morje postati viharno, mora občinst\-o zapustiti nemudoma kopališče.
Iz stavbne službe. Inženir Julij Sztehlo at statusu bosansko - hercego-vinskih deželnih uradnikov v Sarajevu je imenovan za nad inženirja v 8. dijetnem razredu.
13 «eželM§fl odbora.
Deželni glavar poroča o znani svoji zadevi radi železnice Rogatec-Brežice-Rudolfovo. Prosil je dr. Tavčarja, da se je z njim podal, ob priliki seje upravnega odbora Dolenjskih železnic, v železniško ministrstvo. Dr. Tavčar, ki ne pozna političnega bojkota, kojega je zadnje čase klerikalna stranka zapisala na s*voj prapor, izja\'i. da vsakemu, če se mu je godila krivica, rad pomaga, in da se je rade volje podal z glavarjem v železniško ministrstvo. Tu se je naglasalo, da j« glavar Šuklje se potegoval za progo na desnem bregu Krke, da pa pri tem ni nastopil v imenu Novega mesta,ali zastopstva tega mesta.Izkazalo pa se je. da je pismo, ki je bilo objavljeno vT »Slov. Narodu« pristno, in da se je moralo pisati le arsled kake zmote. Stavbni svetnik Edvard Granzer je sedaj pisal glavarju Šukljetu pismo, ki se takole glasi:
Vašo preblagorodjo!
V uekem pismu, ki sem je pi--al v zadevi projektirane železnire Rogatec - Brežice - Novo mesto ci-a'ilnemu inženirju Teod. SchenkI, sem pomotoma izrazil mneuje, da se je Vaše preblagorodjo imenom mestne občine mrvomeške potezalo za varijanto na desnem bregu Krke s postajo v Kandiji.
Izjavljam, da se Vaše preblagorodjo pri dotični intervenciji v železniškem ministrstvu, pri kateri pa sicer >am nisem bil navzoč, po izjavi udeleženih funkcijonar-jca" železniškega ministrstva, nikdar in nikoli ni sklicevalo na kako pritrditev mestne občine novomeške.
Ce sem v prej omenjenem svojem pismu rabil dejstvu neodgo-a-arjajočo dikcijo, zgodilo se je tn takrat samo zgolj radi tega, ker sem hil po vpogledu v specijalno karto uAerjen, da je mestna občina noAorneška netlvomno posebno zainteresirana pri zgradbi v bližini ležeče prometne postaje v Kandiji in ker mi predzgodovina na progi Novo mesto - Metlika nameravanega postajališča ni bila znana.
Iskreno obžalujoč, da sem s to svojo pomoto Vašemu preblago-rodju napravil nepriličnosti, prosim sprejeti izraz najodličuejšeg« spoštovanja
Dunaj, dne 22. maja 1911. Edmund Granzer 1. r., c. kr. staAbni svetnik Dr. Josip Kučera se imenuje se-kundarijem v deželni bolnici. Izstopi pa sekundarij dr. Maksimovič. Paznik Osredkar se \Tpokoji.
Cesta Stari trg se bo zgradila v obeh A-arijantih, tako da bo ustreženo obema strankama.
Na državno vlado se vloži poziv, ria se z vso silo upre proti temu, da bi se železnica Metlika - Karlovce gradila kot vicinalna železnica.
V Ljubljani se ustanovi poseben državni oddelk za zgradbo hudournikov, kojemu bode načeloval Vladimir pl. Šuklje. Stroške nosi po večini dežela.
Dopis deželne vlade, da bi se na cestah napravile gotove ugodnosti za avtomobile, se položi — ad sveta!
Razpiše se ogled na lieu mosta, kjer se določi, kje bodi novi most pod Ljubljanico tik Vodmata.
Cel kup zadrug klerikalnega značaja dobi deželno podporo, prvi .vinorejski zadrugi v Vipavi se pa odreče vsaka podpora, »ker ni pri Zadružni Zvezi«.
Gradba vodovoda v Beču pri Kamniku se odda tvrdki Rumpel na Dunaju.
Načrt zakona glede izkoriščanja vodnih sil ni dobil cesarjevega potrjen ja.
Cestni odbor idrijski bo moral Ivanu Grudnu povrniti 16.828 K, katere je moral le-ta vsled deželnood-borske revizije preveč vplačati!
V Kamniku je odstopil dekau Lavrenčič s svojimi privrženci ia mestnega odbora. Dr. Pegan zatorej predlaga, da naj se deželni odbor ne poslužuje. § 20 občinskega reda ter .vladi priporoča, da razpusti občinski svet ter postavi vladnega komisarja! Dr. Tavčar protestira proti ti prozorni komediji, ki naj število gerentov SS enega pomnoži. Predlog je bil seči r sprejet.
Mestnemu zastopu V Rudollovom, se izreče — proti ugovoru dr. Tavčarja »ostra graja« radi resolucije, ki se je sklenila v železnični zadevi proti Šukljetu! Se jako čudimo, da se ni predlagal razpust in da se tudi ,v Novem mestu ni zakričalo po- vladnem komisarju!
Sestram usmiljenkam se da 8000 kron. ker se je meso podražilo.
Za deželni muzej se nakupi Jankova zbirka za 1380 K in 216 K.
Dr. Major je resigniral na mesto :\ Trebnjem. To mesto se znova razpiše.
Dnevne vesti.
+ Radi Šusteršiča ne zapostavljajte Slovencev! »Naše Kdinstvo« piše: »Res je. da radi Šusteršiča in njegove stranke danes mnogi ne računajo s Slovenci, toda brez smisla in brez razloga. Glavno je veliko narodno vprašanje in to je trajno, ki se ne sme nikdar podrejati moment a-jiiin strujam. Mi Hrvati in Srbi eden smo narod, toda z nami so tudi Slo-yenci eden narod . ■ . Hrvati in Srbi smo v jeziku eno; s Slovenci pa je Aendnr nekaj razlik«* radi slovenskega dialekta, a prav zaradi tega je tem več povoda, da moramo delovati za narodno ujedinjenje med nami in Slovenci. Sicer pa. kako se more le misliti jugoslovansko vprašanje brez Slovencev'! Ako je komu na potu Šesteršičevizem. naj ne pozabi na iakt, da Ljubljana potrebuje pomoči. A ona jamči za* bodočnost. In naj se ne pozablja, da razpolaga Slovenija z lepo legijo inteligence, mladine in rodoljubnega ljudstva. Evo vam Trsta, Kaki rodoljubi st> tam! Pa poglejte sedaj 1U.000 Hrvatov v Trstu, kakšni so — kakor izgubljeni!«
-.- Pri občinskih volitvah v Idriji je narodno - naprednim volilcem skrbno paziti, da bodo glasovnice točno izpolnili in nič drugega na nje napisali, kakor samo imena kandidatov, ker bi sicer utegnile biti neveljavne. Paziti je tudi na pisavo imen kandidatov. Najbolje je, da narodno - napredni volilci oddajo svoje glasovnice agitačnemu odboru, da jih pravil-3io izpolni in jih potem dobe na dan volitve izpolnjene v narodnem agi-taenem lokalu. Treba računati s tem, da bodo klerikalci prav gotovo vložili proti volitvam rekurz, da si s lem ohlade svojo jezo nad porazom. Izogniti se je torej vsemu, kar bi dalo količkaj povoda Oswaldu, oporekati pravilnost volitev. Volitve se više po načinu, kakor so se zadnje dr-žavnozborske. Želeti je, da so narodno - napredni zaupniki, ki so prevzeli agitačno delo, takoj zjutraj ob 6. na volišču, da tako prvi oddajo glasovnice. Paziti je sosebno na drugi razred, ki ima modre volilne izkaznice, ker je v temu razmerje posameznih strank zelo nezanesljivo. Volilci morajo priti k volitvi z volilnimi izkaznicami. Volilci volijo obenem za prvi, odnosno drugi ter za tretji razred ter tudi s pooblastilom in kot zastopniki. Volilen bo torej priti samo enkrat pred volilno komisijo in bo lik ratu opravil za vse razrede. Vsi narodno - napredni volilci morajo storiti svojo volilno dolžnost! Naj ne manjka nihče v tem odločilnem tre-notku! Narodno - napredni volilci, pokažite s polnoštevilno udeležbo pri lej volitvi, da ste zvesti, pa neustrašeni bo) itelji za narodni in napredni značaj idrijskega mesta. V tem boju pa treba bolj, kakor v kateremkoli drugem discipline. Ne gre se za posamezne osebe, marveč gre za stranko proti klerikalcem, ki bi tako radi zo-]>et zasužnili napredno idrijsko me-jsto pogubni in ljudstvu Škodljivi klerikalni politiki. V nedeljo mora zmagati sijajno narodno - napredna misel v Idriji!
+ Idrijski Oswald je na vsak način hotel, da bi se idrijske občinske
volitve ne vršile že v nedeljo, dne 28. maja, marveč pozneje, pa je napravil proti razpisu volitev kar dve pritožbi na okrajno glavarstvo v Logatcu, eno pa mu je podpisal Se njegov oproda Janez Kavčič. Ker pa je županstvo pri razpisu popolnoma pravilno postopalo, je Oswaldovo pehanje ostalo brezuspešno in se vrši volitev, kakor prvotno določeno, dne 28. maja. Oswald je namreč pozabil, da okrajno glavarstvo ni deželni odbor, ki se na ljubo Oswalda ne boji kršiti celo zakona, ampak je to c. kr. oblast, ki mora ravnati edino po zakonu. — Razlogi proti odgoditvi volitve, ki jih je Oswald navajal v svojih pritožbah, so bili naravnost smešni in na prečuden način iz trte izviti. Janez Kavčič se je sam prepričal o pravilnosti županovega postopanja in je naravnost izjavil, da se pritoži le zategadelj, da se maščuje »Narodovim« dopisnikom. Čudno maščevanje! Sedaj tudi okrajno glavarstvo lahko spozna OswaIdovo prosvitlje-nost in prijetnost urada, ki ima dan za dnevom opraviti s to duhovniško koriiejo. Oswald je s tako gotovostjo računal na odgoditev volitev, da se je celo branil sprejeti volilno izkaznico, češ, da v nedeljo ne bo volitev, ker on tako hoče. Nafarbal je s tem tudi svoje zveste mameluke, ki so se zaklinjali, da ne bo še volitev. Toda enkrat se je Oswald pošteno u rezal in ne bo se izpolnila želja njegove domišljave mogočnosti. So še druge oblasti na svetu, kakor kranjski deželni odbor, na to ne sme Oswald pozabiti.
-r    Idrijski socijalni demokrati
so izdali v »Napreju« volilni oklic, v katerem psu jejo napredne pristaše s plačanimi agitatorji in drugimi lju-beznjivostimi. Stvar socijalnodemo-kratične stranke je, da gre samostojno v volilni boj in tako eventualno pripomore, da pridejo nje odpadniki, ki so jih klerikalci vsprejeli po vrsti v kandidatne liste, v občinski odbor. Stvar okusa pa je, da se z lojalnimi zavezniki, s katerimi se je složno delalo nad pet let v najhujših časih klerikalnega nasilja, ne postopa na način, kakor to dela sedaj socijalnode-mokratična stranka v Idriji. Naravnost laskavo za narodno-naprodno stranko je, da se ji ne more drugega nadeti od socijalno - demokratične strani kot psovko trakarji. Dovolj žalostno za stranko, ki mora še s takim; puhlimi frazami agitirati. Kje je tolikrat poudarjano izobraževalno delo socijalno-demokratične stranke! Seveda socijalni demokrati so v zadregi z agitacijo proti narodno-na-predni stranki, ker ji ne morejo očitati prav ničesar v stvarnem pogledu, morajo se torej zateči k takim frazam. Narodno-napredna stranka je vestno vršila svoje dolžnosti napram V upravo ji izročenemu idrijskemu mestu!
+ Belokranjska železnica. Že zopet sleparijo klerikalci z belokranjsko železnico, da bi laglje priporočali svojega kandidata Jarca. Zdaj obetajo, da bodo dela v kratkem razpisana in se bo torej zgradba začela. To je pa prav predrzna laž. Na razpis del in zgradbo železnice sedaj še misliti ni. Saj niti politični obhod Se ni končan. V februarju in marcu se je izvršil obhod le za en del bodoče proge, ostal pa je nerešen še precejšen del in še danes ni znano, kje da bo ta del tekel. Dokler pa še proga ni določena, se seveda tudi podrobni načrti ne morejo izdelovati in torej tudi še misliti ni, da se bodo oddala dela in se začelo z zgradbo. Krščansko-socijalnega voditelja Gessmanna so na Dunaju slovesno proglasili za »očeta laži«. Kakor kažejo klerikalne sleparije glede belokranjske železnice, je »oče laži« vzredil in vzgojil na Kranjskem prav znatno število sinov in priznati se mora, da delajo kranjski »sinovi laži« pravo »čast« dunajskemu »očetu laži«.
+ Agitacija z davki. Po deželi, kor se je ljudstvo uprlo in ni nič kaj več vneto *za klerikalne poslance, so pričeli le-ti agitirati z davki. Pripovedujejo ljudem, da če bi liberalci zmagali — liberalec jim je vsakdo, kdor se jim brezpogojno ne uklone — lK>do le ti zvalili vse davke na nižje ljudstvo, manjše posestnike, bajtarje in male patentarje. Takih sleparskih sredstev se posl užu jejo ljudje, katerih voditelji glasujejo za sto in sto milijone ter ne vprašajo, kdo bo plačal. In če se je treba potegniti za nepremožne sloje, tedaj so ravno klerikalci tisti, ki se kar ne morejo ogreti za kaj takega, ker bi bili tudi prizadeti kolikortoliko njih pri koritih obogateli pristaši. Seveda, naklade bo treba zvišati, posebno deželne in tudi državne, če bodemo še imeli take zastopnike, ki gledajo le na svojo korist. In zatorej je treba že zdaj ljudi pripravljati in farbati v dobri veri, nekaj bp ]e ostalo. Nekaj očitanja odvalimo na te šmentane liberalce, ki so nam ob takih prilikah prav dobro došli. Pojasnite zdaj ob volitvah na shodih in drugih priložnostih ljudem, to klerikalno slepar-stvo. Povejte ljudem, koliko dolga so ravno oni napravili v treh letih njih
gospodarstva v naši deželi. Razložite jim, kaj so to korita v politiki, ter da Je treba ravno ta korita vedno daljšati in polniti. In vso to krmo v denarjih plačajo davkoplačevalci. Ker je pa že vse prazno, treba bo novih davkov. Razjasnite ljudem dalje, da ravno uaša napredna stranka stremi za tem,da se naj davek resnično uredi po dohodkih. Ta, ki ima veliko, naj plača tudi k temu, in se naj ne dere reveža do kosti, kar ravno klerikalci delajo,
+ Hrvati za Slovence. Pred kratkim je imela v Zagrebu srbska samostalna stranka skupščino, na kateri se je izrekla za sporazum vseh neodvisnih in narodnih hrvaških in srbskih strank v Hrvaški, Slavoniji, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. O tej skupščini piše splitsko »Naše Jedinstvo« dobesedno: »Zopet narodno ujedinjenje. O tem je srbska samostalna stranka v Zagrebu te dni sprejela resolucijo, kateri so »Pokret«, »Sloboda« in razni drugi listi posvetili dolge članke. Vsi jo hvalijo, a nam ne ugaja. Ne hvalimo in ne odobravamo je. In prosimo za besedo. Resolucija imenovane stranke pravi, da je potreben sporazum vseh hrvaških neodvisnih in narodnih strank in elementov v Hrvaški, Slavoniji, Bosni in Hercegovini . . .« »Sloboda, ki te hvali in j>odpisuje, završuje svoj članek tako-le: »S tem je položen temelj za novo, uspešnejšo politiko pri južnih Slovanih.« A kje so jim Slovenci, kje jim je Slovenija? Menda je tudi ta zemlja južnih Slovanov del Jugoslavije. Pa kje je Istra? S tem, ko so izločili Istro hrvaško in Slovenijo slovensko, so istočasno razdrli tudi narodno edinstvo, za katero sprejemajo resolucije in pišejo članke — verujemo nehote, v naglici, brez prevdarka. Zato te resolucije tudi ne moremo odobriti, dokler se ne popravijo v smislu starih resolucij starih narodnjakov naših in obzo-rašev na Hrvaškem. Radi istih razlogov, radi katerih smo proti prava-šem, ker nečejo bratstva s Srbi, ne moremo sprejeti niti resolucije srbske samostalne stranke, ki ignorira Slovence. »Naše Jedinstvo« je za naše ediustvo, a karkoli je hrvaško, srbj sko in slovensko, vse to je naše in narodno.«
+ Enaka pravica za vse! V noči po občinski volitvi je pridrdral mimo Narodne kavarne avtomobil. Trije mladi gospodje, misleč, da se pelje Lončaričev avtomobil, ki je ves dan služil klerikalnim agitatorjem, so za-vpili: »Dol s klerikalci f« V avtomobilu pa je sedel nadvojvoda Josip Ferdinand. Nadvojvoda je sicer sam pozneje rekel dvornemu svetniku dr. Račiču, da te demonstracije niti zapazil ni in da bi zanjo sploh ne vedel, če bi mu ne bil pisal baron Schwarz. A vzlic temu je deželna vlada naznanila vso stvar državnemu pravdništvu, in ker državno pravdništvo ni našlo nobenega paragrafa, na katerega bi moglo stvar obesiti, je deželna vlada celo zadevo izročila — okrajnemu glavarstvu za ljubljansko okolico. Pravilno bi bilo, da bi vlada pustila postopati magistrat, a vlada je napravila izjemo in je dala stvar okrajnemu glavarstvu, kjer so bili rečeni trije gospodje obsojeni na zapor, vsak na tri dni. Obsodba se je storila seveda na podlagi znane cesarske naredbe iz leta 1854.! Tudi več gospodov, ki so demonstrirali proti nunam, je vlada dala obsoditi po okrajnem glavarstvu. Tudi v teh slučajih je napravila izjemo in ni pustila, da bi stvar sodil magistrat. Tudi ti gospodje so bili obsojeni na zapor, tudi ti na podlagi cesarske naredbe iz leta 1854. No, 13. junija bo državnozborska volitev, in kadar 1k> Ljubljana zopet imela poslanca, tedaj bo deželna vlada že na pristojnem mestu dobila zasluženi odgovor in tedaj so bo tudi pojasnilo, kako se prakticira na Kranjskem načelo: »Enaka pravica za vse!«
+ ljubljanski nadučitelj Jeglič, o čigar brutalnem nastopanju smo zadnjič poročali po »Učit. Tov.« je meti učiteljstvom sploh znan kot skrajno sirov. Take učence, ki jih ni maral, je kaznoval na nezaslišan način. Tako je nekoč nekemu inteligentnemu fantu zaradi malenkostnega prestopka ukazal leči na kateder. Ker pa se je učenec, že dorasel fant, tej sramotni kazni uprl, ga je Jeglič vrgel ob tla, ga suval s petami in hodil po njem. Ko je učenec napravil poskus vstati, mu je Jeglič še stopil na prsi in divjal in kričal, kakor bi bil obseden. In tako podivjan človek je učitelj. Ce napreden učitelj kakega malopridnega dečka za ušesa pocuka pride v disciplinarno preiskavo in dobi kazen, Jeglič pa sme divjati, kakor pijan šintar, pa se živ krst ne zgane. Kje pa je tu dež. šolski Svet. Jeglič je že davno zaslužil, da ga sramotno spode iz službe. Proti takim ljudem — nobenih obzirov. Naj se vsaka stvar naznani kazenskemu sodišču.
