MANDR
CENA 120 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA- ISOLA
BREZPLAČNA URA PARKI
IKjertiteAinpjajA stepi oCctv,
; fleti ulut#meiztwfaASN i,$pdjiu ncm,Q0tì^vtua!<
; vedel riattese vstruin
tee. tur SKC St SiSdftCOA CVCfcV 5 r 1TÌ» nclnUbivciavsebe vzeta. !
! tnl vtturtov notevnnh b iotaca!
to sccc in detono rocico »n, Zv doto bi je nmu mUjoiurbA ■“■‘R bil dobil z izvoljeno devico?
j mimo pLvoUa bi mou barka •. i vdóqnjAmdonipivd loco ira p$c=f bbzi^siosedvsMV^l—*
\-S

na žaru, v soli, na plošči, v omaki, v pečici, v foliji, kuhanje, ocvrte, po mlinarično: vsi načini pripravljanja morskih dobrot v 171 lahkih receptih
PREŠEREN MA NAS RAD
(Mef) Vsako leto me najprej ima, da bi pisal isto kot že počnem celo vrsto let, namreč o tem, kako znamo biti kulturni le ob kulturnem prazniku in podobne flance, ki povprečnemu novinarju najprej pridejo na misel. Pa sem se spomnil, da že nekaj časa nisem več član novinarskega društva in da sem bolj ali manj vpet v kulturno dogajanje kraja in širše okolice, zato bi pravzaprav pljuval v lastno skledo. Torej si premislim in sklenem, da bom zapisal o tem, kakšen je položaj kulture v naši družbi nasploh. Pa se mi spet zazdi, da bi moral zapisati, kako je kultura redno na zadnjem mestu med družbenimi dejavnostmi po porabi proračunskih sredstev. Toda že hiter pogled na predlog občinskega proračuna za leti 2000 in 2001 opozori,'da temu ni ravno tako. Izobraževanju je
K Banka Koper
EVI
i. februar 2000
namenjenih nekaj manj kot 60 milijonov tolarjev (ob tem, da večino sredstev za osnovno šolstvo prispeva država), športniki se bodo morali zadovoljiti z nekaj manj kot 37 milijoni, socialno varstvo malo manj kot s 50-timi, zdravstvo s 23-timi, medtem ko je kulturi namenjenih 71 oziroma 74 milijonov tolarjev, kar seveda ni mačji kašelj. Toda, takoj se zgodi nov preobrat, saj je skoraj 60 milijonov namenjenih Matični knjižnici in kulturniškemu delu Centra za kulturo, šport in prireditve, to pa pomeni, da gre večji del denarja še vedno za plače in da za neposredne programe ostane bolj malo.
Pa vendar je treba priznati, da kultura ni več takša sirota, kot jo radi vidimo. Pravzaprav bi lahko rekli, da je občinstvo tisti najbolj šibek člen v verigi kulturnega dajanja in sprejemanja. Potrošništvo je iz nas naredilo častilce nakupovalne kulture, za spremembo tega stanja pa bi bil premalo ves denar občinskega proračuna.
Ste pripravljeni na preprost test vaše kulturne zrelosti? Vprašajte se, katero knjigo ste zadnjo imeli v roki: kuharico ali pesniško zbirko?
	f /	
	^		
DRŽAVA
FRANCOZOV
Izolani smo sprejeli dejstvo, da bomo v kratkem imeli nov zdravstveni dom. Zanj so se dogovorili politiki, strokovne službe, osebje in pacienti. Končno so ga potrdili tudi občinski svetniki in znašel se je v predlogu občinskega proračuna z zavidljivo vsoto 345 milijonov tolarjev.
Glede na to, da so potrebni papirji v glavnem nared naj bi v kratkem zarohneli gradbeni stroji in zatrobile fanfare ob položitvi temeljnega kamna, toda prav lahko se zgodi, da bo treba na takšno slovesnost še malo počakati.
Zalomilo se je namreč pri zagotavljanju deleža iz državnega proračuna. Občinski predstavniki iz vrst vladajoče LDS so sicer obljubili, da bodo pri »svojih« zagotovili potrebno sofinanciranje države, toda pogled v državni proračun kaže, da denarja za izolski zdravstveni dom ni. Glede na kupčkanje v zvezi s 5 % dohodnine in investicijami v nekaterih manj razvitih občinah je bilo seveda jasno, da so denar nekje morali vzeti. Zakaj se je to zgodilo ravno v Izoli v zvezi z zdravstvenim domom pa bodo morali povedati tudi v Uradu za družbene dejavnosti, kjer so formalno vodili celotno akcijo. Kakorkoli že, občina se bo najveijetneje lotila gradnje brez zagotovila ministrstva za zdravstvo, toda dolg tistih, ki so prisegali na svoje »zveze« vendarle ostaja.
Adriatic ®
VAŠA ZAVAROVALN
urnam
ODGOVOR RADIOAMATERSKEMU PROFESIONALCU
Gospod Pavlič-S57NPR zelo rad pošilja naokoli čustvene članke, toda v tem primeru nas v našem bloku zanimajo le gola dejstva, ki so naslednja:
-	Gospod Pavlič-S57NPR nam v opravičilo za svoje početje na NAŠI strehi doslej ni pokazal še niti enega upravnega SOGLASJA.
-	Gospod Pavlič-S57NPR nas za svoje gradbene posege na NAŠI strehi ni nikoli predhodno ZAPROSIL-obvestil.
-	Gospod Pavlič-S57NPR se sprehaja po NAŠI strehi brez NAŠEGA dovoljenja (naš blok je že nekaj časa v celoti naša ZASEBNA LASTNINA.
-	Gospod Pavlič-S57NPR naj opravlja svoje radioamatersko »poslanstvo« v prostorih društva ali pa v lastnih poslovnih prostorih ali pa seveda kjerkoli, le našega bloka mu sedaj res ne bomo dovolili omrežiti z žicami.
-	Gospod Pavlič-S57NPR nam ni dal priložnosti, da bi bili do njega tolerantni, ker nas je kot neprostovoljne gostitelje vedno znova postavljal pred izvršena dejstva
LASTNIKI hišnega bloka v ulici Alojza VALENČIČA 3 v Izoli.
Sledijo podpisi.
MANDRAC
je tednik izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tei 066Z 600-010, fax. 066/600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
T. Ferluga, M. Moto h / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 SIT.
Založnik /elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.066/ 600-010
e-mail: MANDRAC@S-NET.NET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAF1KA BORI, Izola
0 MEJI NAJ ODLOČA MEDNARODNO RAZSODIŠČE
Ob izidu zadnje številke glasila Oznanilo je Civilna družba Slovenije za mejo v Istri minuli torek na tiskovni konferenci v Izoli predstavila svoje delovanje. Koordinator te organizacije Franc Goljevšček je povedal, da uspešno uresničujejo cilje, ki so si jih zastavili ob ustanovitvi, to je opozarjanje na problem južne meje ter drugačno definiranje tega problema, kot ga obravnava sedanja slovenska politična oblast. Menijo, da bo potrebno za celovito razpravo o razmejitvi tega prostora počakati do naslednjih državnozborskih volitev, saj sedanja politična garnitura ne zmore ali noče videti v tej problematiki nacionalnega interesa.
Doslej med svojimi aktivnostmi beležijo podpisovanje peticije , kije potekalo po vsej Slovenji, izdajanje časopisa Oznanilo, ki je zaradi finančnih težav doslej izšlo le trikrat ter poskus internacionalizacije, pri čemer so se obrnili na Wiiliama Perrva ter ameriškega predsednika Billa Clintona. Ocenjujejo, da je njihova interpretacija problema, s katero so seznanili Perrya, pomembna, saj je poznal slednji do tedaj le enostransko intepretacijo.
Njihova osnovna zahteva še vedno ostaja meja na Mirni, predvsem pa ugotavljanje zgodovinskih dejstev in razlogov, ki govorijo v prid takšni meji. Po drugi strani si prizadevajo, da bi s pritiskom na slovenske politike dosegli, da bi slednji vplivali na Evropsko unijo, saj se bo ob vključitvenem procesu zagotovo postavilo tudi vprašanje definiranja meje. Pričakujejo, da se bo tu vključilo mednarodno razsodišče, ki bo razsojalo tudi na podlagi zgodovinskih dejstev.
Po besedah Frana Goljevščka je na delovanje civilne iniciative vezan tudi nedavni odstop zunanjega ministra Borisa Frleca, saj je odstopil le nekaj dni zatem, ko je prejel časopis Oznanilo.
Kot je znano, se je pred nedavnim kot predstavnik Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri oglasil tudi Danijel Starman, ki je v parlament poslal resolucijo o meji. Po besedah Frana Goljevščka ni prišlo do razcepa znotraj organizacije, prišlo je le do razhajanj zaradi osebnih nesoglasij med akterji.
" Starmanova resolucija je vsebina tistega, kar smo 1 leto delali s Starmanom vred. Zato se z vsebino strinjam. Vendar hoče Starman na silo narediti nekaj, kar ne sodi v delokrog. Nobena Civilna družba ne more sestaviti resolucije in je dati v podpis Državnemu zboru. Ta resolucija ne bo dobila pravega mesta, kot si je Starman zamislil. Dobrodošlo pa je to, da se na ta način v javnosti prebuja zanimanje za to vprašanje, " je zadnje Starmanove poteze v zvezi z tem vprašanjem komentiral Goljevšček.(kb)
Osnovna šola Vojke Šmuc Izola
vpisuje v prvi razred devetletne osnovne šole otroke rojene 1994 iz okoliša omenjene šole. Vpis bo potekal na matični šoli 17. in 18. februarja od 10.00 do 17.00 ure.
Starši, ki svojega otroka ne želijo vpisati v program devetletne OŠ , naj se v istem času javijo na šoli zaradi zagotovitve mesta na drugi šoli -šoli z osemletnim programom.
Za dodatne informacije se starši lahko obrnejo na šolo 066 21 610 (ravnatelj ali pedagog)
Diomira Tkalčič
__________________________________________________ravnateljica šnls
14. SEJA OBČIN^JCEGA SVETA
PRESENEČENJE ZA KONEC
Ponedeljkova seja občinskega sveta je bila za novinarje dokaj neatraktivna, saj so razprave potekale po predvidenem scenariju, svetniki so hiteli po dnevnem redu in ob kratki zakuski, ki jo je napovedal odhajajoči svetnik Bojan Zadel bi se seja zaključila še pred večerom, če ne bi bilo točke dnevnega reda, ki je namenjena vprašanjem in pobudam svetnikov. Takrat je svetnik iz vrst ZLSD, Tomaž Martin Jamnik, ponovil svojo pobudo iz ene od prejšnjih sej po kateri bi uvedli brezplačno uro parkiranja za vse. Na veliko presenečenje strokovnih služb, županje, svetnikov njegove lastne stranke in novinarjev, so to pobudo podprli še nekateri svetniki in glede na skromno udeležbo je bil predlog večinsko izglasovan. O tem kaj prinaša pišemo posebej, zato preglejmo druge odločitve in razprave na tej seji.
PRORAČUN V RAZPRAVO
Čeprav bi po novosprejetem poslovniku občinski proračun lahko sprejeli po skrajšanem postopku (enofazno) so se, tudi glede na razprave z dveh posvetovalnih sestankov, dogovorili, da ga bodo sprejemali po starem postopku, tako daje zdaj v 8 dnevni obravnavi pri občinskih svetnikih.
Ob prvi obravnavi je bilo največ razprave v zvezi s predloženimi amandmaji SKD in posebej v zvezi z sredstvi za socialne programe. Odbor za gospodarstvo je namreč zavrnil predlog SKD za povišanje teh sredstev z utemeljitvijo, da ni nobenih predlogov glede tega, kako ta denar res koristno uporabiti ampak gre le za povečanje sredstev. Tudi njihov predlog za ureditev dislocirane enote Zdravstvenega doma Izola v Kortah bo deležen temeljitega dogovarjanja in preverjanja možnosti.
Posebej odmevna pa je bila razprava v zvezi z napovedano prisilno poravnavo podjetja Marinvest v kateri je svetnik SKD, Marlon Kovačič vprašal ali seje občina vpisala kot upnik in za koliko. Županja je odgovorila, da sklepa sodišča o uvedbi prisilne poravnave še niso prejeli, zato se tudi ne morejo prijaviti, bo pa občina to storila takoj ko bo obveščena o celotnem postopku. Ker gre v tem primeru za medsebojno poravnavo obveznosti pa je županja še zagotovila, da občina Marinvestu ne dolguje ničesar. S tem v zvezi je Kovačič vprašal zakaj je v predlogu proračuna prišlo do zmanjšanja oziroma prepolovitve prihodkov iz računa koncesije za marino in kdo kdo zavlačuje sprejemanje koncesijske pogodbe. Pri tem je naravnost obtožil Združeno listo, češ da je odgovorna za zamudo pri sprejemu tega dokumenta.
V nadaljevanju so svetniki sprejeli predlog Odloka v zvezi z javnim podjetjem Komunala pri tem pa zavrnili amandma LDS (mimogrede, na seji so bili odsotni vsi njihovi svetniki) s katerim so predlagali, da bi skupščino družbe sestavljal občinski svet v celoti namesto 11-tih svetnikov, kot je zapisano v predlogu.
Poleg sprememb odloka o organiziranju javne uprave so v prvem branju imeli tudi spremembo odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Turistični center Izola. Po tem predlogu naj bi se ta lokalna turistična organizacija preimenovala v Zavod za turizem Izola, predlagana pa je tudi sprememba v sestavi organov zavoda, tako da bi vsi člani imeli nekje možnost izražati svoje interese. Tako je predlagan zbor članov, sprejet pa je bil predlog, da bi morali v organizaciji večji vpliv imeti tudi sobodajalci.
