PoStntafl planil S voi0*Wt Leto X, St. 189a Ljubljana, četrtek 15. avgusta 1929 Cena 2 DFn a o* «0 Dtak 1 I t mrn ___ te I. T< 3132. >123, HH «» * 3136. ktmmtoam MU U. •t m Ccflet Koceoova At TMeka I UpraraUtroi UubUaM, Pre*erno»» A M Teietoa te »122. >123. 3124. 3123. »12« (Meradri oddelek: UuMJaoa. Preienmv afica 4. Telefon 6t 2402. Podružnica Marlbari Aletesanbvra tMt it 13. Telefon H 45& Podružnica Celje: Koče®«*ra afica tt t Telefoo it. 100 KaSmrt pri po it tek. carvodtti: Unbljaaa it 11.S42; Praha Ssk> 78.160: W1m Nr. 105241 ; Ljubljana, 14. avgusta. Jutri se sestane v Zagrebu slama letna skupščina Udruženja jugoslovanskega učiteljstva. Razni predznaki kažejo, da skupščina ne bo potekla povsem gladko. V Udružemju se 2e dalj časa opažajo razna nesoglasja, ki so deloma sicer osebnega, v glavnein pa organizatoričnega značaja, a so baš za-mcii tega precej težka. V naši javnosti se o teh vprašanjih nI razpravljalo, tem več diskusije pa so povzročila v hrvatskih in zlasti v srbskih učiteljskih krogih. Predvsem je treba ugotoviti, da se v tej diskusiji stalno in krepko povdarja, da stoji in ostane UJU strogo na osnovi narodnega im državnega edinstva. Diskusije, ki so se svoijčas baš v tem vprašanju vodile povodom krize v slovenskem delu UJU, ne igrajo nobene vloge in baš zastopniki reorganizacijske ideje jih najodločnejše odklanjajo. Tu ne dovolijo niti srbski niti hrvatski člani UJU nobenega dvoma in smatrati je, da je tudi med slovenskimi svoječasno tozadevno omahovanje nekaterih krogov popolnoma premagano. UJU se danes proglaša kot ena od onih vsena-rodnih organizacij, ki za vsako ceno vztrajajo na ideji narodnega edinstva do zadnjih konsekvenc, kar je važno glede njenega slovenskega dela v toliko, da programsko obvezuje v tem oziru tudi one svoje člane, ki so bili somišljeniki političnih struj, katere so baš idejo narodnega edinstva odločno zavračale. Sedanji spor ▼ vrstah UJU obstoja v sledečem: Dosedaj se je centralna uprava volila po večinskem principu. Naravno so pri vsakokratnih volitvah odločale večine, ki so bile več ali manj odvisne od kraja, kjer se je glavna skupščina vršila. Tako se je opetovano zgodilo, da so prišli v upravni odbor zastopniki poverjeništev, s katerimi veČina članov dotičnega poverjeništva ni bila zadovoljna. Zlasti se je v zadnjih letih javil odpor iz srbijanskih krogov m beograjska sekcija, ki je najmočnejša, se osobito upira, da je predsedni-štvo UJU izročeno osebi, ki je sicer njen član, a ne uživa njenega zaupanja. Iz beograjskega poverjeništva je zato izšel projekt, naj se način sestave centralne uprave UJU preosmije po proporcionalnem sistemu in se tako za vedno onemogoči — upravičena ali neupravičena — pritožba, da je bilo pri •volitvah 'katerokoli poverjeništvo majo-rizirano. Beograjsko poverjeništvo je to svojo zahtevo na svoji glavni skupščini pred dobrim mesecem soglasno sprejelo ter jo prinaša v Zagreb kot nekak ultimat, od katerega sprejetja je odvisno nadaljnje sodelovanje Srbijan-cev v glavni upravi UJU. Proti tej zadevi se pojavlja v glavnem iz okolice dosedanjega predsed-ništva oster odpor. Očita se temu projektu, da meri v glavnem na federali-zacijo UJU, ki naj bi torej sledila številnim drugim dosedaj enotnim organizacijam ter se tako že po svoji sestavi odmaknila od načela narodnga edinstva. Zagovorniki beograjskega predloga ostro zavračajo ta očitek, odklanjajo vsako diskusijo o načelih kot nedopustno in nezdružljivo s samo osnovno idejo UJU ter navajajo kot dokaz, da beograjsko poverjeništvo ne namerava izrabiti proporca v tej smeri, predlog, po katerem se beograjsko poverjeništvo zadovoljuje s 16 od 37 članov glavnega odbora, akoravno je po številu daleko močnejše. Tik pred zagrebško skupščino je predsednik beograjskega poverjeništva končno odkrito povedal. da gre Srbijancem predvsem za razčiščenje predsedniškega vprašanja, ker ne morejo prenesti, da vodi UJU osebnost, ki ne uživa njihovega zaupanja. Nam se zdijo argumenti beograjskega poverjeništva tehtni in je težko preiti preko njih. Ako bi imel predsednik UJU svoj sedež v Ljubljani in ne bi uživa] tudi zaupanja ljubljanskega dela UJU bi gotovo tudi nastala nemo' goča situacija in slovensko učiteljstvo in upravičeno protestiralo. Razen tega je princip proporca že na sebi simpatičen ter se zlasti v naših komplicira nih prilikah izkaže dostikrat kot edi no zdrav izhod iz sicer težkih situacij. Slovenski delegati, ki se udeležijo za grebške skupine, zato pač ne bodo imeli načelnih pomislekov, da se principu odločijo za beograjski predlog, tudi če sicer nimajo razloga biti z dosedanjim predsedništvom nezadovoljni. Osebnosti v takih momentih, ko gre za veliko stvar, ne smejo igrati odločilne vloge. Kakor se zatrjuje, so za beograjski predlog tudi nekatere droge sekcije. Vsekakor se napoveduje o beograjskem predlogu sihio živahna debata in ni dvoma, da bo ostro trčilo mnenje ob mnenje. Delegati ljubljanskega po verieništva UJU so poleg drugih postavljeni pred težavno ali hvaležno nalogo, da posredujejo in trezno blažijo nasprotstva. Kakor čujemo, je BnbJ&ansko UJU v tem oziru tudi že Danes je krst " Velike priprave na Bledu - Bled, 14. avgusta Na Bledu se vrše danes zadnje priprave za svečan krst tretjega kraljeviča. Toda