-i- Popravek. V poročilo o zaupnem sestanku v Št. Vidu se je urinila neljuba pomota, navedeno je namreč napačno   ime narodno-naprednega
kandidata za ljubljansko okolico. Kandidat narodno-napredne stranke ni Ivan, marveč Jožef THHuč, posestnik na Glineah.
— Argentinsko meso. Včeraj se je na magistratu oglasila večja damska deputacija ter prosila vladnega svetnika Lasehana, naj ukrene kar treba, da bo magistrat zopet naročal argentinsko meso. Damska deputacija je svetniku Laschanu temeljito pojasnila, kako vlogo igra diferenca v ceni med argentinskim in med domaČim mesom v vsakem gospodinjstvu in ga opozorila, kaka draginja domačega mesa bi nenadoma nastala, če bi se argentinsko meso več ne naročalo. Vladni svetnik Lasehan je obljubil, da bo željo damske deputacije vsestransko uvaževal.t
Iz Dravelj! Šentviški župnik Za-bret in par draveljskih klerikalnih kmetov je kupilo v preteklem letu hišo št. 51 v Dravljah po domače pri Mihelnu, kjer je bila prej gostilna, i motivacijo, da je ta gostilna preblizu cerkve. Nameravali so dotično poslopje usiliti cerkvi sv. Roka, kar so javno pripoznali. Ker pa to ne gre tako lahko in ker so na merodajnem kraju Zabretu povedali, da se to ne more izvršili, se je mož kar čez noč premislil in sedaj bi imel zopet rad gostilno v omenjeni hiši. Pristojna oblast pa je stvar piegledala in je z odlokom z dne 4. marca 1911 št. 4913 zavrnila prošnjo z besedilom: Ker je hiša št. 51 v Dravljah tako blizu cerkve, da se lahko moti služba božja, ako se v tej hiši izvršuje gostilniška obrt. Prejšnji gostilničar g. Kregar pa se je na jako lepem kraju primerno oddaljeno od cerkve postavil lastni dom in sedaj prosi merodajne oblasti za podelitev gostilniške koncesije. Ker je v dotičnem kraju gostilna potrebna, ker je g. Kregar isto izvrševati sposoben in ker ima v to primerne prostore, so mu vse instance priporočale podelitev in je naravno, da bo gostilniško koncesijo tudi dobil. To pa Zabretovcem ni všeč in bi radi g. Kregarja denuncirali in pripravili merodajno oblast do lega, da bi mu ne podelila koncesije. Ne bi pisali teh vrstic, ker ni na mestu potom Časopisov reševati takih privatnih zadev, a to storimo ker nas v to sili »Slovencev« strupeni članek i dne 21. t. m. Ne sira širno se priti do pravice, če tudi to ni všeč katoliškemu župniku Zabretu.
Turistovska koča v Kamniški Bistrici se otvori 28. maja t. 1. Oskrbo turistovske restavracije, katero ima v najemu »Slov. planinsko društvo«, prevzela je tudi letos gdčna. Marica J e r a j e v a, obče znana kot izborna kuharica. Z jestvinami in pijačami je koča najkomiortneje preskrbljena. Ker je ta najdivnejši kraj kamniških planin vsakemu neturistu tudi lahko dostopen in povzroča izlet le malenkostne stroške, pričakovati je obilne-ga obiska v letošnji sezoni.
TatAine. Posestniku Ivanu Pre>i iz Cerkelj je ukradel nekdo pred par dnevi iz odprte shrambe 31 ._> mernika fižola, vrednega 40 K. in nov voziček, tudi vreden 40 K. Tat je odpeljal fižol na vozičku proti Ljubljani. Na sumu imajo 601etnega, zaradi tatvine že večkrat kaznovanega vlačugarja in berača Jakoba Krta iz H rastja v kranjskem okraju, ki je prejšno noč prenočil v Preši in od tedaj izginil brez sledu. Krt je precej visok, močan, gladko obrit in ima širok obraz. — Posestniku in gostilničarju Franu Smoletu v Novem LTd-matu je te dni nekdo ukradel stoki onski bankovec. Kot tatvine sumljivo so zaprli ofiletno Julijo Ricpl s Koroškega, pri kateri so našli 153 K, o katerih se ne more izkazati, da jih je pošteno pridobila. — V noči na 20. t. m. je vlomil nekdo v gostilno Antona Valjavca (Reininghaus) v Spodnji Šiški in si privoščil par cigaret, kranjsko klobaso in pokalico. Tat je bil bos.
Umrl je v Ž u pcei vasi posestnik g. Hiba Marinček, star 69 let. P. v m.!
Na Jesenicah (Gorenjsko) je umrl ondotni gostilničar in posestnik Jakob Mesar, zaveden naprednjak, ustanovnik »Sokola« in dolg-oletni prodajalec »Slovenskega Naroda«. — Vrlemu možu bodi trajen spomin!
C. kr. deželni vladi v blagohotno uvaževanje. Določbe glede pasjega kontu maca so jako stroge in prav je tako. Če pa razmotri varno, pri katerih psih se v pretežni večini pokaže pasja steklina, pridemo vsled premnogih izkušenj do zaključka, da se to dogaja največkrat pri psih, kojih gospodarji smatrajo to, razumnemu in čutečemu človeku toli priljubljeno, zvesto žival, za bitje, za katero se ni treba popolnoma nič brigati. Navadno puste taki zanikrni ljudje, da si pes sam iŠee jedi in vode, kakor ve in zna. Ne moremo se torej čuditi, da se slučaji pasjo stekline pojavljajo tako pogosto. Oblasti ukažejo pobiti ne samo one pse, ki so bili notorično s steklim psom v dotiki, ampak tudi pse celih vasi daleč na okoli, če se le samo sumi, da bi bil dotični stekli pes lahko tja zašel in če tudi ga ni nihče videl. To se nam
vidi preostro. Vsaj morajo imeti pst v konturaacijskem ozemlju noč. in dan nagobčnike m biti poleg tega še priklenjeni, zakaj bi se jih še potem brez razločka pobilo. In popolnoma kaj drugega je kak navadni »parizelj«, za kojega se živ krst ne zmeni, kakor pes, ki reprezentuje vrednost več sto kron in kojega neguje njegov gospodar kakor svojega otroka. Ce bo tak gospodar za časa kontumaca opazil le najmanjše bole-hanje pri psu, gotovo bo, misleč, da bi se morda pojavila steklina, ukrenil vse, da se nevarnost za druge ljudi in živali do cela izključi. Visoka c. kr. deželna vlada se torej prosi, naj blagovoli dovoliti, da bi se smeli psi vestnih in zanesljivih gospodarjev v toliko pardonirati, da bi jih smeli obdržati z nagobčnikom in verigo in poleg tega še popolnoma izolirane, če treba tudi več mesecev. Ce bi se pa visoki c. kr. deželni vladi zdelo tudi to premalo varno, naj bi vsaj blagovolila dovoliti, da bi se smelo take popolnoma zdrave in nc-osumljene pse za določen čas izročiti k on jaču a- oskrbo in opazovanje iu če tudi na celo leto.. Kaj takesra ho-do storili le pravi prijatelji p^ov. nikdar pa kak zanikmež, ki da raje ubiti svojega psa, kakor bi zanj le 1 ali 2 kroni pasjega davka na leto plačal. Končno svetujemo kar naj-topleje našim državnim poslaneer.i, naj skušajo izposlovati državno postavo za pasji davek, katerega bi smele posamezne dežoie, e>ziroma občine še poljubno zvišati. Ta davek naj bi veljal za proste pse; psi pa, ki so vedno priklenjeni in se rabijo kot čuvaji, naj bi bili davka prost; če bi postal ta nasvet zakon, smelo trdimo, da bi se poslovanje Past.ur jevih zavodov v kratkem easu zmanjšalo za 90 r/c
Nesreča v Metliki. Poročali smo že o nesreči, ki se je z acetilinsko razsvetljavo zgodila v gostilni pri »Zlati kroni« g. J. Malošiča v Metliki, in pri kateri M je domača hčerka Malči Maleši£ hudo opekla. Vsled dobljenih poškodb je dekle 21. t. m. umrlo. Malči Malesič je bila vrlo dekle in navdušena Sokolića. — N. v m. p.!
Klerikalci slabi gospodarji. Posna] sem doma zelo varen.-^a -spodurja, ki je pa v par letih prišel na kan t. Iz varčnosti ni hotel najemati delavcev, marve<" z domačimi ljudmi VW postoriti. Najprej je pokosil na svojem zelo obsežnem posts stvu najbolj oddaljene gorske konice, obdelal rovte in laze, otrese] in pobral najbolj oddaljene broško in jabolka lesnike. Med tem časom je postala trava na najlepših travnikih preveč zrela in je bila spodaj /u ped velika, pa redka otava. Izgubil je najlepšo košnjo. Najbližnjc njive so ostale neobdelane, po lazih In rov-tah so mu pa pokradli. Najžiaht nej-še sadje okoli hiše in po travnikih je počepalo z dreves i u segnilo na tleh, da Še prešičein ni pri>lo v dobro. Tako je pride] mož na kant, ker je ho-dil na oddaljene kraje, doma mu n slo pa vse pod zlo. Tako delajo tudi naši klerikalci. V Krakov hodijo obdelovati svoje laze klerikalne misli, v Dalmacijo hodijo pobirat lesnike, v Rim in Palestino hodijo kosit pičle košenice, — doma pa jim propada vsa, ker nimajo še za dom dovolj delavcev. Moj bog. saj so radi različnih kandidatov in odbornikov v kronični zadregi. Smilijo se nam, ko capljajo kakor muha v pajčeviui. Ni jim izhoda! Kako neki? Ce m nudijo ljudem zabave, plesa, boriva, telovadbe, ne dobe ljudi, ker so ljudi" dandanes žc toliko brihtni, da g' tja, kjer je zabava. Če pa kopiiv naše Sokole, gledališča in druge zabave, se pa ljudje toliko olika jo, da znajo misliti s svojo glavo in tam pet ne marajo duhovniške komande« Na vsak način >e ljudje otresajo | rikalnega jarma, naj že post op klerikalci tako ali tako. Ni pomoč Napredek je v zraku in ves klerika-lizem ga ne ustavi v toku.
Tatinski cigani. Ni še dolgo tega, ko so neznani tatovi poskušali nekje na Dolenjskem blizu Trebnjepra enega konja ponoči odpeljati iz hleva, pa so bili prepodeni. Še isto noč - i ukradli blizo tam nekemu posestniku lepega konja in ga odgnali proti Žužemberku, odkoder naprej ni bilo nobenega sledu več. Dne 34. aprila ponoči pa so se pojavili tatovi na Taki pri Kočevju, kjer so ukradli posestniku Janezu KI umi s Pake osjem* letno rjavo kobilo z belo liso ua i lu in vredno čez 600 K. Sled je vodil proti Staremu logu. Prihodnjo n.v. torej med kJo. iu 26. aprilom pa je bil vzet Lovrencu ftešku, posestniku Nadgorice pri Črnučah zelen mesarski voz s komatom in konjsko spri vo vred. Dne 27. aprila dopoldne se je peljalo več ciganov na zelenog vozu, vpreženim I enim konjem po Kn-krski dolini proti Jezerskemu. Orožniki na Jezerskem sicer še ni**) nI" vedeli o izvršenih tatvinah, toda sumljivo se jim jo zdelo, da vozi j o cigani v divjem galopu navkre'.n l>roti kranjoko-koroški meji. V družni z nekim i>omočnikom so zasledovali
orožniki to cigansko družbo, ki je zavila z vozom po novi, še ne do konca rzdelani cesti. Dokler so se vozili po
izdelani cesti, so še uhajali orožnikom, potem so pa porezali vrvi, pustili voz in zbežali s konjem čez mejo. Vsled slabe in zelo ozke gorske steze so popustili tudi popolnoma spehauega konja in zbežali v planine. Voz in opravo je spoznal za svojo last Lovrenc Šešek, kobilo pa Jan. Klun. Orožniki še nadalje love popolnoma neznane cigane, ki niso doma iz naših krajev.
Sredstvo zoper vsakovrstni mrčes. Po raznih hišah, ki so bile oblegane in preplavljene z mrčesi, posebno s Ščurki, stenicami, pajki, muhami i. dr., poskusil sem neko srodstvo, ki je popolnoma priprosto, a tako uspešno, da jamčim za siguren uspeh. Po deželi in po mestih je mnogo hiš, ki so od te nesnage naravnost preplavljene, tako posebno gostilne, pe-karije, vojašnice i. t. d. Moj poskus je bil naravnost presenečenje prve vrste, ki mi je prišel slučajno na um. Pripomnim, da tu ni potreba pohištva razdirati, odnašati i. dr., kakor tudi ne obleke ali posteljno opravo odstranjevati, pač pa mora stranka stanovanje za par dni zapustiti. Sredstvo povem vsakomur brezplačno, samo da se zaveže plačati v korist l.nše družbo sv. Cirila in Metoda znesek 1 K. Kakor že omenjeno, je sredstvo sigurno, brez nevarnosti in tudi z majhnimi stroški opremljeno. — Peter Strel, trgovec v Mokronogu.
Ameriške vesti. Stavka strojnikov v New Torku. Že od 1. maja stavka v New Torku 5000 strojnikov. Zahtevajo namreč 8uro delo, čemur pa se delodajalci odločno upirajo. Vseh strojnikov je v mestu približno 15.000. toda ostali se niso pridružili stavki, ker se jim je delavni čas že znižal od 10 na 0 ur. Stavka pa tudi v New Torku 2000 pekov, pri čemur je značilno, da so vsi stavkujoči judje. — Požar je uničil 2 poslopji, last rojakov L. Peruška in Al. Peruška v Elv. Vzrok požara ni znan, zavarovan je bil samo prvi.
Ogoljufani Slovenci. Pobegli ameriški bankir Jakob Klein iz Pittsburga je pustil pasiv za 250.000 dolarjev. Med oškodovanci je tudi mnogo Slovencev, ki so izročili bankirju svoje prihranke, da jih spravi i 1i odpošlje svojim sorodnikom. Xeki Slovenec je bil celo tako nepreviden, da mu je izročil 4 dni pred bankero-tom o00 dolarjev z nalogom, da mu jih pošlje domov. Seveda je porabil bankir denar zase. Klein je sedaj v Ne% Torku. Krivdo g-oljufije taji in trdi, da je izgubil premoženje pri nesrečnih zemljiških špekulacijah. Ima res nekaj posestva, toda to je. že tako zadolženo, da mu nihče noče več dati na nje. — Ameriško atlantsko vojno b r o d o v j e obišče v kratkem evropsko vodovje in sicer pred vsem Baltiško morje. Brodovje, Vateremu poveljuje podadmiral < oarles J. Badger, obišče najprvo Kiel, nato poleg več nemških tudi nekaj švedskih, danskih in ruskih pristanišč. Povsod -o delajo velike priprave za kolikor mogoče časten
sprejem ameriške bojne eskadre. _
Slovenski v e s t a v r a n t. Gospa Vogrič je kupila v Brooklvnu krasno opremljen restavrant Otvoritev se je vršila 13, maja ob obilni udeležbi tamošnjih rojakov.