Med obravnavo kadrovskih vprašanj so svetniki brez posebne razprave potrdili mandat nadomestnemu svetniku SDS, Alojzu Padarju, kije na tem mestu zamenjal Bojana Zadela, ki je predsednik stranke in bil izvoljen že drugi mandat, vendar je zdaj nastopil inšpekcijsko delo, ki ni združljivo s funkcijo svetnika. Prav tako so dali pozitivno mnenje k imenovanju Tatjane Kodarin na mesto ravnateljice vrtca - Mavrica Izola.	________ _______
Restavracija KAMIN
Belvedere
vabi vsako soboto v februarju
na ples z ansamblom
ALLEGRO PICCANTE
Sklep že velja, napisne table pa so še vedno ta stare. Glede na predlog, da bi že na naslednji seji pripravili nov predlog jih ne gre kar zamenjati.
Seveda pa seje bolj zapletlo ob ponovni zavrnitvi predloga SKD, da bi bil kot njihov predstavnik v Nadzornem svetu občine Izola imenovan Aleksander Frantar. Znano je, da je občinski svet doslej že dvakrat glasoval o tem predlogu in ga obakrat zavrnil, krščanski demokrati pa vztrajajo in so ga predlagali tudi tretjič, vendar z enakim izidom. Ker že komisija za volitve in imenovanja ni podprla tega predloga je informacijo o predlaganem kandidatu podal predsednik komisije Vinko Gregorič, občinski svetniki pa tako o predlogu niso niti razpravljali niti sklepali. Zato pa so odprli nekaj zelo zanimivih vprašanj, posebej tisto, ali komisije, ki za občinski svet pripravljajo predloge, delujejo kot politični ali kot strokovni organi. Glede na to, da je občinski svet politični organ bi bilo za pričakovati, da bodo komisije delovale strokovno, toda ker so sestavljene strankarsko je bolj ali manj jasno, da tudi komisije delujejo politično. Tako se zdi, da v občini Izola ni prostora za stroko, politike pa je kolikor kdo hoče. Zato je na gluha ušesa verjetno naletel tudi predlog naj SKD vendarle razmisli o predlaganju drugega kandidata, saj je za tega bolj ali manj jasno, da ne bo šel »skozi« občinski svet v sedanji sestavi.
Solvano Sau (predsednik odbora za gospodarstvo in finance): Odbor je le odgovoril na pobudo Krščanskih demokratov, ni pa se opredelil do vsebine te pobude. Jasno smo povedali, da podpiramo povečanje sredtev za programe, ki so jasni in celoviti v njihovem predlogu pa tega ni.
Sicer pa smo imeli največ dela ravno z njihopvimi pripombami, ki jih je bilo kakšnih 15 in vsako smo posebej obravnavali. Ker pa je to šele prva obravnava nismo niti vedeli ali so vsi predlogi za popravke že oddani.
V zvezi s financiranjem narodnosti moram reči, da smo še kar zadovoljni, ker je na osnovi lanskih težav in opozoril državi s strani občine le zagotovljeno približno to, kar nam zakonodaja omogoča. Odprto pa ostaja urejanje oziroma investicija v odprt prostor v bližini nove osnovne šole z italijanskim učnim jezikom, ki so ga že precej poškodovali, saj ima tja dostop vsakdo, včasih tudi z vandalskimi nameni, tako da smo že zabeležili večjo materialno škodo.
Marlon Kovačič (svetnik SKD): Nekatere od naših pripomb je odbor za gospodarstvo in finance upošteval. Gre za predlog preplastitve cestišča v Jagodju (sanacija ceste Jagodje - Belveder) in dokončna preplastitev asfalta v območju vrstnih hiš v Jagodju. Podprli so tudi naš predlog za urejanje športnega igrišča na Maliji in ocenitev dejanskega stanja kulturno zgodovinskih spomenikov v Izoli, kar se mi zdi zelo pozitivno s strani odbora. Posebno vprašanje pa so odnosi z Marinvestom. S tem v zvezi mislim, da nosi vladajoča koalicija, posebej Združena lista, odgovornost za takšno politiko v občini Prav zaradi ZLSD ni sprejet koncesijski akt, tako da že dve leti iz tega naslova nimamo nobenih prihodkov. Hkrati je na predlog vidnega člana ZLSD nastal predlog za ukinitev koncesije za leto 2000 in prepolovitev koncesije za leto 2001. Tudi zneski po moje niso pravi Za 100 tolarjev koncesijske dajatve za kvadratni meter marine bi to zneslo cca. 38 milijonov, zneski, ki so navajani v proračunu pa so znatno nižji (25 milijonov op.a.). Glede postopka prisilne poravnave pa le to, da sta bila po podatkih sodišča sprožena oba postopka (prisilna poravnava in stečajni postopek) vendar je v tej fazi pomembnejša poravnava, ker moramo kot svetniki vedeti, koliko bomo od Marinvesta zahtevali in koliko smo morda dolžni
CENA PARKIRANJA - PREZZO Dl PARCHEGGIO
I fuiuu OS fSKOJ M H.WRSCS. fCl£U Ai	5 B »T5JIU «. KKXGGO )
ZA VSAKO ZAČETO URO PER OGNI ORA INIZIATA
100 SIT
U VOZU KG3TESy.W VI20U, Jg HftS LSU HHXXMU KSCUtSA rtx IVtCOU CCW U US5* Dl BOCA U f*iU CM K PAKCXECGJO É GSUnn».
PflQSOW
CXCJ računalniške storitve Goran FRANOVIČ s.p. / Izola
tel : 066/ 600 850 GSM: 041/ 628 507
Izdelava in vzdrževanje računalniških programov
Dilva Cveto Dragan s.p., Malija 111, Izola
GSM 041/ 607 826 tel.: 066/ 68 804
URA BREZPLAČNEGA BOJAN ZADEL - EX SVETNIK
PARKIRANJA ZA VSE
Tik pred zaključkom 14. seje občinskega sveta se je zgodil poseg v uveljavljen režim parkiranja v mestu, saj so svetniki nepričakovano podprli predlog Tomaža Martina Jamnika o brezplačni uri parkiranja za vse, ki pridejo v Izolo.
Pobuda sicer sega že v junij 1999 v njej pa je Tomaž Martin Jamnik zapisal, da zaradi turistične promocije Izole ter ob ugotovitvi, da je režijski obrat javnih parkirišč leta 1998 posloval z dobičkom, predlaga, da se tudi ostalim (ne le Izolanom) uporabnikom plačljivih parkirišč v ožjem delu mesta, omogoči prvo uro brezplačnega parkiranja. V predlogu je tudi dopustil, da se ta čas skrajša na pol ure.
Na to pobudo so po malem vsi že pozabili, zdaj pa je prišla ponovno med svetnike in županja ji je ostro nasprotovala ter to utemeljila s podatkom, da Izola na ta način dela uslugo le Koprčanom, Pirančanom, Ljubljančanom in drugim (tudi Tržačanom op.a.) medtem ko Izolani od tega ne bodo imeli nič. Bo pa zaradi tega predloga občinski proračun prikrajšan za kakšnih 6 milijonov tolarjev.
Toda predlagatelj se ni dal. dobil je podporo svetnikov Zveze za Primorsko, potem so se mu pridružili še svetniki takoimenovane opozicije in ker je bila udeležba na robu sklepčnosti so z osmimi glasovi za in 6-timi proti pobudo sprejeli. O jezi županje ne gre niti govoriti, med svetniki pa je bilo kasneje slišati, da so glasovali za pobudo zato, ker je bila Združena listu (z izjemo Jamnika) proti.
Takšen izid je presenetljiv posebej zato, ker predlog nima kakšne strokovne podlage in je posledice težko napovedovati. Lahko da bo za gostince in trgovce koristen, toda dejstvo je, da bodo na ta račun tudi plačana parkirišča še bolj zasedena. In če odmislimo primankljaj v proračunu je takšen predlog presenetljiv že zato, ker je v občini moč zaslediti težnjo po počasnem izrivanju avtomobilov iz starega mesta, takšna odločitev pa jih vrača nazaj v še večjem številu kot doslej.
Res, morda bi bilo bolje, če bi občinski svet zasedal v jutranjih urah, saj ljudski rek pravi, da je jutro pametnejše od večera. (DM)
(SD
LJUDSKA UNIVERZA KOPER UNIVERSITÀ POPOLARE CAPODISTRIA
Občinski svet je s sklepom na ponedeljkovi seji zapustil dolgoletni svetnik SDS in eden aktivnejših svetnikov v obeh mandatih, Bojan Zadel. Za njim je skoraj šest let dela v občinskem svetu in v tem času je ta organ kar precej spreminjal svojo podobo.
-	Res je bilo nekoč v svetu slišati več različnim mnenj in stališč in je po svoje sedanja situacija na prvi pogled povsem v rokah ene opcije, vseeno pa gredo nekateri predlogi »skozi« z glasom ali dvema več od potrebne relativne večine. Velikokrat gredo skozi predlogi zato, ker nekateri na sejah manjkajo. Zgodi se tudi, da manjkajo celo tisti, ki kaj predlagajo.
-	SDS sodi z dvema svetnikoma med srednje močne stranke v izolskem občinskem svetu.
-	Če sodimo po številu glasov volivcev smo četrta stranka, trudimo pa se, da bi tudi v tej sestavi izpolnili obljube, ki smo jih dali volivcev in to je pravzaprav program našega dela.
-	Opozicija ni bila vedno povezana in usklajena, ko je šlo za odločanje v občinskem svetu.
-	Povezani nismo bili na zunaj, vendar smo se o določenih stvareh le dogovarjali, vendar pa je treba vedeti, da imamo glasov premalo, z denarjem nikogar ne podkupujemo, da bi glasoval z nami. Če je bil kakšen naš predlog sprejet, potem je bilo to zato, ker smo druge svetnike prepričali strokovno in ne politično.
-	Vaše glavne zasluge v tem obdobju?
-	Posebej na področju komunalne infrastrukture, naša je bila tudi pobuda za nov zdravstveni dom, čeprav je jasno, da bodo zasluge želi drugi. Tudi na socialnem področju smo veliko delali, med drugim tudi na področju boja proti odvisnosti, saj smo dali pobudo za uspešno javno tribuno na to temo. Aktivni smo bili tudi pri urejanju vprašanj morja in obale, šolstva itd.
-	Zamenjal vas bo Alojz Padar iz vaše stranke.
-	Že doslej je bil velikokrat na sejah in pozna problematiko pa tudi način dela v občinskem svetu.
-	Na državni ravni se povezujete s krščanskimi demokrati in še kom. Kaj pa na občinski ravni?
-	Pogovori na to temo že nekaj časa potekajo, vendar javnosti o tem še nismo posebej obveščali.
LJUDSKA UNIVERZA KOPER z enotama v Izoli in Piranu
vabi na vpis v spomladanski semester:
•	verificirani jezikovni tečaji: ANGLEŠČINE, ITALIJANŠČINE, NEMŠČINE, FRANCOŠČINE, SLOVENŠČINE
•	tečaji: RUŠČINE IN ŠPANŠČINE
•	POSLOVNA ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA •NEMŠČINA ZA TRGOVCE
•	ANGLEŠČINA ZA SREDNJEŠOLCE
•	ANGLEŠČINA ZA OSMOŠOLCE
•	MATEMATIKA IN SLOVENŠČINA ZA OSNOVNOŠOLCE - priprave in preverjanje
•	PRIPRAVE NA MATURO - MATEMATIKA, ANGLEŠČINA
•	KNJIGOVODSTVO ZA MALA PODJETJA
•	DIFERENCIALNI PROGRAM EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK
•	PREKVALIFIKACIJA ZA POKLIC PRODAJALCA
•	RAČUNALNIŠKI TEČAJI
•	TEČAJ ZA VOZNIKA VILIČARJA IN UPRAVLJALCA TEŽKE MEHANIZACIJE
•	STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU
•	TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA
•	TEČAJ ŠIVANJA
•	UPOKOJENCI - vsak ponedeljek ob 16.00 se v Gregorčičevi ul. 21 učimo italijanščine. Pridružite se nam.
DO KVALITETNEGA ZNANJA PO NAJNIŽJI CENI
Informacije in vpis: Koper, Cankarjeva 33, tel .21-280
E-mail:lu-koper@siol.net Internet: www.lu-koper.si
Informacije in vpis:
Koper, Cankarjeva 33 V________________ tel.21-280
-	Odhajate na mesto inšpektorja za gradnje.
-	Res je in zagotovo bom moral kdaj. ob nadomeščanju kolegov, pogledati tudi kakšno bolj ali manj legalno gradnjo v občini Izola.
PRIKLJUČEK JE NARISAN
V enem od prejšnjih Mandračev smo zapisali, da še vedno ni znano, kje se bo obalna hitra cesta priključila na izolsko obvoznico. Dokument, ki so ga prejeli svetniki ob obravnavi sprememb zazidalnega načrta Mehano - Stavbenik pa dokazuje, da je lokacija priključka zdaj že jasna in prav zaradi nje tudi prihaja do omenjenih sprememb zazidalnega načrta. Manj znano pa je, kje bo hitra cesta sploh prišla iz koprske strani, skica pa hkrati daje misliti tistim, ki napovedujejo skorajšnjo objavo ideje o urejanju vzhodnega zaliva. Morda bi bilo zanimivo, da bi, enkrat za spremembo, občina prehitela ambiciozne uporabnike prostora in bi sama povabila k sodelovanju več različnih sposobnih zainteresiranih gospodarskih subjektov.
VSE IZOLSKE SANSE
Pogovor z županjo Bredo Pečan je kot del seminarske naloge o turizmu v občini Izola pripravil študent Visoke šole za turizem, Peter Može. Ker je vsebinsko zanimiv tudi za nas, ki ne hodimo na to šolo ampak v Izoli živimo ga v celoti objavljamo.
-	Delež turizma v družbenem produktu izolske občine se zagotovo povečuje. Ali bi lahko rekli, da je Izola že pretežno turistična občina?
-	Izola še zdaleč ni pretežno turistična občina, se pa delež turizma tako v družbenem produktu kot po številu zaposlenih povečuje. Izola je bila še pred desetletjem izrazito industrijska občina, čeprav je imela v vseh aktih napisan turizem kot prioritetno panogo. Ta prioriteta pa je bila bolj verbalnega značaja do plaza stečajev konec 80 in v začetku 90 let. V tem času seje zavedanje o pomembnosti razvoja turizma bolj usedlo v zavest občanov in v tem času beležimo večji napredek panoge.
