292» šterilka. Ljubljana, soboto 22. decembra. X. leto, 1877. Iibaja vaak dan, izvieiuši pouetieljko in dneve po pratnicih, ter volja po pošti preiemiui su »vnro-ogerike deiele za ćelo leto lt> gld., za pol leta 8 plđ., St oetrt leta 4 gld. — Za Ljablj&no bre* poiiljanja na dom sa oolo leto 13 gltl, :a £etrt let« 3 gld. 30 kr., sa od meaec 1 gid. 10 kr. Za, poAiljanje na dom se računa 10 kr. za meaoc, 30 kr. ti Aetrt lettu — £& tnjo dotele toliko ve<3, kolikor pubUiiua izu uh*. — Zu gospode učitelju ua ljudskih ioiab in za đljake volja znižana oe-m in tioer: Za Lj ubijano »a feetrt leta 2 gld. 50 kr.. po poiti prejeman za tetrt leta 3 gld. — Za oznanila se plaćqje od ćetiristopue petit-vrste C kr., ie ie osnanilo enkrat tisku, 5 kr., će «e dvakrat in 4 kr. 6a ae tri- ali voćkrat tiska. Dopisi naj »e -»oi« uaakiracL — Knkopiti m ne vraćajo. — Uredništvo Je v Ljubljani v Franc Kolmanovej nisi $*. 3 „glerfaliSka stolha". Opravništvo, na katero naj m* b!«Mrovolfio po'iljati nkroAnine. roklnmaoije, oinanila, L j. administrativne reći, je v „Narodni tiikarni" v Koliuuuovej hiii. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseea stopi «Slovenski Narod", jedini slovenski dnevnik, v jednajsto leto svojega izhajanja. Prosimo vse dosedanje naročnike, da, Čem prej niorcjo, ponove naročnino, pa da nam se druzih, novih naročnikov pridobe. Slovensko novinarstvo je jeden naj-važnejšili faktorjev našega boja za narodnost in svobodo, zatorej treba, da ga podpira vsak narodnjak, materijalno in duševno. „Slov. Kurod." velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za ćelo leto .... 13 gld. — kr. Za pol leta.....<* „ 5O „ Za Ćetrt lota .... 3 „ 3O „ Za en mesec .... 1 „ IO „ Za pošujanje na dom se računa 10 krajc. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošijjanjem po pošti ve^'a": Za ćelo leto.....10 gld. — kr. Za pol leta ..... & „ — „ Za fcetrt leta .... 4 » — „ Za en mesec..... 1 „ 4O w Za gospode ui'iteljo na ljudskih šolahinza ciljtike velja ziii-£tfciifc» centi in sicer: Za L} u b 1 j a n o za četrt leta 3 gld. 5O kr. Po pošti prejemaa „ „ 3 „ — „ M€išniM*tv€icij<* „Stav, IVatrotl****. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Peterburg 21. decembra. Oficijalno. Busi so pribojevali 17. t. m. Ardanuč. Carigrad 21. decembra. Carigradski listi poročajo, da je turski minister-ski svet sklenil, v severu Ualkana samo tvrdnjeve braniti, a vojska S u 1 ej m a-nova je poklicana priti Adrijauopolj branit in sovražiiiku prodiranje črez Balkan usta vi jat, Carigrad 21. decembra. Tukaj iz-vežbane nove vojne čete so se na bojišče poslale. —• Šakir-paša se v Kamarli vzdr-žuje. London 10. decembra. Iz Bukarešta se v ,Times" javlja, da je ruski car ukazal, naj se precej Še nova vojska 00.000 mož mobilizira. Iz Belgrada se poroča, da je HorTatović na Tzhodu od Adlie uže z Rusi združil se. Vojska. Turski ministersli svet je baje prej, predno je sklenil, vojno do skrajnega voditi, vprašal Sulejmana, ali Hi on upa pustiti do-volj posadke v Kuluku, Šumli in Silistriji pa braniti še Adrijanopolj — in ta je rekel, da. Vsled tega je dobil ukaz, pustiti v onih tvrd-njavah nad Balkanom le potrebne posadke, pa se pomakniti pod Balkan k Adrijanopolj u. Tu bodo torej Rusi še trde boje imeli, a dvo-miti oij, da bodo zmagali. Plevnaje po poročilih angleških do-pisnikov bila od zunaj v stra>nem stanji, piedno so jo Rusi vzeli. Pred red u tami so ležala