'idmtM /amu, zJti/Lam/, UC^.ifflS Mmk fflV/l 3 im. J>t Naloga konvnistične partije v diktaturije torej naslednja: trdno in dokončno organizirati razred delavcev in kmetov v vodilni razred, paziti, da vsi organizmi nove družbe dejansko opravljajo revolucio-narnenaloge (op. ured), odpraviti stare pravice in odnose, značilne za načelo zasebne lastnine. Antonio Gramsci druqa stran Politični profesional/zem /e prav toliko star, kakorje stara tud) politika (čepravje poseben rfpolet" dobil z nastankom boržoazne par/amentarne demokracije). Vprašanje, zakaj profesionalizem v politiki, je brezpredmetno, če se hkrati ali pred tem ne vprašamo, zakaj politika. Ne zakaj politika nasploh (to najbrž že vemo), ampak zakaj politika kot Javna privatna zadeva", posebna sfera, dejavnost posebnega sloja Ijudi, privilegij. To vprašanje formu-liramo tudi: kateri so tisti družbeno-ekonomski pogoji, ki omogo-čajo konstituiran/e politike kot politične alienacije. In ali je političniprofesionalizem vidik te alienacije? II. Ena od osnovnih deklariranih usmeritev teorije politike v so-cializmu je tudi radikalna kritika politike, kot odtu/ene sfere. Ta kritika mora nujno zajeti tudi kritiko ekonomije, produkcijskih pogo/ev in načina. katere, v družbeno nadstavbo reflektirane oblike občevanja, organizacija in delitev dela, oblika lastnine, konsti-tuirajo politiko, ki so prav zaradi antagonizmov zajetih v srcu produkcije: produkcijskih odnosov (razredni boj) pojavlja (in je) kot monopol posebnega sloja Ijudi. Zato je kritika politične aliena-cijk, kritika družbenoekonomskih odnosov v katerih je tudi ta oblika (poleg tiste, ki pravzaprav pogojuje to potitično — odtu/itev v produkcijskem procesu) alienacije (re)producira. III. ZSMS ne sme biti družbeno-politična organizacija ,,vse mladi-ne", ampak delavske mladine, proletarske mladine - s samim tem ne bo več ,,mladinska" organizacija. Delovati mora (to je končno napisano tudi v njenem statutu) v interesu delavskega razreda. Bra-niti mora te interese (proletahata) nasproti drugim, danes še vedno zelo močnim nasprotnim razrednim interesom, interesom na-sprotnih razredov. Le tako bo lahko dosegla idejno-politično enotnost In akcijsko sposobnost. Le tako bo lahko revolucionarna, kajti samo razred proletarcev je dejansko revolucionaren razred. ,,Drugi razredi upadajo in propadajo z veliko industrijo, proletahat je njen najbolj lastniprodukt" (Marx, Komunistični manifest). IV. rfProletariat, najnižja p/ast sedanje družbe, se ne more vzdigniti, ne vzravnati, ne da bi bila pognana v zrak vsa vrhnja stavba plasti, ki sestavlja oficialno družbo." (Marx, Komunistlčni manifest). Temu rušenju stare, preživele državne oblasti in uprave mora slediti nadomeščanje z novo, resnično demokratično oblastjo. Politiko alienacije mora proletariat zamenjati s politično socializacijo kot socializacijo politike kot teorijo in prakso odpravljanja politike, kot odtujene politike. Socialistično samoupravljanje ponuja rešitve v tej smeri. Hkrati pa mora proti ,,v vseh družbah neizogibnem spremin/an/u države in njenih organov iz služabnikov družbe v gospodarje družbe" uporabiti zanesljiva sredstva, ki jih je že Marx označil in sicer: - na vsa mesta v upravi, sodstvu, prosveti itd. postaviti osebe, izvoljene s splošno volilno pravico, tako, da jih volilci fahko vsak čas odpoktičejo in odstavijo; (zato smo pri nas uvedli delegatski sistem) - za vse te službe, visoke in nizke, plačevati samo tako ,,plačo", kakršno prejemajo drugi delavci - proletarci (za to pa pri nas nismo storili dovolj - čeprav tudi delegatski sistem ni še ,,dovolj" vpel/an). V. Predlagamo 10. kongresu ZSMS in kongresu ZSMJ, da sprejme-ta resolucije proti nadaljni profesionalizaciji vodilnih delovnih mest v tej DPO in za reduciranje že profesionaliziranih delovnih mest na minimum. Le tako — in pa z osnovno usmeritvijo, ki smo jo na-kazali v odstavku III — bomo lahko odpravili forumsko delo, biro-kracijo in karierizem v vodstvih ZSMS, ki je velikokrat gnezdo bodočih, uspešnih političnih profesionalnih funkcionarjev, ki jim ni za nič drvgega, kot za svojo lastno rit. uredništvo 11 TOCK NACIONALNEGA, DEMOKRATlCNEGA PROGRAMA F.P.L.E. (Front Populaire de Liberation de l'Erytree - Ljudska fronta za osvobo-ditev Eritreje) 1. - USTANOVITI DEMOKRATICNO IN LJUDSKO VLADO Odstraniti tiranski kolonialni sistem in njegov administrativni, vojaški, politični in kulturni aparat. Po tem uničenju vzpostaviti neodvisno demo-kratično državo, ki resnično predstavlja interese množic in ki v polni meri zagotavlja demokratične svoboščine za Ijudstvo. 2 - ZGRADITI SAMOZADOSTNO, NEODVISNO IN PLANSKO NA-CIONALNO EKONOMLFO Zgraditi neodvisno, samozadostno nacionaino ekonomijo na osnovj ko-lektivne lastnine. Ukiniti vsako obliko izkoriščanja. Uresničiti dostojno življenje ljudskih množic in narediti napredek v nacionalnem in socialnem razvoju države in ponovno dohiteti prednost progresivne humanosti. - VZDIGNITI KULTURO, IZOBRAŽEVANJE, TEHNOLOGIJO IN SPLOŠNO ZDRAVSTVENO STANJE SAMI PROTIVELIKANU (PROBLEM ERITREJE) ^ 5. marca zvečer sem v levičarski knjigarni v ulici Banchi Vecchi št. <\S v Rimu prisostvoval zelo zanimivi politični manifestaciji: predavanju člana Centialnega komiteja Ljudske fronte za osvoboditev Eritieje (FPLE) Andemikaela Kahsaja, ki je zaključilo razstavo fotografij o narodnoosvo-vodilnera boju Eritrejcev proti etiopski oblasti. Razstava je bila deležna vrste pripomb v knjigi obiskovalcev; poleg opiljenih ,,sloganov", ki jih srečaš na vsakem rimskem zidu v obvezni družbi psovk in kvant, je bllo tudi nekaj drugačnih, kot na primer: ,,Sem na strani vseh narodov, ki se bojujejo za svobodo, poleg tega pa tega usranega sveta ne razumem več niti za en misji klinec", ki duhovito ironizira množico ,,pravičnih" interesov, ki se na svetu bijejo med seboj. Moj rezime piedavanja razgledanega, preudarnega in mladostno optiirrističnega Kahsaja, ki mu je sledil dober dokumentarni film, je takšen: Vpoljedelski Eritreji, ki ima Anabrd (danesmeri 135.000 m2 in ima okoli 2 milijona prebivalcev), ki so jo italijanski kolonialisti konec 19. stoletja v obliki protektorata, podpirajoč separatistične tendence, odcepili od etiopske države in ki je leta 1952 zopet prišla pod Etiopijo kot njena federativna enota, je bila leta 1961 ustanovljena Fronta za osvoboditev Eritreje (FLE). Naslednje leto je Eritreja izgubila svoj formalno avtonomni položaj, v FLE pa so se začela notranjatreiija, tako da se je leta 1970 od nje odcepi!a Ljudska fronta za osvoboditev Eritreje (FPLE), v kateri so se zbrali naprednejši elementi, tudi marksisti, FLE pa je postalo gibanje predvsem muslimanske fevdalne aristokracge. Sledila je državljanska vojna med obema gibanjima, ki se je na zahtevo prebivalstva končala leta 1974 s teritorialnim kompromisom: vzhodni del Eritrge (ob morju) je postal akcijsko področje FPLE, zahodni del (ob sudanski meji) pa akcijsko področje FLE. Obdobje vojaških uspehov se je začelo po državnem udaru v Etiopqi in v hudih bojih od pomladi do jeseni leta 1977 so Eritrejci prodili celo do predmestg glav-nega mesta Asmaie in pomembnega pristanisča Masave. Osvobojeno ozemlje trenutno obsega 95 % Eritreje z več kot 80 % prebivalstva; v rokah etiopske vojske so poleg obkoljenih Asmare in Masave še tri postojanke. FLPE ima pod svojo kontrolo približno 2/3 osvobojenega ozeirilja, FLE pa približno 1/3, poleg tega pa samostojno osvobodilno gibanje eritrgskih Arabcev kontrolira majhno ozemje ob sudanski meji in ob morju. V tej razoeplje-nosti odseva vsa kompliciranost eritrejske situacije: polovica prebivalcev je kristjanov, poiovica pa muslimanov in od tega 15 % Aiabcev. Aiabske države^^redArsem Sudan in Irak, podpirajo predvsem FLE.zahtevajo privlli-giian položaj za eritiejske Arahce in skušajo uveljaviti svoje interese; pri-dobttev Eritreje bi za itfih pomenila obvladati v celoti Rdeče morje. F PLE je relativno osam^ena in dobiva iz tujine le majhno pomoč (v Italiji jo na primer tudi denarao podpira ital^anska socialistična stianka, medtem ko je PCI togo na strani etiopskega režima in meni, da je eritiejski problem notra-iga zadeva tevotucionarne etiopske vtid^). Etiopija je v boju proti osvobo- Odstraniti imperialistično kulturo in tradicije zasužnjenosti in izpri-jenosti. Razviti napredno kultiuo in tradicije našega ljudstva. Odpraviti ne-pismenost in nevednost. Ustvariti izobiaženo in napredno znanstveno tei kulturno generacijo. Zagotoviti brezplačno šolanje za vse državljane. Brez-plačno zdraviti, razvgati medicinsko pomoč in skrbeti za zdravje ljudstva. 5 - ŠClTITI ENOTNOSTIN ENAKOST VSEH NARODNOSTI Zagotoviti enakost v pravicah in dolžnostih vseh narodnosti. Okiepiti enotnost in bratstvo preko osvobodilnega boja devetih narodnosti naše de-žele za dovršitevneodvisnostiEritreje in osvoboditev našega Ijudstva. Ostro se zoperstaviti proti nacionalnim in kontrarevolucionarnim poskusom, ki na-meravajo zasejati razdor med bratskimi narodnostmi in spodkopati njihovo enotnost. 6 - USTANOVITI MOCNO LJUDSKO ARMADO Ustanoviti močno in zavedno armado, ki bo vodila ljudsko vojno za zmago nad okupatorjevimi silami, za obrambo suverenosti naše dežele, za zaščito interesov množic in za sodelovanje v produkciji. Formirati ljudsko milico za obrambo dosežkov na§e revolucije in za zagotovitev samoobrambe v osvobojenih predelih. 7 - SPOŠTOVATI SVOBODO MIŠLJENJA Spoštovati svobodo mišljenja in versko svobodo. Ločitev cerkve od države. Odločno se zoperstaviti poskusom kolonialističnih in reakcionarnih sil, ki skušajo v imenu religije spodkopati enotnost in napredek eritrejskega ljudstva. 8 - HUMANO RAVNATI Z VOJNIMI UJETNIKI, SPODBUJATI ERITREJSKE VOJAKE, KI SLUŽIJO V OKUPATORJEVI ARMADI, DA BI SE PRIDRUŽILI REVOLUCIJI Zoperstaviti se kolonialni politiki, ki namerava obrniti Eritrejce proti Eritrejcem. Vpoklicati Eritrejce, ki služijo v etiopski okupacijski armadi, da se pridružijo k pravični stvari našega ljudstva. Prav tako sprejeti enakopravno tiste, ki so zgrešili prava pota, a se sedaj želijo priključiti revoluciji. Zago-toviti vojnim ujetnflcom humano ravnanje in jim razložiti našo pravično stvar. Strogo kaznovati zločince proti ljudstvu in agente etiopskega kolo-nializma. 9 - BRANITI PRAVICE ERITREJCEV, KI SE NAHAJAJO V TUJINI Braniti človeške in nacionalne interese eritrejskih ejiigrantov in be-guncev v sosednjih državah. Za te zadnje preskrbeti mednarodno humani-tarno pomoč. Spodbujati med njimi tiste, ki se žele vmiti in sodelovati v osvoboditvi in pri ustanavljanju svobodnih predelov. 10 - VAROVATI PRAVICE TUJCEV, KI SE NAHAJAJO V ERITREJI Dati pravico za bivanje v Eritreji in pravico za delo v njej tistim tujim državljanom, ki so podpirali naš osvobodilni boj. Kaznovati pa vse tiste, ki so sodelovali s sovražnikom. 4 - VAROVATI SOCIALNE PRAVICE Sčititi pravice delavcev, kmetov in žensk.Dajati pomoč družinam padlih, borcem, sirotam, žrtvam naravnih nesreč in žrtvam vojne. r Prevod izr ,,ERYTREE EN LUTTE" (Bulletin d'information du FPLE, mars-juin 1977) Kirn-Špolar Nada dilhim gibanjem imela vedno močne zaveznike: za časa cesatja Haile Selasija je to bila ZDA, sedaj pa je SZ. Po ogadenski avanturi bosta sovjetsko orožje in kubanska vojska najbrž prej ali slej udarila po Eritrejcih. FPLE na osvobojenem ozemlju skibi za kmetijstvo in prehrano prebi-valstva, za razvoj industrije (zlasti s pomočjo kvalificiranih beguncev iz mest pod etiopsko kontrolo), prometnih poti, zdravstva (velika težava je po-manjkanje zdravnikov), šolstva in, kjer je mogoče, odpravlja deprimiraioče-socialne odnose, kot je na primer podrejen položaj žensk. Kljub očitkom FLE, da je kristjanka, ima FPLE vedno večji vpUv na prebivalstvo obeh ver, krščanske in muslimanske. Vendar je ,,angolizacija" dežele, to je spopad za oblast med FLE in FPLE ob vmesavanju zunanjih elementov, nenehna in iealna nevarnost. Velik problem za obe gibanji so množice beguncev, ki so s področij bojev pribežali v varno bližino sudanske nieje in več tisoč etiopskih ujetnikov, za katere etiopski režim pravi, da so jih umorili ,,sudanski agre-sorii", nad katerimi bi morda ležala senca dezerterstva, če bi se vrnili domov in Ki bi jih Eritreici najraje izročili kakšni nevtralni državi. V diskus^i, ki je sledila predavanju in ki jo je za svoj program snemala tudi ena od privatnih televizijskih družb, so se oglašali predvsem itahjanski nekonformistični levičarji, ki so s svojimi vprašanji izražali zaprepašcenost nad dejstvom, da orožje ,^ibelke socializma Sovjetske zveze.katere tvorec Lenin je ognjevito razglašal pravico narodov do samoodločbe, pomaga jemati to pravico Eritrejcem in Somalcem in so se zato spraševali, ali je SZ sploh še socialistična država. Andamikael Kahsai je s svojimi spretnimi odgovori pokazal, da ga mnogo bolj kot načelna vprašanja te vrste zanimajo praktične možnosti za boj proti etiopskim in kubanskim četam. Jasno je namreč, da v vojni ena topovska salva napravi veliko več kot tisoč dobrih idej. Na za-nimivo vprašanje, kako gleda FPLE na revolucionarnost novega etiopskega režima, je Kahsai odgovoril, da je general Menghistu predvsem zastopnik psevdorevolucionarnosti drobnoburžoaznih slojev. Glede smoalskega osvo-bodflnega gibanja v Ogadenu je Kahsai povedal, da FPLE z njim nima praktično nobenih stikov, vendar smatra, da Etiopija nima nobene pravice do te somalske dežele, katere večji del je osvojil etiopski vladai Menelik II. konec 19. stoletja v soglasju s kolonialnimi silami. ¦ 11 - APLICIRATI POLITIKO MIRU IN NEVTRALNOSTI V ZUNANJI POLITIKI Vzpostaviti diplomatske odnose z vsemi državami ne glede na politične sifcteme na osnovi petih principov miroljubne koeksistence. Podpirati revo-lucionarne boje vseh ljudstev v svetu, posebno v Afriki, Aziji in Latinski meriki. Ne sodelovati v vojaških zvezah, ne sprejeti postavitev tujih vojaSkih baz na nacionalnem ozem^u. Sprejeti pomoč brez pogojev in brez vmešavanja v notranje zadeve od vseh držav in organizacij, ki bodo priznale legitimnost boja eritrejskega ljudstva. Afriška zgodovina zadnjih let je pokazala predvsem eno: vrsta bivših borcev proti kolonialnim oblastem v svojih deželah se je po prihodu na oblast spremenUa v tirane, ki svojim manjšinam ne želijo dati niti malo tis ^h pravic, za katere so se nekoč sami bojevali. Afriška separatistična narodr.