priprave niso v teku le v kraljevskm dvorcu v Suvo-boru, kjer se bo izvršil krst v najintimnejšem krogu kraljevske rodbine, temveč tudi med blejskim prebivalstvom, ki je ponosno in srečno, da se bo krst tretjega kraljeviča izvršil v njegovi sredi. Kot predstavniki vlade so prispeli davi iz Beograda z brzovlakom predsednik vlade in minister notranjih del general Peter Živkovič v spremstvu trojice najstarejših ministrov, gospodov Nik. Uzunoviča, namestnika ministra financ, generala Stevana Hadži-ča, ministra vojske in mornarice in doktor Mate Drinkoviča, ministra za socijalno politiko in narodno zdravje. Zvečer prispe še minister za šume in rudnike dr. Korošec. Od kraljevske rodbine bodo krstu prisostvovali Nj. Veličanstva s svojo kraljevsko deco, p"rinc Pavle in prince-zinja Olga, kakor tudi sestra naše kraljice bivša grška kraljica Elizabeta. Že nocoj se je Bled nakinčil z zelenjem in z državnimi in slovenskimi zastavami. Jutri bodo zarana budnice otvorile sve- v Suvobora 4 - Kako se bo krst izvršil čane dogodke radostnega krsta v kraljevski rodbini. Ob 10. se bo vršila na čudotvornem blejskem otoku svečana maša, ki ji bodo prisostvovali predstavniki oblasti in prebivalstva. Ob 11. dopoldne bo svečan krst tretjega kraljeviča v prisotnosti Nj. Veličanstev, članov kraljevske rodbine, članov vlade, diplomatskega zbora m članov vojne in civilne hiše. Krstno opravilo bo opravil dvorski prota g. Mihajlo Popovič, ob asistenci protojereja za Slovenijo g. Dimitrija Jankoviča. Po krstu bo dal maršal dvora generalštabni polkovnik Dimitrijevič novinarjem potrebne informacije. Opoldne bo kralj sorejei čestitke občinskega odbora na Bledu. Nato bodo čestitala nacijonalna in kulturna društva, a v čakalnici bo razstavlie-na knjisra Nj. Veličanstev za vpis čestitk. Nj. Veličanstva bodo pritekla gori navedene predstavnike blejskih lokalnih oblasti in javnih društev k obedu. Ob 4. ponoldne bo v žimni cerkvi na Bledu cerkveni VonceTt. Ob 8. zvečer pa bo -priredil Bled bajno ilumina-cijo. Na Bled so orispeli številni domači in tudi nekaj inozemskih novinarjev. Pred učiteljskim kongresom v Zagrebu Prihajanje prvih udeležencev — Danes bo skupščina zagrebškega poverjeništva, jutri pa splošni kongres Zagreb, 14. avgusta, č. Tekom dneva je došlo v Zagreb okoli 200 učiteljev, da se udeleže skupščine poverjeništva UJU za Hrvatsko in Slavonijo, ki bo jutri dopoldne v dvorani učiteljišča v Medu-ličevi ulici, ter kongresa UJU, ki se prične 16. t. m. v dvorani zagrebške borze. Mnogo učiteljev je došlo že tudi iz Srbije in raznih drugih pokrajin, drugi se pričakujejo še za nocoj in za jutri. Učitelji bodo nastanjeni večinoma v privatnih stanovanjih, ki jih je dalo meščanstvo na razpolago. Današnji dan so uporabili učitelji za ogled mesta in raznih kulturnih ustanov. Jutri ob 9.30 dopoldne bo otvor-jena pregledna razstava razvoja hrvatskega osnovnega šolstva; razstava je nameščena v šoli na Kaptolu. Jutri večer se bo v prostorih zagrebškega zbora vršila velika zabava za udeležence kongresa. Danes ob 16. je imel sejo širši odbor poverjeništva UJU v Zagrebu; na seji so razpravljali o raznih predlogih, ki bodo na dnevnem redu jutrišnje skupščine. Stanje letošnjih kmetijskih pridelkov Uradno poročilo ministrstva za poljedelstvo — Pridelek žita je prav dober — Vinogradi kažejo srednje Beograd, 14. avgusta, a. Ministrstvo poljedelstva je izdalo pregled o stanju poljedelstva in živine koncem meseca julija. Iz poročila posnemamo: Pšenica je letos prav dobra, čeprav pridelek ne dosega lanskoletnega. V ostalem pa presega letošnji pridelek povprečni pridelek v 1. 1920 do 1928. Pridelek ječmena, rži in ovsa je letos tako po kvaliteti kakor po kvantiteti prav dober. Pridelek koruze bo po dosedan:ih poročilih odličen; prav dober bo tudi v ljubljanski oblasti. Fižol bo obrodil v ljubljanski oblasti prav dobro, v mariborski oblasti pa dobro. Stanje krompirja in repe je zadovoljivo in se pričakuje zadovoljiv pridelek, v ljubljanski in mariborski oblasti pa dobe-. Sladkorna repa je v splošnem dobra. Vinogradi so v ljubljanski oblasti dobri, v mariborski nekoliko slabši. Stanje domače živine ie v pogledu prehrane zadovolijvo, a glede nege nezadostno. Živinskih kug ni bilo v večji meri. Dunajski ponarejevalca kote^v pri klinom Nakana je bila preprečena, predno so bili izdelani prvi lalzifi-kati — Rubčič pravi, da je hotel tiskati le reklamne tablice Dunaj, 14. avgusta, a. Preiskava proti aretiranim ponarejevalcem taksnih znamk je bila danes končana. Naš državljan Peter Rubčič in Avstrijec Albert Langer, ki sta znana kot profesi-jonalna ponarejevalca kolekov, sta bila izročena sodišču. Ostali so bili izpuščeni na svobodo. Kakor se trdi, je dal Rubčič pri nekem fotografu osemkratno povečati komad koleka za 1000 Din. Povečani posnetek je odnesel k tiskar-narju Gronnerju, ki je svojčas izdeloval koleke po naročilu države. Gronner je takoj videl, da gre za ponarejanje in je odklonil naročilo. Langer je nato potoval v Berlin in Budimpešto, da bi poskusil tamkaj srečo in mu je bila za ta primer obljubljena nagrada 2 in pol milijona dinarjev. Rubčič se izgovarja, da je hotel tiskati samo reklamne tablice z originalnimi taksnimi znamkami po 1000 Din. Jasno pa je, da bi bil on te znamke