Uredništvo t oprava, LJubljana, Kopitarjeva i, Telefon «001—«00«. Uaaefina naročnina U Ur, aa lno-temstvo 10 Ur, — Cek. ra«. Ljub. Ijsna 10.130 ta naročnino la 10194 ca tnaerata. • Izključno aaatopetve ta oglasa tf Italije ln tnozematvai DPI 8. A. MIlana. Rokopisov a • t r a fl • m e. SLOVENEC Vorlaufiger Abschluss der flbwehrschlacht zwischen Pruth und Moldau Der erstrebte bolschewistische Durchbruch gescheitert Hohe Verluste des Feindes - Das Ringen bei Sewastopol 130 sowjetische Flugzeuge gestern abgeschossen Ans dem Fiihrerhanptolni zvestobi. Švica bo ludi pripravljena prispevati njej pripadajočo tvarno in duhovno sodelovanje pri povojni obnovi narodov in skupnosti narodov.« Končno je omenil Etter kot nujne povojno probleme zavarovanje zdravega kmetskega stanu, zavarovanje dela, zavarovanje družine in starostno zavarovanje. Vsa ta vprašanja so notranje tesno povezana in morajo biti organično rešena. Stettinius o londonskih pogajanjih Vigo, 7. maja. Nameslik severnoameriškega zunanjega ministra Stettinius je po stari navadi takoj po povratku iz Londona podal na tiskovni konferenci v Washingtonu izjavo o svojih pogajanjih z morodajnimi angleškimi krogi. Kakor ni bilo nič drugače pričakovali, je Stettinius skušal vzbuditi vtis, kot da jo vse v najlepšem redu. Govoril je, da je bilo izredno mnogo zadev rešenih v popolno zadovoljstvo obeh držav. Govoril je tudi o bleščečem optimizmu, ki je vladal v Londonu, dokler ni končuo prišel do jedra vse zadeve. Stettinius namreč no more prikriti, da posvetovanja niso imela zažpljenega poteka. Nesporazum je skušal pojasniti z otežkočenimi pismenimi in brzojavnimi zvezami in zatrjeval, da so ob osebnih razgovorih kmalu izginili ti nesporazumi. Potlej pa Stettinius vendar ni mogel prikriti, da je še nekaj težkoč in ovir in da je nekaj točk ostalo nerešenih. Takoj s prihodnjim stavkom bi že rad zabrisal slab vtis, katerega je izzval s svojim poročilom in je izjavil, da se je v splošnem vrnil s ponosnim srcem in občutkom, da bodo Angleži skozi vse težave korakali skupaj z Amerikanci in to neglede koliko koncesij bi tndi morali narediti v gospodarskih in političnih zadevah, četudi bi bilo vse stoodstotno popolno. Gotovo je ameriškim imperialislom vseeno koliko koncesij politične in gospodarsko narave morajo narediti Angleži. Toda če so v Londonu !;o navdušeni kot to kaže Stettinius, moramo zelo dvomiti. Vsekakor polrjujo Stettiniusova izjava prvi vtis, ki smo ga imeli o njegovih razgovorih v Londonu. Na dolgo in široko so sicer vodili posvetovanja, vendar pa niso v bistvenih točkah prišli do nikakega sporazuma, in sicer brez dvoma zato ne, kjer je Stettinius popolnoma jasno predložil zahteve Zedinjenih ameriških držav, katerih sprejem bi pomenil da Anglijo popolno podvržejo severnoameriškemu imperializmu. Japonci so zavzeli Linju Tokio, G. maja. Japonske čete 60 prodrle globoko v sovražnikovo obrambno področje in zavzele v petek zvečer I.inju. Ker eovražniku ni uspelo prestreči silovitosti drznega japonskega napada, so zašli njegovi oddelki v zmešnjavo in se pognali v beg, ko so Japonci vdrli v mesto Linju. Linjn ni bilo zgolj najvažnejše sovražnikovo oporišča v dragi obrambni črti, temveč ima meslo isti pomen tudi kot politično oporišče čungkinško vlade v pokrajini Honan. Slrahovalna napada na Bukarešto in Beograd Berlin 8. maja. Močan oddelek severnoameriških bombnikov je napadel v nedeljo