nepokopaoa trupla palili Rusov. Ruski vojaki, ki so od hrbta v Pievno marširali, morali so mimo teh pol zgnjitib kostjakov svojih tovaridev marširati! Mesto Plevna pa nij dosti oškođovano. Povsod je bil še precej red. Le bolnic in zdrav- niških rečij nij bilo dovolj. — Precej po vzetji Plevne so Rusi poslali 15.000 ujetnikov v mesto nazaj, druge so pa v svoj in v rumunski tabor odpeljali. Vsak paša je dobil 10 rublje? in dobiva đnino, ujeti vojaki pa dobivajo po 1G kopejk na dan. Oni inorajo t Ruaijo peš hoditi, a tam se dobro ravna ž nj i mi. Ne* kateri fabrikanti so jih vzeli za delavce. Ru-muni so dobili 2000 ujetnikor in 10 kanonov iz Plevne za plen in trofeje. Osman paša je, predno se je udal, mnogo kanonov z dinamitom uničil, druge je zakopah Zato se razume zdaj, zakaj jih so Rusi le 77 dobili. Osinanpaša je v Plevni ves čas s ta no val v šatoru, dasi je dosti hiš bilo. Hotel je tako Živeti, kakor drugi vojaki, pravi „Daiiy Newau« Živeža bi bil še za nekaj dnij imel, ker pred njegovim trenom je bilo 1000 glav upreženib, ali kužne bolezni so se v Plevni delale, ker je dosti trupel nepokopanih ležalo. Volitve na slovenskom Štajerskom. O tem predmetu se iz Maribora piše y praško „Politik": V minolej perijodi štajerskega deželnega zbora je sedelo v dvorani graškova deželnega zbora samo pet poslancev sloveaske narodnosti. Ako pomislimo, da je Slovencev na spodnjem Štajerskem več nego tretjina vaeh prebivulcev štajerske dežele, ako pomislimo, da slovenska Štajerska plača toliko krvnih davkov ali morda še već nego vea ostala de-žela z n emškim prebivalstvom, ako pomislimo, da se izmej G3 državnih poalancev jedino 5 jih v resnici poteza za slovenske interese: to mora vsak biti prepr ičan, da vse te razmere ne mogo izvirati iz pravice in po-dtenosti. Ako iščemo potem uzroka tem po- Colosseum ali amphitheatrum Flavium. (Konec.) Ko je TituB dovršil poslopje, odprl je je z velikansko svecanostjo, ki je trpela 100 dnij. Devet tisot divjib in krotkih zverij so tedaj porabili iu en sam dau jih je v divjem lovu in boju pet tisofc poginilo. Za mnogovrstnost se je takrat zelo Bkrbelo. Razun navadnih bojev so morali ua pi. pritličuiki se bojevati z žrjavi, da so predstavljali boje Pvgmejev s temi ptici ob reki Nilu, o katerih bojih so m}'thituc pravljice porocale. Po posebuej na-pravi se je dala arena z vodo napohuti, in na tej vudi so predstavljali gladijatorji v resnem boji na ladijuh neko pomorsko bitko iz gršku zgodovine. Hadrijan je dal nekdaj na svoj rojstveni dan igre, ki so se tskozi C duij nadalje vale, pri tej priliki je dal 1000 zverij v areno spustiti in samo levov in levinj je poginilo 200. Sto let potem, ko je bil ainriteater dozidan, je bil Commodus riuisk* cesar. Ta tiran je igre tako strastuo ljubil, da je vladarstvo drugim prepuščul, sam pa pečai se z gladi-jatorskim delom ia iskal slavo v tem, da se je pod imenom Ilerkules očittio kazal kot lokostrelec in borike. Iz svoje lože si je dal posebno hodi^če do arene napraviti iu nekdaj je tam z višjega, zavarovanega mesta z lastuo roko 100 medvedov usuirtil; ta prelita kri pa ga jo potem tako razbesnila, da se je podal prav v areno inej zveri in tam ubil še eiiega tigra, enega povoduega konja iu enega slona. O drugi priliki je v areni usnirtil 5 povoduih koujev, euo žirafo in nekoliko nosorogov in zbrano ljudstvo rimsko mu je slavo vpilo iu kričalo: nTi si gospod, ti si prvi, ti si