spravljal v promet. Rubčič je že pripravljeno ponarejevalsko ploščo po sporazumu z Langerjem uničil. Langer v svojem priznanju zelo obremenju- storilo primerne sklepe in se izreklo za pameten kompromis. Tak komprorns je gotovo dosegljiv: v okviru upravičenega načela proporca so solucije, ki bodo omogočile skladno sodelovanje vseh poverjeništev pri polnem varovanju enotne organizacije in temeljnih osnov UJU. Sedanja akutna kriza v UJU se mora za vsako ceno prebroditi, ker je enotna organizacija narodnega učiteljstva predragocena občenarodna zadeva, da bi se smela izročati opasnostim trajnega medsebojnega nezaupania. Mi smo prepričani, da se bo v Zagrebu našel zadovoljujoč izhod, in želimo velikemu zboru pionirjev jugoslovenske narodne kulture najboljšega uspeha. Pomirjenje na haaski konferenci Dosežen sporazum v vseh spornih točkah - Zadovoljene bodo zahteve Anglije in malih držav Pariz, 14. avgusta, a. Današnja seja finančne komisije je trajala od 10 do 11.30, nato pa je bilo zasedanje te komisije odloženo do 17. avgusta, da oi mogli dotlej strokovnjaki v medsebojnih razgovorih obdelati nastale finančne probleme. Na seji sta bila zaslišana francoski minister Loucheur, ki je pojasnil francosko stališče o reparacijskih dajatvah v blagu in predsednik grške vlade Ve-nizelos, ki je podrobno utemeljil zahteve grške vlade. Vest o odložitvi seje finančne komisije je bila sprejeta v vseh krogih z zadovoljstvom. Smatra se, da je to znak, da bodo pogajanja glede Youngovega načrta uspela in da se v tem izraža splošna želja za sporazum. Haag, 14. avgusta, a. V političnih krogih haaške konference naglašajo, da bo postalo poročilo politične komisije šele tedaj izvršno, ko bo stopil v veljavo Youngov načrt in ko bo Nemčija sprejela vse potrebne zakone. Kar se tiče angleških terjatev, je možno, da bodo te terjatve v mejah upravičenosti zadovoljne. V informiranih krogih se nadalje zatrjuje, da so pogajanja z malimi silami uspela in da je bil dosežen sporazum tako glede Youngovega načrta. kakor glede stvarnih reparacij. Nagiaša se, da je bil dosežen prav resen napredek glede rešitve vprašanj, za katera se zanimata Rumunija in Jugoslavija. Danes sta francoska ministra Cheron in Loucheur sprejela tudi Ve-nizelosa in Politisa, ki bosta na jutrišnji seji finančne komisije branila grške zahteve. Pariz, 14. avgusta, o. Po mnenju dobro poučenih političnih krogov bo Anglija sprejela posredovalni predlog francoskih in beKiskih delegatov, ki so ponudili delno zvišanje angleških anuitet za letnih 30 milijonov zlatih mark. Baje je angleška vlada že sporočila ministru Snowdenu, naj pristane na ta predlog. London, 14. avgusta, a- Dopisnik »Evening Heralda« poroča iz Haaga, da tamkaj prevladuje naziranje. da se bo ugodilo angleškim zahtevam . Eden najuglednejšh evropskih državnikov je izjavil temu poročevalcu, da bo Youn- je Rubčiča, ki pa vse zanika, dasi so v enakem smislu izpovedale tudi ostale priče. Med zaplenjenimi predmeti je tudi Langerjevo pismo Rubčiču. ki slednjega težko obremenjuje. Avstrijski zakon predvideva za ta zločin kazen do petih let ječe. Srednješolski zakon pred VZS Beograd, 14. avgusta, p. Vrhovni zakonodajni svet je imel danes {»opoldne od 4. do 5. po daljšem odmoru svojo sejo. Na seji so razpravljali o zakonskem načrtu o srednjih šolah. Ker pa člani VZS še niso mogli načrta proučiti, je bilo sklenjeno, da se razprava o teih zakonskem načrtu od* 1 ' do prihodnje seje, dotlej pa poverijo člani odbora dr. Arandjelovič. dr. Bazala in dr. Škrlj, da zakonski načrt prouče. Prihodnja seja se bo vršila v petek ob 4 po« poldne. Imenovanja v notranjem ministrstvu Beograd, 14. avgusta p. Kralj je na predlog predsednika vlade in notranjega irrnisira pod-ipiisaJ uikaiz o večjem imenovanju načelnikov oddelkov za inšpektorje. T&ko je imenovan za inšpektorja I/3a dr. Fran Svetek, načeMk oddelka za Slovenijo v notranjem ministrstvu. Premestitve na trgovskih šolah Beograd, 14. av®u®ta a. V ministrstvu trgovine šn industrije so bile iavrSene naslednje iz-p r omembe nastaivnčkov v Sloveniji: Gruden Ivan, profesor trgovske alkademije v Lj-ubljaim, je premeščen v istem svojstrvu na dvorattredno trgovsko šolo v Ljubljani. Preizelj Joško, su-pletrot trgovske akademije v Mariboru, je pre-meščem v isteim srvojstvai oa trgovsko akademijo v LjuMljani. Herriot na Kosovem polju Kosovo, 14. avgusta, p. Davi je prispel % avtom v Kosovo bivši predsednik francoske vlade Herriot. Po ogledu Kosovega polja in njegovih zgodovinskih spomenikov se je g. Herriot odpeljal proti Sokplju. gov načrt po potrebi revidiran od po. sebne komisije, ki bo zasedala v Ženevi. Izjave zastopnikov malih držav Haag, 14 avgusta o. Zastopniki nekaterih malih držav so dali novinarjem različne izjave o stališču njihovih vlad napram reparacijskemu načrtu in sprejetju Youngo-vega načrta. Tako je izjavil predsednik Venizelos, da Grčija pod nobenim pogojem ne more odstopiti od stavljenih zahtev, ker bi pomenjalo vsako najmanjše popuščanje usodno oškodovanje življenskih interesov z nedoglednimi posledicami. Portugalski delegat Ulrich pa je zadnje dni opustil proteste ter izjavil, da je Portugalska v interesu splošnosti pripravljena pristati na sprejem Youngovega načrta v celoti brez sprememb. Ministrski