-osvobodilna gibanja (Južni Sudan, Biafra, Seveini Čad, Zahodna Sahai , Ogaden) so do sedaj praviloma doživljala poraze, kajti vladajoči režiji so st povezovali s tujimi sikmi proti njim in jim v zameno za težko orožje nudili ,,težke" gospodarske in strateško-politične koncesije. Bliskoviti preobrat na angolskem bojišču, ki so ga povzročili sovjetski tanki in kubanska vojska, ter podobna situacija v Ogadenu (da ne segamo nazaj do kongoške krize) sta sveža dokaza za dejstvo, da skoraj vsak afriški režim, ki ima zunanjo pomoč v orožju in najemnikih, lahko obvlada prostrane dežele, čeprav proti volji njihovih prebivalcev. Tudi v Eritreji bo bližajoča se etiopska ofenziva vzela osvobodinim gibanjem velik del osvobojenega ozemlja, vendar bo težko zatrla osvobodiliie težnje prebivalstva. Poleg tega bo sovjetske pomoči prej ali slej konec, ko bodo Etiopci spoznali tudi njene neprijetne posiedice; Sovjeti se namreč po vsem videzu zanimajo za eritrejska pristanišča, ki bi jih radi spiemenili v svoje vojaške baze. Jugoslovanska zunanja politika, ki si je doslej piecej prizadevala za zmanjševanje napetosti na Afriaem rogu in za mimo rešitev sporov med nasprotniki, je večkrat kritizirala odnos Menghistujevega režima do manjšin, stoji glede Eritreje na stališču, da bi ji morala centralna etiopska oblast zagotoviti avtonom^o v obliki federacije ali konfederacije nekako tako, kot je to bilo v letih 1952-1962. Vendar se je treba zavedati, da Eritrejci ne bi bili zadovoljni z nobeno rešitvijo, ki jim ne bi zagotovila neodvisnosti vsaj de facto, če že ne de iure. Isto velja tudi za trenutno poražene somalske upomike v Ogadenu. Etiooga, ki bi z izgubo Eritieje ostala brez morja, bi se motala zadovoljiti z ozKim koridorjem do luke Asab. Ijubljana Cesta27. aprilaS informacije Razprava o spremembah statuta ZKS 0 predlaganih spremembah statuta ZKS sta v marcu razpravljaii na ločenih sejah tudi statutai ta konisija in komisija za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja. Statutarna komisija je v temeljiti razpravi podprla predlagane spremembe statuta, hkrati pa opozorila na nekatera odprta vpra-šanja nadaljnje organiziranosti komunistov na visokošolskih organizacijah. Ocenila je, da spremembe statuta oirogočajo organizacijam zveze komuni-stov na visokih šolah neposrednejšo povezavo z občinskimi organizacijami ZK, obenem pa še vedno dajejo možnost ustreznega akcijskega povezovanja komunistov na univerzi za razreševanje skupnih vprašanj, ki so pomembna za uresničevanje zastavljene akcije za preobrazbo vzgoje in izobraževanja. Komisija je dala tudi nekaj konkretnih pripomb na predlagane statutarne opredelitve. Tudi komisija za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja je podprla prediagane statutarne spremembe. Ko je razpravljala o novi organiziranosti ZK na univeizi, je poudarila nujnost, da mora biti prehod na novo organi-ziranost opravijen učinkovito in hitro, da ne bi zaradi nedorečenosti rešitev prišlo do zastoja v aktivnosti osnovnih organizacij ZK. Poudarila je tudi potrebo po tem, da se dosedanji člani univeizitetne konference aktivno vkijučijo v delo organov občinskih konferenc ZK in tudi na ta način prispevajo k hitrejši vključitvi univeizitetne organizacije ZK in njene proble-matike v delo občinskih organizacij ZK. Sprejem novih članov ZK 23. marca 1978 je bil v Študentskem naselju slavnostni sprejem 83 novosprejetih članov ZK in podelitev diplom 27 udeležencem politične šole UK ZKS. Sprejem in podelitev diplom sta bila združena z delovnim razgo-vorom o aktuainih nalogah komunistov na ljubtjanski univerzi v luči predla-ganih dokumentov 8. kongresa ZKS in tez za 11. kongres ZKJ. Razprava ,,Doseganje celovitega in povezanega sistema usmerjenega izobra-inja" V okviru predkongresne aktivnosti so 28. marca 1978 organizirali ko-mheji OK ZKS Ijubljana-Bežigrad, Center, Vič-Rudnik in komite UK ZKS posvetovanje na temo ,,Doseganje celovitega in povezanega sistema usmerje-nega izobraževanja." Na posvetovanju so sodelovali člani ZK, ki delajo na področju ustnerjenega izobraževanja in člani iz organizacij združenega dela v materialni proizvodnji. Po uvodnih mislih v razpravo, ki so jih dali tovariši Emil Rojc, Boris Lipužič in Iztok VVinkler, so udeleženci posvetovanja v živahni in včasih tudi polemični razptavi opozorili na nekatera odprta vpia- šanja zasnove usmeijenega izobraževanja; žal se v razpravo niso vključili prisotni predstavniki iz organizacij združenega dela v materialni proizvodnji, ki bi lahko bolj konkietno opozorili na žgoča vprašanja izobraževanja kot jih sami čutijo pri svojem vsakodnevnem delu. Razgovor z delegati na 8. kongresu ZKS 30. marca 1978 je bil razgovor delegatov univerzitetne organizacije ZK na 8. kongresu ZKS. Na razgovoru smo ocenili predkongresne razprave v univerzitetnj organizaciji ZK in se dogovorili za aktivno sodelovanje dele-gatov na samem kongresu. Predkongresna aktivnost v osnovnih organizacijah ZK Intenzivne razprave o piedlogu dokumentov za 8. kongres ZKS in o tezah za 11. kongres ZKJ tečejo tudi v vseh osnovnih organizacijah ZK. V vseh osnovnih organizacijah v celoti sprejemajo in podpirajo smernice in izhodišča za nadaljnje delovanje zveze komunistov, ki so začrtane v kon-gresnih dokumentih. Poglobljene razprave so bile zlasti v tistih delih kon-gresnih dokumentov, ki obravnavajo stanje in naloge na področju vzgoje in izobraževanja ter raziskovalne dejavnosti. Živakne razprave so bile tudi o predvidenih statutarnih spremembah, še posebej o novem statusu univerzi-tetne konference ZK. Clani ZK podpirajo predlagane statutarne spremembe, hkrati pa opozarjajo na nujnost obstoja univerzitetne konference kot akcij-ske oblike povezovanja, ki naj omogoči hitrejše uresničevanje aktualnih nalog na področju preobrazbe visokega šolstva. Predkongresna aktivnost je močno povezana tudi z razpravami o študiji tov. Kardelja, ki vse bolj pre-hajajo od zgolj seznanjanja s študijo na vsebinsko obravnavo in konikreti-zacijo izhodišč te študije na lastne razmere. Predkongresna aktivnost je živahna tudi v aktivih ZK v študentskih pokrajinskih klubih. Razprave o kongresnih dokumentih se posebno intenzivirajo v zadnjih dneh pred kongresom. K slavnostnemu vzdušju prispevajo mnogo tudi kongresne parole in plakati, ki so izobešeni v stavbah vseh visokošolskih in raziskovalnih organizacij. Predkongresne razprave v univeizitetni konfetenci ZSM V okviru seminarja za vodstva osnovnih organizacij ZSMS (ki so se ga udeležili tudi sekretarji študentskih aktivov ZK) od 17. do 19. marca 1978 v Portorožu, je tekla razprava tudi o izhodiščih za preobrazbo vzgoje in TEK VASA ALI JANJA 86 km VZTRA- Več kot 12000 tekačev iz 20 držav je nastopilo na letošnjem VASA smučarskem teku, na Sved-skem, med njimi tudi 28 Jugoslo-vanov s skromnimi žetjami preteči 86 km. Med to množico smučarjev sem, s številko 11040, nastopil tudi sam. Moj nastop je financirala OO ZSMS na fakulteti za elektroteh-niko. Ob 2. uri zjutraj sem pričel z [ romanjem v Salen, kjer je bil start. Že ob 5. uri sem stal v svojem ,,boksu". Pa nisem bil sam, kljub močnemu sneženju je bilo tu že skoraj 5000 tekačev, ki so si z vztrajnostjo priborili botjšo pozicijo. Torej že tekma pred tekmo! Tega mi Jugoslovani nismo navajeni, saj se pri nas lahko vedno malo prerines naprej - neupravičeno! Ob tričetrt na osem je zaropotalo. Krdelo 12000 teles se je neusmiljeno po-gnalo z ramo ob ramL Vendar to ni bil tek, delovali so predvsem ko-molci, kar smo mi s pridom izkori-stili. Ce si v prvem kilometru samo dvakrat padel, enkrat izgubil smučko, tako kot jaz, si uspel. Kaj vse se je dogajalo drugim.kolikojih teka sploh ni nadaljevalo, tu je bila kopica polomljenih palic in stnuči. Veliko tekačev je že za prvih 5 km potrebovalo več kot eno uro. Če si dobro startal, si pričel že okoli 15. km teči - do tu smo bolj hodili kot tekli. Med tekom je bilo šest urad-nih okrepčevalnic in kopica divjih, ki so jih pripiavili gledalci za prija-telja, znanca. Tudi taki, ki nismo imeli svojih ,4judi' ob progi, smo tu dobili požirek čaja, limonade, juhe, košček pomaranče. Za tiste, ki so slabo namazali smuči ali zlomili pa-lice, so bili tam tudi servisi, zatekel si se lahko k zdravniku, maserju. Vendarje čas neusmiljeno priganjal, vsakježetelnaprej. Tako sem pritekel do 50 km in tu na okrepčevalnici pomotoma zaužil borovničevo juho (mislil sem, da je čaj). Trenutek nepazljivosti in težave so bile tu! Pričel sem močno bruhati. Do cilja sem imel še 30 km, kako naprej, bom zmogel? Vendar sem nadaljeval, bal sem se odstopiti zaradi zlih jez&ov. Bil sem izsušen, moral sem piti, toda želodec je vse zavračal, imel sem strašanske krče (bruhali so tudi mnogi drugi). Mislim, da sem kljub težavam dobro tekel, čeprav avtomatično, brez želje, brez misli. Mnogi so me prehi-teli, vendar nisem niti trenU, nisem mogel. Šele tisti hip, ko sem imel samo še nekaj metrov do cilja, v MORI sem vedel, da bom uspel -zmogel. Štiriindvajset ur po konča-nem teku nisem mogel zaužiti skoraj nobene hiane. Zraagovalec teka na 86 km je ital Francoz Jean-Paul Pierrat s casom 5.20,12. Sam sem dosegel čas 6.11,14 in 540. mesto, to je obenem tie^a uvrstitev vseh časov Jugosiovanov na tem teku. Zadnji tekmovalec je dosegel čas 12 ui 16 minut in 36 sekund. Vsi tisti, ki smo zaostali za zmagovalcem manj kot 50%, smo dobfli spominske kolajne. Kako težak je bil tek, zgovorno pove podatek, da je 3000 tekačev odstopflo, vendar nobeden izmed Jugoslovanov. Pavle Šteik OO ZSMS Fakulteta za TUDI LETOS URJENJE STUDENTOV V CENTRIH JLA Za nami sta že dve generacgi študentov L letnikov visgih in visokih šol, fakultet in akademj, ki sta končali pouk za pridobitev vojaških znanj in spretnosti y organizacgi in izvedbi Jugoslovanske ljudske armade v posebej določenih in urejenih učnih centrih. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati ponena urjenja mladih za splošno ljudsko obrambo, saj temelji na Resoluciji X. kongresa ZKJ o na-logah ZKJ na področju ljuddce obrambe, varnosti in družbene samozaščite, še zlasti pa na sklepih III. konference ZKJ ter na idejnih in programskih temeljih priprav mladine za splošno ljudsko obrambo in družbeno samo-zaščito, ki sta jih sprejeli Predsedstvo ZKJ in Predsedstvo SFRJ. Omenjena oblika urjenja temlji tudi na določilih zveznega zakona o ljudski obrambi. Sicer pa zasnova SLO ter mesto in vloga mladih v samoupravni socialistični skupnosti narekujeta, da se mladina vsestransko uri in pripravlja za obrambo jugoslovanske skupnosti narodov in narodnosti, za njeno državno celovitost in ozemeljsko nedotakljivost. Celotno obrambno in družbenosamozaščitno poučevanje in urjenje omogočata, da se mladina uspešno in aktivno vključuje v dejavnosti na področju splošne ljudske obrambe in dmžbene samozaščite, s čimer daje pomemben prispevek h kiepitvi obrambne priprav^enosti in vamosti naše družbe. POUK V CENTRIH TRAJA 16 DNI Zakon o ljudski obrambi določa, da ta pouk traja do 25 dni. Zvezni sekietariat je po temeljiti preučitvi in študiji ter na podlagi sprejetega učnega programa odločil, da je takšen učni piogram mogoče uspešno iz-petjati in da ga lahko študen^e obvladajo v 16 dneh, če so seveda zagotovlje-ni vsi pogoji. Med te prištevamo zlasti organizacijske, materialne, kadrovske in druge priprave, ki jih ureja in zagotavlja JLA. Zelo pomembnapaje tudi psihofizična priprav^enost študentov samih. Ob teh pogojih je z ucnim pro-gramom mogoče doseči, da se študentje usposobgo in izurijo do takšne stopnje, da se lahko, če bi bilo potrebno, vključijo v oborožen boj že pred odslužitvijo vojaškega roka. Ta cilj se zagotavlja s praktičnim uijenjein, na katerem pouk v centrih tudi teme^i. Vsak študent si želi, pravočasno obvestilo o tem, kdaj bo urjenje v centrih. Studentje imajo tudi v poletnih mesecih študijske in druge obveznosti ter svoje programe in načrte. S pravočasno obveščenostjo pa je mogoče vse zadeve uskladiti. Letos so bili obvezniki dokaj zgodaj obvešceni, ni pa nobenih ovir, da v bodoče ne bi bili, še prej. Letos bo pouk v centrih JLA od 10. do 27. julga. Kdaj in kje se bo moral obveznik zglasiti, bo posebej obveščen. KDO JE OBVEZNIK POUKA Obvezniki pouka so redni študentje in tisti, ki študirajo ob delu. To obveznost opravgo v prvem letu študija, če so spoznani za sposobne, sicer pa najkasneje do leta, v katerem izpolnijo 24 let. NOVICE V letu 1975 je diplomiralo 9,5 % študentov več, kot v letu 1974. Diplomantk je bilo 46,7 % na obeh stopnjah. Med diplomanti prve stopnje je približno 61 % rednih inf6macije izobraževanja v luči kongresnih dokumentov in predloga za izdajo zakona o usmerjenem izobiaževanju. Posebna razprava pa je bila posvečena osnovnim izhodiščem za aktivnost zveze komunistov po 8. kongresu ZKS. Udeleženci seminarja so v živahnih razpravah opozorili na mnoga odprta vprašanja nada^nje preobrazbe sistema vzgoje in izobraževanja ter delovanja organiziranih subjektivnih sil na uni-verzi. Posebej so opozorili na aktualne naloge, ki čakajo v prihodnjem ob-dobju osnovne organizacije zveze socialistične mladine. Idejnopdlitično izobraževanje v zimskem semestru študgskega leta 1977/7} Komisija za idejnopolitično izobraževanje UK ZKS je v zimskem se mestru študijskega leta 1977/78 v skladu s programom idejnopolitičneg izobraževanja in usposabljanja članov ZK y univerzitetni orgaiuzacgi ZKJ organizirala naslednje oblike izobraževaiija: 1. seminar za novince, 2 seminar za novo sprejete člane ZK in kandidate za sprejem, 3. političm šolo. Seminar za novince je ustaljena oblika seznanjanja novincev - članov ZK n; ljubljanski univeizi o oblikah in delovanju univeizitetne organizacije ZK Seminar'je potekal v dneh 26. in 27. oktobra 1977. Seminarja se je udeležilt 150 novincev. Seminar za novo sprejete člane ZK in kandidate za sprejem v zimsken semestru študijskega leta 1977/78 Seminar je bil organiziran v dneh 12., 13., 14. in 15. decembra 1977 Program seminarja je obsegal 9 tem, od tega jih je bilo realiziranih 7. Na seminar je bilo vabljenih 90 novo sprejetih članov ZK v zimsken semestru štud. leta 1977/78 in kandidatov za sprejem. Seminarja se je ude ležilo 60 slušateljev. Politična šola Politična šola je trajalaod 8. nov^ 1977 do 12.januarja 1978. Prograir politične šole je obsegal 25 tem in je trajal 62 ui." Predavanja so bila 2 > tedensko, ob torkih in četrtkih popoldne na fakulteti za strojništvo. Zj politično šolo se je prijavilo 37 slušateljev, redno se je udeleževalo predavan 28 slušateljev. Seminarske naloge je izdelalo 27 slušateljev, ki so prejel diplome o uspešno oprav^eni politični šoli komiteja univeizitetne konfe rence ZKS. Pogoja za pridobitev diplome sta bila dva, in sicer redno obisko vanje predavarij ter izdelava seminarske naloge ter njena predstavite^ slušateljem politične šole. Slušatelji so dobili tudi ustrezno literaturo. Ob koncu politične šole je bila med slušatejji izvedena anketa o deli politične šole. Rezultati ankete predstavijajo kritičen vpogled slušateljev m delo politične šole, obenem pa bodo služili komisiji za IPU pri nadaljnjen delu. Iz ankete je razvidno, da se je večina slušateljevprijavila za politično šolc na lastno iniciativo. Zainteresiranost članov OOZK za udeleževanje raznil organiziranih oblik IPU-ja ocenjujejo slušate^i kot zadostno, vendar bi lahkc bila boljša. Kot naloge za tako stanje navajajo: preobremenjenost zarad študija, IPU bi moralo biti organizirano v krajši časovni obliki (čas trajanjj politične šole je 2 meseca), slabo infonniianje članov OOZK glede o.blik,k jih pripravija UK ZKS in podobno. Program politične šole KUK ZKS ocenjujejo slušatelji kot dober, vendai pa pogrešajo v programu nekatere teme, tako npr. o nacionalnem vprašanju o mednarodnih odnosih. Metodo dela politične šole (predavanje z diskusijo) ocenjujejo slušatelji kot piimerno obliko. Diskusija omogoča aktivno sodelovanje, vendar pa prihaja v diskusiji do premajhne angažiranosti slu-šateljev. Slušatelji ocenjujejo, da jim je program politične šole koristil in jih do-datno usposobil za družbenopoliticno delovanje, večina pa jih je tudi pri-pravljena sodelovati pri nadaljnjih, poglob^enih oblikah IPU-ja. Organizacgo pohtične šole ocenjujejo slušate^i kot dobro. Pripombe slušateljev se nanašajo na preveč zgoščen urnik predavanj politične šole (2 predavanji po 2 šolski uri dnevno). iz informacij UK ZKS Ljubljan; študentov in 39 % študentov ob delu. Med rednimi je bilo 55,9 % žensk in med diplom anti ob delu je bilo 46,1 % žensk. Na drugi stopnji študija je diplomiralo 92,8 %rednfli študentov in le 7,2 % študentov ob delu. Med rednimi je bflo 39,2 % žensk, med študenti ob delu pa je 27 % žensk. Podatki veljajo za SR Slovenijo. Od 1971 do 1975 smo imeli vsako leto povprečno po 12 % več otrok v vzgojnovarstvenih organi-zacijah. V naslednjih dveh letih 1976, 1977, se je mreža vzgojnovat-stvenih oiganizacg širila dalje. V letu 1977 je bflo v 562 vzgojnovarst-venih organizacgah in enotah 47.796 otiok ali 23 % več kot v letu 1975. Od 1971 do 1977 jepovpreč-no vsako leto 9,4 % več otrok zaje-tih v WZ. Od 1967 do 1977 znaša povprečnaletna stopnja iasti števila otrokvWZl0^%. kiso: IN KDO NI OBVEZNIK POUKA Na urjenje v centre ne bodo klicani tisti študentje, - že odslužili vojaški rok; - vpoklicani na odslužitev vojaškega roka; - bili v JLA kot vojaki ali v katenkoli vojaški šoli nepretrgoma najmanj tii mesece; - že končali pouk za pridobitev vojaških znanj in spretnosti; - z dovoljenjem v tujini (lahko pa se pokličejo, če se vrnejo v domovino za stalno, ali se vrnejo na začasno bivanje, daljše od treh mesecev); - pravnomočno obsojeni na zaporno kazen in tisti, ki so v kazenskem postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti, dokler se ta pravnomočflo jaer kcmča. „ K temu pouku ne bodo klicani študentje, ki zanj niso sposobni. Sposob-nost oziroma nesposobnost ugotav^a občindci organ za