Elekro-radiograi* »Ideal«, v katerem se predstavlja pri večernih predstavah že včeraj opisana krasna urama »Vešča«, nudi obiskovalcem s to dramo ros nekaj stvarnega in poučnega. Drama je izborno inscenira-in tako živo in naravno kol oni ra-in tako živo in naravno kolorira-lišču. Obisk je bil dosedaj še vedno povoljan, in občinstvo, kateremu so -e predstave v »Idealu« sploh priljubile, kaj rado poseča to podjetje.
Bachmajerjev bioskop v Latter-mannoTem drevoredu ima od včeraj krasen nov spored, v katerem je posebno dobra drama iz življenja v dveh oddelkih »Na krivih potib«, ki se predstavlja samo pri večernih predstavah. V petek ob 8. in 10. uri zvečer se vrši predstava samo za odra.-].' s sporedom izvirnih pariških slik Vsak četrtek in soboto ob 5. uri ps ima dijaške predstave ob znižanih cenah. Bach m a ver ima jako dober aparat, ki proizvaja čiste in zelo mirne slike.
Cirkus »Sehmidt« ima za danes zvečer na sporedu nekaj izbornih, popolnoma novo našfudiranih točk svojih najboljših artistov. Poleg teh se ponove še najboljše točke izmed dosedanjih proizvajanj tudi s precejšnjimi spremembami.* Osobje, ki je pri predstavah res pridno, se je občinstvu jako priljubilo, kar dviga tudi moraličen uspeh proizvajanj.
Sudanska četa, ki se kaže v leseni Jopi na prejšnjem dirkališču v Lattermannovem drevoredu, vzbuja med občinstvom občo pozornost. Krepke, vitke, črne postave Sudancev, ki so oblečeni v svojo bojno in plesno nošo, proizvajajo razne plese, ki so značilni za razvoj tega divjega ljudstva. Posebno dober je ples s sulicami, ki jc obeuem združen tudi z
bojno igro. Proizvajajo tudi razne nastope  povodom ženitve in drugih
slovesnih prireditev. Predstavo zaključijo s plesom »Mandžura«, pri katerem se opaše vodja čete s širokim pasom, okinčanim z raznim zobovjem in podobnimi lovskimi trofejami. Kako nam Evropejcem ti ljudje ugajajo, bo sodil vsak sam, kdor si jih bo ogledal.
Plavajoči bager, kateri bode služil za trebljenje Ljubljanice, je sedaj izdelan in pričakuje na vodi svojega bodočega poklica. V Grubarjevem prekopu zaposlen bager je, kakor znano stal v strugi, ta je na velikem čolnu, katerega so nazivali za »Noe-tovo barko« in bode plaval po vodi ter služil svojemn poklicu. Le-ta čoln so gradili dolgo časa ter je stal 6000 kron. Ob nedeljah in praznikih je vedno mnogo občinstva, ki si ogleduje te za Ljubljano dosedaj še neznane priprave. Zelo zanimivo je poslušati kritiko čez ta dela. Vsak hoče biti strokovnjak. Hvali to in ono, a zraven pa zabavlja, da se kar kadi. Smešno je. ker hočejo biti »čevljarski vajenci« zmožne jši od hidrotehni-kov. Kljub vsem zabavljicam pa bode Ljubljanica vendar poglobljena.
Junaki. Pred par dnevi so po polnoči po Karlovski cesti pri lomastili trije hlapci, oboroženi s preklami in klicali policijo na »korajžo«. Dva stražnika sta se pozivu takoj odzvala. Tedaj je pa hlapcem padlo srce v hlače in sta jo dva naglo odkurila, tretji si je pa moral z varnostnima organoma iti hladit prevročo kri.
Goljufica. Začetkom t. in. je neka ženska vzela v neki tukaj?!)" trgovini na ime svoje znanke, delavke v tobačni tovarni, za 65 K špecerijskega blaga. Policiia je goljufico, ki stanu-je v Ho/ni dolini izsjedila in ovadila sodišču.
Pobegnila sta od dela v Košani
prisiljenca Anton Urbane, rodom iz Srednje vasi v radovljiškem okraju in Ivan Potisek iz Slovenjega Pliber-ka. Kakor večinoma vsi njuni tovariši, tako tudi ta dva ne bodeta dolgo v žival a zlate prostosti.
Nesreča. Ko je šla danes zjutraj po Starem trgu 621etna vdova Helena Vidmarjeva, je na hodniku padla ter si zlomila levo nogo. Odpeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Več perila je pokradla svoji go-spodinji v Hrenovi ulici njena 24Iet-na služkinja. Ko je policija zadevo dognala, jo je javila sodišča.
Mladi uzmoviči. Včeraj popoldne je policija aretirala štiri dečke v starosti od 10—14 let, ker so zakrivili hudodelstvo tatvine.
Nočni junaki. Na Trnovskem pristanu so nočni ptiči oškropili hišo s črnilom. Istotako se je zgodilo v Hrenovi ulici. Tukaj bi bila uajumestnej-ša brezovka.
Mlad vtihotapec. V nek tukajšnji hotel se jc vtihotapil nek Metni paglavec in ukradel sobarici srebrno žensko žepno uro. Policija ga je izsledila.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko -30 Slovencev in 11 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 18 Hrvatov. 24 Hrvatov se je odpeljalo iz Beljaka v Zajrreb.
Izgubljeno in najdeno. G. Jožef Kovač je izgubil ovratnico z zlato iglo. katera je imela črke »J. K.« in »A K.« — Posestnica g. Marija Kor-sikova je izgubila ročno torbico, v kateri je imela manjšo vsoto denarja. — Hlapec Anton Prosen je našel vojaški jermen z bodalom -
Koncert cele »Slovenske Filharmonije« se bo vršil v četrtek ob 4. popoldne na vrtu restavracije »Pri levu^ na Marija Terezije cesti. Vstop prost.
Damska kapela svira danes in vsak dan v park-hotelu »Tivoli« popoldne od 5. do 10. ure zvečer.
Horodna obramba.
Pravim Slovencem in Slovenkam. Slovenci smo neštetokrat pokazali, da v žrtvah za narod ne zaostajamo za številnejšimi narodi. Ta zavest v lastno moč je zbudila tekmo, da postavimo s Ciril-Metodovim obrambnim skladom jez zoper nemško nasilje. Sprožitelji ideje so bili u ver jeni, da se kmalu oglasi med Slovenci 1000 oseb, ki položijo po 200 kron na žrtvenik domovine. Začetek je to upanje podžigal. Oglašali so se idealni rodoljubi, ki so si dar tako-rekoč od ust pri trgal i. V tem oziru se je posebno odlikovalo naše slabo plačano učiteljstvo, a tudi drugi stanovi niso zaostajali. Posebno lepo so so izkazala naša obmejna mesta, kakor Celje in Maribor. Ondotne rodo-ljubke so pokazale, kaj zmore Čista domovinska ljubezen. Žal, da tega ne moremo reči o Ljubljani, Gorici in Trstu. Posebno med našimi boljšimi uradniki, posestniki in obrtniki pogrešamo še mnogo imen. Niti 100 kamnov ne manjka več do cilja. Ali naj se vstavimo sredi pota tujcem v posmeh in nam v žalost in sramoto I Tega gotovo ne pripuste naše idealne
Slovenke, naši zaščitniki in branitelji narodnih svetinj. Na delo, da dosežemo plemeniti cilj! Vsaka rodo-ljubka, vsak rodoljub posna v svojem okraju osebe, ki lahko utrpe 200 kron. Obiščite jih osebno, apelujte na rodoljubje in človsčanstvo! Posebno Ciril-Metodove podružnice naj si nadejo plemenito nalogo, da vsaka pridobi v svojem okraju vsaj še enega brambovca. Večina podružnic je sicer že storila svojo nalogo. Mnogo podružnic je že priredilo v ta namen lepo uspele veselice. A ravno to je odtejrnilo družbi redne dohodke, da je bila že opetovano v denarnih zadregah. Pomislite na velikanske stroške, ki jih ima družba ravno letos z novimi stavbami v Trstu, Gorici, na Koroškem in pri Mariboru. Odkod naj jemlje denar, ker se lega-tov in obrambnega sklada ne sme dotakniti, a treba je vrhutega vsaki mesec plačevati učiteljstvo itd. Dohodki veselic naj bi se po možnosti pošiljali ko trazpoložljive vsote, za obrambni sklad pa idimo brez odlašanja na lov do takih, ki tako žrtev premorejo. Pravi rodoljubi se ne bodo elali prositi, temuč se bodo sami javili. Kdor ne pozna žrtev, je za narod mrtev!
Redni občni zbor I. ljubljanske podružnice sv, Cirila in Metoda se bo vršil v sredo, dne 31. maja ob 6. uri popoldne v družbeni pisarni, v I. nadstropju »Narodnega doma« v Ljubljani. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
Občni zbor šentpeterske moške in ženske podružnice Ciril - Metodove družbe v Ljubljani se vrši v Četrtek, dne 1. ržnega cveta t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih »Pri Jerneju« na Sv. Petra cesti št. 87. po običajnem sporedu. Ker se ne bodo pošiljala )>osebna vabila, se prosijo p. n. gg. člani in prijatelji podružnični, da se izvolijo tega občnega zbora udeležiti v mnogobrojnem številu. Pripomnimo, da slavi letos naša moška podružnica svojo petindvaj-setletnico. — Združena odbora.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za občino Moste priredi 11. junija veliko vrtno veselico pri Novaku po domače »pod Lipo«, na kar opozarjamo že sedaj cenjene prijatelje in podpornike naše propotrebne družbe. Natančno poročilo o programu sledi.
Drnitoena naznanila.
Društvo slovenskih trgovskih so-trudnikov v Ljubljani, vaoi k od hodnici gg. Cernetiča in Rapuša, v soboto, dne 27. t. m. v hotelu »Ilirija«. Ker sta bila omenjena gg. zvesta tovariša in odbornika je dolžnost, da se člani tega večera polnoštevilno udeleže.
Škofjeločanom, ki bivajo raztreseni po širnem svetu v blagohotno vednost, da se bo letos, dne 0. julija obenem z H. zletom Gorenjske sokol-sek župe vršilo tudi razvitje prapora domačega sokolskega društva, h kateremu slavlju so ti naši ljubi rojaki še posebej vabljeni in se tudi nadejamo njihove najbolj številne udeležbe. Prapor je po izvirni risbi priznanega akademičnega slikarja-domačina br. Gvidona Birolla v zvozi z strokovnjakom ravnateljem Iv. Šubicem in znane ljubljanske tvrd-ke Kopše & Jeršek fino izdelan v samih slovanskih motivih in se bo v nekoliko dneh že mogel videti v izložbah, najprvo v Ljubljani, nato v Kranju in končno tudi v Škof ji Loki. Cenjeni rojaki in ostalo občinstvo, ki gotovo iz zanimanja zasleduje razvoj Sokolstva pri nas, bo takrat lahko videlo in samo sodilo o krasnem delu na našem praporu. Seveda jc ta prapor, ki mu ga ne bo tako kmalu dobiti para, tudi stal mnogo denarja, a tega nam ne more biti žal, kajti pri tem niso smeli štediti, sicer bi delo ne bilo tako, kakršno je. Opozarjamo torej na to dejstvo domačine ftkofjelo-čane in jih prosimo, da se tudi oni po možnosti odzovejo prošnji našega telovadnega društva »Sokol«, Ui se jim bo te dni po pošti dostavilo. Četudi, dragi rojaki, ne morete skupaj z nami, ki smo ostali na svojem domu, delovati za naše društvo, vseeno smo trdno prepričani o vaši naklonjenosti do tega društva in o srčnih vezeh ljubezni do domače grude, ki vam bodo narekovale, da se spominjate na nas in društvu pripomorete, da vse težkoe premaga. Na zdar!
A kad. društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju si je na svojem I. rednem občnem zboru letošnjega letnega tečaja izvolilo sledeči odbor: Predsednik: forest. Viktor Starovaš-nik; podpredsednik: forest. Alojzij Rus; tajnik: agr. Franc Kropivšek; blagajnik: kult. tehn. Leon Knafeljc; knjižničar: agr. Franjo Mikuž; gospodar: forest. Franjo Miklavic; namestnika: forest. Vatroslav Kraut, agr. Bogdan Ferlinc; preglednika: forest. Anton Sodnik, kult. tehn. Iv. Domicelj.
Podpornemu fondu slov. akad. društva »Ilirijo« v Pragi je daroval g. R. Pavšič iz Gorice 50 K. Iskrena hvala!
Pmveto.
Koncert »Mladosti«, ki se je vršil včeraj v veliki dvorani »Narodnega doma«, ter v društvenih prostorih pevskih društev »Slavca« in »Ljubljanskega Zvona«, je kar se tiče izvajanja koncertnih pevskih in tamburaških točk izborno uspel. Udeležba pa bi bila lahko boljša. Pogrešali smo ravno ljudi, ki ne bi smeli brezbrižno zamuditi umetniškega užitka, ki so ga nudili vrli bratje umetniki, ki so si priborili ob priliki pevskih svečanosti 501etnice »Hlahola« v Pragi — zlat pokal. — Pod spretnim vodstvom koncertnega vodje prof. Josipa Cani-ća je zapel izborno izšolani zbor par krasnih hrvaških skladb, katerim so dodejali tudi dve slovenski skladbi in sicer »Popotnik« in izven sporeda, »Da me ljubiš«, pri kateri se je posebno odlikoval izboren tenor - solo g. Zvonomir Jeretin. — Nekaj točk pa je radi obolelosti baritonista g. Ivo Spudiča izpadlo. Tudi tamburaški zbor je pod Caničevim vodstvom uprav umetniško izvajal svoje točke. Ljubke, tihe melodije so se razširile po dvorani in odmevale kot tajin-stveno šepetanje besed mlade ljubezni, ki nas zazibljejo v lahek sladak sen. Po koncertnih točkah se je razvila živahna prosta zabava. Izpraznila se je dvorana in ob zvonkih glasovih oddelka »Slovenske Filharmonije« se je razvil živahen ples in neprisiljena prijateljska zabava z brati-umetniki, ki so se zbrali v stranskih prostorih. Odhajajočim se zahvalimo za umetniški užitek in jim kličemo bratski »Na zdar«!
Razgled po stoiansKem svetu.
— Slavnost oOlctnice pevskega društva »Hlahola v Pragi. (Dalje.) Vmes so se vrstili nastopi »Hlahola Vinohradskega« pod vodstvom prof. Kričke, »Kola« pod vodstvom prof. Andela in »Slavca« pod vodstvom pevovodje Lajovica. Vsak teh nastopov je našel viharen odmev in bilo je vedno še katero dodati. Slovence so na tem večeru še posebno odlikovali, vsi trije pevski zbori so namreč zapeli skupno našo »Slovenec sem« pod vodstvom Lajovica, ki je tako pevce, kakor zbrano občinstvo do skrajnosti navdušila. Kadar sta nastopila »Slavec« in »Kolo«, vsekdar je zažarcla dvorana v slavnostni razsvetljavi, kot izreden znak, kako mili gostje so Jugoslovani dragim Vinohradčanom. Pozno v noči smo se ločili od svojih gostoljubnih prijateljev in novih dobrih bratov iu sester srčno želeč si. »Na shledanou«. Med tem so izvedeli pevci da obhaja »Slavcev« predsednik prihodnjega dne svoj imendan. »Hlahol« in »Slavec« sta mu priredila v restavraciji »Truneček« podoknico in srčno ovaeijo, kateri se je pridružila vsa mnogobrojna družba, dokaz kako izredno priljubljen je g. Dražil v čeških pevskih in zasebnih krogih, a inž. Jos. Bašta je v srčnih besedah nazdravil slavljencu.
Za vse druge slovanske goste pa se je vršil po ognjemeta v »Hlahol-skem doma« prijateljski večer, pri katerem glavni del sporeda je izvajal kružek »Hlahola«, a vmes so nastopali tudi drugi pevski zbori hi se vrstile zdravice.