naj-srečnojži, ti si vseh zmagalec." Tako je bilo popačeno ljudstvo, tako dalcč so bili se spo-zabili cesarji! Poznejči cesarji so Še več trošili, da so ugajali strastneum poželjenju ljudstva po aaifiteaterskih igrah. Po afrikauskih in azi-jatskih deželah so veduo bili obiirni lovi, da so polmli cesarske zverinjake. Ko je kršćanstvo bilo premagalo pagan-btvo v rimski državi, so kinatu nehale gladi-jatorske igre. Uže cesar Konstautin je bil poslal edikt iz Sirije v Rim, da glatlijatorstvo moru nehati. Pa nijso se dosti menili v Rimu za to prepoved, iu ko je koncem 4. stoletja 29 ujetih Saksoncev rajše se podavilo, nego da bi se v areni bili bojorali, so bili Rimljani zelo nevoljni, da so prišli ob lepo priliko svoje oči pasti ob prelivuuji človesko krvi. Za cesarja llouorija 1. 404. prišel je neki menih Telemah iz Azije v Rim s tem name-noin, da bi z besedo pregovoril Rimljane, naj odpravijo krvave igre. Ntkega dno, ko so bo gladijatorji ravno klali v areni, planil je mej nje in začel navdušeno jih opominjati, naj po-;: .'.ste to za človeka nt dostojno igro. Ali farom, irpoznamo naposled, da je po nekoliko kriva na tem slaba eneržija naših narodnih volilcev, a po drugej strani zopet vidimo, da — kar ja glavni razlog našemu zlu — je to nasledek neizmernemu strahovanju ali gro-Eovladju nasprotne nam nemške stranke. Na§i volilci nemajo še popolnem one samo stoj nos ti ▼ političnem preprićanji, da bi se mogli povsod in tselej dovolj srčno potego-vati za narodno stvar. To nam razjasnuje uže pogled v našo zgodovino. Mej vsami slovenskima plemeni so Slovenci prvi izgubili svojo samostojnost, a ž njo tuđi svoja zemljišta. Celih 1000 let je vzdihoval naS nesretni narod pod težkim jarmom po največ iz Nemčije prišlih tujih gospodarjev. V tem silno dol-gem Času je pozabil popolnem svoje zgodo-vine, spomin na njega slavne pradede mu je zamrl in izgubil je do ćela svojo narodno sa-mozavest Rod za rodom je izginil vedno tlačen, od nobenega poznan, od nobenega spo-štovan. Na tisoće se jih je izneverilo narodu ter so prestopili k renegatstvu in pomagali zatirati in tlačiti svoj narod, pomnoži vši šte-vilo protivnikov. Kadar so srečnejši od nas Bosedje uže na V3e strani napredovali, gazili Bino Slovenci še po največjej temi politične Bmrti, in možje, ki so se pred nekoliko leti vzdi-gnili, hoteč probuditi svoj narod, so, kakor se je mislilo, začeti neizvrSljivo podjetje. In — neustrašljiva delavnost narodnjakov, ki jih je navdajat svet ogenj — je v resnici prero-dila slovenski narod na novo, in to prej nego 80 menili sami. Po dolgem in trdem spanji jednajstih stoletij udeležil se je naš narod prvić leta 1860 volitev ter si je prvikrat iz-bral na štajerskom dva narodna poslanca, dr. Razlaga in Hermana. Narod se je začel vedno bolj zavedati in uže leta 18G7 je bilo vseh 8 poslanskih sedežev za kmetske pokrajine slovenskega spodnjega Štajerja naših. AH nemškutarji so pri zadnjih volitvah z dovolje-nimi in nedovoljeni sredstvi zmanjšali Ste* vilo slovenskih narodnih poslancev na 5. Ali bolj nego pomanjkanje eneržije je kriv naših delomičnih nevspehov volilni red. Gornja in srednja Štajerska je nemška, me-sta in trgi, trgovinske zbornice in velikopo-sestniki so nemški ali nemškutarski; nasprotna stranka ima tedaj na vsak način silno večino. Ali vendar imajo nemške kmetske občine gornje-gtajerske po dvakrat toliko poslancev, kakor ob&ne v Bpodnjam Štajerja. Do voli U mi, da