Bukarešto. Ze v doletu so nemški in romunski lovci zapletli la oddelek nad južno Romunijo v letalske hoje, ki *o trajali do prileta nad napadalno področje. Daleč narazen vržene bombe so zadele v Bukarešti predvsem stanovanjske okraje. Po dosedanjih poročilih so samo nemški lovci sestrelili nnd deset štirimotornih letal. Del tega oddelka je napadel še Beograd in odvrgel bombe na mesto. V stalnih letalskih bojih ko se uspešno uveljavili tudi romuunski lovca. Komunistično nasilje v Grčiji Atene 7. maja. Grški tisk je že več dni v znaku pričenjajočega se prebujenja grške javnosti proti terorju komunističnih tolp. Skoraj vsak dan priobfujejo poročila o novih grozovitostih in lo posebno o umoru 42 mladih redarjev, petih odličnih osebnosti mesta Spetzno in nedavnem umoru 87 osel) v bližini Kalavrita. Poročila o teh umorili, ki so bili izvršeni z največjim zverinstvom, so izzvala ogorčenje in odvratnost v najširših krogih grškega prebivalstva. List »Akropolis« ugotavlja, da se komunisti pri tem mor-jenju no omejujejo na nasprotnike in tako imenovane izdajalce. Likvidacija neke uporniške skupine pod poveljstvom polkovnika Psarrosa, ki so jo izvršili komunisti, dokazuje, da so usmerjeni komunistični zločini tudi proti tako imenovanim zaveznikom in s tem dokazujejo, da vse njih delovanje spada v načrt popolnega uničenja grškega naroda. Napetost med Poljaki in Židi Storkholm 8. maja. Kakor javlja »Associated Prosh«, so na nekem prav viharnem zborovanju v Londonu obravnavali protižidovske j>ojave, ki so se pojavili v poljski vojski v Angliji. Okoli 50 poljskih Židov je zahtevalo v neki resoluciji, dn poljski begunski odlior v Londonu takoj sklene primerne ukrepe, da potlači sheherni pojav protižidovstva v vojski. Govornik je na zborovanju poudaril, da je zaradi protižidovskegn zadržanja častnikov in vojakov prišlo že do mnogih spopadov. Attlee o oporiščih Stockholm, 0. maja. Ministrski podpredsednik Attleo jo v Spodnji zbornici odgovoril na neko vprašanje, da pri zakupu mornariških in letalskih oporišč Zedinjenim ameriškim državam nikakor ni bilo predvideno, da nnj Anglija, čo bi bila kdaj zapletena v kako vojno, v kateri no bi sodelovale Zei'>jeno države, zopet zasede ta oporišča. »Dogovor o oporiščih no vsobuye nikakih takih klavzul,« je dejal, »fn tudi ni prav nič primerno govoriti o zopetni zasedbi oporišč, ker tn kot takšna sploh še ne obstojajo, dotler jih Zedinjene državo po dogovoru ne bodo izgradile.« Lep odgovor Angležem, ki šele sedaj počasi razumevajo daljnosežno«! Chur-chillovih pogodb. Njim mora Atllee razložiti, da ni več mogoče ničesar spremenili ,ker so oporišča izgubljena! Eden je bil v Moskvi? Madrid. Predvidevanje, ki ga je razširil svetovni tisk v številnih poročilih, tla jo bil angleški zunanji minister Eden med svojim nedavnim »dopustom« v Moskvi, sedaj izrecno potrjuje angleški konzul v Barceloni. Ta angleški konzul jc izjavil, da je bil Eden dva dneva v Krem-lju, da bi poizkušal izposlovali Stalinovo privolitev za ponovni odlog drugega bojišča. Stalin je kategorično odklonil anglo-ameriako prošnjo in vztrajal na takojšnjem vdoru na zahodu. V razliko do dosedanjih ruskih zahtev, ki so6e vedno nanašalo na vdor na zahodu Kvrope, so Rusi 6edaj zahtevali tudi istočasno izkrcanje na kanalski obali in v Sredozemlju. »Weekly Review« svari optimiste Ženeva, 6. majnika Če poslušamo tiste, ki kujejo danes v Angliji načrte za