Dosedanje slavnostne prireditve so bile največ notranjega pomena, a glavni dol sla vnesti na zunaj se je vršil v torek (na praznik Janeza Ne-pomuka).   Ob pol 10. se   je vršilo slavnostno zborovanje v dvorani sta-romestskega magistrata, kjer je pozdravil odposlance društev, predsednik »Hlahola« šol. svet. Adamek, v imenu mesta Prage pa občinski in ces. svetnik Jos. Schrotter. Predsednik »Zveze češ. pevskih društev« dr. Motejl je v slavnostnem govoru orisal delovanje »Hlahola« tekom 50 let, v katerih je društvo med drugim izvajalo 2056 raznih glasbenih del. a bilo odlikovano s zlato kolajno, kakor tudi da uživa razne subvencije. Za Slovence   sta   častitala »Hlaholu« predsednik Dražil v   slovenskem, a prof. Gerbič v   češkem   jeziku. Dr. Pražak je izročil v imenu moravskih pevcev »Hlaholu«   krasno izdelano plaketo. Ob 10. je bila odkita spominska plošča   na   društvenem domu, prvemu pevovodji   »Hlahola« Bedr. Smetani, na kar se je razvrstil slavnostni sprevod, katerega se je udeležilo 110 društev korporativno in po deputacijah, ki so odkorakala po z zastavami okrašenih ulicah   in mimo živahno pozdravljajočega občinstva pred mestni magistrat, kjer se je poklonilo slovansko pevstvo mestu Pragi.   Po poklonitvenih   govorih šol. svet. Adameka in dr. Motejla, je župan praški dr. Groš, okoli katerega so bili zbrani občinski   svetniki in drugi dostojanstveniki, pozdravil v krasnem govoru v imenu mesta Prage slovanske pevce. Glede Slovencev je zlasti poudarjal kako   krasne in trajne vtise so odnesli češki .pevci iz svojega zadnjega izleta na Slovensko,
povodom 251etniee »Slavca«. Nato izroči »Hlaholu« v imenu mesta častno umetniško izdelano plaketo, a slovanske pevce povabi na častni pokal in pogošcenje mesta Prage, ki se je vršilo v dvoranah magistrata in je bilo bogato servirano. Ob prihodu slavnostnega sprevoda so zapeli vsi pevci skupno »Nova zarja« s sprem -ljevanjem orkestra, a po končani po-•klonitvi »Kje dom je moj«, ki je zao-rila iz tisoč in tisoč grl slovanskih peveev. Nepozaben in veličasten je bil ta prizor, ki ostane v trajnem spominu. (Konec prih.)
— Zveza slovanskih akademij znanosti. Carska akademija znanosti v Petrogradu namerava osnovati zvezo slovanskih akademij in slovanskih znanostnih društev. Zvezi bi pristopile te-le akademije: Carska akademija znanosti v Petrogradu, češka akademija v Pragi, poljska akademija v Krakovu, jugoslovanska akademija v Zagrebu, kraljevsko srbska akademija v Belgradu, carska* bolgarska akademija v Sofiji in druga slovanska znanstvena društva brez politične barve. Najvažnejše naloge te zveze bodo: Skupna izvedba z velikimi stroški spojenih in mnogo sil zahtevajočih znanstvenih podjetij in organizacija kongresov slovanskih učenjakov.
— Drama »Smrt majke Jugovi-ča«. Kraljevsko srbsko ministrstvo presvete je sklenilo, da izda tekom letošnjega leta več književnih del v svoji nakladi na državne stroške. Obenem se je sklenilo, da se natisne kot prvo književno delo na državne stroške znana drama 'kneza Ive Vojnovi-ča »Smrt majke Jugoviča«. Knjiga se bo tiskala v državni tiskarni in se bo v njigotrštvu prodajala po najnižji ceni.
— »Plzenske Listy«, list, ki je vedno z velikimi simpatijami spremljal dogodke pri nas na Slovenskem, jo prešel v last delniške družbe »Zavod pro prumvsl tiskarskv a papir-nicky« v Plzni. Delničarjev je 122, ki imajo delnic za 600.000 K. V nedeljo je bil ustanovni občni zbor. Za
predsednika dražbe je bil izvoljen plzenski župan dr. Vaciav Petak, v odbor pa dr. Guldner, dr. Krofta, dr. Mandl, inž. Pour in Teodor Venta. Nadejamo se, da bodo »Plzenske Li-gty«t tudi pod novim lastništvom ostali krepak zagovornik in propagator slovanske vzajemnosti in češko - slovenskega bratstva.
— Zaplenjena knjiga o caru Pavlu. V Petrogradu je državna oblast zaplenila knjigo pisatelja Me-režkovskega »Pavel I.« Knjiga podaja zgodovinske dogodke, nanašajoče sena nesrečnega sina carja Petra III. in carice Katarine.
— Rusija proti naseljevanju Nemcev in drugih tujih narodov. Odsek ruske gosudarstvene dume je sprejo! zakonski načrt, i katerim se zabranjuje naseljevanje Nerusov v Voliniji. Podoliji in v Kijevu. Izvzeti so samo pripadniki poljskega naroda, Galičnni in Čehi. Predlog, da bi se dovolila samo tistim, ki so pravoslavne vere, je bil odklonjen.
Izpred sodišča.
Kazenske   razprave   pred okrajnim sodiščem.
Čudno razvado ima trgovski učenec J. H. v Kolodvorski ulici. Kakor potrdijo vse priče, poseda pred trgo-,\ ino in neprestano 'xkrog sebe pljuje. Posebno piko pa mora imeti na gospo K., ki je zapletena bržkone tudi v konkurenčni prepir, ki se večkrat pojavlja v Kolodvorski ulici. Ko je šla nekoč mimo, je sedel kot po navadi pred trgovino na kovčku in pljuval, brez ozira ali jo zadene ali ne. To p« je videl njen soprog in kazen je sledila za petami. Prišel je nadenj, ga parkrat udaril po glavi in tiral s svojim pomočnikom k stražniku. Ker pa je v svoji opravičeni jezi soprog le preveč pritisnil na fantovo lice, je šel ta dečko oba tožit. Ker pa si ne sme nihče, naj bi si bil še tako opravičen, iskati sam zadoščenja, je moral sodnik obsoditi soproga in ujegovega pomočnika in naložil je vsakemu ^deset kron globe.
Ljub'co mu je pregnal. Samska dekla A. M. je imela fanta. 2 njim je šla na sprehod — bila je ravno brez službe — in dobro sta se imela. Zakasnela je zvečer, da ni mogla domov in je šla ž njim. Drugi dan dopoldne je sklenila na prigovarjanje hlapca, ki je moral iti na delo, da ga počaka kar tam. Ko se vrne, gresta zopet malo veseljačit. Toda drugi hlapec M. K. jima je prekrižal račun. Dobil jo je, potegnil iz varnega zavetja in jo z leseno lopato nabil. Poškodoval jo je na roki in na hrbtu. Sodnik ga je obsodil radi lahke telesne poškodbe na tri dni zapora z enim trdim ležiščem, s čimur je bil M. K. popolnoma zadovoljen. Za bolečine pa je prisodil sodnik nesrečni ljubimki dvajset kron.
Eins« sa 80 kron. V neki gostilni v L>. M. v Polju so igrali J. S., F. D. in J. R. »eins«. Gostilničar ni vedel
taj igrajo, kar so potrdili tudi igralci, katerim je, uvide vši, kaj igrajo, >>obral igralne karte. Največjo srečo je imel P. D., ki je napravil enoin-ilvajset in dobil pri tisti igri 80 kron. BiH so vsi precej vinjeni. J. S. je po*-'/akil, kam je spravil svoj denar in je v »trahu, da ga ni izgubil ali da mu je bil ukraden, naznanil celo zadevo oražmštvu. Povedal je tudi, kaj in kako so igrali. Denar je sicer dobil no%aft, razun kar je pri igri izgubil, toda obravnava je dokazala, da srečni igralec F. D. ni igral pravilno. Pri delitvi kart, tako izpove pod prisego njegov »kibic«, je dobil on asa. Drugo karto »10« bi bil moral dobiti njegov soigralec. Toda 80 kron na raizi in krasen »eins«, če bi imel desetico, ga je premolil, da je neopa-ženo za igralce preskočil desetico, ki se je kot nalašč prijela njegovega palca, dal naprej drugo karto in res napravil s prigoljufano desetico krasen »eins« za 80 kron, katere je tudi pobral in odnesel. Prvi navedeni igralec, J. S., in gostilničar sta bila oproščena. Dokazano je sicer, da je prvi igral, toda ker se je sam naznanil, je prost kazni. Gostilničarja pa 06 zadene nobena krivda, ker ni vedel, kaj se igra. »T. K., ki je izgubil eno kronco, bo plačal še deset 'kron kazni« F. D. pa dobi za svoje golju fno postopanje, 8 katerim je oškodoval soigralca za 80 kron, tri teden zapora z enim postom in trdim ležiščem na tedenu Tudi mora vrniti krivično priigrani dobiček, 80 kron.
Zopet »eins«. Delavec F. O. pa je igral z dvema tovarišema »eins« na \ iču. Priznal je sam in tudi povedal, da jc dobil pri igri okroglo pet kron. Pridal bode se pet kron svojega k do-bičku in S tem bo kazen, katero mu jc sodnik odmeril na 10 kron. za enkrat poravnana.
Hoditi po železniški progi je prepovedano. Franc Kogovšek, ITletni Kidar, ima tO slabo navado, da rad bodi iz Ljubljane domov po železniški progi proti Brezovici. Opetovano so n;i že čuvaji opominjali, toda on se fca to ne zmeni. Pred kratkem je zopet sel na progo in vrbu tega pa še precej pijan in ravno pred prihodom vlaka. Padel je med oba tira, vendar te je še med vlakom pobral in umakni!. Ko ga je čuvaj na to nevarno in protipostavno početje opozoril, ga je začel psovati z iiajgršimi psovkami, ki rM* slišijo ]x> zakajenih beznit-ah od takih surovežev. K obravnavi obtoženec ni prišel i u že je hotel sodnik odsotnega obsoditi, ko pove čuvaj, da sta oče in sin istega imena, in je možno, da je dobil vabilo oče. Sodnik je tato obravnavo preložil in bode povabil Še enkrat izrecno Fr. Kogovška mlajšega.
Razne stvari
: Svetovaelavska krona. V de-Sselnein arhivu se trudijo, da izposlu-iejo, da se odpre zakladnica v cerkvi sv. Vida na Hradčanih in da pregledajo svetovaclavsko krono. Večkrat bo izpraševale različne korporacije, k imajo v svojih grbih svetovaclav-&ko krono, deželni arhiv, katero barvo imajo dragi k a men j i v kroni.
+ Staro mesto Caulonia najdeno. Vodja izkopavanja pri Monamtera-eeju (Reggio di Calabria) je našel staro mesto C&ukmijo z razvalinami starega grškega svetišča.
.lasnaja Poljana. Ruska vlada je baje kupila posestvo velikega Tolstega Jasnajo Poljano za en milijon rnbljcv in bsročila upravo posestva akademiji znanosti.
* Sestro umoril. Kakor poročajo iz Pariza, je v Angerjn napadel trgo-*•<•<• Kvaren Lhermittl svojo mlajšo- sestro Amaliji), znano slikarieo, ki je v pariškem salonu dobila III. darilo. I »moril jo je z udarci s sekiro in z bodalom Najbrže je Lhermittl tblasnel.
Tatvhia na unmrjeiiem poslancu Jtebinm. Kakm' poročajo iz Bekes-Czabe, je rodbina umorjenega po-bfeaaea Aebima naznanila policiji, da neznani tatovi okradli umorjenemu Aehimu iz /epa hranilno knjižico, giasečo se na 40.000 K. Policija jc eačeia*poizvedovati in je adejstvila, i!.i vodijo niti tudi v Budimpešto.
* Novi vojaški vežbalni predpisi za |>ešve in lovce dobe že letos v jese-n vsi i k j i k i /a praktično posknsnjo. Isdelana so bili ti predpisi že pred 2 teli, vendar so bili Še toliko nepopolni, da se je vidika veČina strokovnjakov, kakor tudi prestolonaslednik praktični v porabi vprlo. Sedaj so vež-hahiik popravili in a jeseni se začne •pO njem delovati. Predpisi so urejeni po najmodernejših nazorih vadbe in je izločenih iz njih veliko starinskih predpisov, ki so bili že popolnoma neprimerni sedanjemu razvoja.
* Peči za sadne vrtove. Veleposestnik Underivood v Ameriki si je nabavil 19500 i>osehno konstruiranih jieči, ki se kurijo s petrolejem in so prirejene za sadne vdove. Ou ima namreč 040 ha krasnih jablauovih nasadov, ki so jako občutljivi proti mrazu. Da mu dragocena drevesa v mrzlih nočeh nc pozebejc, si je omi-
slil te vrste peči, ki razgrejejs zrak v bližnjem okrožju od 5—8 stopinj gor-kote. Uporabljal pa jih bode tadi za nasade mladih breskev, ki so še ob-čntnejše kot jablane.
• Rodbinska drama. Blizu Prage je prerezala žena železniškega čuvaja \Vagnerja svojim trem najstarejšim otrokom vratove in skočila s svojima dvema najmlajšima otrokoma v vodo, kjer so vsi utonili. Dva otroka še živita, toda skero ni upanja, da bi jima ohranili življenje.
• Po nedolžnem obsojen. V zimi leta 1804. je bil veleposestnik Losi-ner>p na Ogrskern umorjen. Zaradi umora je. bil obsojen na daljšo ječo trgovec Hirsehmann. Po preteku skoro 50 let pa se je izkazala njegova nedolžnost. Neki Nussbaumer, na-stavljenec pri tvrdki »Glanz & Ko.« je priznal na smrtni postelji, da je on umoril Losineppa in mu vzel 34.000 kron. Preselil se je potem v Budimpešto, kjer je ostal do svoje smrti. Policijske poizvedbe so dognale resničnost izpovedeb Nussbaumerja.
• Veteransko zastavo zaruhili. Kakor poroča »Popolo«, je okrajno sodišče v Tridentu vsled neke zahteve žaru bilo zastavo veteranskega društva v Sponnaggiore, ki je bila v zakristiji oiidotne cerkve spravljena. Lahko si predstavljamo, kako velika žalost je navdala veterance, če so morali korakati brez svoje preljube zasave, ki je bila internirana v zastavljalnici. Sreča, da še ne nosijo sabelj. To bi napravili dolge obraze, če bi jim še sablje zambili.
• Proti zamorcem. V Bula vagu pri Kapstadtu je neki zamorec posilil neko belo ženo in potem na njo večkrat ustrelil. Zaraditega se je zbralo kakih 5000 prebivalcev mesteca in je hotelo napraviti pravo vojno proti zamorcem, končno pa je prišlo samo do sklepa, da prepovedo zamorcem po 9. uri zvečer na cesto. Ce bi našli po tem času kakega zamorca na cesii. ga brez pardona ustrele. Tudi kultura, maščevati se nad celim rodom zaradi zločina posameznika. Pa menda niso v Bula vagu Nemci S
• Zrakoplovstvo. Tekmovalno letanje, ki je priredi »Petit Journal« prihodnjo nedeljo iz Pariza čez Rim v Turin, ne bo imelo svojega izhodišča z letalnega polja Issv lesMoulineaux. Do sedaj še ničesar ne marajo povedati, kje se bodo dvignili letalci. Občinstva ne bodo pustili na letališče.— V Strassbnrgu je padel včeraj pri tekmi letalec Laemlin iz višine in je bil na mestu mrtev. — Francoski letalec Siegere če je pri vzletu v aerodromu v Petrogradu ponesrečili Dobil je več težkih poškodb. — Tekma Pariz - Madrid. Letalec Garos je od-plul. kakor poročajo iz Aagoulcma 22. t. in. ob 5. uri 13 minut in 46 sekund. Popoldan se je zbrala velika množica na letališču in ko je letalec Vetrine odpovedal zaradi neke poškodbe na stroju svoj vzlet, je prišlo do burnih prizorov. Ljudstvo je udr-Io na letališče in metalo kamenje proti hangarju, končno je morala posredovati policija. Letalec Vetrine je dospel 23. t. m. ob 11, dopoldne v S. Sebastian. — Na aerodromu Bethe-ny je padel, kakor poročajo iz Pariza, letalec Bcrdot iz višine in ga je motor težko poškodoval. — Aviatik Theile, ki se je dvignil 23. t. m. na aparatu lastne konstrukcije, jc padci iz višine 10 m in se je težko poškodoval. Zgodilo sc je to v BeriiOur-gu. — V Lucci je padla zrakoplovka Ditrietuc po kratkem vzletu iz višine in dobila lahke poškodbe.
Telefonska m brzojavna poročila,
Odlikovanje Slovenca. Dunaj, 24. maja. Cesar je odlikoval slovenskega rojaka ministerijal-negs koncipista dr. Frana Zižeka i zlatim zaslužnim križcem s krono.
Volilni boj v Dalmaciji.
Dana j, 24. maja. Iz Zadra poročajo, da so izdali dalmatinski poslanci volilni oklic proti klerikalni Stranki, na katerem je podpisan tudi duhovnik Biankini. Zaradi tega ga je nadškof Bulišič izključil za 8 dni a divinis. Po vsej Dalmaciji vlada radi tega velikansko razburjenje.
Kralj Peter na povratku.
Dunaj, :24. maja. Kralj Peter se j«* vrnil danes zjutraj ob pol 8. uri bkozi Dunaj v Bel grad.
Desidcr Banffi mrtev.
Budimpešta, 24. maja. Danes je umrl tn Desidcr Banffi. Vstaja v Albaniji. — Memorandum
Orne gore. — Ruska nota.
London, 24. maja. Iz Cetinja javljajo, da jc odposlala črnogorska vlada vsem evropskim silam memorandum, v katarjem jih opozarja, da turška vojna uprava vedno bolj koncentrira vojaštvo ob črnogorski meji, s tem ogroža varnost obmejnih vasi in mest ter izziva na ta način konflikte. Črnogorska vlada je oborožila vbc odrasle državljane s puškami.