Ijudsko obrambo na podlagi predloženih zdravniških izvidov oziioma zdravstvenega pregleda, ki ga zagotovi ta organ. Pri ugotavljanju sposobnosti (nesposobnosti) so upošte-vane tudi nekatere prebolele bolezni, ki jih vsebuje poseben seznam, piiložen Pravilniku o organiziranju, izvajanju in trajanju urjenja mladine za pridobitev vojaških znanj in spretnosti. Kadar gie za bolezen ali posledice, ki bi jih ta pustila, je najbolj primerno, da se študent zglasi na oddelku za ljudsko obrambo občine, v kateii ima stalno bivališče. Tam bo dobil konkretna pojasnila in ustrezne odgovore. Kar zadeva obveznosti študentov do pouka v centrih za pridobitev vojaških znanj in spretnosti, je najbolje, da so v ne-posrednem stiku z oddelkom za ljudsko obrambo svojih občin, saj bodo tam uspešno uredilivse zadeve in dobili ustiezne napotke. KAKSNE SO MOŽNOSn ZA ODLO2ITEV IN KDAJ NASTOPI PREKI-NITEV POUKA Tudi to možnost je predvidel že omenjeni Pravilnik o organizacgi, izvajanju in trajanju pouka mladine za pridobitev vpjaških znanj in spret-nosti. Tako je udeležbo na tem pouku mogoče preložiti: - v primeru smrti ali težje bolezni v ožji družini; - če bi zaradi eiementaniih ali drugih težjih nesreč z odsotnostjo obveznika pouka prišla ožja družina v težaven položaj; - ce sta v istem gospodinjstvu hkrati dva ali več obveznikov tega pouka; Pouk se odložitudiobvezniku, čegrezaakutnoobolenjealipoškodbo in sicer toliko časa, dokler traja bolezensko stanje, oziroma poškodovani ne ozdravi. Prekinitev uijenja lahko nastopi v času, ko je študent v centru, če zboli ali se poškoduje, v primeru snuti v ožji družini, ob elementarni ali drugi težji nesreci, s katero je prizadeta njegova ožja družina. Vse zadeve, povezane s poukom študentov v centrih JLA, so skrbno razdeljene in aktivnosti medsebojno povezane. Upoftevati moiamo, da je učni program, ki se realizira v 16 dnen, zelo zahteven, zato je še toliko bo^ odgovoma naloga vseh družbenih dejavnjkov, zlasti pa enot in poveljstev JLA. Končen uspeh bo odvisen tudi od neposrednih priprav študentov in od njihovega aktivnega angažiranja ves čas trajanja pouka v centrih. Pripis uredništva Avtor članka ni imel namena, da v sestavku napiše vse, kar bi zanimalo študente - obveznike pouka za pridobitev vojaških znanj in spretnosti, je pa pripiavljen, da na lem mestu odgovarja na vaša vprašanja, povezana s tem poukom. Odgovarjal bo v vsaki številki do junija meseca. Prosimo vse, ki jih YMm a j^i^i^ Jkai*aaima,>ida ^ijš^jR BUNE Družbeni piodukt zasebne obrti v milnon din+ 1970 573 1971 710 1972 896 1973 1130 1974 1321 1975 1778 + Podatki iz Statističnega letopisa SR Slovenge 1977, str. 245 V študgskem letu 1976/77, na koncu izhajanja Tribune: 371 vseh naročnikov, od tega 278 individualnih in 93 skupinskih naiočnikov. V študgskem letu 1977/78 proti koncu izhajanja Tribune: 1346 vseh naročnikov 787 individualnih in 559 skupinskih naročnikov. Gratis pc»iljanje Tribune pc poprejšnjem dogovoru: V okviru izmenjave listov z osta limi mladinskimi in študentskim Usti- Student # 1C Polet 1C NUK 2: (obveznost tiskarn po zakonu) Mladina Katedra UKZKS UKZSMS Uredništvo: Število zaposlenih delavcev v SF Slovengi (podatki so v tisočih)+ gospodaiske dejavnosti negospo darske dejavnosti 1965 445 75 1975 588 108 od tega diužbeni in državni org. 1965 1- 1975 2«. + podatki iz Statističnega letopis* SRS 1977. Povprečni mesečni čisti osebni do hodki delavcev v združenem dehi» letu 1976+ vdn Gospodardce dejavnosti 3931 (od tega največ v premogovnišm 5326 in elektroenergetiki 4829 -najmanj tekstilna 3286) Negospodarske dejavnosti 478* (od tega največ Zbornice 5826 ii družbene oiganizacfle 5588, iuy manj soc. varstvo 3816) + podatki iz Statističnega SRS 1977. SEMINAR UK ZSMS V PORTOROŽU KOMITE UNIVERZITETNE KONFERENCE ZKS Ljubljana, Trg osvoboditve 1 /11 Namen seminarja, ki je bfl od 17. do 19. 3. v hotelu PALACE v Porto-rožu, je bil v glavnem izobraževalni. Usposobiti študente za aktivno dxuž-beno politično življenje, sodelovanje v samoupravi in sodelovanje v 00 ZSMS, to so bile glavne naloge, v skladu s katerimi so bile izbrane tudi delavne teme seminarja. Na kratko lahko označimo nekaj zaključkov semi-narja: Prevladalo je er.otno mnenje, da organiziranje po Zakonu o visokem šolstvu še ni popolno. Še vedno je nezadovoljiva povezava med dejpgati študentov. To še posebej velja za delegate, oziroma, njihovo povezanost med sveti fakultet in svetom Univerze. Delovanje svetov letnikov po posameznih fakultetah je še vedno zgolj formalno. Medsebojno informiranje je še vedno nezadovoljivo. Ugotovljeno je bilo, da RŠ, Tribuna in Komisija za informiranje pri UK ZSMS niso dovolj po-vezani med seboj in da zato ta dejavnost fe vedno šepa. Drugi vzrok pa je nekritičen odnos do mladinskih sredstev informiranja, saj smo nemalokiat priča praksi, da se sprožijo določene reakcije šele ob določenih nepravil-nostih, ne pa, kar bi bilo pravilno s stalnim spremljanjem te dejavnosti. Ekstenzivna obremenjenost študentov je ponekod prevelika tako da osta-ja le malo časa za druge, obštudijske dejavnosti. Študijske programe bi bilo potrebno skrajšati in pričeti z uvajanjem novih oblik študijskega procesa, ki se vse prepočasi uvajajo. ,,Uvajanje novih oblik študija mora biti sprotno in samoiniciativno ne pa, da se temu izogibamo," pravi član predsedstva Pe-čenko. Ocenjevanje pedagoškega dela učiteljev dostikrat izvajamo prcmalo odgo-vorno. Potrebno je dosledneje spoštovati in izvajati Priporočila, ki jih je izdala Habilitacgska komisija pri Univerzi. - Študijska praksa ne sme biti zgolj formalno izvajanje določil zakona, ampak mora študentom pomeniti resnično nabiranje samoupravnih in stro-kovnih izkušenj. V večji meri bi se morali vk^učevati v raziskovalno delo. Ko smo ocenjevali predmet Temelji maiksizma in Politično ekonomijo itd., ki se izvaja po posameznih VDO, smo zavzeli stališče, da je narejen bistven premik, še posebej glede na stanje, kakršno je bilo pred leti. Vendar pa se še vedno pojavljata dve glavni slabosti: 1. predavanja se izvajajo prevelikemu številu študentov, tako, da ni možnosti aktivne udeiežbe v razpravi; 2. predavanja ne bodo nikoli dosegla svojega namena, če ne bodo obravna-vala stvarnih problemov naše vsakdanje prakse, seveda stališča marksi-stične teorije in znanosti. Za konec vsekakor velja ugotovitev tov. Winklerja, ki je dejal, da refoima visokega šolstva sloni le na ramenih študenta in da bi morali tudi delavci aktivneje sodelovati. Razprava o predlogu Zakona o usmerjenem izobraževanju je bila najmanj jasna od vseh razprav na seminarju, meni naš poročevalec Lazo, ki dodaja svoje mnenje, ko pravi, da najbrž tudi predlagalcem nekateri pojmi niso povsem razjasnjeni. Dejstvo je, da je ena naših najvažnejših nalog speljati razpravo o Zakonu o usmerjenem izobraževanju po posameznih VTO in da bomo morali pri tem uporabiti vsa sredstva, ki so nam na razpolago. Pri tem mislimo na Tribuno, Radio Študent, pa tudi ostali dnevni tisk, in RTV ne bosta smela stati ob strani. Ta Zakon bo zamenjal štiri zakone, kj so dosedaj urejevali izobraževanje po osnovnošolskem izobraževanju. To so Zakon o visokem šolstvu, o sred-njem šolstvu, o poklicnem izobraževanju, o organizacijah za izobraževanje odraslih. ,,Šola danes ne moie obstajati ločeno od združenega dela in prav zdru-ženo delo je tisto, ki z narekovanjem potreb po kadrih lahko in mora obli-kovati učne programe in vplivati na izobraževanje nasploh. In predlog za-kona o usmerjenem izobraževanju povdarja, da moramo s sprejetjem tega zakona pristopiti k usmerjanju mJadine in odraslih v izobiaievanje. Razvoj, ki nenehno vodi naprej zahteva, da se vsi nenehno izpopolnjujejo in da nismo ozko usmerjeni. Razvoj izobraievaine tehnologije, če se lahko tako iziazimo, ločeno od razvoja znanstveno razvojne tehnologije, ne bo mogel slediti temu razvoju. Toda mi se moiamo izobraževati za jutri in zato je postopen prehod na usmerjeno izobraievanje, ki naj bi ta neskladja presegel, nujen." (Iz biltena seminaija). Po novem bo hrbtenica vzgojnoizobraževalnega procesa program in ne več šola. Učenci srednjih šol bodo tudi imeli naziv študent, ukinila bi se matura, morda ponekod tudi diploma, izobraževanje se bo nenehno po-vezovalo z delom, na praksi bomo dobili povrnjeno vso vrednost, ki jo bomo ustvarili, splošno izobraževanje se bo podaljšalo še v prvi letnik in deloma tudi v drugi letnik srednje šole. Po obravnavi Kardeljeve študije, za katero nam je uvodne besede podal Marjan Rožič, pa smo spregovorili o novem organiziranju subjektivnih sil na Univeizi, DPO in izobraževanju, ter o po-sameznih negativnih odklonih v delovanju študentov. V zvezi z oiganizadgo, bodočo organizacijo UK ZSMS sta prevladali predvsem dve staBšči: 1. da se UK ZSMS kot način organiziranja ukine in da se OOZSMS povežejo z OK ZSMS; 2. da se 00 ZSMS poveže z občinsko konferenco, da pa se ohrani nekaj funkcij UK ZSMS, zaradi specifičnih interesov in problematike študen-tov. Povdarjeno je bilo tudi, da ni smotrno, da poskušamo spreminjati organi-ziranost cez noč, to pa še posebej, ker si je UK ZSMS le ustvarila neko podlago, na kateri danes deluje. Vsekakor bo potrebna še razprava po OO ZSMS. Nadaljnja iazprava se je sukala okoli pojava nekaterih tendenc med štu-denti, ki jih lanko označimo kot ultra4eve, malomeščanske in oportu-nistične. Seminar je te pojave in tendence kritično analiziial, ultralevičaistvo in malomeščanstvo predvsem s stališč tov. Kardelja, medtem, ko so bili za glavne vzroke oportunističnih tendenc spoznani predvsem nadednji vzroki: - obremenjenost s študgem, nezadovo^ivo infoimiranje študentov, še vedno ptenizka stopnja zavesti. V zvezi s tem je bila povdaijena vloga članov ZK, ki si morajo s svojim osebnirn delom v svojih sredinah prizadevati za kritično oceno in odpravo takih tendenc. V zvezi s problematiko informiranja je bila povdarjena vloga Komisije za informiranje, ki bi inbb o tem morala poročati o dogajanjih na PUK ZSMS in komisijah UK ZSMS, povdaijena je bila nuj-nost pri vzpostavljanju dopisniske mreže za RŠ in Tribuno, kjer se bosta morala aktiviiati tudi ta dva medga. Ob zaključku seminarja smo izdelali seznam najvažnejših nalog, ki bi jih lahko označili tako: 1. Izdelati priporočila za izdelavo pravil o organiziranju in delu 00 ZSMS. 2. Izdelani morajo biti rokovniki za 00 ZSMS in UK. 3. Evidentirati kandidate za oigane ZSMS in ZSMJ. 4. Izdelati analizo dela UK ZSMS in izvesti razpravo o tem. 5. Predkongiesna razprava - priprava na kongres ZKS in ZSMS. 6. Izvesti seminat za delegate UK ZSMS, konkretizaciji zaključkov VIII. kongresa ZKS. 7. Uvajati nove oblike izobraževanja. 8. Izvesti in organizirati razpravo o usmeijenem izobraževanju in družbe-nem dogovoru o štipendiranju. 9. Vsakodnevno in sprotno spremljanje vzgojnoizobraževalnega procesa. 10. Urediti način izdajanja skript in ostalih učnih pripomočkov. 11. Obravnavati Samoupravni sporazum za podefitev Prešernovih nagrad in priznanj. 12. Razširiti mreže informiranja in v zvezi s tem izdajati bilten Komisije za informiranje UK ZSMS vsak mesec,ustanovitiizdajateljski svet Tribune, in urediti problem Radia Študent, predvsem njihove glasbene redakcije. 13. Urediti stanje v D0--D. 14. Oživeti delovaige kulturne in športne komisije. 15. Organiziiati mladinske delovne brigade. 16. Skrbeti za izbopanje odnosov v SN, kjer ne smemo dopustiti, da delo DPO spet zamre. Delati na obštudijski dejavnosti v ŠN. Naj zaključim, da je bilo delo seminarja uspešno. Previadalo je splošno mnenje, da bi morali imeti več takih seminarjev na leto, kjer bi morala biti eden ali dva tako široko zastavljena, kot je bil ta, ostali pa bi morali obrav-navati bolj speciftčno problematiko. ZABELEŽKA RAZGOVORA O NADAL JNJI ORGANIZIRANOSTI ZK NA UNIVERZI DNE 13. MARCA1978 Prisotni: Marjan Orožen, Dino Ko-darin, Slavko Korbar, Darko Perov-šek, Marjan Malešič, Iztok Winkler, Boris Dulax Predlog statutarnih sprememb predvideva, da so OOZK na visoko-šolskih organizacijah sestavni del občinske organizacije ZKS. Na ravni univerze pa organizirajo OOZK na visokošolskih OZD in komiteji ob-činskih in mestne konference ZKS konferenco ZKS kot obliko akcij-skega povezovanja komunistov z namenom, da se zagotovi enotno obravnavo vseh vprašanj, ki so skup-na za delovanje komunistov. Na razgovoru je bilo ocenjeno, da naj bi bodoča univerzitetna kon-ferenca imela fleksibilno sestavo, ki bi se prilagajala problematiki, ki bi jo konferenca obravnavala. Za vzpodbujanje dela, usklajevanje pri-prav na konference in obravnavo tekočih vprašanj bi skrbel stalni sekretariat, ki bi imel 7-9 članov. Vodil bi ga neprofesionalni sekretar iz vrst univerzitetnih delavcev. Udeleženci razgovora so bili so-glasno mnenja, da bi bilo smotrno, da bi tudi nova univerzitetna konfe-renca problemsko povezovala tudi OOZK iz raziskovalnih organizacij, ki so bolj neposredno povezane z univerzo. Za opravljanje strokovno-poli-tičnih in administrativnih del bi komite mestne konference ZKS Ljubljana zagotovil 1 strokovno-političnega delavca in ustrezno administrativno delavko (skupaj z MC mestne konference). Iz praktičnih razlogov bi člani sekretariata univerzitetne konfe-rence lahko bili tudi jedro komisije MK ZKS za idejna vprašanja usmer-jenega izobraževanja, komisijo pa bi lahko vodil sekretar sekretariata UK ZKS. Prehod na novo organiziranost je treba opraviti čimprej po kongre-su ZKS. Zato bo komite univerzi-tetne konference ZKS: -pripravil pregled sekietarjev OOZK po občinah, — pregled članov univerzitetne konference ZK po občinah, — pregled članov komiteja po občinah, — pregled članov mestne konfe-rence po občinah. Na tej podlagi bodo OK vključili v svoje delo čimveč članov tudi iz visokošolskih organizacij. Izvoljeni člani mestne konfe-rence ZKS z univeize opravljajo to dolžnost še naprej. Evidenca članstva preide na občinske konference ZKS. Prenos je treba izvesti pred koncem študij-skega leta (do 31. 