Morda je bil to malo neroden čas za razvoj turizma, ker so se turistični tokovi obrnili proč od nas zaradi bližine vojne, kljub temu pa je napredek očiten.
-	Kolikšen je vpliv občine na poslovanje izolskih turističnih podjetij in spremljevalnih dejavnosti v turizmu?
-	Kot se spodobi za tržno gospodarstvo, občina direktnega vpliva na turistično gospodarstvo nima, indirektno pa mislim da naredi veliko v prid razvoja turizma kot celote. Razvoj komunalne infrastrukture uspešno prilagajamo potrebam razvoja turizma, splošna urejenost kraja gotovo ni taka, kot bi si želeli, je pa viden velik napredek iz leta v leto. Občina subvencionira obrestno mero in daje garancije za različne turistične projekte (na žalost vsako leto ostane veliko sredstev neizkoriščenih). Zavestno skrbimo za dobro ime občine (PR), sami organiziramo ali pomagamo pri različnih prireditvah...
-	Področje turizma obravnavajo kar tri organizacije: GIZ za turizem, Lokalna turistična organizacija in Turistično društvo. Vsi ti računajo tudi na denar iz turistične takse. Kako usklajujete te interese?
-	To, da se več subjektov ukvarja s turizmom seje, vsaj v letošnji sezoni, pokazalo kot prednost in ne kot kakršen koli problem. Če obstaja koordinacija med temi subjekti se tudi ne postavlja vprašanje, kdo bo koristil občinski denar, pač pa za katere projekte se bo namenil in pri tem je pomembno, da je več ljudi aktivno vključenih v razvoj turizma - stvari se pač ne naredijo same.
-	Pred približno enim letom je začel delovati TIC. Kako ocenjujete njegovo delovanje do sedaj?
-	TTC je začel z delom s 1.6.1999, tisto prej bi težko imenovali TIC. Šele s tem datumom je TIC dobil potrebno opremo in osebje za pravo informacijsko pisarno. V tem kratkem času se je TIC že lepo uveljavil kot točka zbiranja in posredovanja turističnih informacij. Potrebno pa je narediti še precej, tudi ostali turistični subjekti v občini se morajo navaditi nanj in mu posredovati informacije.
-	Nekatera turistična območja še nimajo urjenih prostorsko ureditvenih dokumentov. Ali to morda zavira razvoj kraja?
-	Neurejena prostorska dokumentacija je gotovo ovira za razvoj in lahko zavre marsikatero iniciativo. Zatečenega stanja na temu področju pa ni mogoče čez noč spreminjati. Gre za posege v prostor, ki morajo biti vsestransko pretehtani.
-	Kopališča in še posebej javna kopališča niso zgledno urejena in tudi morje je, po ocenah tujih turističnih agencij, skoraj neprimerno za kopanje. Kaj boste ukrenili na tem področju?
-	Kopališča gotovo niso najbolj pozitivna plat izolskega turizma, čeprav so tudi tu izjeme. Plaža v Simonovem zalivu je bila že proglašena za najboljšo plažo v Sloveniji, glede plaže hotela Delfin slišimo veliko pohvalnega. Gotovo pa je največji problem plaža pod Belvederjem, za katero bomo do naslednje sezone gotovo našli rešitev. Čistoča morja je problem, ki presega meje občine. Občina je veliko večino divjih izpustov v morje sanirala, čistilna naprava, ki jo bomo v bližnji prihodnosti naredili, bo naš prispevek k čistosti morja, večji del onesnaženja pa dobimo iz reke Pad, kjer so se sicer lotili sanacije, bo pa to zelo dolgotrajen proces.
-	Kaj mislite ukreniti za izboljšanje stanja na plaži pod Belvederjem? Tudi plaža na svetilniku ni zgled urejene plaže. Kako boste rešili ta problem?
-	Plaža v takem stanju kot je sedaj ne more ostati. Za naslednje leto programiramo ureditev plaže. Pogoj za to je sprejetje PUP-a (prostorsko ureditveni plan). Po sprejetju PUP-a se bomo lotili ureditve kanalizacije in objavili bomo razpis za upravljanje z plažo. Ta razpis bo toliko bolj pomemben ker je na vzhodnem pobočju predviden manjši hotel, ki bo, poleg hotelov Belveder, največji koristnik te plaže. Bodoči investitorji bodo morali narediti plan za celostno ponudbo ne samo za ureditev plaže. Plažo na svetilniku ima v brezplačnem upravljanju Komunalno podjetje, katero bo za fizično ureditev plaže potrebovalo 7 milijonov tolarjev. Plažo želimo obdržati brezplačno, kar bo pa zalo težko saj z vstopnino pokrijejo vse stroške, ki nastanejo z poslovanjem plaže (voda, elektrika, reševalci iz vode, itd.). Zato razmišljamo, da bi nekatere storitve na plaži začeli zaračunavati npr.: žetone za tuše, wc-je, itd.
-	Parkirišča so velik problem vsakega turističnega kraja in tako tudi Izole. Kako ste si zamislili reševanje tega problema?
-	Parkirišča so dejansko eden glavnih problemov urejanja Izole. Avtomobilski boom je bil hitrejši kot možnosti mesta, da ureja parkirišča. Pri sprejemanju prostorskih aktov in gradnji novih objektov je parkiranju posvečeno veliko pozornosti, dokončno pa bo problem rešen z nekaj parkirnimi hišami v neposredni bližini starega mesta.
-	Staro mestno jedro je gotovo posebna turistična atrakcija, vendar je trenutno povsem neizkoriščena. Kako privabiti turiste med ulice in pod oboke starega mesta?
-	Ne glede na relativno neizkoriščenost starega dela mesta, je le-to ena pomembnejših primerjalnih prednosti izolskega turizma. Morda ima kdo res vtis, da občina zavira razmah dejavnosti v starem mestu, vendar temu ni tako. Prav na občini je veliko razmišljanja in aktivnosti posvečeno ravno temu, da se nam ne bi zgodila usoda Kopra in Pirana. Na hitrost reševanja problemov pa gotovo vplivajo zahtevni predpisi s področja urejanja prostora in ne nazadnje človeški faktor, ki se po eni strani kaže v pomanjkanju iniciative, po drugi strani pa kot netoleranca do različnih dejavnosti.
-	Veliko je zanimanje vikendašov za nakup stanovanj v mestnem jedru, če bi oni pokupili hiše bi Izola počasi začela
odmirati. Kako se boste spoprijeli s tem problemom?
-	Začeli smo spremljati nepremičninski trg in poskušali bomo odkupiti hiše v starem mestnem jedru preden to storijo vikendaši. Kar pa zadeva odmiranje mesta mi na občini razmišljamo o preselitvi na Gregorčičevo ulico, kamor naj bi se preselili tudi Upravna enota in mogoče še notar in kak odvetnik. Za preselitev v staro mestno jedro se pogovarjamo tudi z Centrom za socialno delo. S preselitvijo teh funkciji v mesto, bi se vrnile tudi ostale dejavnosti in s tem bi mesto tudi zaživelo.
-	Ali razmišljate o tem, da bi staro mestno jedro zaprli za promet in tako ustvarili turistično oazo za ljudi, ki so že siti pločevine in hrupa motorjev?
-	O zapiranju starega mestnega jedra za promet je bilo veliko povedanega in marsikaj tudi narejenega. Tu trčimo predvsem ob problem parkiranja in postopno, ob sočasnem urejanju novih parkirnih površin, bomo zapirali posamezne dele mesta, predvsem tiste, kjer je to pomembno zaradi razvoja turizma in varnosti.
-	Kako vključujete v turistično ponudbo občine podeželje in posebnosti, kot je oljkarstvo, vinogradništvo ipd.?
-	Občina si prizadeva, da bi na podeželju pomagala razvijati dejavnosti, ki bi bile zanimive za turizem, v ta namen sodeluje v programih v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano CRPOV) in Ministrstva za drobno gospodarstvo in turizem, v sodelovanju z banko pa tudi subvencionira obrestno mero in daje garancije za kredite. Občina sama ne more razviti produkta, ki bi bil tržno zanimiv, potrebne so iniciative ljudi. Občina lahko vpliva na senzibilnost ljudi (tudi tistih, ki naj bi take produkte tržili) na tem področju, upam pa, daje pravi vzvod za to dobila v lokalni turistični organizaciji.
-	Nekateri objekti Izoli enostavno niso v reklamo. Zagotovo v turistični kraj ne sodi ladjedelnica in velike tovarniške hale Delamarisa, pa tudi šotor na Lonki ne daje posebnih estetskih užitkov. Kaj boste dolgoročno storili na tem območju?
-	Popolnoma se strinjam, da ladjedelnica in Delamaris nista na pravem prostoru in da je šotorišče na Lonki ponesrečen projekt. Prvih dveh dolgoročno ne bo več na tem prostoru, šotor pa bo nadomestilo kaj primernejšega že na kratek rok.
ŠTEVILO GOSTOV PO POSAMEZNIH LETIH V OBČINI IZOLA
ŠTEVILO GOSTOV
Leto	skupaj	domači	tuji
1986	61.414	28.773	32.641
1990	56.693	26.871	29.822
1991	34.985	28.896	6.089
1992	42.595	30.742	11.853
1993	47.916	35.907	12.009
1997	67.216	42.765	24.451
1998	62.908	40.861	22.047
ŠTEVILO PRENOČITEV			
Leto	skupaj	domači	tuji
1986	305.489	136.236	169.163
1990	250.423	98.918	151.505
1991	148.498	123.431	25.067
1992	191.055	144.230	46.825
1993	263.757	213.427	50.330
1997	312.191	225.414	86.777
1998	300.189	212.215	87.974
S
SE ENA KADROVSKA
Jože Černelič, ki je zadnjega pol leta opravljal naloge v.d. direktorja Lokalne turistične organizacije, Turistični center Izola, je po novem
zaposlen v izolski občinski upravi, kjer naj bi v kratkem prevzel dela svetovalca za gospodarstvo s posebnim poudarkom na turizmu in obrti.
Kot je znano je po medstrankarskem dogovoru mesto direktorja Turističnega centra Izola pripadlo kandidatu LDS (neuradno je to eden od bratov Petreš), vendar je županja Breda Pečan menila, da bi bilo škoda izgubiti strokovnjaka za turizem, zato bo Černelič postal njen svetovalec na tem področju.
POSEZONSKI STRANKARSKI POPUSTI
(Mef) Po slabih desetih letih vulgarno naivne demokracije, kije zavladala v naših krajih, je zdaj menda že zadnjemu laiku jasno, da načelnost in podobne stvari v politiki pač ne veljajo prav dosti in da je politika postala navadna trgovina v kateri sodelujejo zelo različni trgovci: eni so združeni v korporacije (oprostite koalicije), drugi vladajo, tretji so nemočni mali obrtniki, četrti pa se ponujajo na cesti kot kakšni »vukompra«.
Trgovina poteka na vseh ravneh. Med najbolj znanimi kupoprodajnimi pogodbami zadnjega obdobja je bila gotovo tista, ki jo slovenska vlada za vsako ceno skuša skleniti s Svetim sedežem, najnovejša pa ima za predmet prodaje naš volilni sistem. Dokončna cena večinskega sistema je seveda skrivnost, ve pa se, da bo moral premier Drnovšek za ta nakup dobro seči v načelnost, če si bo hotel ohraniti oblast. Zagotovo pa držo, da bo njegov pogodbeni (oprostite koalicijski) partner za ohranitev status quo postavil zelo visoko ceno (najverjetneje še kakšen dodatni ministrski stolček). To, kaj bi bilo za državo in posebej za oblast državljanov najboljše v teh pogajanjih ne zanima nikogar, tako kot trgovcev ne zanima kako ponuditi kupcu najboljšo ceno ampak kako za prodano stvar iztržiti največ.
Takšne trgovske navade državnega in strankarskega vrha so se seveda hitro razširile po lokalnih parlamentih in Izola ni nikakršna izjema. V teh letih smo tudi mi doživeli kar nekaj takšnih »nakupov« strankarskega soglasja, ki je privedlo do sprejema tega ali onega sklepa. Še posebej pomembno je bilo trgovanje takrat, ko smo imeli v občinskem svetu nekakšno pat pozicijo in je bilo po glasovanju moč hitro videti, kdo je trgoval in končno glasoval v nasprotju z lastno stranko ali celo vestjo. Takrat je bil vsak glas vreden dva, zato je bila cena visoka: najpogosteje vodilna delovna mesta ali funkcije v upravi in javnih zavodih, zemljišča, poslovni prostori, koncesije in podobno. Pričakovati je bilo, da bo obdobje, ko ima takoimenovana »leva opcija« absolutno večino v občinskem svetu, razbremenjeno takšnega trgovanja. Toda trgovci so ostali in nekateri »nenavadni« predlogi in celo sklepi občinskega sveta dajo slutiti, da so še kako aktivni. Podžupansko mesto je bilo ponujeno za pomoč pri pridobivanju denarja za zdravstveni dom iz državnega proračuna, mesto direktorja enega javnega zavoda je bilo prodano za ceno direktorskega stolčka drugega zavoda, soglasje pri sprejemanju poslovnika OS za vodilno mesto v še enem javnem zavodu.
Vse to bi še nekako šlo, če bi denar za zdravstveni dom res prišel, če bi bil novi direktor uspešnejši od prejšnjega, če bi se nam zaradi takšnih »nakupov« bolje godilo. Pa žal velikokrat ni tako, saj načelnost, doslednost, poštenost, strokovnost in podobne ex. vrline ne štejejo prav dosti.