PaJsšaj v Turčiji. — Notranje krize.
Kisa, 24. maja. »Tribuna« poroča iz Carigrada, da je potosaj v Turčiji od dne do dne opaznejši. Častniki, ki so naprednega mišljenja, pripravljajo pronuciament proti turški vladi. Pričakovati je v prihodnjih dneh velikih presenečenj.
Berteaox na mrtvaškem odra. — Meniš in senator Dentseb.
Pariz, 24. maja. Včeraj so položili bivšega vojnega ministra Ber-teauxa na mrtvaški oder. Nepregledne množice prihajajo počastiti mrtvega. Uradni huletin o zdravstvenem stanju ministrskega predsednika Monisa in senatorja Deutscha pravi, da jc njih zdravstveno stanje povoljno. Zrakoplovec Train je bil danes zopet zaslišan.
Položaj   v   Maroku. — Francozi v Fesu.
London, 24. maja. Iz Tangera br-
zojavljajo, da je francoska ekspedicija včeraj brez boja prišla do mesta Fez in mesto zavzela. Med vstaši je to napravilo tak vtisk, da je skoro gotovo, da se velik del vstaških čet že v najbližnjih dnev podvrže.
Petrograd, 24. maja. Ruski poslanik je izročil danes v Carigradu noto te-le. vsebine: »Že od začetka nemirov v Albaniji je turška vlada vedno poudarjala, da ne namerava ogrožati svetovnega miru. Najnovejše vesti, ki prihajajo iz Albanije, pa kažejo, da Turčija vedno bolj koncentrira \ ojaške čete ob črnogorski meji, kar lahko zelo slabo vpliva na splošni mir. Kaska vlada poudarja, da se ji zde vse priprave, ki jih dela črna gora, popolnoma opravičene in nima povoda proti Črni gori nastopiti kakorkoli, če turška vlada takoj ne odneha s provokatorično koncentracijo vojaštva ob črnogorski meji. Ruska vlada je prepričana, da bo turška vlada takoj in brez odloga nasproti Črni gori izjavila in dejansko pokazala svoje mirovno razpoloženje, poleni bo tudi Orna gora odpoklieala svoje čete od meje.«
Carigrad, 24. maja. Nota ruske vlade, ki jo je izročil danes ruski poslanik, je napravila tu jako globok vtisk.
Dunaj, 24. maja. V diplomatienih
krogih presojajo položaj o izročitvi ruske note jako pesimistično. Za Turčijo obstojata samo dve možnosti. Ali se ukloni ruski zahtevi in odpokliče vojaštvo iz Albanije, kar bi bilo velikega notranjega političnega pomena, ali pa ignorira rusko noto. kar bi imelo lahko nepregledne posledice.
topotetoo,
Občni zber Zadružne zveze v Celju. (Konec.)
V sledeči splošni debati se je oglasil k besedi g. dr. K. Verstev-še k in omenil sestanek, ki se je vršil na Dunaju glede združenja in skupnega delovanja vsega slovenskega zadružništva. Dasiravno ni tajiti, da se je tekom dosedanjih prepirov in na-sprotstev na zadružnem polju marsikaj obrnilo na bolje, vendar je gotovo, da bi se vsled neprestanega gospodarskega boja med obema slovenskima strankama na Sp. Štajerskem okrepil le nemški kapital. Na Kranjskem se bode dosegla združitev — isto je želeti tudi pri nas. Dr. V. K u-k o v e c je pojasnil na to, da se je celjska Zadružua zveza udeležila sestanka na Dunaju, katerega je predgovoru i k omenjal, po dveh zastopnikih in sicer gg. dr. Božiču in Roble-ku. Sestanek je imel informativen značaj in se je sklenilo, da se bodo pogajanja nadaljevala ne da bi se še stavili kaki konkretni predlogi. Oljska Zadružna zveza jat lV tudi izrazila kranjskemu deželnemu odboru, da je pripravljena udeležiti se teh na-daljnih pogajanj. G. nadrevizor P u-š e n j a k je zahteval nekatera pojasnila. O vprašanju odgovornosti Zadružne zveze za napake in pregreške revizorjev je spregovoril g. dr. Ne u-dorfer. Izjavil je, da ni v revizijskem in zadružnem zakonu jasnih določil za to. Treba je torej vzeti na pomoč splošni kazenski zakonik. In po tem ne more kiti Z. z. kakor nobena druga soodgovorna za na itak e in pregreške revizorjev, ako je bila prepričana takrat, ko je vzela revizorje v službo, da so zmožni in pošteni. (Zato —- ne more biti celjska Zadružna zveza soodgovorna za znane čine revizorja .Tošta pri Glavni posojilnici v Ljubljani. Op. ur.) G. dr. Jos. Ser-nec je želel natančnih številk o poslovanju in izdatkih Zadružne zveze v lanskem letu. Iste mu je takoj dal g. dr. B r e n č i č. G. dr. J u r t e 1 a je poudarjal veliko škodo, ki smo jo imeli pri slovenskem zadružništvu od tega, ker smo spravljali v slovenskem časopisju posamezne zavode v nepotrebne afere in javne debate. Seveda stanje slovenskega zadružništva ni nikakor obupno ali za bodoči njegov razvitek bi bilo medsebojno nasprotovanje v zadružništvu gotovo škodljivo. Zeli, da bi se  vprihodnje na
občnih zborih skrajšala formalna poročila in dalo več prostora stvarnim poročilom in debati.
Pri glasovanju so bili predlogi g. dr. Brenčiča in pa predlog g. Stib-lerja, da se doneski članic Zadružne zveze za 1. 1911 znižajo na polovico, soglasno sprejeti. Sklenilo se je tudi sprejeti v pravila določilo glede blagovnega, prometa m pa natančnejšo stilizacijo glede porabe posebnega rezervnega fonda.
Pri slučajnostih je govoril g. ravnatelj Smertnik o potrebi, da bi morala v bodoče vsaka posojilnica izkazovati svoja lastna izposojila ne kot hranilne vloge temveč kot izposojila, da se ne bi eden in isti denar večkrat štel in plačeval nepotreben rentni davek. Ta nasvet je toplo pozdravil g. R i h a in pristavil, da davčne oblasti sploh rade predpisujejo zadrugam visoke davke, višje ko jim grejo. Naj bi zadruga v teh zadevah takoj obračala na Zadružno zvezo, da jim ta izposluje ali sama ali potom Splošne zveze avstr. kmet. zadrug potrebne ugovore. G. P u š e-n j a k je omenil, naj bi se delovalo tudi od celjske Zadružne zveze na to, da bi bil vsakdo Član le ene zadruge z neomejeno zavezo, da se s tem omeji sedanje Članstvo onega in isteora človeka pri 3 ali 4 zadrugah. Izjavlja nadalje v odgovoru na izvajanja g. dr. Jurtela, da se ne bo ed klerikalne strani pisala ničesar več o stanju ene ali druge slovenske zadruge, ki ni včlanjena pri ljubljanski zadružni zvezi, naj se sploh v vsem slovenskem časopisja izvaja isto postopanja.
G. dr. Kukovee je vzel to izjavo z veseljem na znanje in dal zagotovilo, da se bo tudi na napredni strani ustavilo vsako napadanje in kritiziranje zadrug, v katerih gos)K>dari-jo pristaši naasprotnih slov. političnih strank. Obe izjavi je občni zl>or burno aklamiral. Na to je občni zbor bil zaključen.
V zraislu § 17. društvenih pravil se sklicuje
občni zbor
delniškega društva
Narodne tiskarne
na dan 8. junija 1911 ob 6. uri zvečer
v prostorih Narodne tiskarne.
DNEVNI RED:
1. Nagovor predsednika.
2. Poročilo upravnega sveta o preteklem poslovnem letu in predložitev računskega zaključka za leto 1910.
3. Poročilo nadzorstvenega sveta.
4. Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička za 1. 1910.
5. Volitev nadzorstvenega sveta.
6. Slučajni predlogi.
Opomba: § 16. Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v društveno blagajnico.
Ta občni zbor jc po $17 droštv. pravil sklepčen brez ozira na število došlih delničarjev invloženih delnic.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali za
»Ciril - Metodovo družbo«: Karel Leban, topniearski učitelj na Njega Vel. ladji nadvojvoda »Karel« 11 fcron, darovali: nabiralec, Japelj, Peric, Blažič, Stibil, Maček, Cvetnič, Jaklič, Kupina in dva neimenovana, Janko Premrov rač. nadsvetnik, Sarajevo 7 K, nabral med tamkajšnjimi Slovenei in Albert Kette na Bledu 20 K, mesto venca na krsto nepozabnega prijatelja Karla Jclovška na Vrhniki. Skupaj 38 K.
»Obrambni sklad Ciril - Metodo-ve družbe«: Klub »Orgelce« v Trstu 200 K, ker je »Tata I. Veliki, Grozni« zankazal svojim vernim orglarjem zbrati za kamenček in ga poslati v naso belo Ljubljano.
»Sokolski tekmovalni sklad«: Klub »Orgelee« v Trstu 10 K, nakazala »Velika narodna skupščina orglarjev«; Fran Prijatelj, trgovec, Tržišče pri Mokronogu 5 K; Luka Sve-tec, c. kr. notar v Litiji 10 K; Darinka Homauova, Kadeče pri Zidanem mostu 22 K, nabrala dne 21. t. m. povodom izleta posavske podružnic« »Slov. planinskega društva« na Kum; brat dr. Fran Irgolič, od v. kandidat v Gorici 25 K 30 v, nabral med vrlimi »Sokoli« v Kobaridu dne 20, t. in. o priliki predavanja o sokolski disciplini, vstrajnosti ter turinskem zletu slovenskih sokolskih tekmovalcev; »Mariborski Sokol« 20 K; brat starosta dr. Rosina v Mariborn 20 K in Gustav Blazon v Črnomlju 1 K. Skupaj 113 K 30 v. — Živeli nabiralci in darovalci!__
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. maja: Ana Platnar, pro dajalka, 18 let, Hradeckega vas 35. — Ivan Novšak, tovarniški delavec, 44 let, Sv. Florjana ulica 27.
Dne 24. maja: Fran K obal, delavec, 62 let, Radeckega cesta 11. V deželni bolnici:
Dne 22. maja: Matevž AnSač, krojaški pomočnik, 48 let.
Borzna poročila.
Ljubljanska
.Kreditna banka v Ljubljani*.
Dradil lini dnajske Hrte 24. aaja 1111
■amlbeiil paalrjl.
i',t najeva renta .... \2* 9 siebina renta .... !*/• avstr. kronska renta • .
©P •»     • •
kranjsko deželno posojilo k. o. ceike dež. banke .
»i ti
M
t
4 4
ft>t*ka.
Srećke U 1. 1*00 1,   . .
u      rt   n 1864 ....
„ tiska
„    ze*rel|afce L izdaje
n     n. »i
ogrske hlpetečnc . dan. komunalne avstr. kreditne . . „   rjnbljinske . . . „    avstr rdeč. križa
„    bastlik* .... tnrlke.....
Balado*.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. feredftBOf a zavoda . Dartafske aaačne družbe . Južne žeJesaice , . . . Drtnvne seieznlce . . . Alpine-Montan .... Će&lce sladkorne družbe . Zivnostensto banke.  . .
Volsjto.
Cekini.......
Marke . . . * • . • r ran ki    .... ...
Lire........
Rubl jI. .......
Se»*rii	IlifMl!
92-35	92*55
96 40	96*60
	92 S5
91 25	91 45
94 50	95-50
94 —	95*—
212 SO	218 50
311 -	317 —
	isa —
290 —	296*—
m-	252-
2M-50	2S7 50
S03- —	513 -
564-	514 —
81 -	87 —
7O50	7650
47 —	51 —
3375	37 75
250-70	253 70
466 —	469 —
640-50	641 50
53925	540 25
	110-—
	749 40
807 50	«08 50
279*—	280 50
281 —	282-—
11-36	11 38
! 1735	117-55
95-OT*	9517»
94*50	9470
253-50	254 50
Žitno cene v Badimpeiti.
Dne 24. maja 1911. Termin.
Pšenica za maj 1911
» » oktober 1911. Rž za maj 1911 . . . . Koruza za majnik 1911 . Koruza za juli 1910 . . Oves za oktober 1911 .
E f • k 11 v.
Neizpremenjeno.
za 50 kg 1206 za 50 kg 11 32 za 50 kg 9 39 za 50 kg 6 49 za 50 kg 664 za 50 kg 7-76
Avstiilaka specimliteta. Ka želodcu belehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega JtslUvefi SeiaJitz-iriški", ki jc pre-skušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter po^peiilno na p^bavljenje in sicer z rastočim vspehom. Skatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni zalagat? lj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. S 18
Dobra domaće zdravilo. Med domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri pre-hlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPSIC1 COMP. s .sidrom" nadomestilo za „Pain-Expeller s sidrom**, prvo mesto. Cena je nizka ; 80 h, K 1 40 in K 2 — steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni škatlji in jo je spoznati po znanem sidru.
Mnenje cro^poda dr. Fr. Slavika v Zdieu.
Gospod J. Serravallo
Trst.
Po treh lotih praktičnih preiaku-lanj i-i dovoljujem naznaniti Vam, da sem doaeara] z Vašim Serravalioviin kina - vinom z železom jako dobri napeho, posebno pri oslabelih in blo-dičnih otrokih in da £ra od takrat ponovno zapisujem.
Zdie, v decembru 1909.
Dr. Fr. Slavik.
Zrl
• 8UDAPE5T • •TRST.
KRtSTIJAMJA
lomnTfKAnaoAi
tovarne:
•PRAGA -• w»MTt*ae*c-
•KlflTOVT• tlEUEKM
PERIie 2* caspooc
%-JfiSSal^ENSTEiN
C m KR- 0VORMI UF ERA ffTtPRAGA'
Izdajatelj ln odfOTornl arodnlkt fUato
Zahvala.
Vsem, ki so se nas ob smrti
ta templar roj. Jiprit
in
M Jigort roj. kleokii
sočutno spominjali, ki so spremili dragi rajnici k večnemu pokoju, posebno visokemu odboru, cenjenim gospodičnam učiteljicam in gojen-kam Mladike, slavni kranjski Čitalnici in njenemu pevskemu zboru, sestram in bratom Sokolom, vsem darovalcem vencev in cvetic, kakor tudi vsem drugim, posebno onim, ki so prišli iz oddaljenih krajev, izrekamo najiskrcnejšo zahvalo.
1902       ialajoči ostali.
07
dela mokre kleti vlažna stanovanja zajamčeno suha
Avsrr.ceresirna droibarsi.DunajJtfTI/t.
Harrtns-Srras^n._Telefon 2Ž2S6.
ki na je kij do zdravega negotaaja las in zlasti bnCe odpraviti prhljaj in osiicaje
ter pospeševati rast Us, mni dosledno 52f
Bav-rum
S konjičkom
(znamka konjiček)
Bergmaana & Co. Drč in n. L.
v steklenicah po 2 K in 4 K.
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah. parinroerijah in
brivnicali.
BBi
II, I9M
je staršem otrok in vse noči staršev veljajo težnji, otroke ohraniti zdrave in veselo prospevajoče. Otroci so pa bolj nego odrasli podvrženi nevarnostim, ki izhajajo iz prehljajenj in prav zato spada v vsako hišo specialno zdravilo proti vsem oblikam prehlajenja sopil : Fayeve pristne so-denske mineralne pastilje. Te pastilje so hišni zaklad, brez katerega razumne matere ne morejo več prestati. Dobivajo se povsod in stane škat-ljica K 1 25. Genaralno zastopstvo za Avstro - Ogrsko: \V. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV 1, Grosse Neugasse 17.
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tasno-cfliiiin Mtira
katera   okrep^uje   laslsče, odstranjuje
lueke in preprečuje Izpadanje las. i KlHJfnlfa y narod»nt t krono.
Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, metftc. mil, medicin*!, vin, Speclfali tet, najfinejših parfumov, klrurgtakih obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarna MIlana Leosteka
v Ljubljani Rssljeva cesta št I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
jubli. mostu 169
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn južne železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Ljubljani.
/T
Mlado, staro,
Vsak pove:
Ta pa je za me!
Ker se samo ž njim krepčam Vedno zdrav želocTc imam!
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljadska kakovost Kabraetaa kakovost
liter K 2*40. o    n 480.
Naslov za naročila: »FLOttlAN'4, Ijabljana.
Postavno varovano.
Meteoroto$ttno porofllo.
VUinn na« aariie Mt-L
.2.
"en*
E
23
24.
Cat opazovanja
2. pop. 9.zv.
7. zj.
Stanje barometra
v mm
7316
732 5
733-3
I?
194
122
9-2
>
o h.
o
>
slab jug al. jzah.
si. zah.
Nebo
pol. oblač oblačno
Siednja včerajšnja temperatura 13*4** norm. 15*0'. Padavina v 24 urah 0*0 mm.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni
soprog, oče, stari oče in tast, gospod
Miha Marinček,
posestnik
dne 22. maj* popoldne, v 69. letu, po kratki mučni bolezni preminul.
Pogreb predragega rajnika je bil danes v sredo 24. t. m. ob 7. uri dopoldne.