povojno dobo, tako piše angleški tednik »Weekly lteviovv«, potlej dobivamo vtis, kot da bo po tej vojni svet postal tako bogat, da bo človeštvo živelo zgolj še v neizčrpnem obilju. lies je ravno obratno. Ves svet in predvsem Anglija bo po končani vojni revna in no več bogata. V predvojno življenje ni več povratka, kajli ta čas je vojna enkrat za vedno odpravila, tako da so se morali ljudje bole nli nehote vreči v tveganje novega nepoznanega sveta. Predvsem v Angliji si ne smemo domišljevati, da zadostuje kak magičen zgib z roko, da se zopet zgrade razrušena mesta in vzpostavi stara blaginja, ki je prej dajala Angležem nešteto možnosti živl jenja- Tudi duhovno se !kk1o šc dolgo poznale posledice te vojne in človeške žrtve bodo tudi fizično oslabile narod. To je eden tistih činilcev, ki jih ti kovači načrtov puščajo vnemar, namreč, da vojna ne bo spremenila zgolj zunanje sliko Anglije, temveč v temelju tudi vse življenjske pogoje Angležev. Angleži segajo po Ibn Saudovem petroleju Stockholm, 8. maja. 70 letni angleški petrolejski strokovnjak major Frank Holmec, ki je prvi Anglež, ki je v Saudijevi Arabiji iskal petrolej, je dobil od angleške vlade posebna polnomočja, da se pogaja 7. Ibn Saudom, javlja iz Ankaro »Svenska Dagbladet«. Veličasten protihomiinistični tabor na Vrhniki Prezident div. general Rupnik med Vrhničani — Navdušene ovacije našim domobrancem — Večtteočglava množica prisostvuje zborovanju pred Cankarjevim spomenikom Vrhnika, 8. maia. Vrhnika, domovina našega Cankarja, je na včerajšnjo nedeljo doživela najveličastnejši protikomunistični tabor, kar jih je bilo v zadnjem času na slovenski zemlji. Domobranska misel jc zajela in do dna prevzela množice, ki so od blizu in daleč prihitele na Vrhniko, da tam javno manifestirajo za svoje narodne ideale. Odločne besede govornikov so okrepile trdno voljo slovenskega človeka, da si v trdi in zagrizeni borbi pribori končno zmago nad boljševiškimi zločinci in da brezobzirno ponije ves proti-narodni plevel na naši zemlji. 2e zjutraj je bila vsa Vrhnika v mrzličnem pričakovanju velike manifestacije. Na hišah so visele slovenske trobojnice, okna in stene so bile okrašene z zelenjem in s trakovi v narodnih barvah, na trgu pred Cankarjevim spomenikom pa so bili postavljeni velikanski mlaji, ki so šc prav posebno povzdignili slovesno lice zborovalnega prostora. Dosti pred začetkom slovesnosti se je po vrhniških ulicah oglasila udarna koračnica naše domobranske godbe, ki je prihitela iz Ljubljane. Domobranci iz bližnjih posadk so se razpostavili na glavni cesti pr?': Cankarjevemu trgu. Pril.oJ gospoda prezidenta Malo pred deseto uro dopoldne je po glavni vrhniški cesti završalo. Rezka povelja so zadonela med množico in naši domobranci so sc vstopili mirno, ramo ob rami kot zid. Počasi je pripeljal avtomobil s prezi-dentovim spremstvom pred poveljstvo vrhniških domobrancev. G. prezident je izstopil ves nasmejan in sc ljubeznivo rokoval z navzočimi. Prvo dobrodošlico so mu zaželeli okrajni glavar g. Maršič, poveljnik hojne skupine g. major Lehman v imenu domobrancev, v imenu Vrhničanov pa župan g. Hren. G. prezident jc odgovoril na ta prvi pozdrav, da z veseljem prihaja na Vrhniko: «v kraj reda in miru«, čete domobrancev in gasilcev in jih pozdravil z navdušenim: Domobranci, zdia-vo! Gromko so odgovorila mlada grla: Bjg daj! Godba je medtem igrala pozdravno koračnico, množica ljudstvo pa je