5.1978). Komiteji občinskih konferenc sporočajo UK ZKS možnosti za za-poslitev dosedanjih delavcev delovne skupnosti UK ZKS (1 profesionalni politični delavec, 2 administrativni delavki). Najemništvo prostorov in sred va se ob prenehanju dela UK Z prenesejo na mestno konferei ZKS. V dosedanjih prostorih l ZKS bo še naprej delovala univeizi tetoa konferenca ZKS (s strokovno politično in administrativno službo) v 1 sobo pa se vseli marksističii center MK ZKS Ljub^ana. 1 Materialna sredstva za bodo« delovanje univeizitetne konference ZKS bo zagotavljala mestna konf& renca ZKS Ljubljana. m Organi univeizitetne konfere« ZKS pripravijo čimprej osnuta sklepa o ustanovitvi no/e univerzi-tetne konference ZKS Sklep bi morale v aprilu sprejeti vse občinske in mestna konferenca ZKS tg OOZK na visokošolskih in raziskJ valnih organizacjah. , ¦ Sekretar UK ZKS bo v čM piehoda na novo organiziranost* obiskal vse OK ZKS v Ljubflani fl jih seznanil s problematiko posa-meznihOOZK. ^^^. Boris Dulai Da bi že končno razbili ,,dobre meščanske tradicije" prikazovanja sveta okoli nas in našega položaja v tem svetu (slovenski in jugoslovanski družbeni prostor), a la Teleks, Zum,. . ..prikazovanje vsega v najlepši luči, oziroma, kot da je najvažnejši problem na tem svetu: ,,imam dolgega samo 18 cm . .. ali je to dovolj? , ali da so neki teroristi, manijaki prizadeli ,,uboge dobre milijonarje", ki imajo le nekaj par avtomobilov, jaht in vil, ali da so ,neki" oropali ,,uboge" Ijudi, v vrednosti samo 150 milijonov dinarjev (Dafi, krzno a la Cardin), ne spuščajo se v bistvo same stvari (kako je kaj takega mogoče v tej naši samoupravni socialistični družbi? ) . . . ZATO in prav samo ZATO, je TRIBUNA taka, kakršno imate v rokah. Kajti ,,lzredno veliko vlogo v družbenem življenju ima sistem javnega informiranja in komuniciranja, to se pravi, tisk, radio, televizija in druga. sredstva informiranja! Vendar to niso samo mediji, ampak tudi POLITIČNA SILA (verzaike so moje!), ki lahko deluje na družbeno zavest zelo progresiv-no, kakortudi zelo reakcionarno" — E. Kardelj. V drugih družbah so ta sredstva v rokah kapitalističnih, ekonomskih in političnih vrhov, ki jim vsiljujejo svojo ideologijo, svoje interese pa prika-zujejo kot interese celotne družbe. Na žalost vse kaže, da pri nas, danes, 30 let po uspešno opravljenem prvem delu (prve faze socialistične revolucije) še vedno lahko najdemo ostanke take meščanske miselnosti in si!, ki POSKUŠAJO OBDRŽATI IN PRIKAZATI STVARNOST IN PROBLEME NAS SAMIH V TEJ LUČI. In dobro pravi tov. Kardelj: ,,Takim pojavom mora naša družba vztrajno nasprotovati, vendar na tak način, da ne bo ogrožena tista svoboda sociali-stičnega tiska, brez katere si ne moremo zamisliti neodvisnega izražanja samoupravnih interesov, niti DRUŽBENE KRITIKE, niti SOC IALISTIČNE-GA BOJA miselnosti (podčrtat avtor). Vendar pa, ker je Tribuna Studentski časopis, ki bi moral prikazovati istočasno zanimivost, interese, kreativnost, refleksije študentske probiema-tike na Ijubijanski univerzi, časopis, ki je študentski in za študente, ki ga urejajo študenti celotne Ijubljanske univerze, ki bi morali biti subjekti v pedagoškem procesu, kreatorji ali vsaj sokreatorji v istem, pridemo do dru-gega probtema, ki bi ga lahko imenovali probiem INTELIGENCE, INTE-LEKTUALCEV (vsi mi smo AKADEMSKl OBČANI, INTELEKTUALC« -ali ne? !) Ta tekst nima pretenzij, da bi bil vzgojen ali suhoparen, teoretičen. Ne. Mogoče želi samo osvetliti problem, ki je bil prej nakazan, ali pa da koga vzpodbudi, da bi vsaj MALO RAZMISLJAL. Mislim, da je tema o vlogi inteligence, intelektualcev, predvsem pa pove-zanost intelektualcev z delavskim gibanjem, vloga intelektualcev kot revoiu-cionarnega subjekta (v okviru proletarske revolucije), aktualna tudi darses, in tudi v našem družbenem okviru, v okviru aaclulnjo izgradnje našega samo-upravnega socijalizrna. Razprave o vlogi inteligence so šle od negiranja, podcenjevanja vloge v delavskem gibanju (antiintelektualizem), pa do precenjevanja njene vloge v okviru avantgarde delavskega razreda, vloge inteligence po zmagi revolucije, na oblastL V sociološki analizi se obravnava inteligenca kot del določenega razreda, medsloj ali nov razred. V glavnem se deli po grupacijah, (inteligenca so ne smatra za neko enotno družbeno grupacijo, ampak se razlikuje na humani-stično in tehnično inteligenco). Kriteriji za to so kvalif iciranost, daižbena usmerjenost, vloga v družbi in delavskemu gibanju. Izhodiščna točka pri opredeljevanju inteligence (kaj je to inteligenca) je osnovna razdelitev v produkci^skem procesu na umsko in fizično delo, oz., na odnos KAPITAL—DELO. Ze s samo ukinitvijo takega odnosa, tj. s proletarsko revolucijo, zgodovinsko, inteligenca izginja, — ODMIRA. Torej začnimo znova: Z razdelitvijo družbe na razred na oblasti in na razred, ki prihaja na vrh, se pojavlja ideologija, kakor tudi Ijudje, ki so zadolženi za njeno širjenje. taka ideologija oz. ideologija vladajočega razreda ima ohranilno funkcijo, proti tistim, ki se borijo proti obstoječemu stanju. Ideologi vladajočega razreda imajo nalogo ohranjati irt zagovarjati to obstoječe stanje, zagovarjati nasprotnost družbe — njihova funkcija je funkcija ,,psa čuvaja", vladajočega razreda. Intetektualec objasnjuje, odkriva, boljše povedano, razkriva odtujeni PRAXIS, z ene strani ga prevzema, po drugi mu ostaja tuj. In tu se pojavlja odtujitev intelektualcev. V svoji intelektualni dejavnosti se intelektualec odtujuje od samega sebe in svojo dejavnost fetišizira. Lahko bi rekli, da se odtujuje v korist neke višje ILUZORNE dejavnosti. Tu se pojavlja ideološka odtujitev, ideološka projekcija čfoveka IZVEN SEBE SAMEGA. S tem intelektualec pokaže svojo nesposobnost, da bi dosegel svoje cilje, je po-tisnjen na marginalije družbe, nesposoben je, da bi se znašel v družbi, počuti se zavrženega, nezaciovoljnega s svojim položajem v družbi, in NESPO-SOBEN JE, DA TO STANJE PRESEŽE . Kot je rekel Marx: ,,Je (intelektualec) NA NIVOJU LOGOSA, POMIRJA SVET, Kl JE NEPOMIRUIV. A STVARNE KONFLIKTE REŠUJE NA NIVOJU FIKTIVNIH VREDNOSTI." Torej — nirvanisti POZOR!!! Intelektualec mora pomagati revoluciji. To pomeni, da je resnična funkcija intelektualca KRITIČNO-PRAKTIČNE narave. Kajti, če ostane razmišljanje le na nivoju KRITIKE, samo na nivoju TEORIJE, se ,,stanje" ne more spremeniti. Intelektualec je še naprej zaprt v okvire družbe, proti kateri je uperjena njegova kritična misel. Nasproti tem je KRITIČNO—PRAKTIČNA dejavnost, ki je naperjena proti obstoječi ure-ditvi, proti obstoječi družbi in odtujitvi, ki se pojavlja v tem okviru. Vloga intelektualca je v tem, da pomaga Ijudem, da razumeio situacijo v kateri žive in da spreminjajo IDEJNA NASPROTJA V RESNiC-NO BORBO. ,,ZATIRANJE JE POTREBNO ŠE POVEČATI S TEM, DA MU DO-DAM0 ZAVEST O ZAT! RANJU" Marx. Lahko nekoliko raziščemo, kakšna je vloga intelektualca v sodofcM revoiucionarnih spremembah, kajti nedvomno je, da so intelektuaici im revolucionarno vlogo v revolucijah 20. stoletja. intelektualci so začeli svc vlogo, zgodovinsko vlogo revolucionarjev, že v času buržoaznih revoliM Sam marksizem je duhovni proizvod mladih intelektualcev oz. levega kr hegetjancev. Za 20. stoletje, oz., za revolucije 20. stoletja je značitno: z 8 strani so odigrali delavci in kmctje centralno vlogo v teh revolucijah, pr< vsem vladajočim slojem buržoazije, kapitalističnim in finančnim, la fundističnim in ekonomskim vrhom vladajočega razreda; z druge strani imamo boj znotraj elit, oz. buržoazije. Del elite (posebno v bivših kolonijah) se konstituira, oz. se us umetno, s pomočjo metropola, zaradi lažje kolonizacije, oz. kolonialističr poiitike. Ustvarja se nacionalna buržoazija. Z druge strani pa se ustvar opozicija enega dela elite, ki ima privilegije pri izobrazbi, kulturi, znanosti jeziku. Ni potrebno posebej poudarjati, da sta medsebojno povezani, ker' taka inteligenca izvira \z razredov, katerih privilegiji temeljijo na lastnini, ali pa dobivajo pomoč teh razredov. Razlika je samo v izobrazbi. Torej imajo ti intelektualci KAPITAL v oWiki ZNANJA, kulture - so neke vrste KUL-TURNA BURŽOAZUA. Marx je napisai že v Manrfestu Konunistične parti-je I. 1848: ,,Takrat, ko se razredna borba pribHžuje rešitvi procesa razpa-danja v okviru vladajočega razreda, v okviru celotne stare družbe, ki ima tako močan, tako oster karakter, da se mali det vladajočega razreda odvrže vladajočemu razredu in se priključi revolucionarnemu razredu, razredu, ki ima v sebi prihodnost. In zato, kot je nekdaj del ptemstva preSet na stran buržoazije, tako sedaj del bružoazije preide na stran proletariata, predvsem pa del buržujev — ideologov, ki so se vzdignili do zgodovinskega razumevanja cetotnega zgodovinskega gibanja." če analizirano vlogo intelektualcev v revolucijah 20. stoletja, vidimo, da so intetektualci odigrali eno od najvažnejSih vlog v oktobrski, vtetnarmki, kitajski revoiuciji, v revolucijah tretjega sveta. Z druge strani, pa so odigrali ne majhno vlogo, intelektualci tudi v dnjgih gibanjih, drugih partijah pa ceio v reakcionarnih gibanjih. Vendar pa je bit drugačen odnos do imelektualcev z druge strani razrednega boja, drugačen je bil tudi odnos do inteiektualcev s strani revolucionarnih marksistov. Nte bi zahajali v razprave o tem, ali imajo intelektualci nek svoj poseben interes, vendar je nedvomno, da se intelek-tualci nikjer ne borijo za oblast v svojem lastnem imenu, za sebe. Prav zaradi tega, ker so maloStevilna skupina, se lahko mobilizirajo sanno v povezavi z drugimi sloji. Že Lenin je dobro opazil: »Inteligenca, ki se ne povezuje z razredom, ne predstavlja nič." Edini izhod za intelektualce, v smislu prevladovanja svojega protislovja, ki je protislovje družbe, je priključitev proletariatu, identif ikacija z bojem detavskega razreda, s cilji proletarske revolucije. Vtemsmislu ima inteligen-ca ,,posebno" natogo in možnost, da se potrdi in poveže svojo kritično praktično dejavnost. Njena vloga je po Leninu v tem, da se organizira znotraj avantgarde delavskega razreda, ki ima neposredno vtogo v razvijarju teore-tične misli, V ZDRUŽITVI INTELIGENCE IN NJENIH INTERESOV Z INTERESl DELAVSKEGA RAZREDA. To je povezovanje f ilozof ije in proletariata. 1 iha M tualJ V tem smislu izgubijo intelektualci status samostalne sfere duha prakse. Izhajajoč iz tega stališča E. Morin pravi: ,,Zato intelektuali marksist, v pravem smislu besede, ne obstaja. Marksist preneha biti intelek-tualec s tcm, ko si širi polje svoje intelektualnosti, ker istočasno postaja praktik, mislec, borec in znanstvenik." V novih družbah, v družbah, ki so izvršile politično revolucijo, v novih družbenih razmerah, so nastali novi problemi, ki so povezani z vlogo inteli-gence in intelektualcev: od birokratizacije intelektualnega živtjenja, tehno-kratsko—funkcionalističkih tendenc, pa do radikalizma ieve kritike, ponov-nega pojavljanja ,,nesrečne zavesti", nezadovoljstva in desidentstva. Ni dvoma, da ti pojavi izražajo dejstvo, da nekaj ,,ni v redu" v bistvu odnosov v določeni družbi. Brez tega tudi naša družba ni, in prav ZARAD! TEGA se moramo boriti Ml, TUKAJ, SEDAJ: da se izbrišejo meje rned fizičnim in umskim delom, da se borimo za razvijanje združenega dela, da se borimo za nadaljnje razvijanje družbene transformacije na osno\ah združe-nega dela, da se oživi v praksi Zakon o visokem šolstvu, nepcsredna in posredna delegatska delavska revolucionarna demokracija. Radikalizem, borba ne sme iti v smeri rušenja tistega, kar je bilo do sedaj doseženega, ali v smeri kritike vsega obstoječega. Gramsci je imel prav, ko je govoril o organski povezanosti inteligence z eno od družbenih skupin, to pa je lahko samo PROLETARIAT, le prole-tariat je sposoben RAZBITI vse konzervativno, vse staro in tisto, kar stoji na poti progresa. V naši sredini se mora intetigenca kot ORGANSKI OEL PROLE TARIATA - zato tudi hočemo RDEČO, DELAVSKO UNIVERZO! - brez kompromisno boriti proti stitem, kar zavira socialistični napredek. proti ostankom in na novo nastatim MESČANSKIM in BIROKRATSKIM struktu-ram in njihovi ideologiji, ki se nam vsiljuje prek raznih Teleksov, srcebolečih petparskih romanov in ostalih sredstev masovnih komunikacij. ,,0a bi res-nično obvladali marksizem, se ga ni treba učiti samo iz knjig, ampak preti vsem skozi razredni boj, prakso, delo in zbliževanj z delavskimi in kmečkirr množicami. Če naši intelektuaici preberejo nekaj markšističnih knjig in čejih v toku zbiiževanja z delavskimi in kmečkimi masami, skozi prakso v detu, v dolo-čeni meri razumejo, potem bomo irneli vsi enotni jezik, ne samo na področ-ju patriotizma in socializma, ampak, mogoče, tudi na področju komunističnega pogleda na svet Če se to doseže, bo delo vseh nas dosti bolje potekalo. •'' Mao Tse Tung JURCANSVETOMIR & kOZlovO mlekO v rešetu... kritika 1. Predpostavka vsake kulture je temeljna anatomija družbe. Kultura ne sega niti za trenutek čez njen rob, čeprav ji je lastna iluzija preseganja zgo-dovinske danosti. Kdo v evforiji kulturnega dejanja še ni pomislil, da stopa čez rob sveta v dejanje čiste kreacije, kdo takrat ni pozabil vsaj za trenutek na razdiralna protislovja svojih predpostavk in kdo se takrat ni začutil osam-Ijenega v tej ldeološki (odtujeni) esenci človeka! V središču teksta, slike, dejanja, filozofije je resda ta praznina, ki jo v ideološki produkciji fiksirani človek ne moie dojeti. Toda v interpretaciji kulture je začetek šele tu, ko se praznina v središču ideološke produkcije kot odtujene produkcije, napolni s piavo, svetovno vsebino. Ta radikalna situacija ideološke produkcije ima dve posledfci: skupaj s prvimi krizami razredne družbe, torej s prvim revolu-cionarnim ukuijanjem razredne družbe nasploh, se je znotraj meščanske kuhure na vseh področjih razvila zavest te krize razredne družbe. Razpad tradkionalne običajne strukture je našel svojo zavest v zavesti množicne družbe, prazno jjedro umetniSkega dela v ideofogjji konca umetnosti, razpad rdigg v ideolog^i smiti boga, kri/a znanosti v ideologemih sistemskc teor^e. Toje zadnji plodni dvig buržoaz^e, spoznanje lastne ncuterae^enosti. II. Druga posledka je nastanek kulture, ki je legitimni naslednik vseh, skozi zgodovinoproizvedenihk.ultuxnihdobrin.Kot splošni predhodnik tega kgi-umnega nasledstva se je rodil macksizem. V njem je nasla svoje zgodovinsko mesto najprej vsa fUozofska tradicija, ki jo je meSčanska iHozofrja v svojem zatonu tako z veseljem pozabljala. Ta odrešitev prezrtega duhovnega bogastva pa se ni mogJa dogoditi brez sploine odrešitve zgodovine; S stališča starega je to mesijanski pohod proletanata, s stališča novega je to rast brez-razredne družbe. Kot je Anglija reševala ostanke Partenona pred turškim barbarizmom, tako danes socializem rešuje kultuma bogastva pred buržoaz-nim barbarizmom. Razprodaja Anglije v današnjih dneh je bleda slika tistega, kar razpadajočo m^čansko družbo še čaka: podružbljanje kulturnih dobrin. Muka eksploatiranih razredov za produkcgo te kulture se raziešuje v ra-dostnem prilaščanju. Muka kreacije, ki se kaže v stalnem vračanju v to dejanje kreacge, v njeno avtentičnost, se razrešuje v radosti kreacije na sve-tovno-zgodovinski osnovi. Nikjer prihodnost kulture ni tako gotova, kot je v socializmu, ko se pogoji nove družbe razvijajo do popolnosti. Toda ta go-tovost je povsem lažna, če ne obstaja boj za te pogoje, ce ne obstaja dejavno ukinjanje razredne diužbe. Alternativa komunizem - barbarstvo je ta boj sam. III. Barbarizem je neločljivi del tako imevane kanonizirane kulture, kulture razredne družbe. Poleg višine, je njena vsebina tudi nepismenost, vandalizem, primitivizem. Toda eno je biti razlaščen kulture, drugo pa je barbarizem kot artistična poza. Precizno definicijo te razlike daje Franco Trincale v svoji pesmi ,,Bolna": ,,Dosti je teh kartonskih kovčkov, (dostije tega besa in teh instinktov). Zahteva se umetnost in muzikalnost sveta, (ki se je kakovostno spiemerrili .. Toda v kovčku sta danes bes in zavest tistega, (ki ve, da bo zmaga na koncu njegova), ker bo buržoazija premagana." Proletarski instinkt upora zoper razredno družbo izhaja iz njegovega položaja v produkciji kot celotnega razreda. Proletarski bes in instinkt sta racionalizem njegovega položaja. Postavljena sta kot neposredna negacga, ki je našla svojo razvito oblflco v neusmiljeni kritiki vsega obstoječega. Prevrednotenje všeh vrednot je filozofija zaprtega meščanskega univerzuma, nasproti njej nastopa marksi-zem kot filozofija bistveno odprtega sveta, ki vse preteklo dviguje do aktual-nosti. Brez te dejavne aktualizacije sveta si ni mogoče predstavljati socializ-ma na svetovno-zgodovinski ravni. IV. Razvita radikalna kritika vsega obstoječega je v stalinizmu propadla do politične fraze in je postala likvidatorski korelat uničevanja pogojev revolu-cionarne kulturne produkcije. Stalinizem je v kulturni eksploziji, ki jo je povzročila oktobrska revolucija, prezrl in zatrl edino avtentično kulturno revolucijo tega stoletja. Novo proletarsko zavest je začel iskati v dresurnici vzgoje, toda ta zavest že obstaja: v Majakovskem, v Pasternaku, v Kandin-skem v Eisensteinu, v Šklovskem, v sovjetih in tako naprej. V meščanskem svetu sta Huxley in Onvell tisto »slabotno novo" nasproti T. S. Eliotu in Thomasa Mannu.Sprejela sta kritiko kot literarno formo. Meščanska inteJi-genca je upor ponižanih in razžaljenih vedno idealizirala, izvor te idealizacije sega v same začetke buižoazne kulture. Defoejev socialni sentimentalizem uvaja problem socialnega dna, toda v razvoju je ta socialni sentimentalizem dosegel svoj vrh v Dostojevskem. Idealizacija je literarni postopek in to povzcma Lukacs s kate^orgo posebnega ali pa z zahtevo po »zaokroženih značajih". Literatura mesčanske epohe je bogata samorasle družbene kritike, ki ji lahko damo racionalno vsebino le s historično materialistično interpretacijo. V. Po romantiki nastopa agonija s skoiaj enotnim vzorcem: kopati po dnu, da bi se prišlo do vrha. To je notranje protisloyje kulture, ki jo proizvaja meščanska družba. Pogoj za zgodovinsko dojemanje je izmeritev tega razpona. Meščanska kultura s tem ,,dnom" posredno priznava, da je edini historično vitalni del družbe tisto, kar ona vidi kot dno in to z neprestanim vračanjem na razgaljenega