predsednik rumunske vlade pa je zopet izjavil, da želi Rumunija spričo nove odmere reparacijskih anuitet, da bi ostal v veljavi Dawesov reparacijski načrt, četudi prejema po njem samo stvarne reparacijske dajatve v nasprotstvu z Youngovim načrtom, ki določa zanjo tudi denarne reparacije. To zaradi tega, ker je uverjena, da bi stvarne reparacije v resnici prejemala, dočim bo denarne Ie tedaj, če bo še kaj ostalo velikim državam. Izpraznitev Porenja bo izvedena še letos Berlin, 14. avgusta o. Zasebni razgovori med nemškimi in francoskimi delegati o izpraznitvi Porenja so že tako daleč dozoreli, da ie pričakovati še ta teden določitve datuma končnoveljavne izpraznitve. Dosežen je bil tudi sporazum glede francoskega predloga o sestavi posebnih komisij, ki bi proučile finančno stran izpraznitve Porenja. Francozi so obljubili nemškim delegatom, da bodo to svojo zahtevo umaknili ter pristali na izpraznitev brez sklicanja teh podkomisij. K popustljivosti Francozov so mnogo doprinesli angleški delegati, ki trdno vztrajajo pri sklepu angleške vlade, da bodo angleške čete odpoklicane iz Porenja najkasneje do decembra meseca. Angleškim delegatom so se pridružili popolnoma nepričakovano tudi Belgijci, ki izjavljajo, da želi Belgija kar najhitrejšo izpraznitev Porenja. Po mnenju nemškega obrambnega ministrstva imajo zavezniki v zasedenem Po-renju 63.000 mož zasedbenih čet. Od tega je 6.200 Angležev, 5.500 Belgijcev in 51.300 Francozov. Belanski vztraja pri izpovedbah proti Tuki Dr. Tuka zavrača težke obdolžitve BeJansfcega kot plod bolne domišljije — Obremenilne izpovedi bivšega tajnika slovaške klerikalne stranke, župnika Koza Macejeva Bratislava, 14. avgusta, s. Včeraj popoldne je bil po enotedenskem odmoru Belansky zopet zaslišan kot glavna priča. Po njegovih izvajanjih je imel Tuka daljši govor, v katerem je vztrajal pri 6vojih izpovedbah in o obtožbah 3elanskega, da so nastale po av-toeugestiji izmučenega človeka. Ko je Tuka vprašl Belanskega, kako je mogel za svojega sina izbrati človeka za krstnega botra, o katerem je bil prepričan, da je špijon, je napetost v dvorani dosegla višek. Pri soočenju Tuke s Snackim, je Belansky vztrajal pri svojih izpovedbah. Izjavil pa je, da bo najsrečnejši človek, ako bo sodišče oprostilo Tuko in ako bo razprava dokazala, da se je zmotil Nato je bil zaslišan priča Koza- Macejov. Bratislava, 14 avgusta, s. Na popoldanski seji je bil zaslišan ena najvažnejših prič Koza - Macejov, bivši glavni urednik »Slovaka«, ki je samo zaradi Tuke izstopil iz stranke. Pri njegovem zaslišanju je brani-telj Tuke stavil priči toliko vprašanj, da je predsednik izjavil, da bo prisiljen, sam odločiti o tem, ali sme obramba staviti direktna vprašanja na pričo. Priča je obrazložil razmere v stranki, ki so se zaradi Tuke tako poostrile, da je izjavil vodstvu stranke, da bo izstopil iz stranke,, če ne izključijo Tuke. Stranka pa je držala dr. Tuko, ker je od njega dobivala denar. Strahovita nesreča japonskega vojaškega letala Pri poskusni vožnji je treščilo pod seboj deset višjih Tokio, 14. avgusta, o. Na letališču Tašikava so preskušali nova velika japonska letala za bombardiranje. Letala so bila izdelana v japonskih letalskih tovarnah ter so popolnoma iz kovine. Prvi poskusni poleti so se zelo dobro obnesli. Zato je včeraj proti večeru bil napovedan skupni polet vse eskadrilje novih bombarderskih letal. Poleta, ki ga je podvzelo 10 letal, so se udeležili tudi visoki častniki generalnega štaba, med temi šef oneracijskeea oddelenja general Ogava. V višini 800 m so nena- letalo na zemljo m pokopalo častnikov in tri pilote doma odpovedali motorji na letalu, v katerem so bili častniki generalnega štaba z generalom Ogavom. Navzlic obupnim poskusom pilotov, izvesti pristanek, je letalo treščilo s strašno brzino na tla ter pokopalo pod seboj posadko. Takoj po padcu je letalo pričelo tudi goreti. Izpod razvalin razbitega letala so potegnili na pomoč došli vojaki zmečkana in ožgana trupla 8 častnikov, generala Ogavo, treh pilotov in voditelja bombarderske eskadrilje polkovnika Nogija. Gradba prvega umetnega otoka za letala Že prihodnje leto bo zgrajen prvi železni otok na morju —-Na njem bodo zaloge goriva za letala, vremenska postaja, delavnice in hotel Newyork, 14 avgusta o. Ravnatelj družbe za zgraditev umetnih otokov za pristajanje letal na Atlantskem oceanu je izjavil po plenarni seji tehničnega vodstva družbe ameriškim novinarjem, da bo tekom prihodnjega leta zgrajen prvi umetni otok in montiran na določenem mestu. Vse načrte so pregledali najboljši ameriški in evropski strokovnjaki ter jih z malimi popravki odo brili. Oddana so tudi že dela za železne konstrukcije, ki j in bodo izvršile ameriške ir. evropske tovarne. Vsak otok bo 1200 čevljev dolg, 200 čevljev širok ter se bo dvigal 70 čevljev nad morsko gladino. Na otoku bo hangar za rezervna letala in velike mehanične delavnice. Poleg hangarja bo zgrajen modern z vsem komfortom opremljen hotel in restavracija. Hangarji bo do imeli tudi velike zaloge bencina in olja. Končno bo še na robu vsakega otoka zgrajen velik stolp z močnimi reflektorji, z električno centralo in radio oddajno in spre jemno postajo. Obsežna amnestija in pomiloščenja ob krstu tretjega kraljeviča