začela navdušeno vzklikati svojemu generalu. Po slovenskem običaju... Ob koncu domobranskih cdinic je prezidenta pričakovala lepa skupina deklet v pestrih narodnih nošah. Najstarejša med njimi je stopila pred prezidenta in mu na pladnju ponudila kruha in soli po starem slovenskem običaju. Nato «o mu dekleta pripele slovenski šopek na prsi, prav tako tudi vsem drugim gostom, ki sO se zbrali okrog prezidenta. Ljubek je bil prizor, ko je pred gospoda prezidenta stopila mala dcklica v slovenski narodni noši in mu zaželela dobrodošlico v imenu vrhniške mladine. Po- udarila je, da hoče tudi vrhniška mladina sodelovali s svojim slovenskim narodom v teh težkih dneh in hoditi po poti, ki jo je nakazal g. prezident. Z velikim slovenskim šopkom, ki ga je izročila g. pre-zidentu, je izpričala neomajno vdanost in zvestobo vrhniške mladine in ljubezen naših najmlajših do sivolasega generala. Med gostim špalirjem tokke mladine, ki je mahala s slovenskimi zastavicami in z belimi robci ter navdušeno vzklikala, sc je g. prezident s svojim spremstvom podal na častni oder pred Cankarjevim spomenikom. Ob njem so se zbrali okrajni glavar Maršič, poveljnik major Lehman, nemški zvezni častnik stotnik von Kamz, župan Hren, dekan Milavec in drugi. Pred odrom pa so se vstopile narodne noše in tvorile pester okvir mogočni sliki. „ Mimohod naših domobrancev Ko se je g. prezident pokazal na častnem odru, ga je ogromna množica, cenijo, da je bilo zbranih okrog 4000 ljudi, pozdravila z navdušenim vzklikom. V tem pa se jc ob zvokih koračnic že začel slovesen mimohod naših domobrancev. Na čelu sprevoda so jezdili na iskrih belcih trije fantje v narodnih nošah, srednji med njimi z veliko slovensko troboj-nico. Sledila je domobranska godba, ki se je nato vstopila na nasprotno stran častnega odra Domobranske čete so sledile v strumnem redu in moškem, udarnem koraku druga za drugo mimo gospoda prezidenta in zbranih predstavnikov oblasti. Sivolasi general je navdušeno odzdravljal svojim domobrancem, množica pa jih je obsipala s cvetjem in spremljala njihov pohod z gromkim vzkli-kaniem. Po končanem mimohodu se je g. prezident poslovil od Vrhničanov in svojih domobrancev in med navdušenim vzkli-kanjem sedel spet v avtomobil, ki ga je odpeljal nazaj v Ljubljano. Eno najlepših zborovanj Po odhodu g. prezidenta se je na Cankarjevem trgu pred velikansko množico vršilo javno protikomunistično zborovanje. Pred častnim odrom so se vstopili številni domobranski častniki in narodne noše, domobranske čete pa so se postro-jile v pravokotniku po vsem trgu, sredi med množico. Navkljub rahlemu dežju, ki pa ni motil zborovalccv, je navdušeno ljudstvo vztrajalo do konca. Zbrane množice je pozdravil g. župan Hren, ki je zborovanje vodil. Imenoma je toplo pozdravil zastopnika g. prezidenta majorja Lehmana, okrajnega glavarja Mar-šiča, zastopnika nemške vojske stotnika von Kamza in poročnika Mayerja, vse domobranske častnike, našo domobransko vojsko in druge odlične goste. Kot prvi je spregovoril svetnik pokrajinske uprave g. dr, Ludovik Puši Govor dr. Puša: »isti, domovina, Bog, to so naše svetinje, ki jim hočemo ostati zvesti« »Slovenski narod je po številu majhen, po duhovni moči svoje kulture, ljubezni do domovine in Boga ter po narodni zavednosti pa nikakor ni med najmanjšimi v Evropi. Iz slovenske zemlje iu krvi so se nam rodili veliki možje, ki so v usodnih trenutkih narodu kazali