to svojo trditev razjasnim z nekaterimi šte vilkami: Bruk (volitveni okraj), ki ima 36.858 đuS, plača 87.738 gld. riavkov in voli samo jednega .poslanca; volitveni okraj ptuJBki v spodnjem Štajerfu, ki ima 55.000 duS, plača 104.000 davkov in voli tuđi samo jednega poslanca. Judenburg, ki ima 26.651 duS, plača G7.30G gld. davkov in voli jednega poslanca; a Celje, na spodnjem Štajerskem, ki ima 49 306 duš, plača 185.000 gld. davkov ter voli tuđi samo jednega poslanca. Lj u b n o, ki ima 18.202 duše, plača 52.770 gld. davkov in voli jednega poslanca; a Maribor, ki ima 30.015 đu5, plača 1G7.544 gld. davkov ter voli tuđi samo jednega poslanca. Liezen, ki Steje 15.357 dufi, plača 20.243 gld. davkov in voli jednega poslanca; a Slovenj-Gradec, ki ima 34.020 du5, plača 52 085 gld. davkov ter voli tuđi samo jednega poslanca itd., itd., to 8e na kratko pravi: po volitvenem redu volja en slovensk kmet za dva nemška. Ako bi se na spodnjem Šta-jerskem po istera redu volili poslane i, kakor v Lieznu, ne imeli bi jih Slovenci samo 8, nego bilo bi jih 18. Poleg volilnega reda deluje na Slovence tuđi nekovo neoznačljivo grozovlađje ustavoverne stranke, katera jih z vso močjoinz vsakorfinimi sredstvi pritiska ob steno. Kaj more opraviti naših pet, ali naj-več osem poslancev proti 57 nemSkim? Nemški poslanci bi morali biti pravi vzor pravico-Ijubja, da bi slovenski poslanci samo poleg njih mogli prebiti. Da pak kaj tacega misliti ne smerao, uči nas uže dovolj dolga in britka izkuSnja. Vsi slovenski poslanci tožijo, kako brezobzirno se njih nemški tovariši oboašajo proti njim. Ako kaj treba Gradec, gornja ali srednfa Štajerska, se vse nriglo dovoli in sklene. Kadar je pak spodnjej Štajerskej česa potreba, imajo vedno ta ali oni izgovor pripravljen. Za reguliranje AniŽe so v prvej seji privolili takoj 30.000 gld. ter tako pomnožili dežele troske za več let; a ko so zahtevali slovenski poslanci realno gimnazijo v Ptuju, solo za vin-stvo in subsidije za reguliranje Drave, Savinje in Save, morali so vsak paragraf, kakor bi se reklo, iztrgati jim iz rok. Tako postopafo z našimi poslanci, kar se tiče sredstev; mnogo večje težave pak so imeli prestajati, kadar je bil govor o zahtevanjih naSe narodnosti, opolnem nevtralna. To je dober nasledek pada reak-cijonarcev, ker ti bi bili za Turka hoteli VBtopiti. Ministeraka kriza v Mialifi še nij končana. Depretis ima težave pri aestavljanji mi-nisterstva. Država je mlada, zarad tega tuđi razmere nove, stranke nestalne. Na JKititJjfeein vlada letos lakota, kakor v Indiji. Letina je bila strašno slaba. Vlada Bi vse prizadeva, da bi pomagala. Dopisi. I je Dlltov«ftlJ 19. dec. [Izv. dopis.] T$e samo po velicih mestih in trgih, temveč •tuđi po vaseh in vasicah veselo se in rndu-jejo nad zmagami naših Bevernih slovanskih bratov Rusov v borbi zoper dušmanina našega, Turčina, nekateri očitno v javnih pro-tjtorih b kresovi, veselicami in druzimi ena--cimi zabavami, drugi zopet, kakor v Ljubljani in drugod, veselite se v privatnih shodih. Radujemo pa se vsi nad pobedami ruskih ju-nakov! Gotovo je vsem Vašim čitateljem dobro znano, vzlasti od prej&njih let, da Kraševci nijso zaspanci, koji dremljejo v narodnej neza-veBti, temveć dokazali bo večkrat, da so vzbu-jeni, da čutijo v svojih prsili utripati slovan-eko srce, pošteno junaško elovansko srce, ka-tero se ne more konfiscirati, kakor se konfiscira slovensko novinarstvo. Mi ćutimo, da