In kdo so najboljši izolski trgovci? Najbolj izkušeni, čeprav najmlajši so tisti iz vrst LDS, ki postavljajo tudi najvišjo ceno, še posebej zato, ker je njihova stranka na oblasti in so njihove poti do ministrov in premiera krajše kot pri drugih. Tudi ZLSD zna in mora kupovati, saj je znano, da prav iz njihovih vrst prihaja zadnji filter, ki odloča o sredstvih izolskega občinskega proračuna ali večjih posegih v prostor. Tudi ZZP ima dokaj visoko ceno za svoje tri glasove, verjetno pa bi bila še višja, če z ZLSD ne bi imeli sklenjene koalicijske pogodbe. Od opozicijskih strank se nobena ne prodaja prav uspešno, saj njihovi glasovi niso več pomembni v trenutku, ko leve stranke obvladajo absolutno večino v občinskem svetu. V najboljšem primeru se jih zbere 6, kar je še vedno premalo za resno nasprotovanje absolutni večini »levih«. Tako ostane nekaj malega manevrskega trgovskega prostora le še za poslanca narodnosti, ki sta naredila nekaj manjših nakupov (naprimer dvojezično ime občine, lastništvo palače Manzioli itd.) in za predstavnike IDZ in DeSUS-a, ki doslej še niso kupili nič bistvenega.
Predvsem pa je odveč iskati boljše in slabše trgovce. Ko imamo ponudbo in povpraševanje so vse stranke in vsi bloki krvavi pod kožo. Vprašanje je le, na čigav račun to počnejo.
MLADA KULTURA V STAREM DOMU
Tudi letošnji februar bo	%	_
kulturniško bogat, vrata *. kulturnega doma in drugih drugih kulturniških prostorov bodo odprta še bolj kot ponavadi, na odru, na platnu in na stenah pa se bodo predstavili števiolni izolski kulturni ustvarjalci.
Center za kulturo, šport in prireditve oziroma njihova enota za kulturo je tista, ki je v občini Izola poklicana za organiziranje kulturnih prireditev in Nevenka Gregorčič je strokovna sodelavka, po domače organizatorka za vse: od pevskih zborov do gledališč in plesalcev. Kaj so pripravili za tokratni februar?
-	Izola ni le športna ampak tudi kultuna občina, čeprav je res, da ne v vseh obdobjih enako, saj se posamezni ustvarjalci bolj pojavljajo takrat, ko pripravljajo kakšne projekte, potem pa malo poniknejo in čez čas spet pridejo na dan z novo predstavno, novo razstavo ali novim koncertom. Februar pa je tisti mesec, ko te stvari malo strnemo skupaj, da se vidi koliko jih je in kako dobri so. Tako se bodo tudi letos pokazali in predstavili skoraj vsi.
-	Nekakšen višek je običajno proslava ob prazniku.
-	Tokrat bo proslava izjemoma v nedeljo, zaradi slavnostnega govornika Cirila Zlobca, ki enostavno nima časa v ponedeljek ali torek. Ob tem bodo predstavniki občine dodelili drugo priznanje ambasadorja kulture. Kot veste so ga lani dobili Primoski fantje, letos pa bo šlo v roke našemu znanemu ilustratorju in animatorju Koniju Steinbacherju, ki ga Izolanom seveda ni treba predstavljati. Sledil bo seveda kulturni program v katerem bodo nastopili pevci kvarteta 7 plus in tamburaši orkestra iz Boljunca.
-	Pripravljate tudi predpremiero novega slovenskega filma izolskega in vseslovenskega režiserja Janeta Kavčiča.
-	Res je. Ta predpremiera, ki jo pripravljamo skupaj s izolskim Skladom, se bo zgodila 11. februarja v kinu Odeon. Prišli bodo tudi ustvarjalci filma, poleg Janeta Kavčiča še Tanja Ribič, Borut Veselko ter dve Izolanki: Mojca Fatur in Adriana Otočan.
-	Kaj pa sicer še pripravljate za letos?
-	Poleg gledališkega abonmaja in drugih rednih prireditev še štiri koncerte v sklopu Imago Sloveniae, ki bodo v juliju in avgustu, ter seveda občinski in ribiški praznik ter Ex tempore, ki naj bi bil letos še bolj množičen, saj ga bomo potegnili v 2. september in tako dejansko podaljšali turistično sezono.
-	Slišati je o koncertu Iron Maiden.
-	Res je. Organizirali naj bi ga isti organizatorji, kot so pripravili koncert REM, mi pa bomo le sodelovali v enem delu.
-	Koliko vas je zdaj zaposlenih na Centru za kulturo?
-	Zaposleni sva midve z Jadranko Orlando, ki je direktorica centra, poleg naju pa je polovično zaposlena še Karmen, ki dela v galeriji, pol čistilke in Danilo llrdih, ki je vzdrževalec, tonski mojster, lučkar, kurir in še vse ostalo.
-	Poseben problem je vzdrževanje kulturnega doma.
-	Tam je zdaj že kritično stanje. Kulturni dom je smrtno nevaren. Ko dežuje teče voda v elektriko, odpada omet, v strpu se že vidijo luknje in glede na vse se čudimo, da si ljudje še upajo na gledališke predstave ali koncerte. Mislim, daje izolski kulturni dom sramota za Izolo. Ploščat, razdrapan in razpadajoč. Mi ne potrebujemo novega doma, rabimo pa prenovo tega z dodatnimi 50 sedeži, ki bi jih prodali in tako pokrili tudi stroške posameznih predstav.
-	Imate dovolj abonmajev?
-	Pred desetimi leti je bilo še težko, ker smo dobili po 30 do 50 ljudi, zdaj pa lahko rečem, da so skoraj vse predstave polno obiskane in daje odziv zelo dober.
zapisal: Mef
PROSLAVA OB PRAZNIKU
PRIVOŠČITE Sl KULTURO !
Center za kulturo, šport in prireditve Izola
Kulturni center Izola
Bazoviška 4, tei.: 645 571
Četrtek, 3.2. ob 19.00
V galeriji	bo otvoritev samostojne razstave akad. slikarke
MIRJANE BOJER PAHOR.
Petek, 4.2. ob 20.00
Miro Gavran	„
LJUBIMEC NAJINE ŽENE
Igrajo : IVO BAN, ZVEZDANA MLAKAR IN IZTOK VALIČ
Po predstavi »Mož moje žene » in po nekaj letih, Srečko obišče »Moža svoje žene«. Zakaj je prelomil obljubo, da se nikoli več ne bosta videla in živela kot da ne vesta, daje Dragica žena obeh, boste zvedeli v duhoviti komediji in se do solz nasmejali, ženske pa bodo tudi marsikaj novega izvedele ...
Vstopnina: 1.800 SIT predprodaja, 2.000 SIT redna prodaja, študentje upokojenci imajo popust.
Sreda, 9.2. ob 10.00 in 11.30
BEAUTY CLINIQUE
Iz gledališke delavnice Zveze slovenskih kulturnih društev iz Trsta prihaja posebna igra, kije bila deležna treh nagrad na festivalu gledaliških skupin. Predstava je organizirana za učence osnovne šole Vojke šMuc.
NEDELJA, 6.2. OB 20.00
V čast slovenskemu kulturnemu prazniku se bomo srečali v nedeljo, 6. februarja v KD Izola.
Govoril nam bo CIRI L ZLOBEC
v kulturnem programu bodo sodelovali:
KVARTET 7+ ter
Tamburaški ansambel
France Prešeren iz Trsta (Boljunec ).
Odpiramo vrata in vas pričakujemo! Vstopnine ni !
21.2.	ob 10.00
v	Marjanca Ručigaj
ŠKRATJE IN DEDEK
Režija: Vesna Jugovac Srednješolska gledališka skupina STEPS.
Organiziran ogled za malčke izolskega vrtca.
„	24.2. ob 20.30 __
VEČER 2 USTVARJALCI GLEDALIŠČA STEPS IZOLA
Vstopnina :300 SIT
Četrtek, 10.2. ob 18.00
RASTEMO IZ SVOJIH KORENIN
Predstavi se Kulturno društvo Korte
Vstopnina : 300 SIT
25.2.	ob 20.00
3 BIG BAND ORCHESTRA
S koncertom orkestra, ki ga vodi Peter Popovski, se zaključuje mesec kulture, v katerem so svoje dejavnosti pokazali tudi ljubiteljski ustvarjalci. Tudi za obisk tega koncerta boste odšteli simboličnih 300 SIT.
Petek, 11.2. ob 20.00 - kino ODEON
NEPOPISAN UST
Režija: Jane Kavčič
Predpremiera filma našega someščana, ki bo letos prejemnik Badjurove nagrade za življensko delo. Prireditve se bodo udeležili tudi ustvarjalci filma: režiser Jane Kavčič, Tanja Ribič, Borut Veselko in drugi.Prireditev pripravljata Kulturni center Izola in Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti Izola.
Sobota, 12. 2. ob 17.00
v Andersen - Streda
KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA
Gostuje gledališče Tone Čufar iz Jesenic.
Gledališka predstava o Princeski na zrnu graha je vedno znova privlačna za mlade gledalce v starejših pa vzbujajo spomine na mladost.
Vstopnina :5oo SIT
Sreda, 16.2. ob 18.00
Baletna šola »» . n
pleSni SttldlO L^VI Izola se predstavita. Vstopnina : 300 SIT.
18.2.	(Ji 20.00
MEDOBMOCNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV
V sodelovanju z Območno izpostavo Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Izola Vstopnina : 600 SIT
Rezervacije vstopnic za predstave sprejemamo v galeriji ALGA Izola, Kristanov trg 1, vsak dan med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00, v soboto pa med 10.00 in 12.00 ( tel. št. : 648 439)
PROSIMO VAS, DA NE ZAMUJATE PREDSTAV !
GALERIJA
INSULA
ALENKA v RB GERLOVIČ m
akvareli / risbe
i KINO ODEON izoui
■■ Petek 4.2., Sobota 5.2. in Nedelja 6.2.	tm
Z TISTA DRUGA SESTRAI
" ljub.drama ob 20.00 uri	■■
KNJIGARNA LIBRIS
vabi v četrtek, 3. februarja 2000 ob 19. uri
na predstavitev nove knjige MARJANA TOMŠIČA
Prah vesolja.
Z njim se bo pogovarjala Jasna Čebron.
KAPUČINO

NOGOMET
MNK IZOLA OKREPUEN
Izolski tretjeligaš je pred nadaljevanjem prvenstva v katerem želi obdržati trtjeligaški status okrepil svoje vrste, seveda predvsem s strokovnim vodstvom, saj so v klub na novo prišli Sandi Sejdinovski (mladi),
Miloš Breznikar (člani) in Ivan Marjon, ki naj bi menda vodil strokovni štab. Od starih je ostal le Fabio Lovrečič, ki ga plačuje Ministrstvo za šolstvo.
Nova strokovna sestava bo imela na voljo nekoliko okrepljeno člansko vrsto, saj se na igrišče vračajo Jurman, Tonejc in Vučko, prišel je tudi Danijel Gregorič, slišati pa je tudi o povratku Slavena Čučka, ki je bil nekoč ljubljenec izolskih nogometnih navijačev.
Če se zdi, da bo s člani še nekaj upanja za obstanek v ligi pa je slišati kar nekaj pripomb staršev tistih otrok, ki igrajo v mlajših selekcijah, saj so bili z dosedanjimi trenerji menda zadovoljni in z njimi gradili novo obdobje izolskega nogometa.
Dokaj napete odnose bo novo vodstvo kluba, ki mu predseduje Igor Franca, odločilno besedo pa ima Aleš Milanič, skušalo razrešiti na sestanku s starši, saj vendarle ne gre delovati v nasprotju z imenom kluba, ki se še vedno glasi Mladinski nogometni klub Izola.
KEGLJANJE- NEVAREN PORAZ Kočevje : Medano Izola 7:1 (2528:2434)
Izolanke so v Kočevju razočarale, saj so z izjemo Stegovčeve vse izgubile svoje dvoboje. Na lestvici so tako zdrsnile na predzadnje mesto, ki seveda ne obeta nič dobrega, če v naslednjem kolu na domačem igrišču ne bodo premagale Postojnske jame, ki se nahaja v sredini lestvice.
2	Liga- moški Kočevje:Mehano Izola 7:1
0DB01KA
3	DOL-moški-ZMAGA ZA VRH
Salonit II : Hoteli S. zaliv 1:31-18.23, -23, -16)
Izolski odbojkarji so dosegli pomembno zmago v gosteh pri vodilnem moštvu Salonit II. in se tako Anhovcem oddolžili za domač
poraz v prvem delu prvenstva. Igor Komadina je zanesljivo vodil ekipo do zmage v prvem nizu, v drugem pa so favorizirani domačini izid izenačili. Tekma se je odločila v tretjem nizu, ki so ga Izolani z izkušnjami dobili pri 23:23 nakar so mladi Solkanci povsem popustili in četrti niz je bil bolj ali manj formalnost. Izolani so tako le še točko do prvega mesta, za dokončno pot na vrh pa bo treba odslej dobiti vsa srečanja in upati, da bodo madi Salonita vsaj enkrat "kiksali".
V soboto bodo Izolani doma igrali s skromnim moštvom Astec Triglava iz Kranja.
3D0L-ženske ZANESLJIVO K VRHU
VIMPRO Izola : Črnomelj 3:1 (23,17, -23,14)
Mlade Izolanke že polnih 11 kol ne poznajo poraza, to pa jih je pripeljalo na vsega dve točki do drugega mesta, ki še vodi v kvalifikacije za uvrstitev v drugo ligo.
Tudi srečanje s Črnomljen so odigrale zrelo in z veliko zmagovalne volje, tako da jih ne gre odpisati iz boja za vrh, saj so Pirančanke izgubile v Kopru. Doslej so tako premagale že prav vse ekipe v ligi in napredovanje ne bi bilo nezasluženo.
ROKOMET
Članice
Robit Olimpija : ŽRK Bajc Daewoo Izola 40:20(19:9)
Robit Olimpija:	Škopelja 1,
Nadižar 3, Skočir, Jerše 1, Durkovič 2, Frol, Verbinc 6(2), Florjančič5, Kurent 9, Bratkovič, Jakovčič, Dolgun 2, Čurko, Frešer 11(4)
Bajc Daewoo Izola:	Bubola,
Hodžič 1, Mitruševska, Božič P., Hrnjič M. 1, Adamič, Božič T. 2, Šmitran D. 4(1), Bošnjak N., Štefančič, Bošnjak M. 9(5), Višnjevec 3
7-m: Olimpija 6(6), Izola 8(6) 2-min: Olimpija 2 min, Izola 2 min
Izolska članska vrsta je v Ljubljani doživela pričakovan poraz. Slovenska reprezentanca je bila seveda premočan nasprotnik za našo oslabljeno vrsto, ki pa se je dobro upirala.