V Zupeči vasi, 24. maja 1911.
Rodbine Martah*. Jkvart is Ptfrik.
z 2 sobama z razgledom na Francovo
1894 nabrežje
se odda za avgust.
Natančneje se izve v gostilni pri Mačku.
Dunajska
igra vsak dan od pol 5. do 10. uro zvečer
___i. i a i,    Tlim 1144
in od 10. ure zvečer
144
V   slučaju   neugodnega vremena
samo v ,,BI ar o dni  kavarni11 od
8. zvečer naprej. 1901
KintA
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
mjtifintejle jmstn.
tanki imBUčno.
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Spetial. tnifiBa i bluiiD ibul lili.
Izposojevanje koles.
Za birmanee 1
1898
Qriear $ J^cjac
Ljubljane, prelerncua ciltco |t. 9
^^^^= vito Viiz>$i\$x cenah.
Opiii zavod Ju Pk. fiottin
LJubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, sčipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893
Iste se stanica, kinet
zdrav, na prijaznem prostoru, svetel, brez malih otrok, zdrava redilna hrana za 20 letnega dijaka od 1. junija do konec leta. — Ponudbe pod šifro „52" na upravništvo »SI. Naroda« 1897
Najbolje za zob«
V četrtek, u praznik, dne 25. maja
KONCERT
popolne „Slov. filharmonije"
v restavraciji ,pri £evu'
na Marijo Terezije cesti.
Začetek ob 4. uri pop.    Vstop prost.
K obilni udeležbi vljudno vabi 1880      Beti Pilk0-K0S, restavraterka.
Gospodična z dežele, čedne zunanjosti, blagega, poštenega značaja, iz-vežbana gospodinja v trgovini, posestvu in gostilni, se želi radi pomanjkanja znanja v svrho ženitve seznaniti z inteligentnim, poštenim, od 35 do 45 let starim gospodom, kateri je blagega, miroljubnega in solidnega značaja, z uradnikom ali boljšim posestnikom in obrtnikom. Ponudbe prosi s polnim naslovom in sliko, ki se vrne, pod šifro Junij' na upravništvo »Slovenskega Naroda« do 15. junija. Za tajnost se jamči.        1891 ::
Pouk v loži
(tudi francosko in italijansko) se vrši v poletnem času proti jako nizkem honorarju, t. j. mesečno 2 K 50 h v
hotelu „pri Maliču", II. nadstropje št. 41. Proda se v Ljubljani «892
dobro idola trgovina
vsled rodbinskih razmer. Trgovina se proda z blagom in opravo vred. Lokal je zasiguran, ker je prodajalec lastnik hiše, v kateri se nahaja trgovina. Ponudbe pod „štev. 10" na    upravništvo   »Slovenskega Naroda«.
Več lepih
1882
se takoj Odda s kuhinjo ali brez kuhinje. Ribarstvo, kogar veseli, drva, kolikor se jih požge, popolnoma prosta, v hiši je gostilna, pekarija, kopališče, kegljišče ledenica, jako dobra voda, zraven lepo gozdno izprehajaliŠče in sveži zrak, blizu kolodvora na deželi. Odda se po jako ugodni ceni.
Več se izve pri upravnistvu »Slov. Naroda«. 1882
Svetovno prvenstvo v industriji ur slednjič doseženo!
Ker sem prevzel edino zalogo, morem za K 290 oddati eleg. 14 k. double-zlato švicarsko uro. Ura ima dobro idoča, 36 urno kolesje. Odlikovanaznamka in je električnim potom prevlečena s pravim zlatom. 4 leta jamstva, da ura dobro gre 1 komad K2 00, 3 kom. K 750. Brez rizika, ker zamena dovoljena, event. denar nazaj. Raz-1879 pošiljanje po povzetju
St. Kessler, svetovna razpošiljalnica
Krakov, Galicija št. 198.
„Adrija".
Drogerija in loteilloro.
Oblastveno dovoljena 2798
stropov za lovske in tehnične namene. $. Čvančara
v Ljubljani, Šelcnburgova ul. 5
priporoča svojo izbrano zalogo čaja, nuna, konjaka, raznih esenc za izdelovanje nuna in likerjev, redilnik sredstev za živino, kemikalij in priprav za kemične laboratorije. Fotografskih potrebščin in aparatov.
Naročila se   izvršujejo  z   obratno pošto. Temna delavnica na razpolago.
_ >i 1896
Čehinja, bi rada čez poletje prišla na slovenski jug kot rsgnHttatpca ali drntabnlca.
Lahko tudi poučuje nemSčino in francoščino, s  Naslov: M. Uevak, Praga DL, tOtO. s
z 2 sobama in pripadki se Odda za avgust. — Odda se tudi ateista za prodajalno. — Tržaška cesta 13.
_ 1878
Za takojšni! nastop so išče
ob dobrem zaslužku in stalni zaposlenosti
vsi Kovačev za venge
za težke in srednje graniške verige. Oglašajo naj se samo trezni, absolutno zanesljivi ljudje pod „C 703 T M" na Rudolfa Mosse, Mannheim. 1884
Iščem zanesljivega 1856
ključavničarskega pomočnika
Ponudbe na FR. ŠMAJDEK, Jesenice, Gorenjsko.
Stanovanja
z 2 in 3 sobami in pritiklmami
IffF* se oddajo ~WWt
v Čopovi nI. nasproti vrta učiteljišča.
1692
na Koroškem, z veliko vodno močjo, fužino (Hammerwerk) v najboljšem obratu, 700 oralov arondiranih, 45 tisoč m8 lesa za posekanje, se zaradi 1863 starosti lastnika proda. Brezplačna pojasnila daje kupcem samim zemrjiščna pisarna M. Steiner v Beljaku.
star 26 let, vešč slov. in nemškega jezika* dober prodajalec, želi svoje sedanje mesto premeniti kot man ufa k t ur is t
v večjo trgovino v mesto ali večji kraj na deželo. Ima tudi veselje do potovanja za Kranjsko, Štajersko in Hrvaško. Na zahtevo se pride osebno predstavit. — Dopisi naj se pošiljajo na upravništvo »Slov. Naroda« do 1. julija t. 1. pod štev. „1847'*.
v L nadstropju na pošti eventualno tudi za stalno 3 ali 4 sobami in pripadki se odda takoj v Devici Mariji v Poljn pri Ljubljani. 1877
Zglasiti se je pri lastniku, istotam.
Da se takoj po jako ugodni ceni
1881      na račun
na deželi blizu kolodvora. Zraven je ledenica, kegljišče, v hiši je pekarija, dobra voda in kopališče. — Več se poizve  pri  upravnistvu  »Si. Naroda«
Posestvo
1900
obstoječe iz 2 hiš
v eni gostilna, klavnica in mesnica, ledenica, 2 kleti, sadonosnik, hosta in vrti, v drugi hiši je pripravljeno za vsako obrt,
so proda ali pa da v najem
pod ugodnimi pogoji. — Več se izve pri gostilničarju Josipu Sušlnu, Laški trg.
Razpis.
Razpisuje so oddaja dol za zgradbo pralnico ta pripadajočih prostorov pri cesarja Franc Jožefa L, okrožni bolnici w Postojni.
Skupni stroški so proračunjeni na 6648 K 75 h.
Pismene ponudbe z oapovedbo popusta ali doplačila pri posameznih enotnih cenah, opremljene a 5 % vadijem, je doposlati po pošti podpisanemu zastopu z napisom: »Ponudba za prevzetje stavbe«
do vštetega 3. junija 1811
Proračun, načrti in stavbni pogoji so ob uradnih urah na ogled v občinski
pisarni v Postojni.
Z? stop zdravstvenega okrotfa v Postojni,
dne 20. maj. 1911.
1874 l>. Irk«, načelnik.
' - f
Opravilna številka A I 387/11/4
oklic
1395
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
K c kr. okrajnemu sodišču v LJubljani, oddelek L, naj vsi tisti,
katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 12. maja 1911 umrlemu
Francetu Hrenu, zasebniku, posestniku in trgovcu v LJubljani! Poljanska COSta 6, zapustivšemu pismeno oporoko, pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev
dne 3. junija 1911 dopoldne ob 9. uri
ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica..
C. kr. okrajno sodišče Ljubljana, oddelek L,
dne 19. maja 1911.
9827
Q4
1
09^8
40
D/.-0C
1561
14
2737
35
L4
63
OMB
[UF
Edina
Glogowski & Co.
c. ta kr. dvernl defeavitelll
Dunaj L, Franz Jozefs-Kai 15 in 17. specialna  tvrdka za kartoteko.
Registraturne kartne naprave.
~~T%
11.'
Pozor! Birmanska darila! Pozor!
Berite, kje se dobijo najcenejše ura In celo ugodneje nego po tovarniških cenah vsled velike zaloge, na primari
Niklasta ara, trpežna kriesje z verižico.....K
srebrna ciL rera. nra z lepo verižico srebrna damska ura z lep© verižico
•  • • •
5*30 tt) 7-36
wm
16*50
tu
rt 10*50
P»leg cenejšega blaga imam vedno v zalogi tudi najfinejše svetovno znano švicarsko blago na primer Seeland, Ornega, Schaft-hausner posebno precizijsko natančno regulirana, Zenltb, ki zdrži natančen čas v vseh legab. — Za vsako blago se dobi pismeno večletno jamčenje, 1359
franc Keber, žjabljana, Dunajska cesta 12.
Učenec
star 13 do 15 let, vešč slovenščine in nekoliko nemščine,
a sprtjit t timiH itianta blaga
1798 pri tTrdki
3m JUzboriek, Šmartie pri fitiji.
Sprejme se takoj
spreten in priden     1883
tesar.
Ponudbe na tvrdk-o
Žnideriit & drug. Gorita, Via Mattioli.
PAT
T
vseti deZela izrposluje inženir 35 OLJSS, oblastveno avtor, ia zapriseženi patentni odvetnik Dunaju ¥1., HarlahlHeratraaae št. 37.
oni/f'iViaj $ a mani ptipotoca
AloBuno
ic najfincjScga cfiusa
Popoldne od 3. ure naprej vsak čas predstave do mraka.
Sodišče 60 vin., stojišče 40 vin. — Vojaki ln otroci polovico.
239
Sod čTianćc*.
Satni AloSufzi vcSno pzi-pz&vćfcni. čTaAo tuSi venci o /taAovl in zazne cvc-tficc ,\   Soma  i&poiev/fcnc. .\
Najcenejši nakup
LUD. ČERNE
zlatarju in trgovcu LJubljana, Welfeva ulica 3.
Ljubljana, Stari trg štev. 28
Krasne
Laa«m£
BLUZE,
fine
K0STIM6, KRILA,
plašče, pelerine, nočne halje, predpasnike, perilo, tndi po meri,
otroške oblekice, čepice,
potrebščine za novorojenčke,
moderce, pasove, nogavice, rokavice,
moške srajce, ovratnike in drugo modno blago.
»šilfa se na ogled po pošti.
Lep birmanska dori
Pozor! Pozor!
Zaradi velike zaloge po znižanih cenah.
Srebrne ure za dame   . K 7-—
,9   za dečke  . „ 8a — nikelnaste ure 4-—
zlate ure ....... 9, 22-—
Velikanska izbira vseh novosti in najceneje kakor: srebrnih in zlatih verižic, uhanov, prstanov, koljejev z briljanti in drugimi kamni.
Za vsako uro pismeno jamstvo.
Ceniki s koledarjem, tudi po pošti prosto.
Vabi na ogled 1595
Fr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani. Prešernova ulica 1.
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa tvrdka.
Oljnate barve
priznano najboljše
Fasadne barve
edino   stanovitne   proti vremenskim vplivom
Kranjski f irnež in laneno olje
Lake
angleške in lastnega izdelka
Steklarski in mizarski klej
01
Prašno olje
za pode
Čopiče
za vsako obrt
Karbolinej in gips
Olje in mazilo
za stroje
jjarve in potrebščine
za umetnike, slikarje, kiparje itd.
priporoča
Adolf Hanptmann
prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej.
Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike!
3E
F. P. VIDIC & KOM P., LJUBLJANA
============= tovarna zarezanih strešnikov -
ponudi vsako poljubno množino patent, dvojno zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. — Sprotni zastopniki so iščejo,
tisk vNaaadne tiskam*«.
^345
Poziv!
Slovenska sokolska vrsta vrača se zmagoslavno iz Turina.
V mednarodni tekmi, v najhujšem boju s telovadci prvih kulturnih narodov, izvojevala je častno zmago in proslavila ime našega malega slovenskega naroda.
To je vspeh vstrajnega, smo-trenega in čez vse napornega dela.
Zaeno je pa pojav največje požrtvovalnosti, ker so šli vračajoči se zmagovalci na svoje stroške v tujino proslavit ime našega milega naroda.
Vračajočim se zmagovalcem hite nasproti naša hvaležna srca — pokažimo jim pa svojo hvaležnost in priznanje tudi dejansko.
Ustanovimo našemu vzornemu Sokolstvu
„loli ttnfti sklad,"
ki naj bode našemu Sokolstvu opora na ostro začrtanem potu do novih zmag in — prvenstva.
Slovenci! Obračamo se do Vas s pozivom, da pokažete s prispevki za „Sokolski tekmovalni sklad", da veste ceniti moč sokolske ideje in važnost resnega sokolskega dela.
Sokolski ideji naklonjene liste prosimo za ponatis tega poziva
V Ljubljani, dne 17. maja 1911.
Dr. ban Tavčar. Dr. Karel Triller.   Dr. Alojzij Kokalj.
Upravništvo „Slov. Naroda" je pripravljeno sprejemali prispevke za „Sokolski tekmovalni sklad".
Upravništvo.
Izpred sodišča.
Porotne obravnave v Celju.
Ponarejevalci denarja. V ponedeljek so stali pred celjskimi porotni-
; delavec Jože Černelč, pomožni že-
zniški čuvaj Janez Si bil j a (oba iz ."Sel pri Brežicah) in občinski ubožec Miha Černelč iz Zakola, zaradi zločina ponarejanja denarja. V prvi polovici meseca marca so začele v Brežicah krožiti ponarejene desetice. Orožništvo je začelo poizvedovati in je dognalo-, da sta jih na nasvet Mihe ( 'ornelča izdelala Jože černelč in Šivilja. Jože Černelč je došel decembra
pseca od vojakov in ni rnoprel najti nobenega primernega zaslužka. Tožil je bratu Mihi, da mu gre slabo in ta rin je uasvetoval ponarejanje denarja. Dal mu je obenem navodila za to; /vedel jih je v zaporu od Antona Benceta, kateri je bil obsojen in zaprt zaradi ponarejanja denarja. Jože i Jernelč je nato naznanil Sibilji sve/j namen in oba skupaj sta nato napravila model dvajsetice iz gipsa. Sinil ja je ukradel pri Južni železnici kositar in vlil 9 desetič; Jože Černelč je vzel model domu in vlil tam 30—35 komadov; našli so jih pri njem še 29. Jože Černelč je dobil 4 mesece, Miha Černelč 3 mesece in Ivan Sibilja dva meseca težke ječe.
Sejmski tatovi. V torek in sredo se je vršila interesantna obravnava »roti dvema zločincema, Francu Plausteinerju in Antonu Blaževiču, »lanoma razširjene tatinske družbe, katera je po sejmih kradla in sejmar-je, ko so se vračali domov, na zelo prefrigan način oropala. O posameznih slučajih jih je časopisje že večkrat poročalo. Ti sejmarski tatovi se plazijo ločeno po sejmih, pazijo, kdo ima ali skupi veliko denarja, potem /rtvi, katera je navadno malo pi-.'miih, eden ponudi za spremljevalca. Drugi zločinec izgubi pred njima na eestj denar. Spremljevalec in žrtev nato podasta kam v stran, da si najden denar razdelita. Poiem se pri-aže oni, ki je denar dozdevno izgubil in preišče svojega tovariša in za-■■» !j«';iiega sejmarja; pri tem dobi denar in mu ga zdobra ali shuda izmakne. Že na več sejmih so orožniki našli sledove teh roparjev, dokler se ni   vranskim   orožnikom vendar-le
srečilo prijeti dva, Franca Plan->teinerja in Antona Blaževiča. Kolikor se je dalo dognati, sta ta dva na prej opisani način odvzela kmetom -00 K. In sicer je vzel Franc Plau-
iLier v družbi z več pomočniki 25. novembra 1908 v Ptnju Antonu Toni aniču 230 K g-otovine, 10. junija 1910 Matu Ča.ikoviču 400 K in Pavlu Malčecu 240 K v Pisanici na Hrvaškem; 25. februarja 1908 Štefanu Kožarju pri Laškem trgu 330 K; 25. julija 1908 v Slov. Bistrici Antonu Robarju 190 K. Dalje sta vzela Fr. Plauensteiner in Blaževič skupaj 25.
aprila 1910 v Bučki na Kranjskem
Francu Derstvensku 850 K; 26. julija 1910 v Leskoven pri Krškem Jakobu Oblaku 210 K; 5. avgusta 1910 Blažu Cmerešku pri Lembergu 540 kron in 7. septembra 1910 Lovrencu Belini v Št. Petru pod Sv. gorami 722 K. Izvršila sta tudi več manjših tatvin; tajila sta vse. Anton Blaževič je bil obsojen na devet let težke ječe in odgon iz dežele; Franc Plau-steiner pa na 11 let težke ječe.