pot. Med njimi je tudi (vaš rojak) Ivan Cankar, ki je v letih strahote med prvo svetovno vojno napisal svojemu narodu oporoko, kakor bi je lepše in čistejše ue mogel zapustiti sin največjega naroda. Pred pesnika-preroka je stopila Smrt in ga z ostrimi besedami pozvala, naj pokaže sadove svojega življenja. V smrtni grozi je iztisnil iz svojega srca klic: »Mati.t Toda strogi sodnici ni bilo dovolj: še ga jo srepo motrila in čakala odgovora. V drugo je odprl usta in vzkliknil: Domovinam, še vedno se sodnici — Smrti obraz ni omehčal. Tedaj pa se je pesnikovo srce razklalo na dvoje, in je dalo, kar je še imelo: »Bog«. In pri tisti priči se je Smrt spremenila v dobrotno odrešenico. pesnik pa je vstal kakor iz dolgotrajue bolezni v novo življenje. Maii — Domovina — Bog... oporoka človeka, ki je svoj narod ljubil z vsemi utripi svojega srca. Naš narod se je pogrezntl v težko, smitnonevarno bolezen in danes se zvija v smrtnih krčih. Tudi predenj je stopila božja poslanka Smrt in ga pozvala, naj izpriča svojo življenjsko moč. S čim bomo Slovenci strogi sodnici dokazali svojo nepremagljivo voljo do življenja? Z velikim pesnikom bomo na ves glas povedali Smrti in vsemu svetu, da so nam bile, so in bodo naše vodnice tri ljubezni, porojene iz enega srca: ljubezen do naših mater, ki so rodile nas kot Slovence, kot sinove in hčere slovenskega naroda, ljubezen do naše prelepe zemlje, ki io kličemo za s*Tojo drago domovino in ljubezen do Boga. v čigar gospodovalni roki leži usoda narodov. Narod Prva vrednota, za katero bijemo se datiji boj na življenje in smrt je narod. Narod pa korenini v družini. Družina je začetek in počelo našega telesnega življenja, narod pa je tvorac in ohranjeva leo naših duhovnih prvin. Narodna zavest ie ono mogočno gibalo, ki veže in združuje ljudi sorodne krvi v nerazdruž-no skupnost. , . To vemo mi, to vedo tudi komunisti Tn k t. j so storili komunistični izvržki slovenskega naroda? Svojo nečedno, neju-uaško in nemoralno borbo ia socialno re volucijo, Li naj jih privede na oblast, so oblekli v oblačilo čiste borbe za svobodo naroda, še danes pridigujejo na mitingih in s pisano besedo, da bijejo boj edinole za svobodo naroda in njegovo lepo bodočnost. To je pa največja in naj-podlejša laž, izrečena našemu narodu, ki ji v zgodovini ni primere. In v dejstvu, da je narod tej nesramni laži sprva verjel, in ji deloma še danes verjame, leži vsa tragika našo usode, ki bi nas bila skoraj pogubila. Danes točno vemo (kar so nekaleri vedeli že takoj spočetka, pa jim množice niso verjele, da vodijo to osvobodilno borbo partijci (t. j. komunisti), vse drugo je navlaka. Saj so si sami dali ime partizani! Vsa vodilna mesta imajo v rokah partijci: oni so komandanti, politkomi-sarji, terenci itd. Kdor danes tega ne verjame, je duševno bolan. Komunistična partija je pa izrazito mednarodna in v bistvu protinarodna organizacija — to čivkajo že vrabci na strehah. Ali ste morda slišali besedo Kominterna? Poznajo jo že olroci! Pomeni pa komunistično internacionalo, ki krepko deluje naprej, čeprav so jo na papirju razpustili, da nasujejo svetu peska v oči. Ta komunistična internacionala pozna saniQ dva razreda: proletariat in buržuje brez ozira na narodnost. Ce bi komunisti zma gali, bi po svojem nauku narode sploh zatrli, ker zanje vrednota »narod« sploh ne obstaja; narodnost jo namreč v prvi vrsti duhovni pojem, a duhovnost oni