Manjkale so Biljan Šmitran, Ana Petrinja, Anja Argenti in Anja Stubelj. Zato pa so dobile priložnost Manuela Hrnjič in Neža Mitruševska; prva se je celo vpisala med strelke. Pomembnejše srečanje jih čaka v soboto, ko bo v izolski športni dvorani ob 19:00 uri gostovala ekipa Jelovice, kjer bodo morale popraviti vtis z zadnje domače tekme in poraz proti Velenju.
Ekipa iz Škofje Loke bo seveda tudi poskušala osvojiti točke, ki bi jim prišle še kako prav v borbi za četrto mesto. Naša dekleta pa imajo priložnost, da se ponovno dokažejo.
kadetinje
Dale Daewoo Izola : Durja Škofije 25:12(16:6)
Bajc Daewoo Izola:Bjelanovič, Adamič 4, Hadžič, Šverko, Petrinja 8(1), Franovič 1, Mitruševska, Čvorak 4, Štefančič 3, Argenti 1, Bošnjak N., Božič N., Sušelj 1, Hrnjič 3 Kadetinje so pa so gladko premagale ekipo s Škofij. Izenačeno je bilo le v uvodu, 0:0 in 1:1, vse ostalo pa so Izolanke rešile v uvodnih minutah ko so povedle z rezultatom 7:1 in zmagovalec je bil že znan. Priložnost so dobile vse igralke.
MNK IZOLA : ŠTURM GRAZ ‘ nogometna trening tekma na stadionu v Izoli v torek, 8. februarja ob 15.00
POGLED S STRANI
Piše:
ŽARE
za Kapučino Sport
Evropsko prvenstvo je mimo, pogledi se vračajo na domače prvenstvo. Nekako pristransko se počutim, po sobotni tekmi sem vse "odpustil" fantom, vzrdžati zagrebški pekel niso mačje solze. Pa ne, da
sem jih "odpisal", pričakoval sem drugačen razplet. Velika zmaga, predvsem zaradi nasprotnika, teža bo prišla sigurno malo kasneje. Domače prvenstvo bo takoj postreglo z derbijem. Izolani v soboto gostujejo na Kozini. Ob vsej dobri volji in "vezah" si ne upam napovedati bilo kaj. Stvari so se, od jeseni do sedaj, spremenile, tako pri nas kot pri Jadranu. Oni vsekakor močnejši, Izolani brez Vučkota, Gologranc pa ob ekipi, kakršna je, tudi ne more čakati. Zelo smele so napovedi trenerja, presenetili bomo. Vsekakor bomo morali res, samo zmaga ponuja še nekaj minimalnih možnosti in sanj o 1. A ligi, to velja tudi za Jadran in na vidiku je res "boj na nož". Domače igrišče bo prednost, polna dvorana (žal brez Ribarjev) bo dodaten motiv, upam, tudi za Izolane. Ob vsemu pa bo verjetno še kaj "faktorjev", ki bodo odigrali svoje, za koga? Dekleta so že nekaj dlje v pogonu. Izolanke so tekmo z Olimpijo odigrale v torek. Vse v mejah
normale, sodeč po rezultatu. Vendar pa je Boris imel kar zdesetkano ekipo. Žal sc pozna vsaka odsotnost, toda za sobotno tekmo proti Jelovici naj bi vse igrale. Jelovica, ta velik dolžnik Daewoojevk, ob vseh problemih pa bi točke tokrat morale ostati doma. Motivov je več kot dovolj, pa tudi slab vtis je treba popraviti, točk pa tako ali tako ni nikoli preveč. Zanimiv rokometni konec tedna, kakšen bo izolski ulov. Če že nimate namena oditi na Kozino, pridite v rokometno dvorano v Izoli, dekleta vas bodo vesela (pa jaz tudi).
www.geocities.com/izola_6310/izola.htm
POD BELVEDERJEM
g
RIBARI
V soboto 22. januarja smo Ribari iz Izole organizirali ogled tekme na EURO HANDBALL 2000 na Reki med Slovenijo in Rusijo. Sam potek tekme je bil razburljiv do konca, pa tudi mi smo bučno navijali v prepolni "slovenski" dvorani.
Po tekmi smo se ustavili in se tudi pokepali, saj je tega dne kar dobro zasnežilo. Pri tem so nam bile v zaščito baretke, za katere se moramo zahvaliti Franciju iz trgovine Zarja. Novo leto je sicer že davno mimo, a vseeno bi se radi zahvalili vsem, ki ste nas obiskali na stojnici ob parku Pietro Coppo. Veseli smo, da ni bilo izgredov in nesreč s petardami. Program na odru je bil improviziran in Maxi nas je uspešno zabaval. Prihodnje leto bo potrebno program izboljšati z več izolskimi glasbeniki, kar pa-je pogojeno s financami.
Sedaj se člani društva vneto pripravljamo na odhod v Planico 2000 (19.marca). Nekateri člani so se že organizirali za odhod v Amsterdam
na EURO 2000.
Letos bomo Ribari proslavili lO.obletnico obstoja in pripravljamo kar "mega" projekt. Upamo, da nam bo uspelo! Več o tem boste prebrali naslednjič. V prostorih v Gregorčičevi smo vsak dan od 19.ure dalje (razen ob nedeljah).
Ribari Izola
Prejšnji teden je bilo na OŠ Prade področno prvenstvo OŠ v judu. Nastopili so tudi učenci OŠ Livade in dosegli nekaj dobrih rezultatov. Dejan Popit je osvojil l.mesto v kat. do 50 kg, Tadej Starman pa 3.mesto v kat. do 38 kg. Niki Dujc iz OŠ Vojke Šmuc je dosegel 2. mesto v kat. do 50 kg. Tekmovanje je odlično sodil
Goran Prša.
Ekipno je OŠ Livade dosegla 2. mesto za OŠ Sečovlje , OŠ Vojke Šmuc pa 4.mesto.
MALI OGLASI
-	Prodam osebno vozilo OPEL CALIBRA, letnik 93. tel: 649 350
-	Prodam kombinirano vozilo FORD TRANSU, primerno za prevoz živil, tel: 649 350.
-	Prodam R-4, star 10 let, prevoženih 60.000 km.
Cena po dogovoru, tel. 644 436
-	Ugodno prodam rabljeno pohištvo za dvosobno stanovanje in okno 180X140cin. tel. 645 296
-	Opremljeno garsonjero v Izoli oddamo do junija 2000. tel 645 818
-	Pentium in 486. Rabljeni računalniki z garancijo, moožna dostava in inštrukcije, programi in igre. tel 645 818
-	Prodam pasjo utico za srednje velikega psa, lepo in kvalitetno izdelano. Cena po dogovoru. Tel.: 644 024
-	Družina najame MALO GARSONJERO za junij, julij, avgust in september na območju slovenske Istre. Plačilo s predplačilom. Ponudbe na telefon: 062 210 306
TARGET M0T0RSP0RT SE PREDSTAVI
Tako-Ie so zapisali v predstavitvenem biltenu:
V letu, ki je pred nami, se bomo v dirkah za slovensko državno prvenstvo v Rallyju dejansko umestili med ostala tekmovalna moštva. Naše novo tekmovalno vozilo je Citroen Xsara N 2000. Pripravili smo ga na osnovi serijske Xsare VTS. Oblikovanje ekipe in priprava novega, konkurenčnega dirkalnika je logično in pričakovano nadaljevanje lanskega prvega mesta, doseženega s Saxo-jem.
TARGET Motorsport deluje kolektivno.
Alen, Boris, Vojko,
Mara, Darko, Miloš,
Nives, Andrej, Alex,
Bojan in ostali, vsak z bencinom v srcu, si delo in pristojnosti delimo glede na svoje znanje in izkušnje.
Direktor in glavni vodja je Alen Vuk,
Aleksander Krebelj skrbi za odnose z javnostmi, Boris Bržan pa za tehnično plat.
Cilji za sezono 2000 so premišljeni in zato realno zastavljeni. Prvi in najpomembnejši je udeležba in izvedba vseh Rally dirkah , ki veljajo za slovensko državno prvenstvo, v tem okviru pa tudi prvo mesto v skupini N 2000. Avtomobil je aktualen, dobro pripravljen, predvsem pa konkurenčen v primerjavi z ostalimi.
Začrtane aktivnosti bi težje izpeljali brez pokroviteljev, prav tako bi brez njih težko dosegli predvidene rezultate. Generalni pokrovitelj na Xsari N 2000 je podjetje Citroen Slovenija d.o.o.. Ostali pokrovitelji, ki se promovirajo na predstavljenem avtomobilu so: Hòdlmayr international d.o.o., Banka Societe Generale d.d., Kenex d.o.o., Potokar d.o.o., Cetix d.o.o., Mega d.o.o., Michelin d.o.o., Panadria d.o.o. in SE-MA d.o.o.
Še o tekmovalcih:
Voznik je Boris BRŽAN, letnik 1967. Začel je z dirkami že leta 1994, resno šele 1997, lani je bil prvak v kategoriji N 2000, v rallyu za slovensko državno prvenstvo (tekmoval je z vozilom Citroen SAXO VTS)
Sovoznik je Vojko ŽUPEVEC, letnik 1957. Začel je z dirkami leta 1990, lani je bil sovoznik vozniku SMRDELJ-u, uvrstil pa se je (kot sovoznik) na 3. mesto v kategoriji F 2000
f poutìoue nini ^
IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225
grim posezonski qX1M) popust
Poleg že znane izbire tudi bogata ponudba oblačil za močnejše postave (do št. 60) in MATURANTSKE OBLEKE
^Bodite drugačne, oblačite se pri NINI!^
i»°ÉÉ
Ipaiwtfe)
»ÉÌ9
•skupinski družinski popusti - priprava na smučanje izredno ugodne karte za mlade • brez letne vpisnine Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli
HIŠA MLADE KULTURE
Več kot leto je minilo, odkar je občina Izola predala nekaterim izolskim društvom ključe prostorov v stari italijanski šoli Dante Alighieri v Gregorčičevi ulici. Točno eno leto pa je tega, kar so bile sklenjene pogodbe za najem. Kakšna je usoda društev sedaj, ko so pogodbe potekle ni znano. Govori se o plavih ovojnicah iz Stavbenika, kar niti ne bi bilo tako presenetljivo, saj je bilo že na začetku rečeno, da prostori niso stalni. Kam se bodo razselila ta društva, če pogodbe ne bodo podaljšane, pa ostaja neznano.
Cilji so bili definitivno visoki, rezultat pa, kljub temu da ni nezadovoljiv, za njimi vseeno zaostaja. Telovadnica, ki bi morala biti nekje lanskega leta usposobljena za prireditve, je še vedno zapuščena, dvorišče ostaja neuporabno zaradi hišnega reda, ki na urejenem igrišču izrecno prepoveduje igre z žogo, prvotni večnamenski prostor pa je šel v malo manj namensko uporabo plesni šoli.
Vseeno pa je šola dosedaj dobro zapolnjevala izolsko kulturno življenje in predstavljala konglomerat vseh možnih društev, od mladinskih (MUKI in MI-KIub), športnih (Ribari, Škure), likovnih (LIK, TUBA), pa do glasbene šole, pihalnega orkestra, koprske Ljudske Univerze, plesne šole Fredi, keramičarskega društva, celo d.o.o. se je našel notri (STIK d.o.o.). Nekateri so si vzeli ta prostor za le za občasno postojanko, nekateri pa so eno leto živeli in dihali skupaj s temi prostori.
Večina društev je bila aktivna čez celo leto in nabral se je lep spisek prireditev, ki so se odvijale v šoli ali pa v organizaciji njenih prebivalcev. Najbolj sveže je silvestrovanje na trgu Petra Coppe, v organizaciji Ribarjev, pa razstave likovnih društev LIK in TUBA v galeriji ALGA, pa teden Mladinske Kulture Mi-Kluba, 1. fetival mladih obalnih skupin Muki-ja, ter še ogromno manjših prireditev.
Ne moremo tudi mimo nekaterih najbolj aktivnih društev v stavbi.
Mi-Klub, eden izmed večih izolskih mladinskih klubov, obstaja že od leta 1994. Njihovi prostori v šoli so takoj v pritličju, druga vrata na levi strani. Najbolj "znana" predstavnika sta Mojca Ferie Brezavšek ter Ivan Brezavšek, vendar pa še zdaleč nista edina. Poleg njiju v klubu deluje še več deset mladih z raznih področij kulture, od glasbe, stripov do slikarstva ter pisane besede. Dosedaj so izvedli že lepo število prireditev, od katerih so morda najbolj ostali v spominu letošnji Teden Mladinske Kulture, poletni Gothic Metal festival v Arrigoniju, večletno sodelovanje na ZIN-u ter še ogromno drugih prireditev.
Izolski Ribari, navijaško društvo so nam letos gotovo ostali v spominu po silvestrovanju, lahko pa se jih spomnimo tudi po stojnici na Ribiškem Prazniku ter po navdušenem navijanju na
vseh večjih in manjših tekmah, kjer nastopajo izolski oziroma slovenski športniki. Glava celotne zadeve je Mitja, obkrožajo pa ga stari in mladi športni navdušenci. Seveda namen te predstavitve ni bil zapostaviti ostala društva, vendar pa sta to definitivno najbolj aktivna, zato si zaslužita malo bolj podroben pogled.
Volje za delo se nikoli ni manjkalo, sedaj pa, ko so na voljo tudi prostori, realizacija idej postaja vse lažja. Tako je to dejanje občine priskrbelo dom dotim društvom, ki pred tem niso imela nikakršnega prostora za delovanje oziroma so imela prostor, vendar neprimeren. Prostori sicer ne morejo biti idealni za vsakogar, vendar pa je treba poudariti, da za društva najemnine ni, edina dolžnost društev je plačevanje obratovalnih stroškov (elektrike, kurjave ter vode).