Povodom današnjega krsta je Nj. Vel. kralj deloma brisal, deloma znižal kazni za dolgo vrsto kaznivih dejanj Devet remijev v Karlovih Varili Spiehnaim še vedno vodi in Capablanca se nra bliža Beograd, 14. avgusta p. Jutri Izide v »Službenih Novinah« povodom svečanega krsta novorojenega princa ukaz o amnestiji, ki ga je Nj. Vel. kralj podpisal na predlog ministra pravde in na temelju čl. 3. zakona o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi. Ukaz se glasi: A. 1. Dajemo splošno amnestijo za tiskovna kazniva dejanja, ki se kot taka kaznujejo po zakonu o tisku in ki so bila storjena zaključno do 6. januarja 1929 leta. ne glede na to, ali je razsodba izrečena ali ne, ali }e izvršena ali ne, oziroma ali ie že uvedeno kazensko postopanje ali ne. Izvzeta so dejanja, kazniva po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, kakor tudi kazniva dejanja iz poglavja 9. kazenskega zakonika za kraljevino Srbijo. B 2. Oproščamo osebam, Td so bile obsojene od strani civil. in vojaških sodišč na zaporne kazni, ki ne trajajo delj ko dva meseca, kakor tudi denarne kazni do 1000 Din oziroma ostanke teh kazni, izvzemšj za uvrede in klevete, ki se kaznujejo samo po privatni tožbi. C 3. Oproščamo osebam, obsojenim od strani civilnih in vojnih sodišč na zaporne kazni, ki trajajo več ko dva meseca, a ne več ko šest mesecev, v celoti, oziroma njen neizvršeni ostanek, a dve tretjini kazni kadar znašajo nad 6 do 12 mesecev pod pogojem, da pomiloščene osebe v roku petih let od dne uveljavljenja tega ukaza ne store nobenega zločina ali prestopka iz koristoljubna, kakor tudi ne dejanje, kaznjivo po zakonu o zaščiti varnosti in reda v državi ali deianie iz poglavja 9. kazenskega zakonika za kraljevino Srbijo, izvzemši nvrede in klevete, ki se kaznujejo le po privatni tožbi. Od amnestije pod A. in pomiloščenja pod B 2 in C 3. tega ukaza so izvzete osebe: 1.) ki so bile obsojene po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali za kazniva dejanja iz poglavja 9. kazenskega zakonika za kraljevino Srbijo; 2.) ki so kot državni, samoupravni ali drugi javni organi bile obsojene zaradi sprejemanja podkupnine. 3.) ki so v zadnjih petih letih pred tem ukazom bile obsojene zaradi prostega zlo-činstva (obsodbe za politična in vojaška kazniva dejanja se ne računajo) in 4.) ki so bile že od sodišč samo pogojna obsojene, . D Dajemo delno pomiloščenje: 4. Delno oprostitev zaporne kazni osebam, ki so bile obsojene s pravomočnimi obsodbami civilnih in vojaških sodišč, ako izdržujejo kazen v civilnih kazenski«! zavodih ali zaporih in ako kazen presega 12 mesecev, in to: 1) eno leto kazni osebam, katerim je bila zmanjšana z našim ukazom od 6. septembra 1923. št 51.601 ali z ukazom od 19. januarja 1928 leta št 36.072. 2) četrtino kazni osebam, ki so bile samo enkrat obsojene, to se pravi, ako pred tem niso bile obsojene zaradi navadnega zločina in katerim ni bila že zmanjšana njihova kazen z našima ukazoma od 6. sept. 1933 št 51.601 in od 19. januarja 1928 št 36.072; 3) petino kazni osebam, ki izdržujejo svojo drugo obsodbo, to se nravi osebam, ki so že bile preje obsojene zaradi prostega zločinstva in ako jim ta kazen že ni bila znižana z našimi ukazi od 6. septembra 1923. št. 51.601 in od 19. jan. 1928 št. 36.072; 4) šestino kazni osebam, ki izdržujejo svojo tretjo obsodbo, ako niso bile obsojene za zločinstvo iz koristoljubja in jim kazen ni bila znižana z našim ukazom od 6. septembra. 1923. št. 51.601 in ukazom od 19. jan. 1928 št 36.072; kakor tudi osebam, ki so bile obsojene za hotimično ubistvo z naklepom (umorstvo), bodisi da ie bilo izvršeno ali poskušano, bodisi v obliki udeležencev ali udeležbe ali poskušene zape-Ijave k zločinstvu umorstva ako pri tem r.iso bile obsojene zaradi prostega zločinstva. Za zločin detomora velja pomilošče-nje kakor za ostala dejanja po tej točki. Od delnega pomiloščenja po te) točki so izvzeto osebe, ki so bile obsojene: 1) za dejanja, ki se kaznujejo po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi in po poglavju 9. kazenskega zakonika za kraljevino Srbijo. 2) za dejanja iz §§ 41, 45, 70. in 102 vojaškega kazenskega zakonika. 3) na smrtno kazen, če jim Je bila ta kazen pretvorjena v zaporno: 4) osebam, ki so po 19. januariu 1928 pobegle, 5) osebam, ki so bile več kot trikrat obsojene zaradi prostih zlačinstev. Pri osebah, ki $o bile obsojene z dvema obsodbaftia, se bo smatralo, da izdržujejo eno kazen, ako je bilo drugo dejanje storjeno pred dnem prve obsodbe. V primeru istočasne izvršitve kaznivih dejanj, če se na eno teh dejanj nanaša tale ukaz in ako so sodišča s pravomočno obsodbo izrekla enotno kazen, morajo sodišča prve prošnje po uradni dolžnosti (ex offo) v vsakem konkretnem primeru odločiti, kateri del enotne kazni je treba smatrati da je bil z milostjo oproščen Proti sklepom prvostopnih sodišč, ki mo. rajo biti obrazložena, je dopuščen zainteresirani osebi pravni lek na višie sodišče v smislu obstoječin predpisov kazenskega postopka. E. 5. Osebam, obsojenim na kazen dosmrtne težke ječe se zamenja le-ta v kazen 20 let. F. 6. Pomiloščenja, ki so bila s tem ukazom dovoljena za zaporne kazni, veljajo tudi za mladoletne osebe, ki so bile po posebnih zakonih in uredbah kaznovane. Izvzeti eo mladoletniki, ki eo bili 6 sodnimi obsodbami obsojeni na prisilno vzgojo ali poboljše-vanje. 