zainetavajo. Čimprej torej ljudska skupnost kot narod zgine, tem prej bo komunizem nastopil tudi pri nas. Spomnimo se na dni po 27. marcu 1941! Ze 20 let pred tem datumom je pri nas podtalna komunistična organizacija načrtno razkrajala narod in zastrupljala njegove duhovne prvine. Rovarila je proti državi in proti oblastvom, uprizarjala štrajke, minirala solidarnost stanov, ku-žila umetnost in znanost — skratka popravljala jc teren za revolucijo. Zlasti je bilo vidno delo Kominterne in partije med vojaštvom. Ob prvi mobilizaciji leta 1939 je partija temeljito pripravila razpoloženje za dogodke v aprilu 1941. Kaj se je takrat dogajalo? Komunisti in njihovi opričniki v današnji OF so v trenutku, ko se je narod znašel v voi' izdali parolo: »Čemu boj, odvržito orožje!« Tako smo po njihovi zaslugi sramotno zgubili vojno v nekaj dneh in — kar je, Še huje — omadeževali svojo čast. — .lasno jo sicer bilo, da vojno moramo zgubiti — ali zgubili bi jo bili častno. Toda komunistom je bilo do tega, da na- rod zaide v čim večjo nesrečo; da bo tako čimbolj goden za namene revolucije po načelu: »Čim slabšo tem boljše.« Niso pa minili 3 meseci, že so isti partijci vrgli med narod parolo o oboroženem odporu za osvoboditev naroda Nato je govornik med drugim poudaril: Slovenski kmet, na katerega nekateri glodajo s pomilovalnim nasmeškom, je po naravni zdravi pameti spregledal zločinsko igro OF, sprevidel je, da vse to vodi kmeta in narod v propast. V njem so jo vzbudila elementarna volja po življenju in samoohranitvi. In to hotenje je bilo tako močno, da je zavrglo vse ofar-ske osvobodilno čvekanje dn se brez ozira na govorico levo in desno o izdajalcih in drugem odločilo za samoobram-lio. Tako so nastale vaške straže; rodilo jih je najstrahotnejše gorje in iz njega zrastla volja po samoohranitvi. Kdor trdi drugače je lažnivec. Zdaj pa povejte, kdo jo tu izdajalec? Ali tisti, ki za ceno lastnega življenja zagrabi za ponujano puško, da prepreči najhujšo in reši sebe in svoj dom uničenja in s tem obvaruje narod propada, aii tisti, ki jo to strahotno situacijo povzročil, da bi podžgal revolucijo in prišel na oblast za ceno narodove pogube? Dogodki 8. septembra in naslednjih dni so vse lo do kraja potrdili. Savojci so pustili vaške straže gladko na cedilu, jih izdali in se dokončno spajdašili z banditi. Kazalo je, da se bo komunistom načrt v celoti posrečil kljub temu, da so imeli ogromno večino naroda proti sebi. Toda, s pomočjo nemške vojske so je nakana ponesrečila. V najhujši stiski je stopil na čelo naroda mož-vojak, ki si je postavil težko nalogo, da reši slovensko ljudstvo propada. Ta mož je general Rupnik, ki je na temeljih slovenskih vaških straž priklical v življenje slovensko domobran-slvo. In to domobranstvo, ki je sprejelo v svoje vrste prostovoljne borce proti komunizmu — cvet naroda — jo danes na zmagoslavnem pohodu. Domovina »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti.. .