Gre za edini tovrsten pojav na celotni obali, če ne celo v Sloveniji, zato bi bilo morda tudi dobro, da društva še naprej ostanejo pod isto sreho. Vendar pa toliko različnih društev v isti hiši povzroča potrebo po kompromisih. Kompromisih glede delovnega časa, glede glasnosti in predvsem glede časovne usklajenosti prireditev. Te in ostale težave so povzročile dosti nesoglasij na začetku in nekatera izmed njih še trajajo, saj so interesi različni. Idej o raznih hišnih svetih in podobnih stvareh je bilo dosti, toda realizacija je šepala. Tako še vedno ostajajo nekatera nerazrešena vprašanja, ki se vedno končajo le s pritožbami na višje organe.
Težave so se pojavljale tudi v zvezi z varnostjo objekta. Na začetku je prihajalo do vlomov ter podobnih težav, zato so na delovna mesta postavili dva hišnika, ki sta postala obenem čuvaja, serviserja, kurjača, pismonoše in še kaj, vendar pa stavba ni več dostopna izven njunega delovnega časa, kar je bila še ena stvar, kije sprožila vrsto polemik.
Opisati vse klube in društva prisotne v šoli bi bilo predolgo in v bistvu tudi pretežko, zato vam lahko le predlagam, da, če tega še niste storili, greste kakšno soboto zvečer na kratek sprehod po Gregorčičevi ulici in se morda malo ustavite v šoli ter si celotno zadevo ogledate sami.
Društva v stari italijanski šoli Dante Alighieri:
-Plesna šola FREDI -Ljudska univerza Koper •STIK d.o.o.
-Mladinski ustvarjalni klub Izola - MUKI
-Mladinski izolski klub - MI-KIub
-Navijaško društvo RIBARI
-Športno - rekreativno društvo ŠKURE
-Društvo bosansko hercegovsko ter slovenskega prijateljstva
-Izolsko keramično društvo
-Likovno društvo LIK
Stavba je odprta vsak dan od ponedeljka do četrtka od 8-22 ure, v petek od 8-24 ure ter v soboto od 17-24 ure.
ZADNJA VEST
Na veliko presenečenje članstva in vodstev sta dve društvi in ena d.o.o. iz Gregorčičeve 21. zadnji dan januarjaprejeli OBVESTILO O PRENEHANJU NAJEMNE POGODBE IN IZPRAZNITVI PROSTOROV.
Po obvestilu sodeč MUKI, Ml klub in STIK d.o.o. niso izpolnjevali 9. člena pogodbe (najemnina, vzdrževanje, hišni red itd.) zato so dolžni do 31. januarja ??? izprazniti prostore v katerih so imeli svoje dejavnosti.
Seveda sta oba mladinska kluba že napovedala pritožbo na sklep.
5 LET KD KORTE
ZA KULTURNO IDENTITETO AVTOHTONEGA ŽIVLJA
Pred petimi leti se je komaj ustanovljena etnografska sekcija starega kortežanskega pevskega društva odcepila od njega in ustanovila svoje kulturno društvo. To si je zadalo za nalogo, da Slovenski Istri vzpodbuja rast lastne kulture. Zakaj? Zato, da ne bi šla v Evropo narodov brez lastne identitete.
V	teh petih letih je Kulturno društvo Korte vsako leto izdalo ali vsaj predstavilo po eno knjižno delo, ki obravnava ta prostor. Zbira in predstavlja ljudske zgodbe, pesmi, plese, recepte. Proučuje domači govor. Vsako leto pripravi po eno razstavo. Najbolj je obiskana tista, ki prikazuje velikonočne izdelke. Vsako leto organizira ex-tempore in ima od petih srečanj slikarjev kar lepo zbirko slik. Folklorna skupina nastopa na krajevnih prireditvah in se vsako leto predstavi na regijskem srečanju otroških skupin.
Letos bo društvo drugič sodelovalo v republiškem natečaju Sklada za ljubiteljske dejavnosti in to v projektu Folklornega društva Mandrač -Telmon Koper Vezem v Slovenski Istri. Največjo akcijo, ki jo je društvo lani izvedlo, so bile prireditve ob 200-letnici sedanje cerkve in 180-letnici ljudske šole. Na pobudo kulturnega društva je KS ob tej priliki na stari šoli vzidala spominsko ploščo. Uredili so album fotografij spominskih plošč in zapisov od leta 1468 dalje.
Dokaj odmevno akcijo so člani društva izvedli z obiskom pri KD Ivan Grbec v Skednju. Prikazali so svoj kraj in miklavževali z njimi. Podarili so jim kakih 60 knjig za novoustanavljajočo društveno knjižnico. Stike imajo z repentaborskim društvom in s KD Rovte-Kolonkovec. Srečujejo se z društvi sosednjih krajev, kot so Osp, Dekani, Sv. Peter, Šmarje, Lopar, Šavrinske pupe en regaconi. Sodelujejo s centrom andragoških krožkov Vita in z revijo Istrske teme. Želijo, da bi glas Slovenske Istre šel tudi v naša mesta pa tudi v osrčje Slovenije - da bi segel do src vseh domačih in tudi novih prebivalcec slovenske Istre! Če bi njihov glas segel v srca mladih in jih osvestil, bi bilo najbolj prav!
Ob letošnjem kulturnem prazniku se člani pripravljajo na proslavo in na občni zbor. Na njem bodo predlagali tudi naslednje:
Kulturno društvo izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa društva s posebnim značajem, kar bi odgovarjalo času in prostoru. Ker imajo v krajevni skupnosti še pevsko društvo, predlagajo zvezo ali "Slogo" med društvi, kot jo imajo v sosednjem Sv. Petru.
"Krajevna samouprava" naj postane pravno vsaj kulturna samouprava. Do tega imajo kraji zgodovinsko pravico. V krajevni skupnosti je več vasi, ki imajo svoje stare praznike in bi hotele vsaj kdaj na leto izraziti svoje kulturno lice.
Z ozirom, da ima izolsko podeželje kar desetino občinskega življa, in je imel ta prostor, razen v totalitarnih sistemih, kulturno avtonomijo, bi ji pripadal vsaj del animatorja, ali pa vsaj večjo skrb, posluh in pomoč občinskih organov, ki so zaposleni za izvajanje kulturnih dejavnosti. Skupaj z delom tajnika društva in kulturnega animatorja bi bilo kar nekaj dela!
Predlagajo, da občina zagotovi v proračunu delež za odkup stavb stare šole, da bi ju preuredili v regijski zgodovinski muzej zaledja s povdarkom na slovensko prebujo, in v stalno razstavo ex-tempora. Zadevo bodo letos prijavili za republiški projekt ministrstva za kulturo.
KULTURNO DRUŠTVO KORTE
vabi ob slovenskem kulturnem prazniku na prireditev
RASTEMO IZ SVOJIH KORENIN
v ponedeljek, 7.2. ob 17.00 v osnovni šoli v Kortah in v četrtek, 10.2. ob 18.00 v Kulturnem domu v Izoli
V	programu se bodo predstavili gojenci glasbene šole Izola,
osnovnošolci iz Kort in člani KD Korte.
SOLA V NARAVI NA ROGLI
Učenci OŠ Livade so bili letos na šoli v naravi na Rogli Kako je bilo so nam zapisali kar vsi skupaj. Mi pa dodajamo, da jim zavidamo.
-	Vsi smo že komaj, komaj pričakovali, da bo prišel čas, ko se bomo odpeljali na Roglo. Dan prej smo si pripravili potovalke.(Zala)
-	Na avtobusu smo peli, se zabavali in gledali videokaseto. Pot je bila še kar dolga. (Maja )
-	Za kratek čas smo se ustrašili, kajti v Zrečah ni bilo nič snega. Strah pa je hitro minil s prihodom na zasneženo Roglo.(Viktorija)
-	Ko smo prišli na Roglo, smo se razporedili v sobe. Oblekli smo se v kombinezone in odšli smučat.(Lemar)
-	Naši dnevi so bili zelo naporni, saj smo imeli šolo smučanja v dopoldanskem in popoldanskem času.(Taja)
-	Tekmovali smo v reševanju nenavadnih vprašanj in pospravljanju sob.(Patrik Kovač)
-	Najtežja naloga na Rogli je bila pospravljanje sob.(Matjaž)
-	V sredo smo se vozili s konjsko vprego. S sedežnico smo se pripeljali do Mašin žage. Od tam smo hodili do konjev.(Tina)
-	Tam smo se imeli zelo lepo, saj smo peli pesmice, da smo se peljali dva kroga.( Sara)
-	Zvečer smo šli v disko. Sprva sem se sramovala, potem sem tudi jaz odšla plesat, v disku smo se imeli imenitno. A kot bi mignil smo morali v posteljo.(Rebeka)
-	Zvečer smo si ogledali diapozitive o gospodu Borutu Slaperniku in njegovih prijatelj ih,ko so bili na ledeniku. (Maja P )
-	Nekega dne smo z učiteljico Romino smučali po zaprtem delu proge. Videl sem učiteljico, kako je naenkrat padla. Začudil sem se in v hipu padel še jaz, za mano pa cela skupina. Ugotovil sem, daje bila proga ledena. (Oton)
-	V četrtek smo žrebali številke za tekmovaje v veleslalomu.(Tadej)
Pripravili smo tudi nastop za zaključni večer. Vsaka soba se je predstavila na svoj način.(Nina)
-	V petek zjutraj smo bili vsi nestrpni v pričakovanju tekmovanja v veleslalomu- Kar dobro nam je šlo.(Patri Kleva)
-	Smučala sem dobro, toda na koncu sem zgrešila vratca in bila diskvalificirana. (Sabrina)
-	Zadnji dan smo imeli tekmovanje v veleslalomu. Bila sem peta. Isti večer so nas krstili z smučko.(Jemeja)
-	Na zaključnem večeru so nam podarili nagrade, medalje, diplome in priznanja.(Martina)
-	Na Rogli mi je bilo zelo všeč. Štrah me je bilo samo, ko sem se spustila s sidra, saj me je že enkrat povleklo za nogo. (Anja)
-	Takoj, ko smo izstopili iz avtobusa, smo stekli staršem v objem. (David)
-	A kot pravi pregovor: »Povsod je lepo, a najlepše je doma.« (Rebeka)
BORZA ZNANJA IZOLA
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola, telefon: telefon: 066/66 31 285; 66 31 284 e-mail: izola@Jborzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure
Predstavljamo vam nova povpraševanja in nove priložnosti za vse tiste, ki nekaj znajo. Povpraševanja po znanjih in veščinah so zelo raznolika, naši člani pa iz dneva v dan bolj vedoželjni.
*	Gospod iz Portoroža, sicer že član izolske Borze znanja, bi tokrat rad posnel film o določeni športni zvrsti. Zanima ga kako se piše scenarij in snemalna knjiga. Ker bi v tem filmu tudi sam sodeloval, pa bi rad osvojil tudi nekaj osnovnih igralskih spretnosti za nastopanje. Če ste vešči omenjenih spretnosti in pripravljeni našemu članu pomagati, nas pokličite ali obiščite in seznanili vas bomo z njim.
*	V preteklih dneh se nam je oglasil gospod iz okolice Nove gorice. Zanima ga gojenje deževnikov, ki so baje večnamensko uporabni. Vsi, ki se na to spoznate, boste temu najbrž pritrdili, hkrati pa vas vabimo, da našemu članu priskočite na pomoč s svojimi izkušnjami.
*	Mladeniča iz Kopra zanima karate.
Pa še namig:
*	Bliža se čas oddaje napovedi za odmero dohodnine za preteklo leto. Če menite, da ste na tem področju "dobro podkovani" in bi lahko s svojim znanjem pomagali tistim, ki imajo pri izpolnjevanju davčne napovedi težave, vas vabimo, da postanete naš član.
Podrobnejše informacije o znanjih, ki jih naši člani iščejo ali ponujajo, so vam na voljo na telefonski številki 066/ 66 31 285 ali 066/ 66 31 284.
BOR Z A
znanj/ Y
TRI MUHE NA EN MAH
Območje Manziolijevega trga je trenutno največje gradbišče v starem delu mesta, saj se na istem mestu dogajajo kar tri različne gradnje. Najbolj opazno je seveda pretlakovanje trga s sosednjimi ulicami, ki ga financira občina Izola v sodelovanju z Rižanskim vodovodom, Elektrom in Telekomom. Večina infrastrukture je že vgrajena in povezana v sistem, pretlakovanje samega trga pa se bo začelo po končanih zunanjih gradbenih delih na dveh sosednjih stavbah.
Dela na Manziolijevi palači so spet oživela, gradbinci te dni hitijo s popravljanjem strehe in se po malem jezijo na italijanske strokovnjake, ki bi radi ohranili del stare strehe, sami pa so prepričani, da je bilo treba
streho obvezno zamenjati. To pa je v glavnem vse, kar trenutno zavira hitrejše izvajanje del, tako da računajo, da bodo do poletja uredili tudi fasado palače in na notranje dvorišče dostavili potreben material za gradnjo atrija s stekleno oziroma prozorno streho.
V proračunu za letošnje leto bo občina tej gradnji namenila še 158 milijonov tolaijev, v letu 2001 pa bo
občina končala s financiranjem te obnove.
Na drugi strani trga pa poteka še eno gradbeno oziroma rekonstrukcijsko delo. Gre za obnavljanje cerkve Marije Alietske, ki poteka že zelo dolgo, zagotovo pa ne bo končano prav v kratkem, čeprav bo večina najtežjih del kmalu končana. Gradbinci so namreč zavarovali in dokončno popravili viseči strop cerkve s freskami, ki je prava mala gradbena mojstrovina. Trenutno
popravljajo poškodovan strop, v kratkem pa se bodo lotili tudi fresk. Po besedah Danijele Tomšič iz zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine bodo morda	predlagali
spremembo v vrstnem redu j del, tako da bi to pomlad, f pred pretlakovanjem trga, uredili fasado cerkve in bi __	poletje Manziolijev trg
wHNBÌk£3r	pričakal v polnem sijaju.