7. Od pomilostitve po tem ukazu so izvzete še osebe: 1.) ki so bile pred dnem tega ukaza izpuščene na pogojni odpust; 2.) ki so pobegnile iz preiskovalnega zapora ali iz kazenskega zavoda in ee na dan tega ukaza nahajajo na begu in nad katerimi ee zaradi tega ne more izvršiti kazen, in 3.) osebe, nad katerimi ee ne more izvesti kazensko postopanje zato, ker prikrivajo 6voje bivališče, bodisi da se skrivajo v notranjosti države ali da so pobegnile v inozemstvo. H. Pri znižanju kazni osebam, ki jim je bila kazen znižana že e prejšnjim ukazom, se bi računala ena petina, oziroma ena šestina s tem ukazom znižane kazni od onega dela kazni, ki je preostal po predhodni pomilostitvi. I. S to splošno pomilostitvijo niso dotaknje-ne pravice države in privatnih oseb do povračila škode. J. Določbe točke B, C in D tega ukaza se nanašajo le na osebe, ki so storile kazniva dejanja do 6. januarja 1929. Naš minister pravde bo reševal vsa sporna vprašanja, ki bi nastala glede tolmačenja tega ukaza. Naš minister pravde naj izvrši ta ukaz. Na Bledu, 10- avgusta 1929. ALEKSANDER 1. r. Minister pravde in čuvar drž. pečata dr. Srskie 1. r. Vojaška amnestija Istočasno je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz o obsežni amnestiji vojaških oseb. Tudi ta ukaz obsega deloma popolno oprostitev kazni in kaznivega dejanja, deloma pa znižanje kazni. KarIovy Vary, 14. avgusta h. Rezultati v 12. kolu so bili naslednji: Capablanca je premagal Johnerja po 48. potezah. Yates se je v partiji proti Colleju po 55. potezah vdaL Niemcovič je premagal Mattisona. Remis so bile naslednje partije: Spielmann-Bogoljubov po 62. potezah, Maroczy-Rubin-stein po 50 potezah, Canal-dr. Vidmar, Grunfeld-Menšikova, Tartakower-Thomas, Samisch- dr.Becker, Marshall-Euwe. Končali sta se tudi partiji Gilg-Menšikova in Griinfeld-dr. Treybal, ki sta ostali remis. Stanje je sedaj naslednje: Spielmann 9 in pol, Capablanca 8 in pol, dr. Vidmar, Niemcovič 8. Bogoljubov 7 in pol, dr. Euwe, Grunfeld 7, Rubinstein 6 in pol, dr. Becker I 6, Canal, Colle, Gilg, Johner, Mattison, i Marshall, Samisch 5 in pol, dr. Tartakower 5, Maroczy, dr. Treybal, Yates 4 in ppl, Thomas 3, Menšikova 2. i Jutri igrajo: Canal-Spielmann, Capablan-ca-Mattison, Niemcovič-Griinfeld, Yates-dr. Vidmar, BogoIjubov-Maroczy, dr. Euwe -Samisch, Rubinstein-dr. Tartakower, dr, Becker-Gilg, Treybal-Marshall, Thomas -Johner in Menšikova-Colle. Deveto kolo Plenarna se ja načelstva Zveze gostilničarskih zadrug V restavraciji gosp. Kavčiča na Privozu v Ljubljani se je včeraj vršila plenarna seja načelstva Zveze gostilničarskih zadrug za ljubljansko oblast, na kateri ie bilo od SI zadrug zastopanih 28. V razpravi so bila važna aktualna vprašanja, ki pridejo na dnevni red kongresa jugoslovenskih gostilničarjev in hotelirjev, ki se bo vršil prihodnje dni v Beogradu. Na tem kongresu se bo razpravljalo o važnih vprašanjih, ki se nanašajo na pospeševanje tujskega prometa in na načrt novega obrtnega zakona, s katerim se ima urediti gostilničarska obrt v naši državi. Sejo ie otvoril in vodil zvezni načelnik gosp. Kavčič. Soglasno je bilo sklenjeno, da Zveza pod gotovimi pofroji pristopi k Osrednji organizaciji gostilničarskih zadrug v Beogradu in da se prispeva letni znesek 8000 Din. Tajnik Zbornice za TOI dr. Pretnar je nato pozdravil načelstvo v imenu Zbornice ter je zastopnike zadrug opozoril na načrt novega obrtnega zakona, ki vsebuje posebne okvirne določbe za gostilničarsko obrt, ki so zelo važne. Plenarna seja je nato sklepala o predlogu gostilničarskih organizacij izven Slovenije glede ustanovitve samostojne gostilničarske zbornice. Po jako živahni debati je bilo končno soglasno sklenjeno, nai zavzame Zveza ob priliki kongresa gostiln;farskib organizacij v Beogradu načelno stališče, da ostane go-stilničarstvo še nadalje v okviru Zbornic za TOI. da pa zahteva v zbornicah svoje lastne sekcije, ki bi povsem avtonomno odločalo o vprašanjih, ki se tičeio gostilničarstva. V tem smislu naj 6e uredijo tudi zbornice v novem enotnem zakonu o zbornicah. Živahna in zanimiva debata se je nato razvila o vprašanju revizije taksnega zakona glede točilnih taks, kakor tudi srlede taks na gostilniške račune. Dalje je bila razprava o potrebi preuredbe trošarinskega zakona in njega pravilnika, o zapiranju trgovskih točilnic in o delovnem času v gostilniških obratih. Splošno so se čule pritožbe z dežele, da 6e gotove zadruge, ki tudi točijo alkoholne pijače, ne drže striktno zakona in da nudijo pijače tudi nečlanom. Sklenjeno je bilo, naj Zveza' skuša končno doseči odpravo točilnih taks in računskih taks ter spremembo trošarinskih predpisov v tem smislu, da se zopet pobira državna trošarina šele. ko se nastavi vino, kakor je bilo to prejšnja leta. Pri raznoterostih ee je razvila živahna debata o mnogih perečih vprašanjih, ki in-teresirajo posamezne gostilničarske zadruge. kakor tudi skupno gcstilničarstvo Slovenije. Povdarjalo se je zlasti, da morajo biti interesi gostilničarstva v Sloveniji glede na procvit tujskega prometa bolje zaščiteni, kajti tujski promet je v veliki meri odvisen od dobre gostilničarske obrti. Zastopniki zadrug so bili končno