smo ve jica velikanskega debla slovanskega, kateremu zidovja manjka 47 arkad, drugega paralelnega sida pa 44 arkad, tedaj več, nego polovica. Notranja plat je tuđi zelo razdjana, sedežne vrste so do malih ostankov izginile. In ven-dar so ti ostanki še tako ogromni, da bodo gotovo še stoletja pričali o mogočnosti rimskih cesarjev. Da bi se kdo še kedaj lotil po-dirati to razvalino, do tega, pravi neki nem-8ki popotnik, nikdar prišlo ne bode, kaj ti barbar potrebnega denarja ne bode imel, izobra-ženega človeka pa si misliti ne more, da bi se drznil razdejati tako imeuiten starinsk spo-mioek. Ko so začeli izkopavati podzetneljske prostore pod areno, bo odpravili kapelice in križ; mesto njih mislijo v/idati spominske plošče mučenikom. Skrbi se zdaj kolikor mogoče za ohru njenje te zanimive relikvije preteklih casov. Ob razvalini so pa napeli telegraf in tako žila novočasnega življenja bije ob spo-minku Btarega časa. aolnce nikdar ne zahaja, temveČ ga vedno ob-seva in ogreva, da je vedno Bvitel dan, in da se nikoli ne zamrači in zatemni ▼ crno nof, koja je znamenje smrti — propasti. Tuđi mi KraSevci smo ohfiutiti neiz-merno nepopisljivo radost, ko smo izredeli, da je Plevna pala ▼ ruske roke, iz kojih ne hode u$la; obfiutili smo veselje, pravim, katerega Vam mojo uborno pero ne more popisati, in tega veselja nijamo samo čutili, temveč je tuđi obavili. Na bližnjem hribu Žekan ci zapalili smo kres, velikansk kres, ki je prifal bližnjemu jadranskomu morfu in bratom Iatrijcem na5e občutke, svedotil daljno po morji vor.ečim sp mornarjem in sebičnim inostranim trgovcem, da prflznuiemo praznik, dolgo znželen praznik — pada trde Plevne. Tam, kjer so se naSi pradedie b krutim Turčinom borili, tnm netili smo visoko v podnebje se dvigafoč zubelj. tam rnjali in prepevali, možnarji ro pokali, da ie daleč donelo po „naših hribih in dolinah". ZvePer so se vrstile napitnice ruskemu carju, osvoboditelju istočnih Jugoslovanov, rnskemu narodu in Štovanom sploh, in vse to pri ča5i. nnpolnenej z naSim izvrstnim crncem, „tera-nom", pri a Ž. — S. ¥k ^f ♦■wl)«il.l<* na Notranjskem 111. decembra. [Izviren dopis.] 12. t. ni. m nam prinesle novine veselo vest, da je P 1 e v n a pala in ž njo je zapefatena osoda na^epja so-vražnika. Sklenili smo tišti večer, da naredimo kres na „StražiSči". (Ta gora je zgodo-vinsko važna iz turskih vojsk, ker je bila na njej nastavljena straža, ki je pazila, kedaj gore na dražih gorah kresovi, znamenje, da je Turek v deželi in takoj zakurila tuđi gromado v Hvarilno znamenje.) Zbralo se nas je samih kmetov, v četrtek po polu dne, do 20 in Ali smo kurit kres in napijali smo zmagovitim svojim Blovanskim bratom Rusom in spominjali se pradedov svojih, ki so hrabro smrtnega Bovražnika odbijali. Možnarji so pokali in puške, in peli smo domaće pesui ter se še le pozno razšli se sladko zavestjo, da bode napočil dan boljše bodočnosti naših bratov in naše. Doninfte stvari. — (Slovensko gledaliftče.) Ker je v nedeljo 23. t. m. zadnja slovenska predstava v letu 1877 in bode imel iz vrstni zbor gospic in gospodov dramatičoega društva priliko odlikovati se, gospa Odijeva pak poje kot ulogo mikavno arijeto iz ope rete „Pot po ne vesto", ker se čuje izza kulte, da bode gosp. Kajzel postregel občin stvu s pikantnimi ku[»leti, opororujemo na to predstavo z igro v 3. dejanjih „Na kmetih", ki obeta Ie]ia biti. — (Ptujski) „fortšritlerji" bo, kakor „Gosp." poroča, skleuili