V Občinskem proračunu je to in naslednje leto predvidenih 20 milijonov tolarjev za obnovitvena dela v cerkvi, zagotovo pa bi bilo prav, če bi občina in cerkev čimprej podpisala dokument o tem, da bo obnovljena cerkev služila kot večnamenski objekt, tako za verske obrede kot za posamezne prireditve.
Dosedanji dogovor namreč nima teže prave pogodbe
1	•A		
			
v			
p
Lrb-iW
ipSBnpa
'—L
med dvema partnerjema od	'.Tv: T !;
katerih eden (občina!	1 1- i i 1 V
zagotavlja denar za obnovo cerkve, drugi (cerkev) pa bolj ali manj le spremlja potek del.
Za prvo pokušino pa je že mogoče videti nov tlak, ki ga te dni postavljajo v Spinčičevi ulici. Povejmo, da je enak tistemu iz Ljubljanske in Koprske ulice, le na trgu se mu bodo pridružili nekateri kamni iz »stare postavitve«._____________
mediterai!
festivi!
•l.isfM'1' v.*lt Hofn
Program letošnjega Mediteran festivala je glavnem že sestavljen, organizatorji iščejo le še primerne domače izvajalce in klapo iz Dalmacije. Zvezde bodo letos Zulu pevci iz Južne Afrike in slovita pevka Urna iz Mongolije. Sicer pa je program naslednji:
23.	6. PILI PILI & Pikilela Zulu choir (Nizozemska/J.Afrika),
24.	6. CICALA MVTA (Japonska),
30. 6. EL HOUSSAINE KILI (Maroko),
1.7.	GARMARNA (Švedska),
7.	7. PROSECHOS (Grčija),
8.	7. CALEXICO (ZDA),
14. 7. ANKALA (Avstralija),
15.7.	BANDA AFRO REAGGAE (Brazilija),
21.7.	MUZIKANCY (Poljska),
22.7.	ADARO (Nemčija),
28. 7. DHARMA (Španija),
4. 8. KRIWI (Belorusija),
11.8.	DANZOE (Italija),
12. 8. INNA ZHELANAYA (Rusija),
» f a	k s a
18.	8. GRINE KUZINE (Rusija),
19.	8. LOS BANDITOS (Nemčija), 25. 8. NARCOLEXIA (Italija) Potekajo tudi dogovori z iojkarsko skupino z Norveške, Urno iz Mongolije in presenečenjem iz Istre.
GAVIOLI JE DEL IZOLE
Občinska komisija za prireditve je na posebnem srečanju obravnavala možnosti sodelovanja organizatorjev občinskih prireditev z diskoteko Ambasada Gavioli, ki je zagotovo največji in najbolj urejen pokrit prireditveni prostor v Izoli. Skupaj so ugotovili, da je možnosti sodelovanja kar nekaj, saj bi nekatere občinske prireditve občasno našle svoj prostor v diskoteki (naprimer zabava za udeležence Evrofesta in različne slovesnosti) pa tudi Ambasada bi lahko razširila svoje programsko sodelovanje izven prostora in tako še dodala svoj delež k turistični ponudbi Izole.
Na pogovoru so predstavniki Ambasade Gavioli omenili tudi možnost organiziranja poletnega festivala elektronske glasbe na katerega bi povabili tako imenentne izvajalce kot so: Jan Michel Jarre, Kraftverke in drugi. Dogovore o sodelovanju bodo nadaljevali naslednji teden.
WT‘

IMAŠ DOMA POLNO PODSTREŠJE GIORNALINOV, ALAN FORDOV, ZVITOREPCEV, ASTERIXOV, SUPERMENA inTALIČNEGA TOMA ?
Če so kolikor toliko dobro ohranjeni jih prinesi v Graffit na
razstavo stripov ob slovenskem kulturnem prazniku.
Morda bodo dobili novega lastnika in zadovoljnega bralca. Stare stripe bodo sprejemali do sobote, 5. februarja.
I
»* (jhirtJlSME)' uBEaooo
L’incognita?
Bilancio comunale: tarallucci e vino
La prima lettura della proposta di bilancio comunale per l’anno in corso e le proiezioni per quello del 2001 il Consiglio del Comune di Isola l’ha compiuta senza balbettamenti di rilievo. C’era d’aspettarselo visto l’impegno profuso dal sindaco Breda Pečan nel presentare l’importante documento: due consultazioni aperte a tutti i fruitori dello stesso; una conferenza stampa alquanto affollata e dibattiti in tutti gli organismi consiliari. Nel documento è entrato pure l’emendamento in tre punti riguardante la Scuola elementare "Dante Alighieri" di Isola proposto dalla locale Comunità autogestita della nazionalità italiana riguardante il finanziamento del passaggio dell’istituto dall’obbligo di otto anni a quello di nove anni scolastici, come previsto dalla nuova legge sull’istruzione elementare in Slovenia, come pure il finanziamento di alcune misure di sicurezza e del completamento dell’inventario per il nuovo edificio che ospita la Scuola "Dante Alighieri". Ora il documento rimarrà in dibattito tra i gruppi consiliari fino alla prossima seduta del Consiglio comunale, programmata per il corrente mese di febbraio, quando in seconda lettura verrà chiesta l’approvazione dello stesso. Stando all’atmosfera che avvolge il bilancio comunale, siamo convinti che tutto finirà - come dicono nel meridione d’Italia -a tarallucci e vino.
G.S.
Claudio Strudthoff:
20 anni con l’Haliaetum
Net gennaio del 1980 U musicista triestino Claudio Strudthoff prendeva ia dirigenza dei Coro “Haiiaetum” della Comunità degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola. Per ii complesso isolano, fondato nei 1975, è stata una svolta, inizia a crescere artisticamente fino a diventare uno dei cori più prestigiosi della comunità italiana dell’lstria e dei Ouarnero. Ai prof. Claudio Strudthoff abbiamo chiesto come sono staff questi ventanni.
Dopo tanti tira e molla, l’incognita dei finanziamenti per quest’anno sta arrivando alla conclusione. Dopo che il Bilancio di previsione della Slovenia ha ricevuto il benestare del Parlamento, sappiamo che non molti degli emendamenti proposti dalle Comunità nazionali minoritarie hanno avuto luce verde. Niente indicizzazioni, niente mezzi aggiuntivi per l’arredo e per le spese di funzionamento di Palazzo Manzioli. Tuttavia, l’ultima parola non è ancora detta: certamente questo sarà ricordato come l’anno dei corsi e ricorsi. Infatti, l’ultimo ricorso al Ministero per la cultura (più che un ricorso è un tentativo di arrivare comunque ad un compromesso accettabile per entrambe le parti) è stato inoltrato lunedì scorso. A quanto sembra, una piccola aggiunta potrebbe essere possibile se il ministro accetterà di finanziare alcune voci dai suoi fondi di riserva. Secondo le solite voci bene informate, sembra che una qualche possibilità concreta esista. Sempre secondo le solite voci bene informate, pare che qualcosa sarà possibile tirar fuori anche per inaugurare decentemente Palazzo Manzioli: se non altro perché si tratta di un progetto che vede coinvolti due Paesi, come si dice, vicini ed amici, e sarebbe certamente poco opportuno che una volta terminati i lavori edilizi e di restauro il tutto rimanesse chiuso in attesa di tempi migliori.
A questo punto, quindi, non ci rimane altra alternativa che continuar a sperare ancora per qualche giorno. La risposta dovrebbe arrivare molto presto. In ogni caso, vogliamo credere che un’informazione adeguata e positiva arrivi prima dell’otto febbraio, per poter anche noi festeggiare adeguatamente la Giornata della Cultura Slovena.
Certo, noi abbiamo sempre sottolineato anche con un certo orgoglio che lo Stato di cui siamo cittadini, la Slovenia, è uno dei pochi che dedica tanta importanza alla cultura: tanto da dedicarle addirittura una giornata di festa, in occasione dell’anniversario del suo più grande Poeta. Peccato che, questo interesse non incontri adeguata posizione anche quando si parla di finanziamenti. Come giustificare, altrimenti, il fatto che proprio al Ministero per la cultura, in questo fatidico anno 2000, l’indicizzazione prevista dal Bilancio è la più bassa rispetto a tutti gli altri? Che dipenda dal fatto che siamo entrati nell’anno in cui si svolgeranno le elezioni politiche?
Silvano Sau
Strudthoff: Vent’anni significano una fetta importante della vita di tutti noi: della vita dei miei amici coristi e della mia, naturalmente. Vent’anni significano un’esperienza molto importante che noi abbiamo fatto tutti insieme. Il coro che io ho trovato il 9 gennaio del 1980 era un gruppo costituito da poco, con determinate connotazioni, volto piuttosto al canto popolare o al canto di occasione e che io faticosamente, ma con determinazione propria e con l’aiuto di tutti coloro che in questi vent’anni hanno partecipato alla vita del coro, ho portato a un altro tipo di esperienza, a un altro tipo di repertorio. E questo mi sembra importante se vogliamo parlare di bilancio di questi vent’anni.
Dopo questa esperienza, dopo queste conoscenze che hai fatto, se uno venisse a chiederti di dirigere ii Coro “Haiiaetum”, io faresti?
Strudthoff: Col senno di poi direi senz’altro di sì. Ma anche senza il senno di poi, perché io sono venuto qua senza nulla sapere di quello che avrei incontrato. L’Università popolare di Trieste mi ha contattato, mi ha pregato di dirigere questo coro che io non sapevo chi fosse, quali fossero gli obiettivi. Questo è stato molto interessante. Non è stata una vita facile, ma è stata una vita altamente interessante per la crescita di ciascuno di noi. Se oggi mi dicessero prendi questo gruppo, lo rifarei certamente, con tutte le esperienze, con tutte le amarezze che delle volte ci sono state. Il bilancio è sicuramente positivo.
Gianfranco Siljan
Poesia dal libro in occasione del 20-esimo anniversario del coro (1995)
Gavemo ciapà un maestro triestin 15 ani fà, co el ga vedo la porta el se ga incanta. El xe vignu dentro col trench e capei in man e noi gavemo dito “se vedemo torsi doman”. Quando gavemo comincià a cantar el ga pensa “oh Dio cosa son vignu qua far”, ma quando cantavimo la montanara uno per uno el ne inquadrava
e come el ne inquadrava el ga pensa “a Dio” dopo el ga dito “questo coro deve eser mio". Gavemo comincià con schilift e portamenti ma non el ne ga lasa piutosto el strenzeva i denti.
15 ani el ne fa de maestro e a noi ne ga pasa cusì presto.
In 15 ani gavemo senti de bele e de brute, ma noi ghe le gavemo perdonà tute. Lavandaie, veci asmatici e sempre più pici ma noi restemo sempre amici.
Fedora
Risanamento imperfetto...
Nel corso del dibattito che si è svolto a Isola sulla proposta di bilancio per il 2000 e per il 2001, tra l’altro è stato sottolineato che, purtroppo, i mezzi a disposizione per la tutela dei monumenti storici e culturali del Comune non sono adeguati. D’altra parte, è stato rilevato, a volte succede che i buoni propositi, se non coadiuvati dalla presenza di un esperto del settore, può provocare più danni che le incurie del tempo. Così, per quanto lodevole sia stata l’opera di risanamento esterno della piccola Chiesetta della Madonna di Loreto, bisogna comunque constatare che gli esecutori non hanno rispettato quelle che erano le caratteristiche originarie del piccolo, ma importante e significativo monumento, da sempre vicino alle genti isolane e punto d’incontro annuale per tutti i fedeli, ma non solo per loro. Appuntamento che si ripete ogni anno in occasione della festività della cosiddetta “Madona Picia” che ricorre l’otto settembre.
Non c’è più religione
Quando a Isola si accendevano le mai spente polemiche a riguardo del complesso nautico “Marina”, ricordiamo che uno dei più infuocati contestatori dello stesso un giorno arrivò nell’allora Assemblea del Comune con un progetto che proponeva di trasformare la nuova diga in un’aerea edificabile. All’interno della stessa dovevano sorgere degli isolotti e così Isola si trasformava in una piccola Venezia. Se ne parlava molto, tanto che un albergatore “lungimirante” aprì un nuovo locale con il nome di “Piča Venezia”. Bene, oggi la piccola Venezia l’abbiamo in zona Manzioli. Ci sono i canali e i canaletti, ci sono i ponti e i ponticini e c’è pure l’odore di Venezia. Insomma, coloro che hanno le idee “chiare” e che sono dotati di veggenza devono avere solamente un minimo di pazienza. Prima o poi il loro momento arriva. A Isola garantitamente.
Gianfranco Siljan
ATTIVITÀ COMUNITARIA
BIBLIOTECA E SALA DI LETTURA
Orario d’apertura: da lunedì a venerdì dalle ore 17 alle 19.
La ristrutturazione, infatti, che ha compreso i muri esterni, che ha munito la Chiesa di una nuova campana e che permette ai visitatori di vederla anche di notte, grazie all’illuminazione esterna, non ha compreso il piccolo baldacchino che riparava la porta d’entrata. A coloro che se la ricordano ancora nella versione originale, proponiamo questo disegno di Nino Ulcigrai. Una proposta che avanziamo, naturalmente, anche a tutti coloro che sono chiamati alla tutela dei beni storici del nostro Comune, affinché trovino i mezzi per riportare la Chiesa di Loreto alla sua immagine originaria.
S.S.