Tatvine. V četrtek, dne 18. maja sta sedela na zatožni klopi Ant. Jev-šenak iz Male Lipojrlave pri Konjicah in njegova ljubica Liza Hrastnik iz Gradiš zaradi različnih tatvin. Anton Jevšenak je bil obtožen, da je hotel dne 14. septembra 1910 ukrasti v Drešinji vasi tri kapune v vrednosti 12 K, pri Čemur pa ga je Barbara Košenina zalotila in napodila. Antonu Jevšenaku se torej ni izpolnila želja po mastnih kapunih. Nadalje je Anton Jevšenak sam obtožen, da je ukradel dne 6. oktobra 1910 Karlu Furmanu iz Vel. Lipoglave iz zaklenjenega kovčega gotovine 280 K. Karel Furman je prodal svojo edino kravico in je shranil denar v kovčegu. Skupaj sta Anton Ješevnak in Liza Hrastnik ukradla v noči od 7. do 8. novembra 1910 v Rogatcu iz Butolenovega hleva Haložanovo kravo v vrednosti 150 K, kar oba obtoženca priznata. Anton Jevšenak je kravo v Konjicah za 110 K prodal in denar zapravil. Nadalje sta Anton Jevšenak in Liza Hrastnik obtožena, da sta ukradla iz zakristije, v ponkov-ški cerkvi srebrn, z zlatom prevlečen kelih, katereera so podarili Ponkov-Ijani župniku Kreftu v spomin na 25-letnico mašništva in eno malo monstranco. Kelih in monstranco sta ne^ln obtoženca v Zagreb, kjer so tovariši Antona Jevšenaka kelih na železniškem tiru razbili, relikvije in monstrance pokopali, drago kamenje pa so hoteli pri nekem zlatarju prodati. To pa se jim ni posrečilo, ker so jih pri tem dobili in zaprli. Oba obtoženca se končno dolži raznih kurjih tatvin. — Tekom razprave se je pokazalo, da je bil Anton Jevšenak zaradi tatvine že trinajstkrat kaznovan in da gra je njegova mati že v mladosti naučila kraje. Liza Hrastnik še ni bila kaznovana; k različnim tatvinam jo je prisilil njen ljubček. ki jo je tudi zapeljal in je Jevšenaku povila otroka, ki se nahaja sedaj pri njej v zaix>ru. Vsled priznanja je obsodilo porotno sodišče Antona Jevšenaka na 5 let težke ječe, Lizo Hrastnik pa oprostilo.
Po svetu.
* Ženske čednosti   in statistika.
Neki pariški časopis je izdal svojim bralcem jako zanimiv poziv. Prosil jih je, da naj bi vsak poslal uredništvu šopek 10 ženskih čednosti, ki se najvišje cenijo pri ženi in katerih si moški najbolj želi. Dosedaj se je vpo-slalo nič manj kot 60 različnih vrlin, ki so jih posamezni našli pri ženskah. — Največ glasen* pa so dobile sledeče čednosti: Dobrohotnost, rodoljubnost, vdanost, varčnost, krotkosrčnost, prebrisanost in prijaznost. — Prva in važnejša je torej po tej statistiki pri ženski dobrohotnost kot rodoljubnost. Prva je dobila namreč 19.308 glasov, druga pa le 18.470. — Kot tretju jako važna je vdanost s 17.904 glasovi, med ko so zvestoba, potrpežljivost in skromnost seje na osmem, devetem in desetem mestu. Odločnost je daleč zaostala in se pojavi kot 24., eleganco pri ženski pa, kar je jako čudno zahteva le 2326 glasov« Samozavest in ponos zavzema 528 glasov, torej je ta čednost med 60 iinenova-nimi konkurenčnimi čednostmi 52ta. Za razvoj ženskega socijalnega vprašanja pa ni obenem tolažil no za moderno ženo dejstvo, da je dobila ponižnost le 79 glasov, ker je s tem seveda tudi podreditev ženske moškemu na zadnjem mestu.
* Tetoviranje zakonskih žena in poljub z nosom. Pastor Frančišek Pavel v Čikagi je znan in odločen bojevnik zakonske zvestobe. Da obvaruje oženjene žene kolikor možno pred vsiljivostjo preljnbeznivih ka-valirjev, je iznašel sredstvo, ki naj bi vstrašilo predrzne ljubimce in obvarovalo čednostne žene. Največkrat 66 namreč ti sovražniki zvestobe izgovarjajo bodisi zasebno ali pred sodiščem, da niso vedeli, da je oboževan ka že oženjena. To Bradat v o je oznanil svoji občini na prižnici. — Predlagral je namreč, da bi se vse 'Žene v obrambo vsiljivih nedovoljenih ljubeznivosti na vidnem mestu na obrazu tetovirale. Znak, ki naj bi pokazal javnosti, da je ženska oženjena bi ostal poljuben vsaki posamezni ženi. Ta metoda pa pri vsem tem še ni njegova, iznajdba marveč so v tem smislu že delale ženenekegaiiapoldiv-jega naroda v Novi Selandiji, čigar moški v svoji strasti tudi gotovo niso veliko izprasevali in izbirali predmet svoje dejanske ljubeznivosti. Tu-di poljub sovraži ta možakar in bi ga najraje popolnoma odpravil tudi v sioer dovoljenem položaju. — Ome-
jiti hoče vsaj poljub »a ustnice. Zato je priporočal svojim občanom, da naj združijo vse .svoje čute nežne ljubezni ne na ustnicah marveč na koncu nosa, s katerim naj se drgneta oba zaljubljenca. S tem je nastalo takozvano nosno poljubovanje, ki je tudi že v navadi in obstoji v tem, da se drgneta dva z nosom ob nos. Neki porednež mu je pisal, da se strinja z njegovimi nazori in ga poživlja, da naj ustanovi poljubovalne kurze, kjer se bodo stftkali »zaljubljenci in se naslajali pod njegovim osebnim vodstvom z nosnim poljubovanje m. Cena vstopnina, nizka šolnina in bil bi zopet nov, zanimiv in dobičkanosen »kšeft«. — Študijo o tem bi priporočali tudi ljubljanskemu škofu, ki se rad, z vidnim zanimanjem in dobrim uspehom peča z najrazličnejšimi ljubezenskimi stiki svojih ovčic in kozlov.
* Suspendiran duhovnik. V nekem gozdiču pri Jassvju si je Kletna Veronika Popovič vzela življenje. Zraven mrtvega dekletca so našli fotografijo katoliškega duhovnika We-berja. Vsled tega je odredil škof suspendiranje tega duhovnika. Ta pa se ni hotel pokoriti in se je zvezal s svojimi pristaši ter pod njih zaščito šel v cerkev, da bere mašo. Ko so hoteli to preprečiti, je začel vpiti in razgrajati, vsled česar je nastal strašanski škandal. Nekateri pristaši duhovnika \Vebra so celo streljali in ranili več posetnikov. Poklicali so policijo, ki je prišla s potegnjenimi sabljami v<-erkcv in jo izrrrazniln.Več oseb je bilo ter>ko ranjenih in so jih morali prebijati v bolnišnico, med potjo pa jih je vec umrlo.
nt
Priženitev.
a
r
Že bolj prileten fant, soliden, miroljuben, jako priden in dober gospodar, s 25.000 kron prihranjenega, plodonosno naloženega gotovega denarja, išče primerne pri-ženitve.
Resne ponudbe je poslati na upravništvo »SI. Naroda* do konca maja pod: „Izboren ekonom".
Molčečnost zajamčena. 1830
20-40 °|0 ceneje
Ker opustim trgovino s konfekcijskim in galanterijskim blagom
bodem
razprodala
vso zalogo za nad 20% znižano ceno. — Ne zamudite te prilike ! Oglejte in prepričajte se!
MARIJA VESELY
Ljubljana, Cesarja Jožefa trg.
Prodajalo se bode tudi na Vodnikovem trgu vsako sredo in soboto.
Življensko zavarovanje.
Veliko podjetje prve Trste,
zaradi ugodnih kombinacij in najnižjih premi] izredno zmožno, sprejme ta« ko j nekaj resnično spretnih, posla vajenih, trgovsko izobraženih 1370
zunanjih uradnikov
pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe od samo resnično dostojnih, delavnih, v deželi dobro uvedenih prosilcev pod »Dobro plačana življenska služba 1911« na upravniitvo »Slovenskega Naroda ».
■O EoroikOss, 120 oralov prve vrste njiv, lepa gosposka hiša, gospodarsko poslopje,  se  zaradi   starosti lastnika
1862 proda.
Brezplačna pojasnila daje kupcem samim zemljiščna pisarna M. Steioer v Beljaku.
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno imO dal« matlasko vino 233
Koč
najboljše sredstvo.
4  steklenice   (5  kg)   franko   K 450.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Proda se
na spodnjem Štajerskem
lepo posestvo
oddaljeno tričetrt ure od kolodvora. Sestoji iz dveh hiš z obokanimi kletmi, z dobro-ohranjenim gospodarskim poslopjem, mlinom in kovačnico. rri posestvu je se uporabna vodna sila. Vinogradov, njiv, travnikov in gozda je 33 hektarov. V hiši, ki stoji ob glavni cesti, je vpeljana gostilna in se lahko izvršuje vsaka obrt. 1602 Natančneje se poizve pri Mariji Kral, Bovško pri Ra'chenburga ali pri Jožefu Sever v LJubljani, Florjanska nI. 3. II.
Šivilje za živote
IV7\
se sprejmejo pri
T. Pogačnik, m STO Zl, n. naftast.
Penzioaist ali penzionistmja s kavetjo, ki ima hčer za trgovino sposobao, dobi
trgovino
s stanovanjem in provizije v najem.
Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda« pod „Trgovina". 1868
najbolj vin in atestira j« naložen ta v p*
Kupcu se nudi izredna prrlika kupiti na Dolenjskem v last približno 150 oralov lepo zaraščenega SDirekOVetja
in deloma bukovega gozda
po ugodni ceni. Proda se tudi polovico gozda event. samo les. Od ravnoistega lastnika je naprodaj tudi celo      :: ::
ležeče v gozdu blizu večjega kraja, na kar se posebno prijatelji lova opozarjajo. i«t7 Naslov se izve pri upravništvu "Slov. Naroda".
Pozor!
Pozor!
^spiranti za enoletno prostovoljsko službo.
Sedanji še povoljni odnošaji glede uvedenja nove reforme za enoletno prostoveljsivo nudijo še vedno dosti časa položiti pravočasno usposobljenost™ izpit za enoletno prostovoljsko službo. — Aspiranti, ki bi toraj še pravočasno radi napravili ta izpit, naj se z zaupanjem in čimpreje obrnejo na podpisani zavod, ki vsak čas in tudi v najkrajši dobi podeljuje na uspešen način k temu potrebno izpitno pripravo in namerava nalašč za to
1. julija t. L otvoriti naučni tečaj.
Glede eventuelne d\ojbe se mora posebno poudariti, da ta z dobrim uspehom napravljeni izpit daje nepogojno — pa tudi po uvedbi nove reforme pravico do enoletne prostovoljske službe. T431
ZAGREB, aprila 1911.
„Prvi zagrebački vojno pripravni zavod"
(Šola in internati Zagreb, Kukoviceva ulica 15).
C kr. avstrijske državne železnica
Izvleček iz voznega red«.
W*b1|sj-wm Odkod Is Ljubila** Oni. ieL)
6*4s zjutraj. Osebni viak v smeri: Tržič, Jesenice,  Trbiž,   Beljak,   Gorica, Trst,
Celovec.
7"StO zjutraj« Osebni vlak v smeri: Grosuplje! Št. Janž, Radolfovo, Straža-Topliee, Kočevje.
G*09 dopoldne. Osebni vlak v smeri* Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Draždane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin.
11-30 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst
1aS2 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, St. Janž, Stražar Toplice, Kočevje.
3*30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec
©-S5 zveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod. Wiesbaden, Kolin, Dusseldorf, Vlissingen* Trbiž. 1
7*39 zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje St janž, Rudolfovo, Kočevje,
10MO ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst.
OdJiSd is Ljubljana (državni kolodvor).
7*28 zjutraj Osebni vlaki v Kamnik, 2 05 popoldne: Meanec v Kamnik. 7*IO zveoer: Mešanec v Kamnik.
11*— ponoči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih.
os* Me
ttfsa 1919.
Prihod « Llnbljano (]aia ieleaaio
.' 7»le zjutraj: Osebni vlak iz jesemr. * zvezi na brzovlak iz Berlina. Draldao Prage, Linca, Monakovega, Solno grada Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Trtica
8-82 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfov ega, Grosuplja, St. Janža.
9*48 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diisseldorfa, Kolina VViesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Badgasteina, Beljaka.
»■•13 dopoldne: Osebni vlak is Gorice, Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča.
2*89 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže - Toplic, Rudolfovega, Grosaplra, St. Janža.
4*i8 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Trtica. 6*58 zveoer: Osebni vlak iz Jesenic v zvezi
na brzovlak iz Berlina. Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnogrida, Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 8*i5 zveden Osebni vlak iz Beljaka, Trbiij
Celovca, Trata, Gorice, Jesenic, Trfica. 9*07 xv oder: Osebni vlak iz Koće m, Straže-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. St. Janža, 11*22 ponool: Osebni vlak iz Trbiža, CeJofC4
Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic. Prihod v Ljubljano (driavne železnice). e>*i   zjutraj: Mešanec   iz Kamnika.
10*69 dopelde: Mešanec iz Kamnika. e*io zveoer: Mešanec iz Kamnika. tO 3O po noči: Mešanec iz Kamnika io ots nedeljah in praznikih.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v sreda j * evropejskem časa.
C. kr. državno-železnisko ravnateljstvo v Trsta
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□ □
□ppinjpjnpininiaininininininiD
SPri nakupa obtek
za g. botre in birm a n ce
priporočamo tvrdko
0llačeh <§ SKamp.
/tahaja se na najlepšem prostoru bodočnosti
na ctranca šoiefa cesti šfeo. 3
v oblijju glavne pošta. Strogo raeJna postrojba. Majnrija cene.
□inlnlnlnlcInlDp □iDlnlnrnlDinp
1NA
36
<
Član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Spiejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in f vst* kraje, po najnižjih tarifih — Preval ;x>hi$tvo v novih, patentovanih pohf*r» r»f>- aozeb o a vse kraje, tud? v 20M* inozemstvo.
Sperfinisko poilietle
jjavatski Dvor.
Usta navijeno ieta 1908
JavarsH dvor.
Ustanovljeno leta 1908
Sprejema na zalogo rasno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj Ljubljana in obratno zastopan v vsrh večjih mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Kari Lawi, špediter, Dunaj 1. Sehulhof 6.
Skrbić. laereb
Iiica 40
Z električnim pogonom szroje&a tvornica ža-Inzlj, železaih in lesenih rolet za okna in trgovine, vsea vrst platnenih in lesenih tkanih rolet, iz platna, damasia, gradla, sadna,
ripsa itd.
— Onovniki in proračuni na zahtevo zastonj. —— Telefon štev. 492. 1792 Telefon štev. 492.
Po najvišjem dovoljenju Nje^a        c. in kr. apostolskega Veličanstva.
28. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta   denarna   loterija,   edina v Avstriji zakonito dopuščena, ima 21.135 dobitkov v denarju s skupno svoto 620.000 kron.
Glavni dobitek je:
kron
i
Žrebanje se vrši javno 22. junija 1911.  —   Ena srečka stane 4 K.
Srečke se d.be pri oddelku za driarne loterije na Dasaju ni., Vordere Zollamtstrasse 7, v loterijskih koifktnraa, tnbaćnrb trafikah, ari davčnih, poštnih, brzojaraiu in železniških uradih in v menjalnicah; načrte za igraaje dobe kupci srečk zastonj. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijsko-dohodarstvenega ravnateljstva (oddelek za državne loterije.)
se sprejme v trgovino mešanega blaga na deželi. Vstop 1. julija. Ponudbe pod „Savinfsk* dolina11
na upravništvo „Slov. Naroda". 1811
Posestvo
v Rožu na Koroškem
ob^tojefe iz htSe n dveh oralov sveta Se taks J  pod jako ugodnimi pogoji
§SF* proda. ~W
V hiši je gostilna br^z konkurence in ie uprljana mesarija. Pri hiši je lepo gospodarsko poslopje, prizidan salon s kegljiščem, ledenico in klavnico. Kraj je za gostilno jako ugoden, ker se nahaja v bližini večjega kolodvora.
Naslov   se   izve   pri upravniŠtvu »Slovenskega Naroda « 1771
Štajersko deielao zdravilišče
kopališče Jfeuhaus
pri Celju
:-: so nedosežne glede :-: oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorski trg 3
291.
Oglejte si!
veliko zalogo koles z originalno znamko
prt fr. Čudnu, tr,.,« v Ijubljani
Prešernova Ulica —  samo nasproti frančiškanske cerkve.