na vso silo delati pri bližnjih volitvah, da vržejo g. llennana in do poslanstva pomorejo borlskemu graščaku in nein-škutarju, grolu Wurmbrandu. — (Ženska ročna dela.) Drugi zve-zek „primerkov nakitah po jugoslavenskih mo-tivih za porabu kod ženskoga ručnoga posla, složio August lVsilović, Zagreb, Navaves k. br. 15. cena. 20 kr.kt — ,jo ravno iz^el. — (Sad nemSkutarskešole.) Vlogn neke slovenske občine na neko c. kr. okrajne glavarstvo, kateremu jo menitHla v. ^fosp. kAtnht'ta pu uiHHfu, bilo je IH. decembra v ^ir;tli»iaki dvor .ini U tteČkov in 12 deklic tuk:ijanjih Ijndnkih sol 8 toplo zimsko obleleo obda-rovanih. Vodstvo desko iti d^kliSke dole steje ni v dolž.utst, da se v iuinnu u^encov in udenk uljudno sahvHljiij^ «1. ćitdnici Novomeftki, vsem oaoovafeljem in darit' ljiMiJ vit njih t ud iu tuilodarno dolavnost. Vodatvo deško in dek'iške ljudske gole NovonifSke, Zahvala. Vs«m p. n. {j(>8potlora in (lamam, kl so hc ndolcžili pogreba naso milo lićore, oziroma sestre, Iletko, iz blizine, cn.iko onira iz daljine, tako tuđi iarira, ki so izra'.ili ančiitje pismeno, darite-Ijeiu v<»ncev, gg. pevcein, poaobno pa loakim {Tospotiićiinui, ki so so toliko trudila olupjati sprovod, izreka najtoplejso zahvalo (399) rodbina Kloboves. V Škofjiloki, 20. dncombra 1877. Vabilo na naročbo | w27 0KA**. ! OdpravniStvo „Zvona" vabi najuljtidncjo slnvenskr> obdinatvo na naročbo lppozn.an-Bkofja lista „Zvona" za prihodnje loto 1H78. I Šč svojo mno^oHtevilno donedanjo udeležbo pokazalo jo nasu slavno občinatvo, da jo po-I polnoma utnelo veliki pomen in vzviSuno na- ' l»»Ko, katero izvorsitje „Zvon" v alovenskem | glovstvu. ..Zvon" bod» dobil prihodnje loto i nekoliko vc6o obliko in bo tadi prinaSal norvi dan vsakepra nieseca po ono izvirno »liko; , nZvonu ju todaj pervi slovenski list, ki bo prinašal aliko in rodno samo izvirno slike, I proizvode naše b*\j „Zvonu" pridojane kot „prildgo", in ao bode za nje plaftHvalo 1 gold. na letu; zato je tuđi naročnina dvojna: Broz pri!ojf za vse leto 4 prold.. za pol leta 2 golđ. ' S prilotfami za vso loto ft f^old., za pol lota 2 gold. 50 kr. Vsak naročnik naj tedaj izrečno pove, ali želi prejeiuati samo „Zvon" broz prilog ali b pnlogami. NaroČninii naj se pošilja z naslovom: Redaction des „Zvon", Wien, WUhrinK» Kcllerkuf 6, (397—2) Otlpvdvništvo „Zvona**, Za pričakajočega bužičt* Na vt'SrlnoHt otročiua ' I^epe igrače jaz ponujam, < Kor so „Anđrej Schreyer" iiuenujam. Punce, otiločone in samo v srajci, Tuđi taku, ki vpijejo: mama in papa, Šivali z rupotnicaiui, poB<>bno lepi zajci, Ognjišča in kuhinje i/. čriK'^a ploha. Konje tti krave, pesi in osle, Slcne pa kaco in drn^u zverino, Mačke in tigre, leve iu kozle, Ptice in pavo, iinjltiitš' petoline, Rogovo za lovce, goslo, kitare, Cake in sabljo, flinto in bobne, Trompete in flavte, in druge pisčare, Orgelce in harmonike, velike m drobne, Jaselce, gledališća m sole ka otroko, Želoznico z mašino in uaslikmiin vozam, Arhe Noeta in vozove za pelut na rakw, Prodajalnice z bludom v prahu in kosaiu, Posteljo in zibelko, kostnjo in škrine, Bukvice s podobam, Hiueane in verne, Lateči angelji in ticoč drugih roči, /gornji goupodout posebno priporoči. (373-4) JEtazglas, Pod najboljšimi pogoji se bode po prostovolj-nej ucitnoj dražbi razprodala zapušćina ranjcega Antonu .luriiiuua, obstojeća iz ene, v najlepsein kraju < IrUneu« ležtce, za vsako gospodarstvo, posebno 7iv krčmo