< poje pesnik ves prevzet lepote in miline, ko se vrne iz tujine v svojo rodno zemljo. Naši kraji in pokrajine so znane sirom sveta kot eden najlepših delov v Evropi; vsaka pokrajina ima svoje posebnosti in svoje čare, vse skupaj so pa kakor krasen šopek najbolj žlahtnih cvetlic. Naravnost v obraz so udarili to podobo raja mednarodni zločinci, ki so zavrgli svojo mater in svojo domovino, pa pravijo da so Slovenci in da rešujejo slovenski narod. Slovenske vasi so zagorele in šo gorijo. S krvavimi žulji pridnega slovenskega človeka prigarano skromno premoženje ližejo ognjeni zublji in po dolinah in planjavah otožnih in zapuščenih, se valijo oblaki črnega dima. Kjer so pred nedavnim časom pozdravljale popotnika izza sadnega drevja belo hiše, o katerih pojo pesnik: »Hiše so hišice, okna so okenca, Nagelj iz oken lijo zelen se po steni, rdeče so peni V soncu tihi ta slap... tam štrlijo danes marsikje ožgane in očrnelo razvaline proti nebu. Kako je prišlo do tega, da je bilo samo v ljubljanski pokrajini uničenega nad 3 milijardo lir narodnega premoženja? Komu in čemu jo to v korist? Kdo jo kriv? Če je v normalnih razmerah kdo podtaknil ogenj, so požigalca prijeli in strogo kaznovali. Ljudska sodba nad požigal-cem je bila neizprosna in neusmiljena. Nikdar več ni tak človek mogel postati vreden član človeške družbe. Kajti za kmečkega človeka ni kmalu večjega zločina, kakor če nekdo upepeli kmečko domačijo, na kateri kmet visi z vso drugačno ljubeznijo, kakor moderni mestni nomad, ki nima nikjer pravega doma. Danes pa v imenu narodne osvoboditve, ki je — kakor smo videli — nesramna laž, ležijo požgane in razrušene neštete slovenske vasi in domačije. Naj nihče ne zagovarja komunistične OF, češ da ni vseh vasi požgala in razdejala sama. Če jih ni sama, je pa s svojim zločinskim ravnanjem priklicala nad vaško strehe badoljevske kulturonosce. Naša domovina jo zgorela in gori po krivdi komunističnih tolovajev, škoda na premoženju je strahotna. Kdo nam jo bo povrnil? Ste si že kdaj stavili to vprašanje, ko ste slišali o nekakšnih bonih OF, ki pravijo, da jih bodo izplačali menda eno ali dve leti po osvoboditvi? Vprašajte so, kdo bo plačal velikanske odprto bone požganih in razdejanih vasi! In se ob lem vprašanju zamislite vsi, ki kaj imate pod palcem, pa nemara ploskato razdejanju! Naša domovina joka v dimu in pepelu. Toda iz ognja vstaja nov, prekaljen slovenski človek, ki je oblekel vojaško suknjo in prijel za puško, da očisti svojo zemljo mednarodne boljševi-škojudovske nesnage in iz trpljenja zleti v novo bodočnost kot ptič Feniks. To jo naš slovenski domobranec- On čuje jok in drget svoje ljubljene domovine, v oči in nos mu udarja duh po ožganem tramovju, on sliši prošnje ubogih beguncev, pa pravi: »Ne bom odložil orožja prej, dokler ne bo očiščen zločincev ziadnji košček slovenske zemlje. Za to jamčim s svojim življenjem in srčno krvjo! Bog Slovenski Človek je ves prežet žive vere v Boga. Iz pristne slovenske duše ie privrel Ivanu Cankarju, ki sicer v življenju ni kazal svoje vernosti, oni čudoviti stavek: »In takrat se je srce razklalo na dvoje in jo dalo, kar jo šo imelo: Bog«, -----~ Stališče komunizma do Boga in vere je dovolj znano, čeprav s tem vprašanjem komunisti nabolj taktizirajo. Mar-xizem, ki jo za komuniste evangelij, zanika človeško dušo in vse duhovne prvi. ne, ki bi ne bile posledice snovnosti (materije); dosledno temu zanika Boga in vero vanj. Pa ne samo to. Komunizem Boga preganja in vero vanj zasleduje kot nekaj, kar je razvoju komunizma bistveno nasprotnega. To 60 znane stvari. Zato jo pa pristnemu slovensko čutečemu človeku komunizem tuj zlasti v vprašanju vere v Boga. Naš narod se ima brez dvoma zahvaliti neomajni veri in globokemu verskemu življenju, da se jo ohranil preko vseh nesreč v 6voji zgodovini do današnjega dne. Slovenski narod no moro zaupati v svojo fizično moč, tem