pozvani, da 6e kongresa v Beogradu udeležijo v čim večjem številu. Požar v beograjski garaž, italijanskega poslanika Beograd, 14. avgusta, a. V pretekli noči je nastal požar v garaži italijanskega po» slaništva v Miloša Velikega ulici. Pozneje se je ugotovilo, da je šofer po popravljanju avtomobila pustil odpTt rezervoar bencina, ki se je vnel. Avtomobil je popolnoma pogorel. Grozila je nevarnost, da se ogenj razširi tudi na trgovino za čevlje tvrdke Bata, ki se nahaja v istem poslopju. . Povzročena škoda se ceni na par sto tisoč ] dinarjev. KarIovy Vary, 11. avgusta Ako je bilo osmo kolo karlovarškega turnirja kolo odločenih partij, je bilo včerajšnje deveto kolo kolo remijev. Odigrane so bile naslednje partije: Thomas 0, Vidmar 1 (dam. gamb. slov. obr.) Bogoljubov 1, Gilg 0 (Shonewa!l) Becker 1, Mattison 0 (itaL partija) Maroczy Vi, Johner Vs (špan. partija) Tartakower Vs, Spielmann Vs (dam. gambit ind. obr.) Rubinstein '/s, Colle '/s (igra dam. kmeta) Canal Vs, Samisch Vs (franc. partija) Yates Vs, Marshall Vs (dam. g. z Lb4) Euwe Vs, Capablanca Vs (1 d4, Sf6; 2. c4, e6; 3. Sc3, Lb4) Treybal Vi, Niemcovič Vs (franc. partija) Menšikova-Griinfeld — v enaki poziciji prekinjena partija. Do remijev je prišlo šele po upornih borbah. Tako je bil n. pr. Rubinstein ves čas v premoči, Yates pa je imel partijo tako rekoč že v žepu, a je zavrgel pol točke z neverjetno lahkomiselno igro. Dr. Euwe je produciral s Capablanco Izvrstno in vsebinsko bogato igro, da se je moral-»Capa« braniti na vse kriplje. Gledalci so smatrali njegov poraz že za gotov, ko je bila dosežena naslednja pozicija: Euwe (beli): Kf3, Th 6, Pe4. 12, g2, h2; Capablanca (črni): Kd4, Td6, Pf6, a4. Capablanca je forsiral svobodnega a-pešca, za katerega je moral Euwe dati stolp. Par potez kasneje je bila slika tale: Kf6, Pe4, f4, g2, h2 — Kc3, Tal. »Cap^i je še pravočasno prihitel s kraljem in ustavil lavino napredujočih pešcev. Tartakower je storil vse, da vendar enkrat dobi kako partijo, Spielmann pa je vse napade spretno pariral. Canal ni mogel realizirati svoje minimalne premoči. Tudi v partiji TreybaI-Niecmovič je bilo z obeh strani mnogo brezuspešnih naporov. Becker ie dobil z močnim napadom na kralja, Bogoljubov pa je igral v onem stilu, s katerim je dobil turnirje v Bratislavi in Moskvi 1. 1925. Dr. Vidmar je briljiral s svojo taktično umetnostjo. Prepustil je napad nasprotniku za kmeta. Pri prekidu je bila konstelacija naslednja: Thomas (beli): Kgl, Dg4, Tel, g3, Lbl, Sf3, Pa2, e5, f2, g2, h2; Vidmar (črni): Kh8, De7, Tc8, d8, Lc4, Sh7, Pa7, d5, e6, f7, g6, h6. Thomas je sedaj žrtvoval lovca in konja, ker se je nadejal, da bo ulovil damo. Vidmar pa je računal dalje in videl, da bo beli moral damo vrniti. Sledilo je: 1. Sh4, Tg8; 2. LXg6, Sf8; 3. Dh5, FXg6: 4. DXh6+, Dh7: 5. Dg5. Dh5; 6. Df6+, Tg7; 7. SXg6+. SXg6. Zdaj je beli opazil, da na 8. Th3 sledi DXh3, v. gXh3, Tf8 in beli tudi izgubi damo. Duhovita in globoko zamišljena past! Sir Thomas je zato igral 8. DXe5, Tf8: 9. Dc5 (zdaj zopet ne gre Th3 zaradi Gh4!" . . Df5. In beli je kapituliral. Dr. Lj. Astaloš. Kmečki strah v okolici Kamnika Okoli 100 raztrganih ovac — Brezuspešen lov na medveda Kamnik. 14. avgusta. Pomladi 1927. so sporočili nosestniki iz Gornjega Tuhinia sreskemu poglavarstvu v Kamniku, da iim ie neznana zver raztrgala 23. maja 6, prihodnjega dne pa 4 ovce. Kmalu za tem ie preielo omenieno sresko poglavarstvo podobno poročilo iz občine Špitalič. Posestniki so prosili za pomoč s pripombo, da se boie časti živino po okoliških planinah. Večini ovc so bila oregriz-niena ušesa in sneden drob. Dri drugih oa snedeno meso in drob puščen. Čez ooletie ni bilo posebnih pritožb. Prinodnio pomlad in ooletie se ie to ponovilo. Število raztrganih in pogrešanih ovc se ie dvignilo nad 30. Nihče pa ni mogel povedati ničesar točnega, kdo bi to povzročal. Mnogi so bili mnenia. da to delajo psi. ki so iih večkrat srečali v omeniene-n okolišu. Največkrat so videli riavesa resastega braka v družbi črnega z belo liso na slavi. Pri enem so celo ooazili pasio marko na vratu. Kakor v 1. 1927. in 1928.. so tudi letos našli več raztrganih ovc. posebno na Menini planini. Klateči se psi ali medvedie... Ko ie letos 19. maia videl posestnik Gio-zini dva osa. ki sta baje prišla iz Štajerske, goniti ovce. so to takoi sporočili v Gornii grad. Od tam pa so prejeli odgovor. da škodo ne povzročajo psi. marveč medveTI. ki se že dalje časa klati po tamošnjih gozdovih in gotovo prehaia tudi preko meie. Odsindob tudi Kranici niso več videli psov. marveč samo medvede. Eden ie videi črnega, drugi rjavega in večina oa sa it slišala lomiti po gozdu. Neki posestnik iz Trojan se ie moral rešiti pred medvedom, ki tooot slučajno ni znal plezati, na drevo. Edino, kar mu ie medved napravil, ie bilo to. da mu ie odtrgal hlačnico. Sresko poelavarstvo se ie zadevo zanimalo in preielo siiaina poročila. Tako so poročali iz Motnika: Da ie res medved morilec ovc priča deistvo. da so našli odrto ovco. Medved ie meso poiedel. kožo in drob ni ie popustil. Ko se ie naiedel. ie šel k bližniemu koritu in se napil vode. Pri koritu da so našli medvedio sled. Še boli zanimivo ie drugo poročilo: V mesečini ie opazil neki delavec sredi poseke velikega