posameznika, na ,,naravne" primarnosti. Neprestano jo spremlja promocija elementarnosti v sublimnih kulturnih oblikah. Gatsby sta je v drage materiale predelana nošnja proletaicev do prve svetovne vojne, socialna negotovost proletarca je postala sublimna oblika negotovosti celotne družbe s stališča meščana. Fašizacija je kot razdrta osnova meščanske kulture opredelila celo obdobje. V Thomasu Mannu je vseskozi prisotno iskanje usodne napake, ki je meščanski svet pripeljala do fašizma, trdovratno iskanje se končuje z bogato in relevantno apologijo faustovske razdrtosti, potem ko odpoveduje prihodnost tako jezuitski črnini kot cenenemu vitalizmu znotraj sanatorija za tuberkulozne. Njegov genij je sifilitičen in na koncu se potaplja v živalsKi molk omračitve. V Mannovi skici razdrte' osnove mKČanskega sveta je razložena meščanska kultura v svoje arhetipne fonne in znotraj njih ni težko najti Nietzscheja, Georgeja ali D'Annunzqa, Pounda ali T. S. Eliota. Toda zgodovinski materializem mora vedno razlikovati med osnovo ter pogoji neke kulture in kulturo samo, v rqej mora najti izvorno vsa razdiraina protislovja. Vendar je stališče, da je vitalno dno, ne pa proletariat, lumpenproletarsko. Proizvedeni barbarizem je končni produkt, ko se pojavlja v družbeno ekscentričnih oblikah. VI. Pod-proti-kulturna gibanja označuje njihov socialni ekscentrizem. Razviti meščanski svet navidezno prehaja v kvalitativno novo obdobje postindustrij-ske družbe, kjer naj bi bili razredi že ukinjeni. Ameriško delavsko gibanje je bilo uničeno v usodnih letih pred prvo svetovno yojno, ne pa da ga je atneriška družba v čemerkoli prerasla. Nasilno zadušeni razredni konfUkt v metropolah se je vzpostavil v svetovnem merilu. To je kvalitativno nova stopnja, ne pa brezizhodne špice eksploatatorjev (ZDA, ZRN, Švedska, Ja-ponska itd.). Nezrelost pod-proti-kulturnih gibanj izhaja iz tega, da so te družbe na nek način umrle za prihodnost - razredna protislovja v njih izhajajo iz radikalizacije celotnega sveta in veliko manj iz njihovega zamira-jočega tkiva. Plitvi socialni sloji producirajo iz sebe plitvo kultuio (strip, rock, happening, utopistično gibanje komun, religiozni tokovi ipd.), vzpostavljajo se v pragmatičnem odporu in v lastni kanonizaciji razpada. Je sestavni del barbarizma svetovnih eksploatorjev. Proletarcu pa je, nasprotno, kar zadeva zavest, potrebna predvsem revolucionarna zavest, skozi katero prisvaja tudi vso kultumo tradicijo brez fetišizacfle. V kolikor te pod-proti-kulturne oblike nosijo v sebi odnos do te revolucionarne zavesti, imajo nek pomen, toda to lahko dosegajo samo v gibanju, ki to revolucionarno zavest omo-goča. VII. V samorasli vlogi univerze nosijo študentje močan odtenek lumpenproletariata. Ne govorim toliko o sivi množici, ki se otepa za svojo socialno promocijo in niti ne o komunističnem gibanju med študenti, razkrajajočem to samoraslo vlogo univerze, govorim o univerzitetnem getu. Le-ta je vedno produciral neko apartno kulturo, sprva utemeljeno v radikalni hierarhiji, potem pa v vse večji in vse bolj razčlovečeni praznini produkcijskih gibanjih sunkovitfli valov, kjer dobiva večinska sivina svojo latentnobarvo. Edini relevantni kriterij za ocenjevanje teh sunkov je položaj komunističnega gibanja v njih. Le-to se nikoli ni moglo identificirati s celotnim getom, ker je samo historični moment, ki razkraja ta geto. Totalizacija geta razpada sama v sebi, komunistično gibanje je pozitiven faktor tega razpada. VIII. Pod-proti-kulturna gibanja se izčrpajo s samim nastajanjem in so naj-abstraktnejša evidenca nekega obstoječega protislovja. Nove kultume oblike se pojavljajo samo v odnosu do razrednega boja. Do opredelitve tega novega pa ne moreino priti na osnovi ene same manifestacije, oziroma, lahko pridemo do njega tudi brez karakteristične manifestacije. V opisih, ki so sledili ,,dogajanju" v Operi (,,dogajanje" je danes postala kategorija kulturniške prireditve, na prvem Maratonu je bilo to le retorično mašUo, ki ga je Dušan R vzklikal takrat, ko ni imel česa povedati), je mogoče zaslediti karakteristike preživelih kulturnih občevalnih oblik, ki ga jenanovo vpeljal estiadni trop po Pupiliji Ferkeverk naprej. V prvi vrsti je to maloburžoazna karikatura umetnika kot demistifikatorja - to lastnost ima slovenski umetnik, ki je tesno povezan z univerzitetniini geti, že od zdavnaj in se je tako tudi konstituiral. V drugi vrsti pa je to, da se izbriše meja med publiko in izvajalci, kar še ni ukinjanje publike,4e variaaga na stari kulturniški vzorec geta. IX. »Montaža ralade slovenske generacije" je izjemno duhovita karakte-rizacija. Zaključek, ki se valjtrie na osnovi splošne študentske kolturne produkcije, namreč potrjuje, da gie res sarao za montažo razkrojenih ostankov neke kulture, ki se izgublja v lastni nedoslednosti. Še bolj duhovita pa je, kei kaže na montažo paianoidnega nacionalizma, nirvanizma in alkoholizma. MPUNGI MARXIZEM ali fromizem Erich Fromm (roj. 1900) je danes v svetu priznan kot teoretik r,humani-stičnega socializma" z marksistično orientacijo. Tudi pri nas je zelo cenjen in prevajan (prevedena so vsa njegova temelj-na dela). Njegova teorija je pogosto zastopana na beograjskih, zagrebškifi in tudi Ijubljanskih fakultetah. \z ,,Fromma" je bilo pri nas narejenih mnogo seminarskih nalog in diplomskih nalog. Če pogledamo malo po mondenih virih, ga najdemo v vseh enciklope-dijah. ,,Jedan od najznačajnijih suvremenih marksistički orientisanih mislilaca, koji radikalno negira dogmatske devijacije i bori se za odredeni stvaratački marksizam". (Enciklopedija leksikografskog zavoda, Zagreb 1967, zv. 2, str. 465). V Tubičevem kontroverznem slovarju marksizma, je obravnavana na celih dveh straneh Frommova knjiga ,,Zdrava družba". Citira Frommovo misel \z predgovora o ,,čistih" in ,,hkratnih spremembah". ,,Glavna poanta knjige nije toliko vjerovanje da je svaka predložena mjera neobhodno ,dobra\ več da progres može da se ostvari samo kad se promjene dešavaju uporedno u ekonomskoj, društvenopolitičkoj i kulturnoj sferi, da svaki progres koji se ograničava samo na jednu sferu sprečava pro-gres u svim sferama". (Risto Tubič: Enciklopedijski rječnik marksističkih pojmova, Veselin Masleša, Sarajevo 1974, str. 640) Prav zaradi te izredne prisotnosti Fromma v naši jugoslovanski literaturi je vredno prebrati Frommovo knjigo ,,Zdrava družba" (DZS Lj. 1970). Zdi se, da ta njegova knjiga (izdal jo je 1955) najbolj plastično prikazuje njegove misli o družbi. i. poglavje METODOLOGIJA I. 1. ,,V anatomiji čtoveka je ključ do analize opice. Narobe pa nakazovanje k višjemu v podrejenih živalskih vrstah lahko razumemo le, če je višje samo že znano." KARLMARX(1857) Predno se lotimo konkretne analize knjige Ericha Fromma ,,Zdrava , Jružba" (DZS Lj. 1970), se mi zdi najpomembnejše, da pogledamo, s kakšno netodo se je Fromm lotl raziskovanja človeka in njegove zgodovine. V prvem poglavju (Ali smo duševno zdravi — str. 19) se ne ukvarja z lvididualno patologijo, ampak s patologijo normalnosti celotne družbe, lasti s patofogijo normalnosti sodobne zahodne družbe mišlja da je, ampak po tem, kaj dejansko predstavlja, kaj dejansko je) zdvaja na dva vidika ali pola. Na- pozitivni. vidik ali na negativni vidik, na >ber ali slab odgovor na dani položaj. Toda le vsi ti slabi ali dobri odgovori so lahko današnja merila, današnje •rme, ki jih Fromm vnaša v druge družbene formacije. S tem ko to dela, iravnava vso zgodovino samo po enem merilu, to je po merilu in normah našnje družbe. Tako se mu prikazuje zgodovina negibno, absolutno, in izgube se vsi alitativni in kvantitativni preskoki, ki so se dogodili v razvoju človeške užbe. Značilno zanj je, da pri vsakem problemu navaja vrsto primerov in naj-čkrat problem zvaja samo na primere. Zgodovina in dogodki pa niso vrsta jmerov. Primeri so le zunanja oblika vzroka za ta pojav. Pri tem se zelo ¦gosto zgodi, da so ti primeri napačni. Vedeti namreč moramo, da se nam lko isti vzrok pojavlja v več različnih pojavnih oblikah in da tudi obratno Ija, da se nam različni vzroki prikazujejo v istih pojavnih oblikah. S podajanjem primerov ostajamo le pri opisovanju. Tako opisovanje če s števifnimi primeri dokazati pravilnost svojih trditev. V resnici pa vezuje zunanje dogodke brez kakršnekoli notranje povezave. S tem pa še aleč ne prodremo k vzrokom za pojave, ki smo jih naštevali. Tako postane 'tika posameznega pojava kritika fraze. Tako ostaja kritika samo v mnenju posameznega individuuma, ki izbira jumente po svojem interesu čisto — navidezno — samovoljno. Seveda mu iko nasprotnik, če uporabi enake metode, dokaže nasprotno. Že Hegel je odajanju izkaže, da je subjektivna. Hoče doseči objektivnost v pomenu ience". Obravnavanje, ki hoče biti že pri zastavitvi problema ,,objektiv- ', je že tu subjektivno (in bistveno ujeto v interes). Tako obravnavanje ali kritika hoče biti nepristranska (objektivna), pri tem pa pozabija ali ne ve, da se raziskovanje naravoslovnih znanostih bistve-no razlikuje od raziskovanja v družboslovnih znanostih. Naravoslovec lahko daleč od bučnega življenja in dogodkov mirno raziskuje v svojem laborato-riju. V njem eksperimentira, primerja, meri — skratka je ,,nad" svojo pro-blematiko in materijo, ki jo raziskuje. S tem pa je lahko ,,objektiven" v odnosu do rezultatov in izsledkov, do katerih pride. Če pa prenesemo to metodo raziskovanja tudi na družbo, so rezuitati čisto drugačni. Raziskovalec družbe ni do nje nepristranski, ampak je njen subjekt, njen član kot vsi ostali. S tem pa, ko hočemo raziskovati družbo ,,nadosebno", ,,objektivno" ali, če to hočemo, sine ira et studio — brezjeze in zavzemanja, pridemo do napačne zavesti o družbi in dejanskem življenju. Vsa taka raziskovanja ne vedo preprosto tega, da se tu bistveno pojavlja jnteres. Da je že v zastavitvi vprašanja najpomembnejši interes. Zavest je ujeta v interesu. Zavest pusti delovati interesu, da svobodno detuje. To je lepo povedal že Hobbes — ta citat večkrat navaja Lenin — ko je rekel, da bi bile sežgane vse geometrijske knjige, če bi aksiom, da je vsota kotov v trikotniku enaka dvema pravima kotoma. nasprotoval interesom zemljiških i posestnikov. Zavest je ujeta v interesu in če je to napačna zavest, je to ideologija (ta pomen dobi ideologija šele z Marxom in Engelsom in jo vedno brez izjeme uporabljata v tem pomenu — tudi danes je ta pomen prisoten samo v marksi-stični filozofiji). Ideologija v pomenu napačne zavesti bazira v družbeni delitvi dela. Ko je del družbe rešen neposredne materialne proizvodnje, dobimo ideologijo. Ideologija je identična z delitvijo dela na ,,umsko" in ,,fizično" in privatno lastnino in seveda tudi z državo. Marx (v ,,Kapitalu") ugotavlja fenomenalno značilnost človeškega mišljenja, v katerem se človek rezlikuje od vseh ostalih živih bitij. Človek je sposoben, da si predmet, ki ga bo izdelal, zamišlja Se pred izdetevo. Člove-kovo delo je torej ,,umsko" (v zamišljanju predmeta) in ,,fizično" (v izvedbi te zamisli). V narekovaju pač zato, ker je jasno, da ni nobeno delo samo umsko ali samo f izično. Ta dva pojma nam kažeta položaj človeka v organi-zaciji proizvodnje. Prva družbena delitev dela pa razdeli ti dve funkciji v človekovem delovnem procesu na dva dela. Tak način produkcije vedno predpostavlja dve osebi. Eno, ki opravlja ,,umsko" in drugo-osebo, ki oprav-Ija ,,fizično" delo. ,,Delitev dela je dejanska delitev dela šde od trenutka, ko nastopi delitev materialnega in duhovnega dela. Od tega trenutka dalje si zavest lahko dejan-sko začne umišljati, da je kaj drugega kot zavest obstoječe prakse, da dejan-sko nekaj predstavlja ne da bi predstavljala nekaj dejanskega — od tega trenutka dalje je zavest sposobna (Stande) da se emancipira od sveta in preide k tvorbi ,,čiste" teorije, teologije, filozofije, morale itd." (F. Engels in K. Marx). To je vedel že Aristoteles v ,,Politiki": ,,Kajti gospodar kot tak se ne udejstvuje pri nabavi sužnjev, temveč pri uporabljanju sužnjev. Toda to ni nič velikega in vzvišenega. To namreč, kar suženj mora znati narediti, mora ta znati ukazati. Kjer se gospodarjem samim ni treba s tem mučiti, tam prevzame to čast nadzornik, sami pa se ukvarjajo z državnimi zadevami ali filozofirajo." Iz povedanega nujno sledi, da moramo interes povezati s položajem vsa-kega individuuma, ki ga ima v družbeni delitvi dela. Bistveno drugačen interes dobimo, če pripadamo polu ,,organizacije proizvodnje" (umskemu delui alipasmo člani,,izvrševanjaproizvodnje"' (,,fizičnemu" delu) Šele proletarski razred ima interes v totaliteti. Mora osvoboditi vso družbo, če hoče biti tudi sam osvobojen. Če tega ni, potem se vrne — da rečemo z Marxom — vse staro govno na dan in družba se mora znova delrti na dva dela. Prav zaradi tega zavest proletarskega ni ujeta v parcialnem interesu. Ni mu treba kot nasprotnemu polu prikazovati svoj parcialni interes kot iluzorni obči interes. Tako kot ima v raziskovanju svojega položaja — v raziskovanju družbe — interes, da spozna vso resnico, ima interes, da spozna tudi resnico o svetu. Fromm se čudi iracionalnosti, ki jo povzroča beseda socializem itd. ,,lracionalni odziv, ki ga povzročata besedi socializem in marksizem, je še povečan z osupljivo nevednostjo dela večine tistih, ki postanejo ob teh dveh besedah histerični. Kljub dejstvu, da so vsi Marxovi spisi in spisi drugih sociaiistov dosegljivi vsakomur, pa večina tistih, ki najbolj napadajo socializem in marksizem, ni še nikoli prebrala niti vrstice Marxa, mnogi pa imajo samo zelo površno znanje o marksizmu. Če ne bi bilo tako, bi se zdelo nemogoče, da bi razsodni, razumni Ijudje danes tako popačili idejo socializ-ma in marksizma." (str. 204) Fromm pozablja, da je tu bistven interes. Vzrok za povečanje in histe-ričnost ob besedah socializem ali marksizem ni v neznanju, ampak v inte-resu. Tudi, če bi ti Ijudje brali Marxova dela — in tudi jih s prepričevanjem ne bi spremenili. Prepričevanje tu nič ne pomaga. To so poskušali že sociali-sti utopisti, ki so tudi pozabljali, da v interesu kapitalista ali lastnika delnic ni, da bi te misli sprejel, ker bi se potem moral odreči tudi svojemu položaju. Marx in Engels sta napisala v ,,Sveti družini": ,,ldeja" se je blamirala vedno, kadar je bila različna od ,,interesa." V raziskovanju družbe razred ,,orga-nizacije" produkcije opravlja to delo sicer z zavestjo, ki je napačna. Dejan-sko stanje mora tako prikazovati skozi svoj parcialni interes in ga vsiljevati celotni družbi kot obči interes. 