ali Stacuno primerne biSe, pri ka-terej sta tuđi hlev in vrt. ('ona vsemii je 2700 gld. Pol--g tega, je zmiijiiča, ržfcVga v bližnjoj okolici, cenjenega na 3f>l."i f,Hd ki olis'nji iz već njiv, trav-nikov in goidov, katerih siednjih se budu oddajali tuđi poaebej ležeći kosi. Dražilec, kateri ponodi viaj toliko, kakor je cenjero, mora položiti takoj '/., kupa, po preteklotn letu pa ostali */s. 80 le potein, ko jo vso puplaoal, postane last-nik, tlotlej se ga pa smatra za najemnika. Nadalje razglasuje pudpiaaiia c. kr. okrajn* aodnija p. n. obeinstvu, d» se bodo omenjena prusto-voljna dražba vršila kar- t nar; Borgo: Jun. Jtottuuini, lekarnar; Brninu-k: .1. (r. .Muhi; 3 B r i k 8 u n : L'ouliun! Sluub, lekarnar ; C o 1 j u : Baunibacliovu lukurnu C iu F. Kauscher; Kssuk: ,1. C, v. Uienes, lekarnar; hrohului- t ten: Vinctiii«' l'luniauor; F r i e s a c h : Anton Aiehinger, lokarnar ; > F o 1 d b a o h : Jos. Koi'i^, lekarnar; Graduc: Wenđ. Tnikoez)', le-t, kurnar ;Goriea: A. Fi an/jtui, lekaniar; Cl o u p i c : Valentin V ouck, t lekamur; Glina: Anton llaulik, leksirnar; Hali (Tirolsko): Lt'op. 3 V. Aichiliger, lekarnar; Inuuiust: FriiiK* Mjnklcr, lekarnar; 1 n-t n i c h o n: .1. Staj>l", jekarnar; Ivanić: VA. Tollovit1, lekarnar; C .laska: Alekn. lleržic, ltkarnar; Celovec: Kurel KlcniPiuic; } Karlovcu: A. K. Kalkit-,rlekarnar; Koprivnicu: 3lax. W«*rli, f lekarnar; Kranj: Kiircl tšavnik, lekarnar; Knittelfold: VVi:h. f Yis<*liner; K i u db u r g : ,1. S. Karint-ić; Linč: Fraiir v. Krlucli, ? lckarnur; Maribor: Alojzij K\amlcst; M e r a n : Hilholm v. l'erii-C ucrlti, lekarnar; Mals: Lud. INill, lekarimr; Murau: Jun. Mpyrer; f Kuvo uii'uto: l)«nt. Kizzi»li, lekarnar; Ptuj: (!. (i i rod, lukuruar; r l'OBtojna: J. A. Kiijilciseliiiiidl, lekarnnr; Petur\vard«in: I 1!. l»cudutovi dodiri; Kadgona: Caosar K. A udri tu, lukarnar; lio- > verod«: Jtidiui'd TJiah'S, lekarnar; Slov. Gradeći (i. Kordik, > lekarnar; Trbiž; Kiigou Kborlin, iekarnar; Trst: C. Zunetti, lo-r karnar; Vukovar: A. KruictfOvicH, lekarnar; Vinkovce: - Friederit-Ii llcrzig, lekarnar; Varaždin: Dr. A. llaltcr, lekarnar; f Z a g r o b : JSig. Jlittlltai'li, lokaruar; Z a d e r : N. Audruvić, lekarnar. V Avstro-Ogerskej in NemČiji velecenjeni Willielniov antiartritični antirevmatični kri tistilni čaj za zimsko zdravljenje, jedino kri cisti Ino sredstvo z dobrim vspehom, katero so preiakali, uporabili in za zdravilno priznali: c. kr. vladni svetnik in v. av. vseučilisčni profesor dr. E. Fenzl, vodja bota-ničnemu vrtu na Dtirmji itd. itcl., proC. Oppolzer, dr. Van Kloger v Bukareštu, dr. Rust na Duna.fi, dr. R5der na Duna/i, dr. Ivan Miiller, medicinski svetnik v Berlinu, dr. med. A. Groven v No-vetn Jorku, dr Raudnltz na Dunaji, dr. Hesđ v Btnlinu. dr. Leh-mann v Mošonju, dr. Werner v Vrattslavi, dr. Malič v Gru-bisnem polji; praktični zdmvniki: Hilger v Nachlingu, Russeger v Abteuavii, Trucllholz v Marzalvju, Janković v Nakofalvi in mnogi drugi zdravniki, 1. pri revmatidnib bolezuib; ti. pri akrnini; 3. pri boleznib v spodnjih dolih tolesa, onih, ki mnogo aedć; 4. pri povukšanji iu nagnetu jeter; 5. pri svrabu, osobito pri lišajih; 6. pri sifilitičnih boloznih; 7. predno kdo, ki trpi navedene bolezni, misli iti v kako rudninsko kopel; 8. namesto uporabe rudninskih kopelij zoper te bolezni. ---------------- (380-1) Jedino i3i*«<> i prireja Franjo Wilhelm, lekarnar v Neunkirchenu. Zuvliek, raadeljen