Raznih znamk kolesa od K 110-    naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in Ringschi//.
staroznani topli vrelci 37° Celzija ter jeklen pitni vrelec, 397 m nad morjem, železniška postaja Celje, tople kopeli, pitno zdravljenje, sratae, peščene, solnčne in električne kopeli, masaža, elektroterapija itd. lxborni zdravilni uspehi za ženske In živčne bolezni, protin, rev-
matizem, bolezni v rneborju itd. Izvrstne restavracije, prekrasen park, vodovod planinskega izvira, električna razsvetljava, poštna in brzojavna postaja — Nizke cene. Zdravnik in ravnatelj: »r.A.Hlebaum. — Pojasnila in prospekte daje brezplačno zdraviliško ravnateljstvo ozir. 1605 rentni urad
::   Avtomobila! orani bas Celje-Neuh&us. :: Seiija: 10. aaja do oktobra.
Valjčni mlin v Domžalah
! »J%tm, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skladih: Uegavo ulica S.
Telefon iaterarb. št 129.
Telefon interarb. St. 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
M/i
Varstvena znamka:
Sidro. 179
£iniment. Capsici comp.
Ptak za vezenje \ sfrojens .rezplatio. m
Ceniki   zsstoaj  in poštnine prt to.
BsT Edino zastopstvo za Kranjsko! n
Nadomestilo za
mm \ ttiii
iznano izborno, bolečine tolažeče in i ajalno mazilo ob prehlajenju itd. po
, K 140 in 2*— se dobiva v vseh le    nah  Pri nakupu tega splošno p      bljenega   domačega zdravila se jem ;ejo le originalne steklene v škatljicah z našo varstveno namko „sidrom4*, potem je vsakdo prepričan,  da  je  dobil originalni izdelek.
ttr. Richterjeva lekarna
pri »Zlatem levu" A.   v Pragi, Eliščjna L 5 nova.
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Comp., Stolni trg štev. 9,
Gg- botrom in boiricam
priporočam svoja
birmanska darila.
Nikelnasta moška ura z verižico od K 450 naprej Prava srebrna „   „ „ ......970
14 kar. zlata   „ „ Nikelnasta damska „ Prava srebrna „ 14 kar. zlata „ „ Uhani zlato na srebro 14 kar. zlati uhani .
»» »»
n n 44—
„ 8-50 „ 950 on-__
n 1*80 „ 4*50
n    Največja In najsolidnej&a tvrdka
H. SUTTNE
UtoM trg (napiti ntan).   li Wk cssts 8
Lastna tovarna ur v šrki. TvornJSka znamka „lito".
kompletni letniki 1902, 1903. 1904, 1905. 1906, 1907 1908, 1909 in 1910 nevezani, popolnoma novi in neprerezani se dobivajo
po izredno znižani ceni
vsak letnik po 4 krone.
Izdajateljstvo in založništvo ^Ljubljanskega Zvona4*.
Telefon štev. 16.
KRANJSKA
Leta 1837. ustanovljena delniška družba 427
TAVBiNSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Telefon štev. 16.
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbnotehniska dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
Prešernu siti
prodaja in p«ilja it ptifeu imetja Iv. Bonač v Ljubljani
Cena sliki 5 kron.
273
. •      w**>~*v4^-M*0te,i. • ■ - ?mjmWki&*WKKBBB**0&***^ BBSSBSBSBSSSSSI^a
j Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani. I
Delnimka glavnica K 5,000.000.
Stritarjeva ulica štev. 2.
Podružnice v Spljeta. CelOTCu, Trsta, Sarajevu tat Gorici.
4'
R«x.rvni  ton d »roit
Si
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jik 1   Oi   ftpuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst
obrestuje od dne vloge po čistih
2 O
po dnevnem kura.
33
12
3035
Priporočamo našim •j:  gospodinjam ::
L
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske * tovarne v Ljubljani
Kil
Najboljše za želodec.
Lekarnarja Schaumanna
•
lili
so sredstvo, ki se Že skoro 30 let ka2e kot jako dobro proti   želodčnim  bolečinam,   motenju  prebave  In hujŠanju.
Schaumannova želodčna sol
fkatljiu K 150. želodčno snine nstiije X 150 škatijica.   ~   ::   r.   ?.    Pošilja se n povzetju od 2 škUijic naprej.
Lekarna Schaumann, Stockerau pri Dunaju. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah.
Neprimeren učinek.
V občini Studenci, ki meji na mesto Maribor, se vsled sklepa upniškega odbora   proda za _   *   cenilno vrednost ali pa nad njo iz proste roke v neposredni bližini mestne meje stoječe posestvo vi. št. 57 kat. občine Studenci, obstoječe iz hiše št. 42 v Studencih z gospodarskimi poslopji in z zemljiških parcel št. 23/1, 23'2 in 25, v konkurzu Karla Grilca  glasom   inventurnega  zapisnika od 1. marca 1911 cenjeno na K 3690308. V hiši se je izvrševala  pekovska in fijakarska  obrt in se s posestvom lahko oddajo tudi na 2002 K inventirane premičnine.   Na posestvu je za občinsko hranilnico mariborsko vknjižena posojilna glavnica v ostanku 8449 K 63 h, ki -tane na posestvu.  Vsa podrobnejša pojasnila daje upravitelj konkurznega kiada dr. Henrik irorker, odvetnik v Mariboru, Burgaas** 13 in so ponudbe naslavljati nanj do 1. junija 1913. 1725
■s
nvaškem.
Postaja Zabok in postajališče Zagorjanske železnice Kopališče Stnbica. Sežiga od 1. maja do 30. oktobra.
Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Francovih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša   brezkonkurertčna, prav dobra prehrana in stanovanje.
Mfc A B» S *?3* A. Sel TT M V E X" E T A.. Soba od K V— naprej. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava kopališča Stubica na Hrvaškem. Poštn Zabok. Brzojavna postaja Stubica. Postaja za interurbani telefon.
';t. 106 'pom. u.
1876
Razpis za dobavo drv.
C. kr. deželna vlada v Ljubljani potrebuje za kurjavo svojih uradnih -ostorov vsako leto 600 do 700 kubičnih metrov trdih in 50 do 60 kubičnih
etrov mehkih drv.
Razpisuje se zatorej ponudba za dobavo zgoraj omenjene množine drv.
Ponuditi naj viože svoje ponudbe de 10. jmija 1911.
pri ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade v Ljubljani, prilože ponudbam varščino v znesku 500 kron ter povedo ceno za bukova cepljena ;rva in za jelova cepljena drva brez porenkljev, eventualno za krajn ke od mehkega lesa, ki jih je, če mogoče dobaviti v dolgosti 1 metra tako, da se revzemo zložena v kleteh c. kr. deželne viade v Ljubljani.
Omenjena drva bo, kakor nanese potreba, dobavljati vse leto, vendar njih največji del od meseca julija do oktobra.
Pogodba se zazdaj sklene za eno leto.
kr. deželna vlada za Kranjska.
V Ljubljani, dne 23. maja 1911.
i
v Ljubljani
Stari trg štev. 21
■»f- rdita zalooa samskih UoMoi in slamnikov.
Ogled klobukov brez obveznosti naknpa.   —   Cene mzke.   —   Postrežba točna.
Sprejemajo se popravila. pošilja se tudi na izbiro.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
SEsšB&BBSSi
Vila na Jlcdu
15 minut od železnice, 19 staoovalnih mebliranih prostorov, lep vrt itd., pripravno za »peosion«, se zaradi stalne 1861      preselitve " inozemstvo
i neplačilom 2000 kros proda.
Brezplačna pojasnila daje kupcem samim zemtjlščna pisarna M. Steiner v Beljaku.
KONJ
lepe postave, zelo močne rasti in ligu-ranten, brez napake, 16*/] visok, 7 let star, za težko vožnjo in tek priporočljiv ?a hotelski omnibus, se proda za 920 K. — M. BERN, Poljanska cesta št. 17. 1851
zz Najboljša in najzdravejša «
barva
Prodaja se
mi mimii vifaškeia oskrtrtti tem ii M M
različni materijal:
sidu opeka, sirota* opeki, cementna strešna opeka, želelo če*!, železne vezi, železno okensko omreijo, 4 cele kompletmo železne garnltnre za pekovske peči, stropni tramovi In utreiad stoU iz mecesnovega lesa, vsakovrstne deske, okna, vrata ML
C4
je dr. Drallea ,,NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
s. strmoli
Ljubljana, Pod Tran60 št. 1.
Cenovnik lasnih izdelkov in potrebščin se pošlje na zahtevo zastonj.
2adejtePo!ovpIech
Iahvicti jen se zak. ochn
nspornp lishjpi kapkovyra.
St. 16I10.
?85S
Vsled odloka c. kr. generalnega ravnateljstva katastra za zemljiški davek z dne 2. maja 1911, št. 938 izvrševal bode novo merjenje mesta Ljubljane is sicer v katastralnih občinah Poljansko in Petersko predmestje I. del c. kr. vnSji geometer I. razreda gospod Roger Bassin.
Zategadelj opozarja podpisani mestni magistrat p. n. gospode posestnike zemljišč, da dotičnim funkcijonarjem dovolijo pristop na svojo posest in dajo tudi eventualna pojasnila v svojih posestnih razmerah.
Dalje se prebivalstvu priporoča vse trigonometrične znamke in signale v varstvo, da bode tudi na ta način mogoče delo pospešiti.
Priporoča se nadalje vsem posestnikom v dogovoru s sosedi meja svojega posestva označiti s kamenji.
V slučaju nesporazumijenja z ozirom rta pravilnost posestnih mej, obrniti se je takoj do mestnega magrstrata.
Mestni magistrat ljubljanski!
dne 18. maja 1911.
Za oskrbovanje občisskin opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. tfežetae vlade sretmlc
Laschan, 1. r.
:: Puti prfclaia!
Bruselj 1910:
grand pri*
Prati mtm lat!
Dobiva se povsod.
K 2 jO in 5 -.
Si*. Orailcja
brezova voda za lase
*    Učinek neprekosljiv.
Pomladna ia paietia sezija 1911.
Kupon Metr. 3-10 dolg
za konapletno moško obleko
(suknja, hlače, telovnik) stane samo
kupon kupon kupon kupon kupon kupon kupon
7 10 12 15 17 18 20
kron kron kron kron kron kron kron
Kupon za črno salonsko obleko 20 K dalje blago za povrSnike, turistovski loden, svilnati kamgarn itd. itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana 472 zaloga tvornico sukna
SiegeMmhof v Brnu.
Vzorce gratis in poštnine prosto.
Prednosti privatnih •IjsanlccT, nk« Mige urnčn
iirei.tro pri rit:«i SlefCl-Inhof s* precejšnje.
Zarail silnefa preaeta Maja vedao n Ubira vufalanna svežega Mafa. — Stala« esbdija ••«■•■
— Tndl najaranjs« narečna se 10 »itrcn vestu« lime.
Juri Dralle
Podmokli n. L
Št. 914
inasi
Razpis šolske stavbe.
Radi oddaje del za prizidavo in nazidavo I. nadst. šole v Kovorju, ki bode razširjena na dvorazredno se razpisale
ustmena zmanjševalna dražba
ki se bode trsila
= line 8. junija 1911 sii 3 \ m Han v Mm m\m v Heroj« as
po podpisanem krasnem šolskem svetu.
Skupni stroški so preračunjeni na okroglo 17.500 K in je trefea predložiti pred dražbo vadij 7 znesku 900 K, katerega bode treba v svrho karteifo po sprejetju ponudbe popolniti na 10°/0 izdražene svote.
Do pričetka dražbe se polože lahko tudi pismene ponudbe na krajši Šolski svet v Kovorju, v katerih je navesti morebitni popust alt naplačilo v odstotkih od preračunjene svote v številkah in besedah, ter priložiti varščino.
Zgradba se bode oddala le enemu podjetniku, ki ima dolinost »to de konca velikega srpana 1. 1912 popolnoma izvršiti.
Načrti, troškovnik in pogoji so na vpogled pri krajnem šolskem ssetu v Kovorju ali v stavbni pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Kraaju, sobs št. KL
Krajšemu šolskemu svetu pristoja s pridržkom potrdila od sirani c. kr* okrajnega šolskega sveta pravica oddati zgradbo kakor mu je rulja, se gl< na visokost ponudbe.
Krajni šolski svet t Korarfn,
dne 18. majnika 1911.
k m x
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd.
X IS X
s
Ljubljana
X H X Stopnice, balkone, spomeniki, stavbi okraski itd.
X
07
31
52
Modna trgovina
v Izubijani Stritarjeva ulica št. 7.
Solidno blago.     Klike tene.     SzorcI prttnfie prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, delen cefir, bat is*, kreton, | platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in as žepni robci- ss
^   ! Dva nova Seifertova biljarda naj novejšega sistema 1
CT3
"O
C3
> o
in
i<"3 Popolnoma na novo urejena
,,kavarna Central"
na Sv. Petra nasipu št. 37
navadno celo noč odprta.
Z odličnim vclespoštovanjeni
Štefan Miholič, kavarnar.
o* o
5»
! Dva nova Seifertova biljarda najnovejšega sistema !
3IE3C
3E3E
Modni salon
i JUn-MflKHRC
Ljubljana, Židovska ulica štev. 3
priporoča svojo veliko izbiro krasnih klobukov, modelov
za dame in deklice, čepice, različen nakit za klobuke.
Cene brez konkurence!
I
Sprejemajo se pospravila.
2306
31
Žalni klobuki vedno v zalogi.     "TOJf [Ej
□r=g
IEEE
3DHE
3!
J. Zamljen
čevljarski mojster
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave sorske in telovadsk? čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera
priposlan čevelj. 245
i MATEJ OBLftK
O TI
Srn
na Starem *rgu št. 30 sc je kakor1 navadno s:
vso noč odprta«
Za obilen obisk se priporočata
L®?** in Fani Pogačnik
iŠifč
HI
II
m m
E3
tšl
OD Esi
H
ai^tsirniraiiiiraraioiiH
Maksimilijan Sartory
Ftožan ulica štev. 15
se priporoča slavn. občinstvu kot specijalist za upeljave in poprave elektntnih zvoncev, telefonov, strelovodov, električne luči, zdravniških in zobozdravnikih aoaratov ter vse v to :: — :: stroko spadajočih del. :: — ::
lialMfe blage, trn nizke. Proračuni na zahtevo brezplatne.
m
m
Umno sfaifbnistiro.
Kdor hoče hitro in ceno zidati, uporablja le
1166
Skagli^S plošče
S   in   S «53
ĐSF~ Zd napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postav
PREDNOSTI:
Varno proti potresu, ne propušča • prostonoseče, hrani prostor torej zvoka in jako trdno drži žreblje. |     nI treba nikaklh traverz.
Samonoseče in trpežne Kcsslerjeve stene (mm armirane stene ii opeke).
Preračun stroškov in proračun napravita , astonj arhitekta imetnika patenta
Hdnigsberg & Deutsch,c MS"- Zagreb.
1831
Najprimernejše obleke za dečke iz temno-modrega ali črnega ševiota in kamgarna, kakor tudi bele obleke za deklice iz pikeja, batista in čipk. — Največja izbira oblek ::   za gospode in damske konfekcije. ::
Cene priznano nizke.
Bik, 0.
Ljubljana, Mestni trg 5
.•. Prvi slovenski.-. fotografski atelje
D. R0V5EK
33     v Ljubljani Kolodvorska ulica 32 a. c
\\      Ustanovljen leta 1890.
Na debelo in drobno
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato založeno 240
trgovino
z
marskim
in vseh vrst kra
354
DevocionaUje
in vse vrste blago za božja pota.
Tvonrilka zaloga kranjskih glavnikov.
^Tnton ŠkoJ
Dunajska cesta, v liši gtstSee it. Ii.
Velika zaloga domačih ia tovarniških čevljev
vljudno naznanja slav. občinstvu svojo preselitev s Sv. Petra ceste 27
na Franca Jožefa cesto št. 3
zraven kinematografa „Ideal" in se priporoča si. občinstvu posebno pa
častitim botricam in botrom
:-.   o binkoštih za obilen obisk. -
1846
Zastopstvo za Kranjsko
Smith & Bros „Underwood"
Tovarne »Hit. pisarnišKe THE
Ljubljana, Sele
Telefon 38.
ope mtte MM v Pil.
C?^wi Tele100 38' nburgova ulica 7.
nininiaiaiDlDiaiDiainiaiaiaiaiPIG
□
POZOR! POZOR!
Birmanski Mi in nolrite!
W" Najugodnejši nakup za birmanska darila.
Rodi preselitve
prodaja prva  domača  slovenska tvrdka
Fr.P.ZojeciiULi1
Stari trg štev. 26
vsakovrstno zlatnino in srebrnino, kakor ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice
pod tvornlsko ceno
Naj ne zamudi nihče te ugodne prilike in predno se obrne drugam naj si ogleda mojo bogato zalogo.
Prepričajte se sami!
:: Ceniki zastonj ia poštnine prosto. ::
li
Nikelaaste moške ure K 3*8t, »rebrne cyl. reni. K 7-5t, srebrne we m 4awe K *50, zlite ure K 20-—, uhani zlato na srebro K 1-20, zlati ubart K 9*8t.
□inpinppPinTnpPiaPiaPiaPP
7817
4