1.5. Če se vrnemo na metodologijo celotne Frommove knjige, je treba pred-vsem razložiti, poleg tega, da napr. piše, da je ,,družbeni značaj devetnajstega stoletja dober primer za mešanje med racionaino in iracionalno avtoriteto" (str. 90/-o čemer smo govorili prej, še najvažnejše. Fromm začne raziskovanje z nastankom človeka in potem skozi knjigo prihaja do srede našega stoletja. Spet se zdi, da je to najbolj logičen način prikazovanja problema. Da gremo skozi človeško zgodovino do današnjih dni, ter tako dobimo odgovore za naš sedanji čas. Toda resnica in položaj tega trenutka se da razložiti samo tako, da jo spoznamo iz nasprotij in odnosov našega časa. S tem lahko seveda tudi navezujemo na pretekla obdobja in obratno, toda samo, če nam je sedanji čas pojasnjen. Hegel pravi: Iz zgodovine se ne da ničesar naučiti, razen tega, da se ne da ničesar naučiti. To pomeni, da kljub temu, da je historija izredno važna, pa le ne pojasnjuje novega, tistega kar prihaja. ,,Kadar Ijudje v svojem navadnem načinu predstavljanja hočejo razumeti nastanek ali izginitev česarkoli, tedaj navadno mislijo, da si bodo stvar razlo-žili s pomočjo predstave o postopnosti takega nastajanja ali izginjanja. Vendar pa se spremembe v biti ne dogajajo s prehajanjem ene količine v drugo, marveč tudi s prehodom kvalitativnih razlik v kvantitativne in na-robe, s prehodom, ki prekinja postopnost in postavi rta mesto predhodnega pojava kvalitativno drug pojav ... V osnovi nauka o postopnem nastajanju je predstava, da tisto, kar nastaja pravzaprav čutno in obče dejansko že je in ostane neopaženo samo zaradi svoje majhnosti. In ko govore o postopnem izginjanju, tedaj takisto mislijo, da je izginitev pojava ali pa nov pojav, ki naj stopi na njegovo mesto, že tu samo, da je za zdaj še neopažen. Seveda je na ta način nemogoč vsak pojem o nastanku ali izginitvi. Razlagati nastanek ali izginitev s postopnostjo spreminjanja, pomeni pripeljati vse skupaj do dolgo-časne tavtologije in si predstavljati nastajajoče in izginjajoče v že povsem gotovi obliki.." (Hegel - VVissenschaft der Logik) In ko tudi to vemo, še zmerom lahko na več načinov analiziramo neko družbo. ,,Celota teh (t.j. meščanskih) produkcijskih odnosov, sestavlja ekonom-sko strukturo družbe, realno osnovo, ki se na njej dviga pravna in politična vrhnja stavba in ki ji ustrezajo določene oblike družbene zavesti. Način produkcije materialnega življenja določa socialni, politični in duhovni proces življenja nasploh. Ne določa zavesti Ijudi niihove biti, temveč narobe, njh hova dmžbena bit določa njihovo zavest. (podčrtal) K.B.) (MEID IV str 105) Se pravi neko družbo moramo pojasniti iz njenih antagonističnih odnosov, produkcijskih odnosov in nadstavba je refleksija teh odnosov. Tako odpadejo - kot pravi Engels - vse idealistične sleparije. Poleg tega pa: ,,Kritika ekonomije se je celo potem, ko je bila dognana metoda, še lahko zasnovala na dva načina: zgodovinsko in logično. Ker poteka razvoj tako v zgodovini kakor v njenem literarnem odsevu na splošno prav tako od najenostavnejših do čedalje bolj zamotanih odnosov, je bil literamo zgodo-vinski razvoj politične ekonomije naravna voditna nit, ki se je je lahko opri-jela kritika; na splošno bi se torej ekonomske kategorije pokazale pri tem v istem zaporedju, kakor se kažejo v logičnem razvoju. Ta oblika ima na videz to prednost, da je jasnejša, ker z nio zasledujemo stvarni razvoj, dejansko pa bi s tem postala kvečjemu poljudnejša.Zgodovina se pogosto razvija v skokih in cikcaku, morali bi jo naj tej poti povsod zasledovati. s tem pa bi bili prisiljeni upo§tevati ne le veliko gradiva manjše vrednosti, temveč tudi po-gosto ustavljati tok misli; vrh tega bi se zgodovina ekonomije ne bi dala pisati brez zgodovine buržoazne družbe in bi delo na ta način neizmerno naraslo, ker manjkajo vsa pripravljalna dela zanj. Potemtakem je bil primeren edinole logičen način obravnave. Ta pa v resnici ni nič drugega, kot zgo-dovinski način obravnave, samo brez zgodovinske prevleke in brez motečih slučajnosti." (MEID IV str. 121, 122) II. poglavje ČLOVEK I. 2. 1. ,,Življenje je čudež, kiga ni mogoče razložiti." Erich Fror ,,Vsi Ijudje so idealisti in ne morejo biti nič drugega, če nam idealizem pomeni težnjo po zadovoljitvi potreb, ki so specifično človeške in presegajo fiziološke potrebe organizma (? ? ). Razlika je samo v tem, da daje nek idealizem dobro in ustrezno rešitev (? ), drugi pa slabo in destruktivno" (str. 39) Če je to tako, potem je danes polovica sveta (Afrika, Azija, J. Amerika) čistih materialistov, kajti le-ti ubogi vragi morajo vsak dan znova reševati čisto fiziološke potrebe organizma in jim ne preostane nič časa za ,,zado-voljitev potreb, ki so specifično človeške". Tako imenovani Sever rešuje čisto ,,idealna" vprašanja, kako bi si spravil z vratu hudiča, ki si ga je r.adel med svojim razvojem (Konferenca o razoroževanju, KEVS). Z druge strani pa so Ijudje začeli s produkcijo in reprodukcijo svojega neposrednega živfjenja (Marx in Engels navajata štiri momente, ki pogojujejo le-to: I. produkcija življenja samega; 2. produkcija novih potreb - prvo zgodovinsko dejanje; 3. dnižina — razmerje med člani skupnosti; 4. oblika materialne povezave ( ,,produktivna sila — glej (MEID str. 32-35^ reševati tudi čisto ,,človeške potrebe", dobimo torej ,,zavest". Iz tega sledi, dasmo vsi Ijudje skozi vso človeško zgodovino nepreklicni idealisti. Sicer pa: ,,se kajpada ne da izogniti temu, da mora vse, kar kakega človeka vzgibuje, iti skozi njegovo glavo — celo jedenje in pitje, ki se začne zaradi lakote in žeje, začutenih s pomočjo glave, in konča zaradi sitosti, prav tako začutene s pomočjo glave. (Učinki materialnega svetal Učinki zunanjega sveta na člo-veka se izražajo v njegovj glavi, se v njej zrcalijo kot čustva, misli, goni, odločitve volje, skratka, kot ,,idealne usmeritve", in postanejo v tej podobi ,,idealne moči". In če okoliščina, da ta človek sploh sledi ,,idealnim usmerit-vam" in priznava ,,idealnim močem" vpliv nase - če ga to dela za idealista, potem je sleherni kolikor toliko aormalno razvit človek rojen ideaiist, in kako so sploh še mogoči materialisti." (MEID V str. 453) In po drugi plati: Fi/ister (podčrtal BK) z materializmom razume žrtje, lokanje, poželji-vost, pohoto in napuh, lakomnost, skopost, grabežljivost, dobičkarstvo in borzne sleparije, skratka, vse tiste umazane grehe, katerim sam na tihem streže, in z idealizmom razume vero v krepost, splošno človekoljubje in sploh ,,boljši svet," s katerim se hvaliči pred drugimi, v katerega pa sam veruje kvečjemu tako dolgo, dokler preganja mačka ali preživlja bankrot, ki nujno sledita njegovim navajenim ,,materialističnim" ekscesom, in prspeva zraven svojo najljubšo pesem: Kaj je človek — pol žival, pol angel. (Isto, str. 454) Osnovno vprašanje filozofije v zgodovini (glej F. Engels, Isto str. 443-454) je bilo vprašanje rned mišljenjem in bitjo. Kaj je bilo prej, duh ali narava. Tisti, ki so dokazovali obstoj duha pred materijo so sestavljali tabc* idealizma, tisti, ki pa so trdili, da je bila materija prej, so sestavljali tabor materializma. Erich Fromm s tem svojim gledanjem vnaša v ta dva pojma samo zmedo. Kajti to, da človeštvo napreduje vsaj trenutno, nima absoiutno nič opraviti z nasproijem med materializrnom in idealizmom. Tako so tudi napačna njegova gledanja glede posameznih gibanj. ,,Dejansko lahko razu-memo socializem v njegovih različnih šolah samo kot eno najpomembnejših idealističnih in moralnih (? ) gibanj našega časa." (str. 204). Podobno je z njegovo drugo trditvijo. ,,Dejansko najdemo glavne izraze religioznega entuziazma v zadnjih dvesto letih prav v tistih gibanjih, ki so prekirila s tradicionalno religijo. Religija kot organizacija in profesija dogem imasvoje mesto v cerkvah; religijo v smislu religioznega žara in žive vere, pa so podpi-rali nasprotniki religije." (str. 194) Z trditvijo, da so vsi Ijudje idealisti, pride Fromm v zelo težko navzkrižje in protislovje. Na strani 51 namreč trdi tote: ,,Če parafraziram Bachofnove ideje (o njem pozneje), ter jih nekoliko razširim, bi lahko dejal, da je moški, ki ni opremljen za ustvarjanje otrok (seveda govorim tu o doživljanju no-sečnosti in poroda in ne o čisto racionalnem spoznanju, da je za ustvarjanje otrok nujna moška sperma) in ga ne obremenjuje naloga negovanja in skrbi za otroka, bolj oddaljen od narave kot ženska. Ker je manj zakoreninjen v naravi (? ? !), je prisiljen razvijati svoj razum (? ? ), graditi svoj svet idej, načel in stvari, ki nadomeščajo naravo kot temelj njegove eksistence in vamosti."(str. 51) Prvič to pomeni, da je Fromm nekaj pozabil dodati svoji prejšnji trditvi, da so vsi Ijudje idealisti. Moral bi nujno povedati, da ta idealizem velja samo za moški spol. Kajti ženska je toliko zaposlena s čisto fiziološkimi potrebami — nosečnost in vzgoja — da ne more biti idealist. Orugič pa tudi Fromm zapada v čisti biologizem! Iz bioloških razlik med moškim in žensko išče razloge za njun neenak položaj v družbi. Namesto, da bi to storil iz vsakokratne razširjenosti družbene delitve dela. Do vseh teh sklepov pa pride s proučevanjem Jacoba Bachofna. V pri-pombi 22 (str. 294) pravi: ,,Marksistična šola je sprejela Bachofnove ideje z velikim navdušenjem in to zaradi elementa enakosti in svobode, ki je infie-rentna materialni strukturi." <*<> podprU le revnejši in srednjikmetje. Takoj ko fc ^aki ^° nuiM v obdobJu ****««* ^^ x fe trajno sociabstično diktaturo. abidem, stran 7i> Rusge mora evropski sod smodnika pripraviti do "ftocki povzel v tezo, ki je prišla v zgodovino kot u ^^JiS v revolucge. Na njegovo koncepcijo je znatno vplival Melu- ?• N ^eit časopisu Neue Zeit z naslovom ,,Revolucija v permanenci." (Lk ,,nA»,n nq XXIV (1905-1906/1, stran 169-172) Mehringov članek je bil zas» °^J y Marxovih izhodiščih pennanentne revolucije, ki ga je napisal leta 1&~ * „ isti številki časopisa Načalo, v katerem je bil objavljen prevod Mehringcrt'eb članka, je Trocki verjetno prvič uporabil izraz stalnost (nepreryvnost) revO- PROTI NIRVANIZMU Pirehod ob Glpboki Soteski Nekaj bcscd o avturiu :.n ¦;)< Kuo Mo-io, kitajbh.: u-s,-m., igodovimu in pum^, picdsednik kitajske AJeademije znanosti, rojen 1893. na scvc-ru dežeie v Cehuanu je študiral v f^otu na Japonskem. Bi) je udeicženec Nankinške revolucije 1927. lOlet je prebil v izgnanstvu na Japojiskem. L. 1951, je bil podpredsednik Svetovnega komiteja za mir; dobi] je tudi Leninovo nagrado za mir ... Zgodbo Han Ku Kuan je Kuo Mo-žo napisal }. 1923 in jo natisnil v tedniku ,,Ustvaxjanje in družba", ki ga je sam osnoval in izdajal. Za razumevanje vsebine nekaj podatkov! Pod imenom Lao-ce (tudi Lao Tan - ime pomeni ,,staica") se je oliranilo kilajsko mistično-fiJozofsko delo, pisano v poetični prozi, ki se ponekod rima. Pesmi v TAO TO KlNG po nase „0 Poti in Čednosti". O življenju Lao ce-ja nimamo zgodovinskih podatkov; vse, kar vemo o njem, nam pripoveduje izročilo v legendah. Tudi o času, vkateremje živel, rve vemo ničesar. Nekateri zgodovinarji menijo, da je živel na prehodu iz šestega v peto, drugi. pa na koncu četrtega in v začetku tretjega stoletja pr. n. š; Po legedni je bil arhjvar na dvoru dinastije Ceu. Legendapravi tudi, da je bil Kon-fu-ce njegov učencc. Legenda, ki govori o zadnjih letih njegovega živijenja, piavi, da se je Lao-Tan zadnjikrat prikazal kitajskemu človeku na zahodnem mejnem pre-hodu Han Ku Kuan (po naše: Ob Globoki Soteski), enem od pomembnih prehodov, ki so povezavali takratno civilizirano Kitajsko - Osrednjo ravan -s puščavskimi deželami in barbarskimi ljudstvi na zahodu. Po legendi je Lao Tan na tej poti jahal na modrem bivolu. (V pariške|n Musee Guimet hranijo kip Lao ceja na bivolu). Legenda pravi dalje, da je na tej poti, prav na Han Ku Kuanu, visoki uradnik, ki je skrbel za varnost tega prehoda, naprosil in pregovoriJ Lao-Tana, da je zbraj in zapisaJ svoje nauke v knjigi ,,Pesmi". Ob tej legendi je Kuo Mo-žo, v obračunu s starimi izročili, stkal pikro in hkrati globoko zgodbo in ji dodal krepko domislico o izvoru obvezne noše jakovega repa, ki je insignija taoističnih menihov pridigarjev. V zvezi s to legendo so kasneje taoisti učili, da je Laoce takiat šel čez Han Ku Kuan med ,,barbaxe" v Indijo in da se je njegov nauk tam preime-noval v budizem (kax je izvalo ostre spore med tao-isti in budisti). PREHOD OB GLOVOKI SOTESKI Sonce zrelega poletja je oblivalo debelo zidovje mogočne stavbe na PREHODU OB GLOBOKI SOTESKI. Zdelo se tije, da so oblike ribjih želv, katerih obrisi so se odražali nad slemenom strehe, in paia feniksov, ,,proti luči obrnjenih", prav nad hišrumi vrati, alve v zadnjih vzdihljajih. Onkraj prehoda se je vzdigalo nekaj belih topolov. Njihovo debelo in mastno listje se je lesketalo v bleščečih odsevih. Številni škržati so stokali na vso moč, do onemoglosti. Tla so bila skoz in skoz prežgana, ostajalo je le še nekaj sence pod topoli. V tej senci je ležal starec z obrazom, uprtim v nebo. Prsni koš je imel razgaljen, leseno suhe roke je prekrižal na prsih. Razmršeni lasje in brada so dokazovali, da je že dokaj dolgo sovražnik glavnika. Da bi pregnal dve ali tri muhe, ki so mu sedale na obraz, je včasih dvignil desnico. Ce tega giba ne bi naredil, bi vsakdo lahko pomislU, da je to nek berač, ki je izdihnil zaiadi prevelike vročine. Ležal je z ušesi tik nad zemljo in zazdelo se mu je, da zaznava šum, ki prihaja pod zemljo k njemu. V hipu se je vzravnal. Za vzglavje je imel knjigo iz povcsma bambusovih trstik (2). — Ah! -, je dejal - ta topot človeka in cokel, ki ga tako mrzim! Ob tolikšni vročini si še divje zveri ne bi upale iz brlogov: Kdor se je danes odpravi] na pot, je gotovo tiste vrste človek, ki o njem pravijo, da ga vleče k plamenu in se rad drži vročine (3) Vstal je in se leno pretegnil. Zrkli sta mu buljili iz očesnih votlin, ob spodnjem delu vrata pa se mu je dvigala bula v obliki konskega kopita. Iztegnil je vseh deset prstov, ki so v zraku trepetali kot topolovo listje (A) Op.pr. - Lap Tan (4)! Ej, Lao Tan! - Ej, Gospod Cuvar Prehoda! Oba klica sta se oglasila hkrati in oba nenavadna starca sta si stekla naproti \n se objela tako tesno, kakor pravimo, da se objemata dva suha poganjka glicinije, zvita v vitico. .. Za hip sta ostala oklenjena, nato sta odstopila. Globoko vdrta prišlekova zrkla so zalivale solze. Bil je to sam Lao Tan. Njegova brada in obrvi so bile še bolj bele od Cuvarjevih in bil je še bolj shujšan. Med obrvi so se mu začrtale navpične gostc gube in pričale o tcžkih bojih, ki jih je bil. Njegove ličnice in čelo, konica nosu, so bile ustrojene od sonca. Nosil je modro, tisočkiat zakrpano obleko in razcapan, zaprašen klobuk. Ob vsem tem pa še ne bi vzbujal zaČudenja, dokJer nisi zagledal volovskega repa v njegovi desnici. Po objemu sta si moža podala roke in sedla v senco drevja. - Lao Tan, - je začel Čuvar, saj še ni dolgo tega, kar si tako odločno prekoračil ta prehod. Kaj se je zgddilo, da se že vračaš? Lao Tan je odgovoril s slabotnim glasom: - O, Čuvar, dopusti mi, da ti vse počasi povem. Danes nisem še ničesar zaužil, še kaplje vode in še zrnca žita ne. Daj mi, prosim te, če kaj imaš: daj nii od tcga, prosim te! Cuvar je brž odhitel po vrč vode in dvoje žitnih kolačev. Medtem je Lao Tan listal po knjigi iz bambusovih trstik, ki je ležala v senci pod drevjem. - Oh, kako sram me je! Povej mi, aii ne boš zažgal te moje Knjige o Peti in Cednosti? - Kaj praviš? Nemogoče! - je zavpil Cuvar Prehoda in postavil pred Lao Tana pijačo in živež. - Od takrat, ko si napisal to knjigo zame, mi je dragocenejša od življenja. Niti minute nisem brez nje. Takoj ko jo odprem, da bi jo bral, se ves ta svet plemena in vročine, vse nečiste vesoljstvo, razblini pred mojimi očmi in iz možgan se mi lahno dviga nežna sapica, ki mi poživlja vsc žile v telesu. Takrat se moja duša dviga in kroži, ter zapušča meseno lupino; in pristopam k vratom Skrivnostne Matere, te tajne vseh tajn (5). Ce berem podnevi, se mi zdi, da se sončna luč prelije v mesečino; moč sončnih žarkov sc čudno ublaži in spet zagledam modrosti polne oči svoje matcre, tega najdražjega bitja mojega otroštva. Če berem zvečer, ostanem vso noč, ne da bi se dotaknil vzglavja ali pregrinjala, in poslušam hvalno pesem zvezd, gledam nesnurtnike, ki se kopljejo v mleku Rimske ceste (B. Op. pr.) Ti topoli se spremene v lepotice, ki se mi smehljajo in jim je dah kot ined sladak. Ah! Tvoja knjiga. Vselej, kadar jo berem, se mi zdi, da se neskončno vesolje spremepi ¦ ' "•"¦¦¦ 'i je pognal iz semenskega zrnca (6) in ki sc mu vonj izristalizira i"va pa pielije v mogočno reko. Tam ;:ori na ncbu, tu <^i: n:j '-"-- ;v! '•• '»^nja, lepote, Ijubczni, življe-i ia. Če pa se le n >u navdušenje v liipu upade i zdi se mi. dd ; nje glist in črvov, ki bodo razjedli vso at spremenil v potop, ki bi pornetel vsc ogova, ki bi z njima, kakor iivji bivol, . . Glej no, ko sem že pri 1 ivolu: Kai i modrim bivolom, ki si n; Lao Tan je dopustil, da mu je Čuvar Prehoda izpel hvalo. Sam je skrbel le, da bi čim več popil in pojedel; od obeh pšeničnih kolačkov je ostala le še polovica enega. Moči so se mu polagoma vrnile, vendar ne še do prave mere iu s še vedno slabotnim glasom je dejal: - Ej, ej! Kako sem ti hvaležen za to pijaČo in živ^ž. M*Var%^¦"¦'¦-¦'- u: seježrtvovalžame, se soomini^v^. - c^;t;.. . .,. -." ^U|WiaP'l'M v /^ui jc cuvarju rrehoda bivolji rep, ki ga j.e odložil poleg sebe. - Spoštovanje in usmiljenje mojemu modremu bivoiu,Qej,to je vse, kar je od ftjega ostalo. • - Kaj praviš? je vzkliknil Cuvar Prehoda, ki dotlej še ni opaztl bivolovega jepa. Pa ne, da so te oropali razbojniki? Lao Tan je zaužil še nckaj grižljajev kolača in popU še