medveda. Medved ie stal ori štoru in iedel iz lonca polento. Ko ie žlica v loncu zaropotala. ie medved treščil posodo na tla in zbežal. Ni.iče več si ni upal v gozd. niti po drva niti po maline. Celo ored cerkviio so izkli-cali. kako nevarno ie v teh hudih časih hoditi v cozd. Zakupniki lova so bili prisiljeni posvetiti zverini posebno pozornost. Zgradili so visoka čakališča. pod katera so privezali ovce in prebedeli več noči. Ali pošasti ni bilo od nikoder. Med tem Da so prihajala iz dj-usih kra-iev poročila: Medved se ie soremenil v medvedko in vodil s seboi dva mladiča. Torei cela familiia. kakor so -očali! Prea približno tremi tedni so našli na Menini planini mrhovino bika. ki so in trgali triie psi in sicer dva večia in en maniši. Ali tudi tega greha ie bil kriv medved, ki ie baje bika umoril in ga nato prepustil psom. Kasneje so strokovniaš^o d^ ie poginil zaradi bolezni. Pred oar dnevi pa so baie zanesljivi liudie v okolišu, kier so bile umoriene ovce. našli oravo medvedjo sled in tudi dlako, toda brez mrhovine in tudi raztrganih ovc ni bilo v bližini. Le to ie bilo —''d. da so danes priredili velik lov na zagonetno pošast. Medveda lov. V torek večer ie bilo v Kamniku izredno živahno, vse ie govorilo le o »bauernšre-ku«. Mnenia so bila zelo različna. Eni so trdili, da ie medved, drugi, da so osi. eni da bo zver padla, drugi da ne. Davi na vse zgodai so zaroootali po Kamniku vozovi, na katerih so sedeli domači in okoliški lovci, oboroženi od oet* do glave. Peljali so se v raznih smereh, kajti določeno ie bilo. da orimeio medveda kar od štirih strani, in sicer oddelek Drvi pod Menino planino, oddelek drugi od Ko-stan'ske Planine do Savinlske neči. tretil v okolišu Črnivca, ostali na so odšli v Gaisko planino. Ob 8. so bili vsi. kakih 100 lovcev po številu, na čakališčih in pogon se ie pričel. Okoliški kmetie. ki so bili za ooganiače. so zaropotali in oreoodili mar- sikako srno. zajca. lisico in veverico. Jerebi in divii petelini so frčali oo oosekah. »Ie medveda pa od nikoder ni!« Šele. ko so se lovci vračali preko Črnivca. so osledili medveda, ki ie baie pred pa> dnevi odšel oroti Kamniškim Planinam. Povzročitelii škode. Iz vsega bi se dalo sklepati, da se v okolici Kamnika res nahaia medved, in sicer najbrže tisti, ki ie še lansko leto bival v Bornovem lovišču nad Tržičem. Sledili so ga in tudi parkrat videli. Škode oa ni povzročal tamkai nobene kliub temu. da ie prebival skozi dve leti v sredini izredno bogatega lovišča. Ta medved se ie najbrže preselil, med ♦»m ko so psi. ki se večkrat lotijo drobnice, trgali ovce, o čimer pričajo razne priiave. Ko so oa usledili medveda, ki morda ni popolnoma nedolžen, ie ta moral sprejeti vse grehe na svoie kosmate rame. Na medvedovo kožo so klali ovce tudi dvonožni medvedie. kar naibolie priča primer. ko ie medved ovco odri. kožo in drob popustil, meso pa poiedel. Baie so na neki koči našli tudi pribito ovčio kožo. Zanimivo ori kamniški pošasti ie gotovo to. kako se ie vsa dogodovščina spletla, še najbolj pa je značilna ljudska domišljija, ki je zadevo napravila tako zagonetno. Če bi bil medved tako krvoločen, kakor so ga obsodili, bi se bil gotovo lotil tudi govpdi. ki ie ne manjka po planinah. Ali dosedai ni bilo slišati za noben tak orimer razen onega, ko ie bilo dokazano, da ie bik poginil naravne smrti. Tragična nesreča mladega letalca Sremska Mitrovica, 14. avgusta č. Včeraj je pri Indjiji padlo iz višine 200 m na zemljo vojaško letalo, ki se je popolnoma razbilo. Pilot Josip Pinc je ostal le po naključju pri življenju, dobil pa je težke poškodbe po vsem telesu in so ga morali prepeljati v bolnico. O dogodku je bilo obveščeno takoj zrakoplovno poveljstvo v Novem Sadu. Pilot Pinc je včeraj popoldne priletel v Indjijo, kjer ima svoje starše. Ker jih ni našel doma, se je dvignil v zrak in odletel do njihove pristave, kjer so se nahajali pri mlačvi. Po polurnem razgovoru s starši je zopet odletel; hotel pa je svojcem pokazati svojo umetnost v zraku in začel izvajati razne akrobacije. Pri tem je izgubil ravnotežje in se ponesrečil. Sodba ameriških industrijalcev o Rusiji Moskva, 14. avgusta o. Sovjetski listi objavljajo številne intervjuve z delegati ameriške komisije industrijalcev, ki so prepotovali vso Rusijo in proučili njene gospodarske in socialne prilike. V teh izjavah se ameriški industrijalci izražajo dokaj zadovoljivo o stanju gospodarstva v Rusiji in izrekajo za vzpostavitev trgovskih odnošajev med ameriško industrijo in sovjetsko Rusijo. Dalje poročajo listi tudi, da je bila podpisana med zastopniki ameriške Austenove družbe in sovjetsko vlado pogodba o ustanovitvi velike avtomobilske tovarne v Nižjem Novgorodu. Pisatelj knjige »Na zaoadu nič novega« prejme Noblovo nagrado. Storkholm, 14. avgusta, o. Kakor poroča list »Sveneka Morgenblad«, misli podeliti uprava Nobelove nagrade pisatelju znane knjige: >Na zapadu nič novega«, Remarqueu, Noblovo mirovno ali literarno nagrado. Železniška nesreča na Poljskem Varšava, 14. avgusta, s. Davi sta pri Lo-dzu trčila dva tovorna vlaka, od katerih je bil eden natovorjen z vojaškim materijalom. Osem oseb je bilo ubitih, 16 pa je ranjenih. Požar vpepelil gledališče Ton«, 14 avgusta a. Danes )e strahovit požar vrpepelijl mestno g!«5afr