v 9 ricmkov, prtrejen po zdravnika zapovodi, z navodom uporabi v raznih jezikih 1 gld., za kolek in po-vuzavanje 10 kr. S-va.rilo. Varovati se jo nakupa poniirujanj tor naj zatorej vsak zuhtuvu vedno Iu „VVilhelmov antiartritićen antiruvinutićcn kri ćistilen čaj, ker ho prircdki, ki slujo sumo pod Imenom luitiurtritićuih antirevimitićtiih kri ćistilnih ćajov, jedino pouarejem tur jaz vudnu svarim pred uakupitvaujcni tacih. Da ugodim p. t. obćinstvu, poslal ftom in iiu:ijo pravi Wllliel-mor tt«iliar»ri*l*eu auUreviuMtlčeu kri čintileu *»J tuđi Ljubljana: Peter JLasMiiilt; B c 1 j a k : Mat. Filrst; li o r g o : Jottip Jiettanini, lekarnar; Bnick na Muri: Albert Lanycr, lekarnar; li o I c a n : Franjo SVahimiilkr, lekarnar ; JI r u n e c k : ./. V. Mahl; 11 e I o v a r : liud. Suoborfa, lekarnar: liri k se n : Lcouhanl Staub, lekarnar; Celje: Jfan»tbuch~ovti lo-karna in Franjo liuuttcher / Ćoruions: Jlennen f.'ot/ulhii, lekarnar i Celovec: lutrl Klemenčič; Cortiua: A. Uumbruzzi; Doutncli-Landsborg: Miiiter-jovi đerfići; Es«k: J. ('. ton Vime«, lekarnar; Josip Vobitiki/, Itkaniar ; F (i r s t en i'e 1 d : A. SthriikvnfusH, lekarnar ; Frohiiluiten: V. Htuntaner ; V r i e s a c h : O. liussheim, lekarnar; A. Ahhinger, lekairnnr ; F e 1 d b a e li: Joaip Klinitj, lekar-1 nar; G u r i c r : A. Frunzoni, lekarnar; (iraduc: J. Jturghitner, | lekarnar; (< u t ta r r i ng: -S'. Vatterl; Ci r u b i s n op o Ij e : Josip I Aftttich ; U o s p i c : Valentin Vouck, lekurnar ; G r a I'e n d c> r i': Josip 1 Kaincr ; 11 e r iu ugor: Jun. M. lihhter, lekarnar ; Hali (Tirolsko): | /si-aji. ton Aichitujer, lekarnar: J u d e u b u r ^ : /•'. Svnekorilsch ; 1 n-I nichcu J. Stnpf, lekarnar; 1 ni s t: Vilj. jM-ut^'h, lekarnar; Iva-1 nie: Fd. Tollovič, lekarnar; Karlovce: J. Jivnir, lukaruar; A. K, | Katkid, lekarnar ; K i n d b e r g : ,/. Kan'nr/Y, lekaruar ; K a p f o n-I b e r g : Tnrm-r, lekarnar; K n i 11 u n t'u 1 d : Vilj. I 'im-hner, lekarnar ; ' Kranj: Fari Suniik, li-karuar; L i mj: Franjo jtl. Frlach, k-kurnar ; | Loobi'ii: Iran l'rfersdti/, lekarnar; Maribor: Atois Quamleftt; i Metlika: Alfn-d Mattcr, lekarnar; M U r /. z u s e h 1 a g : Iran Da-1 ujvr, lekarnar; Murau: Jran Xtryrvr; Mi tro vicu: A. Kersteno-| rich ; Ma Ih: Ltulvitj l'utf, Jekarnar ; Novo mesto: Dom. Jt'hzolli, I lekarnar ; N c u ni u r k 11 (Štajerskog : Fari Mah/, lekuriiar ; Otočac: Ft/o Tumai/, lekarnar; 1'u at oj na: Jom'p Fupferm-ltmidt, lekarnar; | 1' e t 0 r \v u r il e i u : L t\ Junyinyvr ; V 1 i b e r g : Jran \rittmi-r, te-I karuar: Požega: Ant.pl. llegttliitt, lekaniar; rnissliorg: Iran Tribuč; l'tuj: <,'. (Urod, apoteker ; 1! o 11 c n m u ti n : Franjo X. II-| liny, lekarnar; Hovcrcilu: Iticharti Thules, lekarnar; .Samobor: , F. Sc/tuarz, lekarnar; Scbunico: l'ttcr Jtrro*, lekarnar; Hhiv. 1! i 8 t r i e u : Adam pi. Vutkou-aki; S ] u v. gradce: (i, Fortlik, le-I karuar; .hm. Faliijaritttvh, lekarnar; IS t r a a a b u g : J. V. Corton ; i St. V e i t: Jn/iun Itippirt; S t a i n z : Vahiitin Tiinousvhek; »S (• in-lin: J>. Joannorirz-a. sin; Spljet: Venatio pl. I'razio, lekarnar; I Schlanders: li. Wih\stl, lekarnar; Trst: Jak. Svruialh, lekar-I nar ; T r i u n t : Aut. .Santoni; T r b i ž : Fui/en Fbtrlin, lokarnar ; V u-Ic o v a r : A. Fraicsariti*, lekarnar ; Vinkovce: Frictl. Ihrziyt le-I karnar; V a r a ž din: Dr. A. Jlulter, lekarnar ; Zagreb: Siy. Mittl-I i>a