nekaj požirkov vode. - Ko sem odšel skozi Prehod ob GlQboki Soteski, - je počasi povzel -sem mislil le eno: Hotel sem oditi v puščavo, hrepenel sem le po samoti puščave, kjer ni človeSke sledi, Jahal sem na bivolu in hitel proti severu-za-hodu. Hitel sem podnevi;, in ponoči, izpostavljen vročemu vetru in žgočetnu soncu. Skratka: IMavsczadnje sem prispel v puščavo s pomočjo naporov svo-jega bivolčiča. Tam pa, prav zares ni bilo človeka: Sam rumen pesek, v nedogled, še travne biljke ni bilo, še kaplje vode ne. Ubogi moj bivol: Toliko je bil pretekel, da je stegnjen obležal vpesku. Prebedel sem ob njem dva dni in dve noči, pa mu nikakor nisem mogel pomagati: tretjega dne je izdihnil. Ah! globoko usmiljenie moji zvesti žrtvi! Čeprav sem razglašal v tej knjigi dvoumne in nejasne (7) nauke o poti ifl čednosti: sem navsezadnje le kme-tavzar, ki mu je edina skrb lastna korist. Dejal sem ti, da spoznavanje pred-nosti dobrega nasprotuje dobremu (8). Dopovedoval sem, da je treba biti lokav, da boš odrešen, skrivenčen, da se zravnaš (9); in namerno sem se takrat delai slepega, da bi izpovedoval svojo jasnovidnost (10). Vedel sera, da je težko osnova lahkemu, da je spokojnost učiteljica dejavnosti (11). Zato sem se namerno ničemerno potepal in se vozil cele dneve, da bi pustil težki tovor v prtljažnem vozilu (12). Da bi od bližnjega pridobil veliko ugodnost zase, sem ga zavajal z majhnimi ugodnostmi, da bi pojedel nekaj svežih rib, sem jih poslej gojil v ribniku. Ah! le koristoljuben neotesanec sem in ta moja knjiga je le brevir lažne čednostil Da bi se izdajal za edinega pravičnika na vsem svetu, sem krenil na daljno pot proti zahodu (13) in šel v puščavo, da bi se šopiril s svojo osebnostjo. Toda, gorje! Uštel sem se. Ce ne stopiš iz hiše, ne spoznaš sveta (14). Gorje! Puščava.ki sem si jo bil zamišljal, je bila čisto drugačna od resnične puščave. Popotoval sem tako daleč in s tolikšni-mi napori, in kaj sem dosegel! Pogubil sem bivola in izpostavil še lastno življenje nevarnosti! S svojim življenjem sem ravnal kot z najdragocenejšo dobrino, jaz, ki sem učil, da biez telesa ni velike nesreče (15). Ah! resnično sem le hinavec! Ubogi moj modri bivol, žrtvovan hinavcu! pred čedno ie bw>rr * ¦ „. _ Krijiga o Potl;in Čednosti niza diugo rabo, kakor dabeg Le to mi še preostane, d&jo sam zažgem. S povesmom bamtrosovih trstik pod levo pazduho in btvotjifn repom v desnici, jo je lahkotno ubral proti jugovzhodti. Stokanje škržatov se je nenehno oglašaio z belih topolov. Sonee je počasi zahajalo. Cuvat Prehoda je globoko razmiSjajoč obsedel v senci drevja . .. Zrkia so mu vse bolj buljila iz očesnih votlin: Zdelo se ti je, da se bodo razpočili, bula nad sapnikom se mu je neznansko bičUa in po vsem teiesu se je divje tresel. (C, Op. pr.) - hra, hm! je vzkliknil. - Goljufija! Podlosi! Ta hudič me je izigraL Jasno je: Prodal je modr^ga bivola in si izmislil vso to dolgo zgcdbo, ki ni nič drugega kot gola izmišljotina, s katero me je ogoljufal, da bi dobii dva pšenična kolača! K.o je dal jezi duška, se ni mogel več premagovati. Pognal je vič za vodo v topol, da se je od deblu razletel na tisoč koscev. V jezi so trepetajoče roke grabile v zrak, in zarjul je v smer, ki jo je ubral Lao Tan: - Ti, Lao Tan, da bi bil ,,filožofv? Največji razbojnik v zgodovini! Le pojdi, s svojim brevirjem lažne kreposti pod pazduho: Tibo želekje uspelo opehaiiti knjigarnarja za nekaj pšeničnih kolačev! Stokanje škržatov se je venomer oglašalo z belih topolov; sonce je počasi zahajalo. Peteia barv ti oslepi oci, petero zvokov ti oglusi ušesa pe^M siastnosti ti omrtviči usta . .. Zato snuje svetnik v svojem ttebuhu, ife^fe;^0 svolem ]O0^su, zžkwa<5a ofi^ (zuttanji svet, piedmet čutov), da bi si prisvojfl to (notrafije moči, ki je njDi sedež v trebuhu." 18. Ce jan, ,,to brahmaflov samih, ki prelaga začetek indj|ski n^^- *- v zg0Hneišo dobc kskcr kxi-stjani stvaritev 5Ysta. Ni pa r.cbenega dvoma, da je beda, ki so jo prinesli Britanci Hindustanu, bistveno različna in po svojem učinku neizmerno hujša od vsega, kar je Hindustan kdaj prej pretrpel. Ne mislim pri tem na evropski despotizem Vztiodnoindijske družbe,6 ki ga je ta cepila na podlago azijskega despotizma - združitev, ki je pošastnejša od katerekoli tistih pcšasti, ki nam vzbujajo grozo v templju na Salsettu.7 To ni nikaka posebnost britanskega kolo-nialnega gospostva, ampak le posnemanje nizozemskega, in sicer v takšni meri, da zadostuje, če hočemo označiti delovanje britanske Vzhodno-indijske družbe, da dobesedno ponovimo, kar je o stari nizozemski Vzhod-noindgski družbi povedal sir Stamford Raffles, angleški guverner na Javi: Če govorimo na splošno, je poznala Azija od pradavnih dni samo tioje podxočij vladanja: področje financ ali notranjega plenjenja, področje vojne ali zunanjega ptenjenja. in pa področje jaVnih del. Znsadi podnebja in kako-vosti zemlje, zlasti v razsežnih puščavskih predelih, ki se raztezajo od Sahare skozi Aiabijo, Perzijo, Indijo in Tatarsko do visok|hUvnap««JK ™™¦" l " ~ je postak) umetno namakaoje s pTekopi M?^a^ : ' orieiitalskega kmefijstva. tako kakor v Egjfrtufti-ftH, . . . tudi v Mezopotamiji, Perzyi in drugod za večjo rodovitnost zemlje in dova-jajo vodo, kadai reke narastejo, v namakalnih prekopih. Ta brezpogojna nujnost, da se voda ekončmsko in skupno uporabtja, je na Zahodu, npr. v Flandriji in Italiji, prisilila privatna podjetja, da so se prostovoljno združila, na Vzhodu pa, kjer jc civflizacija še prenizka, da bi priklicala v življenje taka zdniženja, je terjala od centralizirajoče vladne oblasti, da poseže vmes. Odtod ekonomska funkcija vsake azijske vlade, funkcija, da izvaja javna dela. To umetno jzboljševanje zemlje, ki je odvisno od osrednje viade in ki se takoj neha, kakor hitro namakanje in osuševanje zanemarijo, nam pojasnjuje sicer dudno dejstvo, da so danes neplodna in pusta cela ozemlja, ki so bila nekdaj odlično obdelana, kakor npr. Palmira, Petra, razvaline v Jemenu ih velike pokrajine Egipta, Perzije in Hindustana. To umetno namakanje nam tudi pojasnjuje, kako je moglo eno samo vojno opustošenje kako deželo za stoletja raz^uditi in uničiti vso njeno civilizacijo. Britanci so prevzeli v Vzhodni Indiji od svojih prednikov upravni podbročji fuianc in vojne, podiočje javnih del so pa docela zanemarili. Odtod propadanje kmetijstva, ki ga ni mogoče voditi po britanskem načelu svobodne konkurence, po načelu laissez-faire (pustite vsakomui, naj počne, kai hoče) in laissez-aller (pustite stvaiem, naj gredo svojo pot). Vendar smo že navajeni, da vidimo v azijskih državah, kako pod eno vlado kmetijstvo propada, pod drugo pa se spet obnavlja. Tu so žetve odvisne od dobie ali slabe vlade prav tako kakoi v Evropi od dobiega ali slabega viemena. Potemtakem ne bi mogli videti v zatiranju in zanemarjanju kmetijstva, čeprav sta sama po sebi še tako hudo zlo, končnega vzroka za propad indijske diužbe zaradi vdora Biitaftcev, če tega zatiranja in zanemajganja ne bi bile spremljale okoliščine popolnoma drugega pomena, ki so čisto nov pojav v letopisih vsega azijskega sveta. Naj se je na oko politična podoba Indije v preteklosti še tako spreminjak, njen socialni red je ostal od prastaxih časov do prvega desetletja 19. stoletja nespremei^en. Strukturna osnova te družbe so bile ročne statve in kolovrat s svojimi zmeraj nanovo porajajočimi se milijoni predilcev in tkalcev. Od davnih časov je dobivala Evropa čudovite izdelke indijskega tkaktva, za katere je dajala svoje žlahtne kovine in s tem material za zlatarja, te neogibne sestavine indijske družbe, katere ljubezen do nakita je tako velika, da nosijo navadno celo skoraj nagi Indijci najnižjega razreda zlate uhane ali kak drug nakit okoli vratu. Nositi prstane na roki in nogi je bila svoj čas zelo razširjena navada. Žene in otroci so pogosto nosili masivne zlate ali srebrne obroče na roki ali nogi in v stanovanjih si lahko videl zlate ali srebrne kipce božanstev. Britanci, ki so vdrli v Indijo, so bili tisti, ki so razbili indijske statve in kolovrat. Anglija je začela s tem, da je izpodiinila indijsko bombažno blago z evropskega trga. Nato je uvažala svojo prejo v Hindustan in nazadnje je preplavila domovino bombaža s cenenim bombažnim blagom. Od leta 1818 do 1836 se je povečal izvoz preje iz Velike Britanije v Indijo v razmerju 1:5200. Leta 1824 ie znašal uvoz angle^tega muslina v Indijo komaj 1 milijon jaidov, medtemkoje 1.1837 že presegel 64 milijonov jardov. Hkrati pa se je znižalo število prebivalcev v mestu Dacca od 150.000 na 20.000. To propadanje indijskih mest, ki so slovela po svojih tkaninah, pa nikakor ni bilo najhujša posledica britanske invazge. Britanska para in britanska znanost sta v vsem Hindustanu prav do korenin uničfla povezanost kmetijstva z manufakturo. Ti dve okolnosti - dejstvo, da so Indijci tako kakor vsi orientalski narodi prepuščali osrednji vladi skrb za velika javna dela, za to osnovo svojega kmetijstva in trgovine, in da so se, razpršeni po vsej deželi zaradi patriarhalne povezanosti kmetijstva in rokodelstva, združevali v majhna krajevna središča - ti dve okolnosti sta ustvarjali izza najstarejših časov svojevrsten družbeni sistem, tako imenovani vaški sistem, ki je dajal vsaki teh majhnih enot samo-stojno organizacijo in lastno življenje. O posebnem značaju tega sistema si lahko ustvarimo svojo sodbo iz naslednjega opisa, ki je vzet iz starega uradnega poročila britanske poslanske zbornice: ,,V geografskem pogledu je vas ozemlje, ki obsega nekaj sto ali tisoč akrov orne zemlje in ledine, v političnem pogledu pa je nekoliko podobna korporaciji ali mestu. Njen zbor uradnikov in uslužbencev je sestavljen ta-kole: potail ali prvi vaščan vodi splošne upravne zadeve vasi, miri spore med vaščani, nadzoruje policijsko službo in pobira davek svoje vasi; za to službo je najbolj sposoben zaiadi svojega osebnega vpliva in ker natančno pozna položaj in zadeve prebivalcev. Kurnum skrbi za kmetijstvo in pazi na vse, kar sploh spada h kmetijstvu. Potem sta še taillier in totie; naloga prvega je, da skrbi za poizvedbe o zločinih in prestopkih in da spremlja in varuje ljudi,ki potujejo iz ene vasi v drugo, medtem ko so naloge drugega omejene bolj neposredno na vas, med drugim na to, da varuje žetev in sodeluje pri njeni cenitvi. Mejač skrbi, da so vaške meje v redu, in daje pojasnila, kadar nasta-nejo zaradi njih spori. Nadzornik vodnih bazenov in vodnih naprav razdeljuje vodo za poljedelstvo. Brahman oskrbuje bogoslužje. Učitelj uči vaške otroke pisanja m branja v pesKu. Nato koiedarski birahman ali aStrolOg Itd. Ti uradniki in služabniki sestavljajo na splošno vaško upravo, ki je sicer v nekih delih dežele manj številna, ker lahko opravlja nekatere izirfed opisanih nalog ena sama oseba, drugod pa lahko presega pravkar navedeno število oseb. Pod tako preprosto občinsko upravo so živeli prebivalci od pradavnih časov. Vaške meje so se le malokdaj spreminjale; in čeprav so bile vasi same po vojskah, lakotah in boleznih prizadete ali celo razdejane, imena, meje, inte-resi da, celo družine so ostale po več stoletij iste. Prebivalci se niso brigali niti za propad kraljestev niti za njih delitey. Dokler je bila vas nedotaknjena, jih ni skrbelo, kateri oblasti pripadajo ali kateremu vladarju so podložni. Potail je bil slej kakor prej prvi vaščan in je opravljal dalje svoje delo vaškega sodnika ali starešine in davkarja ali izterjevalca vasi." Te majhne nespremenljive oblike družbenega organizma so povečinv - _ padle in izginjajo, toda ne toUko zaradi brutalnega pose<—-_ --^ Savka^a in^ojaka v vaSko skupnositkakor z^ ^^^^l S * SD^uicni združitvi ročnega tkalstva, ročnega pre- J „ obdelovanja polj, zaradi česai so se same oskrbovale. ?r- «i poseg v to skupnost, ki je predilca presadil v Lancashire, tkalca v tfengalijo ali pa je oba, hindujskega predilca in hindujskega tkalca, spravil s sveta, je razkrojil te majhne napol baibaiske, napol civilizirane skupnosti, ko je uničil njihov ekonomski temelj, in je s tem izvedel največjo in v resnici edino socialno revolucijo, ki jo je Azija kdaj doživela. ,,Nizozemsko družbo je vodila samo strast po dobičku. Ravnala je s svo-ii podložniki brezbrižneje in brezobzirneje kakor kdaj kak zahodno-iijski posestnik s sužnji na svoji plantaži. Kajti ta je moral plačati kupnino svojo človeško posest, nizozemska družba pa ne. Uporabljala je ves ob-ječi ustroj despotizma, da je iztisnila iz prebivalstva zadnji ihvir ?.i itiibucije i& zadnjo trohico delovne sile ter je tako stopnjeval jnega in napol barbarskega vladanja, ki g^ j? »rvaj.ah z vsc r lebrisanostjo politika in z vso po mon Vse državljanske vojne, invazije. revo 1» njihova zapovrstnost še t ndai dotikale le površine. uc da bi se bila d-r1-; —' starega sveta brei oosebno melanlioL......... njegove prejšnje zgodovii: Naj je za človeško občutje še tako moreče biti prtCa, kako se te nešt marljive, patriarhalne in miroljubne družbene skupnosti razkrajajo v sv sestavine, kako jih tirajo v morje gcuja in kako so posamezne čJa»e aroj hkrati z iyih staro diviljzacijsko obliko vred tudi podedovanih eksistenči možnosti, vendar ne smemo po^abiti, da so te idiiiČne vaške skupnosti, & je njih videz še tako nedolženj bite od nekdaj trden temelj orientalsks despotizma, da so človeškemu duhu kax najbolj omejevale obzotje,ko so spreminjale v neodporno orodje praznoveija in v sužnja ukoreninjenih na\ ter ga oropale vsake veličine in zgodovinske energije. Ne smemo pozi\ barbarskega egoizma. ki je, prikknjen na ničvredfto fctp^o zemlje, mirnoo? zoval, kako so propadali celi imperiji, kako so se dog^ale nepopisne grd vitosti in kako so kiali prebivalce veiikih mest. Ni bil sposoben videti v vs tem kaj drugega ko naravne dogodke, saj je bil sam »emočen plen vsakt napadalca, ki se mu je zljubilo, da je vrgel nanj svoj pogled. Ne smei pozabiti, da je to nečastno, negibno, vegetativno življenje, da je ta pasn eksistenca na drugi strani zbujala kot reakcijo divje, brezsmotme, ¦ obrzdane, razdkalne sile, ki so v Hindustanu samera spremenile moritvt verski obred. Ne smemo pozabiti, da je te majhne skupaosti iazjedate lo&A na kaste in suženjstvo, da so ponižale človeka v predraet zunanjih okolišč ko bi ga bile morale povzdigniti za njih gospodarja. Te majhne skupnosti sprerninjale same v sebi razvijajoče se sociaine odnose v nespremerilji naravno usodo in so tako dospele do tistega surovega malikovanja narave, razodeva svoje pomaig*kaiye človeškega dostojanstva y dejstvu, daje človt gospodar narave, padal pobožno na kolena pred opico Hanuman in kra Sabbala. Res je, da so gnali Anglijo, ko je sprožila socialno revoludjo v Hin stanu, najnižji interesi in d& jo je izvajala z nesmiselnimi ukrepi. Vendar gre za to. Vprašanje je, ali more človeštvo izpolniti svoje poslanstvo, če bo temeljne revolucije v socialnem stanju Azije. Ce zanikamo to možru tedaj je bila Anglija, kakišnikoli že so bili njeni zločini, nezavestno taro zgodovine, ko je izzvala to revolucijo. Tedaj nam daje zgodovina pravico - pa bodi podoba, kako se je pod stari svet, za naše lastno občutje še tako pretresljiva - da z Goethej vzkliknemo: ,J4aj nas pekla bi ta muka, ko nam nove sle rodi? Ali Timurja gospostvo umorilo ni mirijad ljudi? ? "8 1 Kult boga Šiva, razširjen zlasti med južnoindijsko sekt lingajab, torej hinduisticno sekto, ki ne priznava nobeni razlik med kastami in cdk!2"'a °ost, darovanja in romanja. Uredn. ' 2 Džagannat - ena izmed podob boga Višnuja^ki spada me'i najviš|e hindujske bogove. Za ta kult je znacilno posebn razkosno obredje in izreden verski fanatizem, saj se verniJ neizprosno trpinčijo in ob slovesnostih darujejo same sebe. Uredn. 3 Tempeljska plesalka. — Uredn. 