L’Armonia a Isola
Una bella storia americana raccontata alla triestina, è stata l'ultima proposta della Comunità degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi" di Isola nel suo programma teatrale. Lo ha fatto in collaborazione con “L'armonia - Associazione compagnie teatrali triestine” che le ha segnalato il Gruppo “Proposte teatrali CRAI. Poste Trieste” con la commedia brillante di Neil Simon “Tommaso e Guerrino” (per gli amici Tom e Gerry) nella traduzione, adattamento e regia di Roberto Tassan. Commedia presentata alla Casa di cultura di Isola sabato, 22 gennaio. La compagnia è molto giovane (si è costituita due anni fa) ed è prettamente dilettantistica, però sul palcoscenico si comporta con incallito professionismo. Dopo averla vista e applaudita, ahiamo capito gli alti riconoscimenti ottenuti dalla stessa a livello nazionale: il primo premio per la regia a Roberto Tassan e una menzione speciale della giuria per l’interpretazione ai due protagonisti Tom e Gerry, al secolo Roberto Kramo e Angelo Delluniversità, alla rassegna teatrale nazionale di Genova, la qual cosa sta a sottolineare che la bravura in campo teatrale riscuote i meritati (è proprio il caso di dirlo) successi anche se il verbo è strettamente locale, com’è il caso del dialetto triestino.
G.S.	Foto: C. Chicco
Sono disponibili i periodici Panorama Mondadori e Panorama Edit, L’Espresso, Visto, Grazia, Quattroruote, Yacht Capital, Storia illustrata, Primorske novice, Mladina, Mandrač e il Mandracchio nonché i quotidiani La Repubblica, La Gazzetta dello sport, Il piccolo, La voce del popolo e Deio.
NUOVI ARRIVI IN BIBLIOTECA!!!
MANIFESTAZIONI
Venerdì 4 febbraio, ore 18. Palazzo Besenghi PREMIAZIONE DEI VINCITORI DEL CONCORSO LETTERARIO E DI ARTI FIGURATIVE BANDITO DALLA CAN DI ISOLA
Serata letteraria con la partecipazione dei proff. Fulvia Zudič e Livio Sossi
Organizzazione: Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola
Ingresso libero
AVVISI
IL CORO MISTO “HALIAETUM” DELLA CI “PASQUALE BESENGHI DEGLI UGHI” DI ISOLA diretto dal Maestro CLAUDIO STRUDTHOFF invita alle ISCRIZIONI DI NUOVI CORISTI che si tengono ogni lunedì alle ore 19.00 nella sede della Comunità
Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore_ responsabile:
Andrea Sumenjuk
Redazione: C. Chicco, M. Maurcl, B. Pevec, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovenia
tei.,fax: (+386 66) 645031, 645853
KRIMINALIJE
Teden je bil hladen, vendar to ni motilo rednih in občasnih udeležencev policijskih zapisnikov, da si ne bi privoščili nekaj predkulturniške zabave. Dečki so tako zabeležili lepo število kaznivih dejanj, kršitev javnega reda in miru ter prometnih nesreč. Za povrh pa so dobili še travniški požar.
NI MIRU V PRALNICI
Nedavni poskus umora v avtopralnici še ni čisto pozabljen. Tja je namreč prišel brat storilca poskusa umora, potem pa se mu je približal lastnik avtopralnice ter vanj repetiral plinsko pištolo. Policisti so prišli na kraj dogodka, mu pištolo zasegli in pripravili kazensko ovadbo zaradi ogrožanja varnosti.
ADEN NI NOBEDEN
Izolan si je zaželel skuterjev in si je prilastil najprej enega, potem pa še drugega. Dečki so opravili potrebne preiskave in našli oba skuterja ter ju vrnili lastnikom, zoper Ustnika za določen čas pa so napisali kazensko ovadbo.
POŽAR IN STRELI
Med vinogradi v Livadah je bilo zaslišati močno detonacijo, potem seje začel kaditi gost, temen dim. Dečki so pohiteli na kraj eksplozije in ugotovili, da gori osebni avtomobil znamke Citroen tip Visa, katerega lastnik še ni znan. Vozilo je zgorelo pod zelo sumljivimi okoliščinami, saj so na zadnjem delu vozila zelo vidne tudi luknje, ki so najverjetneje nastale s strelnim orožjem. Policisti seveda nadaljujejo z zbiranjem obvestil. Če kaj veste jim povejte.
DELAVEC NA DELU
Spet se je zgodil vlom, ki je imel za posledico krajo orodja. Neznanec je namreč vlomil v dva kontejnerja na gradbišču Delmarja ob industrijski cesti. Iz enega je odnesel motorno žago, brusilko, vibrator in škarje za železo.
DENAR NI VSE
Oziroma, ni vse denar. To so ugotovili v Banki Koper v drevoredu 1. maja, kjer so odkrili ponarejen bankovec za 100.000 italijanskih lir.
RENT A TABLICE
Neznanec je z avtomobila ukradel registrske tablice KP 97 - 18L. Če jih vidite naokoli o tem obvestite 113.
NI NJEGOV KRAJ
Izolan res nima sreče z Gaviolijem. Najprej je pregloboko pogledal v kozarec in za tučilnim pultom razbil nekaj steklenic in kozarcev. Naslednji dan seje spet motal tam okoli in je bil pretepen s strani neznanih oseb. Dečki dogodek spremljajo.
DOLG Z ZAMUDO
Dva Izolana sta od someščana zahtevala povrnitev škode za prometno nesrečo, ki se je pripetila pred dvema letoma. Ker ni šlo zlepa sta vpila, da boste vse polomila in pobila, če ne dobita denarja. Kakšen je bil izid pa bosta povedala sodniku za prekrške.	v
GOSTILNIŠKI PRETEP
V gostinskem lokalu sta se stepla dva gosta. Tisti, ki je bil očitno vinjen je bil borbeno razpoložen tudi po prihodu policistov, zato so ga odpeljali na hlajenje. Končno pa so napisali poziv za sodnika za prekrške za oba udeleženca pretepa pa tudi za natakarico, ki je vinjenim gostom stregla alkoholno pijačo.	•
MALI KOMUNALCI
Že nekaj časa so dečki beležili kontejnerje na voziščih in raztresene smeti po cestah. To seje dogajalo predvsem v zgodnjih jutranjih urah ob vikendih. To nedeljo, nekaj po polnoči, so spet naleteli na takšno »barikado« in so izsledili mladoletne kršitelje, ki so za kazen morali najprej vse smeti ročno pobrati in zmetati nazaj v kontejner. Enega bodo prijavili sodniku za prekrške, o kršitvah pa bodo obvestili starše, ki verjetno r\g vedo za dejanja svojih otrok.
DVE ŽIVALSKI
Izolan je ujel psa, ki mu je poklal 3 kokoši. Lastnica psa bo morala k sodniku za prekrške.
Delavka obalnega društva proti mučenju živali pa je prinesla pisno prijavo zoper občana, ki na območju Malije lovi ptice »na limance«. Policisti bodo seveda ukrepali.
PROMETNI KRONIKI
Policisti so zabeležili nekaj nesreč, vendar brez hujših posledic. Tudi ta vikend so opravljali poostren nadzor nad vozniki, ki vozijo pod vplivom alkohola, mamil ali nedovoljenih zdravil. Začasno so odvzeli kar lepo število vozniških dovoljenj. Rekorder tega tedna pa je napihal kar 2,93 promila a je z vožnjo nadaljeval, zato so ga pridržali do bolj jasnega pogleda.
NA GORI GORI
Malija sicer ni gora, gorelo pa je klub temu in sicer je zgorelo 300 m2 travnate površine in podrastja. Druge materialne škode ni bilo, vzrok pa še ni znan.
KAJ BODO DELALI TE DNI ?
V sredo 9. februarja bodo merili hitrost
Od 4. do 9. februarja bo akcija »Stopimo iz teme«
Izvajali drug poostren nadzor v prometu
CO
STRIZZA PREŠERNA
Od 7. do M* Sebruarfa
PRODAJNA UAZmVA /LOVENJKEGA JTR1PA
prodaja
/TARIH /TRIPOV IN GIORNALI NOV
sprejemamo jih d« sobote,
5. februarja
Predstavili se bodo sloveski avtorji stripov Primož gepar Romeo Strakelj Gregor Mstnak Iztok Sitar Dušan Kastelic Tomaž Lavrič Vittorio dela Croce & drugi sodelavci Mladine in Stripburgerja
VABILO
Toplice Dobrna in Društvo upokojencev vabita na prijetno urico druženja s predstavitvijo toplic v dvorani Društva upokojencev Izola, ki bo v četretk, lO.februarja 2000 ob 17.uri
Vse dodatne informacije so vam na voljo v tajništvu Društva upokojencev, tel. 649 737.
DRUŠTVO "DAJA" IZOLA ORGANIZIRA
TEČAJ O BIODINAMIČNEM KMETIJSTVU
Predavanja bodo na naslednje teme:
-	Planet Zemlja; živ organizem
-	Rastlina - zrcalo kozmosa
-	Biodinamični preparati in homeopatija
-	Agrarni organizem, medsebojna odvisnost
sestavnih delov kmetije (gozd, sadovnjak, njve, vrt, mlake, živali)
-	Kompostiranje in gnojenje
-	Vpliv planetov in ozvezdij na življenje rastlin ( setveni koledar )
-	Regeneracija rastlin in semen
Tečaj se bo začel v sredo, 9.februarja ob 16.uri v stari italijanski šoli v Izoli. Predvidoma bo trajal štirikrat po 3 ure ( 9.2., 16.2., 23.2., 1.3.).
Srčno vabljeni vsi, ki jih tema vsaj malo zanima. Kontaktne osebe za podrobnosti in prijave:
Irena Menih tel. 649-649, Sonja Mikulin 38-280, Franc Božjak 549-245.
Obrat indeksa SBI
Začetek leta je zaznamovala rast večine delnic. SBI je tako prišel preko 1.900 indeksnih točk, že prejšnji teden pa smo na tem mestu pisali o možnostih obrata. Zadnje dni indeks počasi drsi navzdol, kar lahko v veliki meri rorzno posRFnivišKA pripišemo vnovčevanju dobičkov. PIX je sredi tedna znašal B H1§A d d d 1.528 indeksnih točk, kjer večjega padca pidov ne pričakujemo.
Mercatorjeva rast prehiteva najbolj optimistične napovedi. Absolutni rekord zaenkrat predstavlja vrednost 17.000 tolarjev. Januarski donos je dosegel skoraj 25 odstotkov, kar je lep dosežek tudi na letni ravni. Čeprav povpraševanje zadnje dni nekoliko šepa, je v popravek pod 15.500 tolarjev težko verjeti. V prid nadaljevanja rasti govorijo napovedi novih prevzemov (npr. Emona merkur), kakor tudi novice o težavah francoskega tekmeca pri pridobivanju konkurečnih rabatov s strani slovenskih proizvodnih podjetij.
V torek so bile v borzno kotacijo vključene delnice Pivovarne Laško. Prvi dan je zaznamoval velik meddnevni razpon ter promet v višini 64,6 milijona tolarjev.. V prihodnjih dneh lahko pričakujemo ustalitev tečaja ter kasneje verjetno počasno rast. Čakamo torej še pivovarno Union, ki naj bi bila blizu uvrstitvi v kotacijo, vpis v KDD pa je že izvršen.
Prazni pidi so ponovno porasli za nekaj odstotkov. Nov skok lahko pričakujemo po dražbi, ki bo konec februaija. Veliko prometa je bilo zadnje dni z delnicami pida Kmečka družba, kateri ima v lasti kar nekaj Mercatorjevih delnic. Vsekakor pidi še vedno predstavljajo privlačno naložbo.
______________________________________________________________Daniel Viljevac
NOV ČISTILNI STROJ
Konec prejšnjega tedna smo lahko občudovali sodoben čistilni stroj za čiščenje ozkih ulic in pločnikov, podoben tistemu, ki ga je izolska Komunala doslej najemala pri koprskem komunalnem podjetju. Predstavitev je pripravilo italijansko podjetje, kije proizvajalec teh strojev, prisotni strokovnjaki in »strokovnjaki« pa so ugotavljali, da je dovolj gibčno in predvsem temeljito pri čiščenju asfaltnih in kamnitih površin. Seveda pa so ob tem ugotovili tudi nekatere pomanjkljivosti, še posebej v zvezi s servisiranjem stroja, zato bodo o tej investiciji še temeljito premislili. Glede na to, da gre za naložbo v vrednosti dveh osebnih avtomobilov visokega razreda je takšna previdnost na mestu, čeprav je res, da bomo potrebovali takšen stroj, ki se bo s svojimi »krtačami« sprehodil po mestu vsaj enkrat tedensko in ne enkrat mesečno, kot doslej.
IZOLA KOT LJUBLJANA
Megla na obali že dolgo ni več tako nenavaden vremenski pojav, kot je bila še pred leti. Nekako smo se že navadili na to, da po daljši burji in hladnih dnevih pričakamo meglo, ki ovije gričevje in obrežje, pred slabim letom pa je celo povzročila, daje izolski ribič v megli zašel in so ga le s težavo odkrili in spravili na varno.
Megla je seveda posebej nevarna za uporabnike cest, saj bistveno poslabša vozne pogoje, na izolski obvoznici, ki je speljana tako, da je nevarna že ob dobri vidljivosti. Nedavna huda nesreča in megla, kot smo jo doživeli v torek bi morala pripeljati do tega, da bi odgovorni vstop in izstop iz obvoznice označili s svetlobnimi signali, kot jih poznajo povsod po Evropi.
Petek	Sobota	Nedelja
		
		
sončno	sončno	sončno
max 12	max. 8	max. 5
min. -3	min. -5	min.-6


ROCNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 644 033, 643 106 ODPRTO VSAK DAN OD 10.00 do 00.00
ob ponedeljkih zaprto
® ® E
■RHgisff
Jamia — VK. Ul
oxbow
Učitelji smučanja svetujejo pri nakupih zimske opreme
ODPRTO NON-STOP od q. rin 10. u
Elan, Atomic, Marker,
Tyrolia, Nordica,
Lange, Alpina
v Mandraču, tel.: (066) 645 650,648 650
NOV IZOLSKI RALLY TEAM
Pred kratkim so v Kopru prestavili novo tekmovalno ekipo v rally-ju, ki nastopa pod zaščitnim znakom Citroena, v njej pa je kar nekaj izolskih voznikov in pomočnikov. Tekmovalno vozilo se imenuje Xsara VTS, vozila pa jo bosta Boris Bržan, lanskoletni državni prvak v kategoriji N2000 in sovoznik Vojko Župevec. Podrobnejša predstavitev je na športnih straneh.