4 Aurang-Zebe (umrl 1 707) je bil zadnji mogulski cesar Ind je. Po njegovi smrti je prenehala obstajati mogulska držav kot centralizirana celota. Mogulska cesarstvo (tudi: ces irstv velikih mogulov, ker je b0 to naziv vladarjev) so ustan jvili severni Indijiv začetku 16. stoletja osvajalci turškega pc rekla. Najmočnejše je bilo, ko je sredi 17. stoletja spravil: pod svojo oblast vecino Indije in del Afganistana. — Uredn 5 Heptarhija (,,vlada sedmerih") — tako označujejo v mgle ški zgodovini sedmero saških kraljestev (od 6. do S. sto. etja) Marx uporablja ta izraz, da opozori na politično razcepljc nost Dekana. — Uredn. r 6 Britanska Vzhodnoindijska družba je biia organizirara 'iCt 1600 za monopolno trgovino z Indijo. Pod plaščen- T»---skih" operacij te družbe so angleški kapitalist' - -*• v»"SO»T in jo obvladovali več desetletij. Po vstai>' - osvojili inaij< indijsko družbo razpustfli in a^-' ' ..». 1857 so Vzhodnc posredno v svoje rokp - —siedta vlada je prevze i nt Uredn. - upravo in eksploatacijo Indije. • 7Na"*' . vnoku Salsette (severno od Bombaya) je.109 buuisttc nih templjev v skalnatih votlinah, v njih pa več tisoč plastik — Uredn. , 8 Iz Goethejeve pesmi ,,Sulejki" v zbirki ,,Zahodnovzhodn divan". — Uredn. 1 Poznal scm tipa ki jc požri ves tnp kar ga je premogel in sije razparal roko od komolca do dlani namesto žil je iniei zlate nitke poznal sem deklico ki mije ponudiln del sebc hotel sem preveč' m sem si razparal roko od komolca do dlani namesto žil sem imel kače Ljubil sem te o ljubil na prstenih tlch rnoje kolibe na poljubov polnih satenasfih blazinah ljubil sem te o Ijubil na najincm otokusredi azurncga morja na obljub polneiri zclenem mahii ljubil scm te o ljubil na svileni poitt tvojcga telesca na travi rastoči vlehi Ijubil scin te in se izljubil Na prostranih tratah pasoči se konji šiioko razprte oči mona lize slika iztrguna >z okvira nzprostjta odoja ženska 7. razsirjcnimi riogam! ranjeno oko žrebc-a v dini ' .' na otieji Napolniia si me kot mož žcno kot fant dekle kot niornar kurbo in bil sem te poln poln kot balon zrakd kot nosečnica ploda kot steklenica žlahtnega vina in je nosečnica splavila in se je steklenica razbila in si ti odšla Ura v moji glavi bije dvanajst senca pada na podgane lezejo iz svojih. brlogov lunin krajec zasajen v njen vrat niliilizem sJoni pod palmami melanholija in pelargonija seme garjavega psa Slutnja razcepljenjezik strupnika v mojem vratu nikar ' nazaj ne skozi tunei temo brezno tebe v dvojnost vsega Mama poidiva na igriščc ne mania raje grem sam mama zakaj se.n zadet Pandora in njena skrinjica sta že dolgo iz mode sedaj imarnc hranilnike važen je denar denar sveta vladar v mojem hraniJ je bolno srce ki oddaja sos sos . . . Začel sem s prsti grebsti po svojih prsih in si izgrebel srce šc toplo kadeče zate utripajoče sem ga položil na srebrn pladenj in ti ga prinesel v dar ti pa si se skozlala Spomni se gradu ko si mi pela o Ijubezni jaz pa sem razprod svoje srce desetino so kupilj drugi ostalo sem podanl tebi zahvalila si se in mi nekaj obljubiia ne pozabi tega prosim :«v* 14.1 1.1. 1.2. PHILIPPE SOLLERS PROGRAM »Zgodovina misli; zgodovinajezika? " Lenin I. TREBA JE IZDELATI CELOKUPNO TEORIJO, MIŠLJENO IZ PRAKSE PISANJA. Ta praksa ni primerljiva zgodovinsko determiniranemu konceptu ,4i-terature". Implicira popolno sprevrnitev in predelavo mesta in učin-kov tega koncepta. Iz prakse, se pravi, da je postalo nemogoče po prelomu, ki je na-tančno določljiv v zgodovini, napraviti iz pisanja objekt, ki ga je mogoče preučevati drugače kot s pisanjem samim (kar je njegova naloga v določenih razmerah). Drugače rečeno, specifična problema-tika pisanja se mr.ožično osvobaja mita in predstave, da bi se mislila v svoji dobesednosti in svojem prostoru. Njegovo prakso je treba defi-nirati na ravni ,,teksta", v kolikor ta beseda odslej naprej navrača na funkcijo, ki pa jo pisanje ne ,,izraža", ampak z njo razpolaga. Drama-tična ekonomija, katere »geometiijsko mesto" ni piedstavljivo (se igra). Teorija, ki jo imamo v vidu, ima svoj izvor v tekstih preloma in tistih, ki so ga zmožni ,,naznanjati" in ,,zasledovati". Izbor teh tekstov je utemeJjen na njihovem koeficientu teoretičnega - formalnega spodbi-janja (npr.: Dante, Sade//Lautreamont, Mallarme//Artaud, Bataille). Od tod definicija nekega prej/potem (un avant/apres), ki mora de-jansko in istočasno navračati - po izginitvi položaja diskurza kot ,,ekspresivne" resnice in po uveijavitvi tekstualnega prostora - na neki znotraj/zunaj (un dedans/dehors), ki je deflniran po naključni re-ferenci na druge kulture. Ta tekstualni prelom, vzet kot teoretično izhodišče, je sodoben (v smislu, kot je ,,X sodoben Y", se pravi, da so celote prežete z istim nepoznanim) tistemu, ki nastopi v zahodni misli in zgodovini z Marxom, se pravi z upostavitvijo materialistične dialektike. Prelom je kriza sama, nasilna revolucija, skok berljivosti. II 1.3. 1.4. II. 1. II. 2. TEORIJA TEKSTUALNEGA PISANJA NASTAJA V GIBANJU PRAKSE TEGA PISANJA. Teorjjja pisanja ima za posledico konstitucijo zgodovinskega polja, ki prekine s psevdo-kontinuiteto vsake »zgodovine literature' , osnovane na spekulativni misli, ki ne priznava pisane ekonomije kot apriorne detenninacije vsake misli. To zgodovinsko polje je diskontinuirano in v prvi vrsti pokaže izklju-čitve, iz katerih je ,,zgodovina literature" delala in še naprej dela svoi ideološki dobiček, izključitve v smislu ,,potlačitve" ali »zanikanja (Freud). Strateške točke, robovi, so tu označene z besedami: ,,misti-ka", ,,erotizem", ,,norost", »literatura" (slednja je vzeta izključno v pomenu, ki uvaja prelom). Pravilnost diskurza je motrena kot nujnost obrambe (ideologija) glede na te točke, katerih funkcija je zgodovin-sko deflnirana in razložena. II. 3. Te izključitve so tiste, ki so zadevale ali še zadevajo tekste, ki so formalno spodbijali ali še spodbijajo koncept .^godovine", kakor ga je postavil ekspresivni in instrumentalni idealizem (ki je torej postal berljiv, izhajajoč iz njih); izključitve sistemov, sposobnih ob vsaki reprizi integrirati proces jezflca: mit/reprezentacija/pisanje (mit: hierarhija, božanskost, ,,onstianstyo", podvojitev, fevdalnost, religija, simbol; reprezentacija: menjava, istovetnost, slika, razpolovitev, ka-pitalizem, idealizem, znak; pisanje: produkcija, neskončno, mreža, dvojno, materializem, dialektika, prostor). II. 4. Teorija hoče torej najpiej pritegniti v proces ta koncept ztodovine in izpostaviti ,^godovino" tega koncepta kot »literatiiio (fikcijo), ravno tako kot prepoznane lzključitve naznačujejo tekstualno pisanje kot realno zgodovino. TEORIJO ZGODOVINE TEKSTUALNEGA PISANJA LAHKO IMENUJEMO ,>!ONUMENTALNA ZGODOVINA" KOLIKOR NA DOBESEDEN NAClN ,/TVORI TEMELJ" GLEDE NA »KURZIV-NO", FIGURIRANO (TELEOLOSKO) ZGODOVINO, KI JF SLU-ŽILA KONSTITUIRANJU PISANEGA/ZUNANJEGA PROSTORA S TEM, DA GA JE ZAKRIVALA. III III III. 4. IV. III. 1. Ta večdimenzionalni prostor (in ki si vzame v račun piostor »kuiziv-ne' zgodovine, s tem da ga konzumira) implicira princip retroaktiv-nosti (Lautreamont, Dante), daljnosežnih relacij, novih (ne4culturnih) obdobij, trajanje, zapopadeno kot čas jezikov. Postavi se v položaj nusljenja dovršitve zgodovine in njenega prehoda na drugo raven kot tudi ,,vstopa v zgodovino" drugih dominantnih kultur. III. 2. Teorija je sprva definirana kot branje. To branje je bilo omogočeno samo s pisanjem, ki je pripoznalo prelom. Prelom zadeva pojem ,,teksta" na sledeč način: realni tekst je mišljen kot produkt dvoj-nosti, ki jo produeira. Torej imamo vedno dve mesti v odnosu na en tekst, ki eksistira samo po in za ti ,,dve", ki ju radikalno deli. Tekst ,,ne eksistira" zunaj te delitve (ni »resničnega", ,,prvega" ali ,,zadnje-ga" - fundamentalnega teksta): proces je rniSjen v tej kontradikciji, ki mu hkrati fundira materijo, igro, sceno, dialektično transformacijo. 3. Pisanje, ,4ci pripozna prelom", je torej nezvodljivo na klasični (repre-zentativni) koncept ,,pisanega teksta": to, kar piše, ni nikoli nič dru-gega kot del njega samega. Iz preloma napravi križišče med dvema celotama (dvema nespravljivima statusoma govorice). Kot branje se vrača na priznani akt, s katerim si pisanje predlaga svoja bralna polja (razdelba, sintaksa, logika), ,,povtšine", na katerih deluje, svoja drse-nja po teh poljih in površinah. Funkcga teorije je naznačiti, da tekstualno pisanje priznava znanost kot edino pooblaščeno, da mu dodeli njegovo realnost in njegove ,,pomene"; formalizacija teorije zahteva formalizacijo znanosti, njena dobesednost (litteralite) se odpira formalizaciji znanosti. Istočasno konstituira objekt za znanost kot tudi objekt za svojo lastno eksten-zijo; je v dialektiki sama s sabo in z znanostjo. Nic manj ni teorija uiavnanega, neskončnega procesa kot s svoje strani praksa tekstual-nega pisanja. TEORIJA, KI NASTAJA ZGOLJ NA TEKSTIH, JE KOLIKOR JIH DAJE BRATI V NJIHOVI ,,MONUMENTALNOSTI" SKRATKA, PUNKTUACIJA, ZLOGOVANJE, UPROSTORITEV TEKSTOV. PO DEFINICIJI JE PLURALNA. POIMENUJE SE Z IMENOM LOGIKE. IV. 1. Teorija pokaže dokončno protislovni status tekstualnega pisanja, ki ni govorica, temveč vsakič destrukcija govorice; kiznotraj nekegajezika transgresira ta jezik in mu da funkcijo jezikov. Ta destrukcija, ta negacija sta razloženi s teorijo, ki je torej govorica te destrukcije go-vorice (celote nujnih operacg za postavitev neke govorice, njenega razvoja in njenega izničenja). IV. 2. Teorija izreka za tekstualno pisanje možnost, da drži v napetosti na-predke logike in da jih verificira tako, da se jim predstavlja kot ,,pri-meri" (citati). Teorija pokaže, da je tekstualno pisanje zgodovinski tekst pripoznan kot tekst, kolikor je v svoji nenehni diferenci znak zgodovinske limite vsakega pisanega teksta in njegovega ,,prehoda k limiti", se pravi, njegovega vpisa v ,,monumentalno zgodovino." IV. 3. Teorija zaziiamuje radikalno ne-ekspresivnost tekstualnega pisanja, njegovo spremenljivo igro, plurilinearnost, njegovo funkcijo ,,integra-tivnega", aktivnega in produktivnega spoznavanja ,,realnega"; njegovo referenco na ,,monumentalno" zgodovinokot spodbijanje ,,kurzivne". Teorija poudarja meje med tekstualnim pisanjem (večdimenzionalna dobesedna mreža, verige recipročnih generacij in transformacij, prazne vsote porabe govorice z njeno artikulacijo) in ne-tekstualnim pisanjem (ki je linearno, vzročno, ne-vpisano in ne-povezano s ,,pisanim pro-storom"). Teorija pokaže, kako tekstualno pisanje, po definiciji iz-ključeno iz »sedanjika" (katerega funkcija je, da ga prezre), konsti-tuira prav odloženo zgodovino - in ideološko razgaljenje tega se-danjika. IV. 4. Teorija smatra ,4iteraturo" (in celotno kulturo, v kateri se situira) za zaključeno. Odslej izpostav^a ovojnico tistega, kai se je mislilo pod tem imenom. Teorija izdeluje realne (ekonomske) pogoje, apriorne sistematske strukture in pogoje izbrisanja tekstualnega pisanja, ukinja-joč vsako fiksacijo na ,,delo" ali na .^vtorja" (na kulturno fetišizacijo in z njo povezano fikcijo .Jcreativne subjektivitete"). Kot ,,zgo-dovinska zavest" se nujno nahaja na strani revolucionarne akcije, ki poteka. 1967 Prev. V.L. Naj drugi kričijo zaradi obupa zaiadi psovanja, zaradi lakote in miaza! V tišini vemo, je več profita in razlog temu je - tišina je zlato. Tako postaneš bogat, tako postaneš prvi, tako postaneš krvnik! Samo tiho ostani, ostani tiho, ostani tiho. Aleksander Galič JiriKolar Pomiri se s svojimi spomini Prvega od mojih prijateljev je povozil vlak drugije utonil tretjiseje obesil naslednje štiri je pobrala tuberkuioia osmi je padel z drevesa deveti je ostal spodaj deseti v plavžu enajsti obglavljen dvanajstega so ubili trinajstega so do smrti izmučili štirinajstefia ustrelili petnajsti je padel Sestnajsti se je ubiJ z motociklom sedemnajsti je skočil skozi okno osemnajsti se je ustrelil devetnajsti je imel levkemgo dvajsetemu se je posušil kostni mozeg tri je požrl rak štiri infarkt dva pljučnica materi so odpovedale ledvicc in srce očetu pa vse sile iz češčine prsvedel D. Poniž 15 NERESNA RECENZIJA RESNE KNJIGE Medtem ko na Slovenskem samozvani kritiki razglašajo smrt in pogubo konkretne umetnosti in še posebej kužne klice konkretne poezije, ko ostareli pesniki zoper vizualizem kujejo pošvedrane verze, diugje veselo objavljajo knjige kot je Dicka Higginsa študija George Herberfs Pattern Poems: In Their Tradition (izdala znana založba avantgardne literature, Unpublished Editions, iz West Gloverja, Vermonta in New Yorka, 1977). Študija, ki nikakor ne poje prazne hvale predkonkretni poeziji od antike dalje in ki jo Higgins imenuje vzorčna poezija (naši prav tako slavni literarni teoretiki še bolj navadnih pojmov niso uspeli posloveniti - od tod recenzentu prešerna svoboda pri izbiri tehničnega izrazja). Študija je razdeljena na dva dela: prvi podrobno in znanstveno precizno evocira vse tiste poskuse risbenega pesne-nja, ki jih danes poznamo v svetovni literarni zgodovini in njihov vpliv na (še kar znanega) angleškega pesnika Georga Herberta ter njegove pesmi, ki bi jih danes (nekateri z gnusom) stlačili med vizualno in konkretno navlako, ki zastruplja naše silne emblematične verze. Herbert je poznal vse pomembne antične avtorje vzorčne ali risbene poezije (Simiasa Rodoškega, Teokrita -3. stol. pne. -, Dosidiasa, Vestinusa - 2. stol. ne. —. Porfirija, Venetianusa Fortunatusa in druge, pa še nekaj srednjeveških in renesančnih kolegov). Od njih se je marsičesa naučil, mi pa verjetno tudi veliko tega od njega. Studijo seveda toplo priporočam vsakomu, ki bi rad pobliže spoznal predzgodovino konkretne in vizualne poezije. Drugi del Higginsove knjige pa prinaša izbrane primere zgoraj omenjenih avtorjev in še nekaterih drugih, recimo Shahina Qiiraya (ca 1747-1787), poslednjega sultana neodvisnega Krima, preden so si ga pridružili Rusi. Omenjeni gospod, ki se je odJično spoznal na klasično arabščino, je zagrešil več zanimivih ornamentalnih pesmi, med njimi je prav gotovo najlepša Krožna oda. Knjiga Dicka Higginsa je po stari dobri anglo-saški navadi opremljena z izčrpnimi referencami in drugiini tozadevnimi podatki, ki jih naša literarna znanost rada zamolčuje, da je nje znanstveni piskrc bolj gladek in svetal. PS. Avtor pripravlja podobno knjigo, ki bo obravnavala samo tovrstne vzhodnoevropske pesniške izdelke. Skoraj ne moremo verjeti, a je vendarle res, da ima pri zbiranju materiala silne težave. Denis Poniž , ,A v / I/I EAcnii 'iuB(iqnfl A 3&U3AOJS f eu ofcsejžz ouqaso as feu i*epipue>[ i ouiamfeids ouiepeiA au Aos»do>(oy iuiAoio6 a a6njp ez 'ujp 09 a| aiuapm; ui a^eftp cz eujaioiao :euiu?cueN • j. 1 po q«>jjacl qo «6auxyvo6po p a ui Buej|qnf-| ' bjbas ette^sltaietepzi 0601 a 11/1 a/uipoqoAso 6j_l 'eue(|qnf-i 00019 083-12 :uoja|0l 98 lsn odgovor JOAOBpO qi *uixCoq as jBpusA *28A b^abjcIo b38usj>[B^tu xq.amT ts niTisz ^M 6 pstn TjTsoupo o OAq.suBCoq.srop o^ssao^? ouspuao ©se^ TABjd Cb5[ ut '^ •TureA P^Jd os^^P oq. ux rasO9q. oj:q.xq :xq.xxiaA Cb^ o^Bp oq as so 'idsa au B^raxxad xpBJB2; 'fj od -qo UT Txq bQ xu aiBraxu AOtinoBjqo xtx BSsq.jq.SO 8S UX bxi oq. *oq.szA Bpsxq.soAp o©sxd od *qxpuBpep od sBUzods ouaarvw 0713 in omhz Ljubljana; 7.april 1978 Odgovornemu uredniku "Tribune"! V stlaiu z zakonom 0 tisku zahtevam objavo spodn^ega beaedila. Tekst objavite v celoti in takšnega kot je. P^JJHffil^TVTZEM S, ZA.TflA WK P07.TJA MRJ^ Odgovarjam na pisanje z naalovom "Neodgovornemu J, J. "Petelinu" " objavljeno v letošnji 12.-13. stevilki Tribune. 1. V napadu name SreSo Zajc melje na dolgo in na široko, melje, melje in kaj nameljC? ploho na-tolcevan.-jT obrekovan^. in žaljivih wduhovitosti^t ,kup površnih in akrajnp d Sklepanj in laŽ\ Z^aatl Itf* 1™*^ ^rati a^^man^ gp mu popolnoma postranaka atvar. L• Qb,eai\ ge ja na enega od mojih aforizmov in iz njega napravil celo teorijo o taeni kot Sloveku in piscu satire, in humorja. Skozi en sam^MMI aforizem ^fid^lzna hmaoristiSna iskra vrednoti moje^/deio in mojo osebnost. Erasna ankaveda.ievaka metodal (^*^« ^MJfc TiP^11 aan; J.P 88 ljlldi.« ki raamJ^flldfl-iO—ftnako—aJii-tni-tJ-Ynn Trnf: on • Zakai 86 18 torej lotil mene? Še vedno trdim^ d^ zaradt oge^g^? objcačjttna^ ki aem_ga omenil v. Bvnjftm rrnram O pj-a^ v Za^Sgvem.odgovoru na4j 4. V odgovoru na moje prvo piamo aa Zajc poalužuje akrajno priod.-tivnega atila: skozi ves tekst operira z grobimi šalami na moj priimek, besedilo je opremljeno 4NMV z dvema pubertetniškima vin^etama. SaX..^a gfiflJSfflBiLsiL^Ž.Midi, pp jma 7'an^lTi1.'