manj, ker je od vseh 6trani obdan z velikimi narodi. Zaupa pa z vso silo v svojo duhovno moč, a jedro te moči je vprav neouajno zaupanje v Boga, čigar vsemogočna roka vodi in urejuje odnose med narodi ter ne dopušča. da bi bil brez lastne krivde ponižan in uničen tudi najmanjši narod pod soncem. Temu trdnemu zaupanju v Boga in božjo pravičnost je dal naš človek dovolj vidnih vnanjih znakov. Tujec, ki pride v naše krajo jo ves prevzet nad religioznostjo naroda, ki tod prebiva. Lepi božji hrami po vaseh, 6tolpi z ubranimi zvonovi, po gorah bele ccrk vice, na križpotjih sveta znamenja, po vaseh in ob vaseh lične kapelice — vse to je viden vnanji izraz tistih duhovnih elementov v srcu slovenskega človeka, ki jih imenujemo vero v Boga. Komunizem je načelno proti Bogu in veri. Ker ima v OF absolutno besedo partija, jo torej vse »osvobodilno« gibanje naših tolovajev načelno protiversko-Ofarji to seveda taje in prikrivajo. Zvabili so v svoje vrste zaradi maske nekaj duhovnov, ki so pa prišli Že v semenišče po naročilu partijo, da bi bilo tudi e te strani vse preskrbljeno. Kogar ti sprijeni duhovni v OF motijo, naj vpraša škofa, kako je s to stvarjo, pa bo zvedel, da je »partizanskemu škofu« Mikužu prepovedano izvrševati bogoslužje. S tem jo to vprašanje rešeno. Ni pa za nas rešetno vprašanje, zakaj so komunisti pobili Čez 30 duhovnikov in zakaj so načrtno mučili in morili najboljše katoliške vernike - laike. Stvar je sicer povsem jasna: ti so njihovi največji načelni nasprotniki. Ni pa rešen njiho zagovor, da niso proti veri. Da jim je vse, kar je v zvezi z Bogom, nadvse zoprno, dokazujejo požigi cerkva in strahotna bogoskrunstva po raznih cerkvah. Svoje odnose do vero in Cerkve so komunisti dovolj jasno izpričali s svojimi dejanji, ki so zgovornejša, ko vse besede. Poznamo jih tudi s te strani. Ker je pa na drugi strani za slehernega Slovenca čisto jasno, da bi nas uničenjo vere ali tudi le zapostavljanje verskih vrednot nujno duhovno in nacionalno onesposobilo za krepko in polno življenje, jo naš narodni sovražnik št. 1 vsakdo, ki bi nam poskušal kakor koli izpodkopati našo vernost. Ker jo komunizem in z njim OF nujno in načelno protiversko gibanje, jo torej OF naš smrtni sovražnik. Komunistično gibanje ni nikaka zgolj politična akcija, ampak jo pristni satanizem. je boj zlega proti dobremu, boj hudiča proti Bogu, boj mednarodnega zločinstva proti nacionalnim vrednotam. Tu ni ne usmiljenja, ne sprave. Kdor govori drugače, je neposredno ali vsaj posredno v satanovi službi. Mi se borimo za zmago svetlobe nad temo, za kraljestvo duha nad golo materijo, za gospodovanje božjega Duha nad satanom. V tej borbi ne bomo podlegli, ker je sveta in pravična in jo Bog z nami. Zaključek-Slovenci smo majhen narod, vendar narod poštenjakov, pridnih delavnih ljudi in nacionalno zavednih narodnjakov. Ne moremo posegati v razplet svetovno-političnih dogodkov in v obračunavanje med velikimi narodi. Eno je pa takoj naša velika naloga in dolžnost: da na svojem slovenskem ozemlju in iz svojih narodnih vrst izločimo komunistični strup in ga do kraja uničimo. To je naša narodna dolžnost, ki jo brezpogojno moramo izvršiti. Tega namesto nas nihče ne bo opravil. Vzporedno s tem pa smo dolžni kot evropski narod v dejanjih izpričati neomajno voljo, da smo si s poštenim delom pripravljeni graditi novo nacionalno bodočnost v skupnosti evropskih narodov. Prvo graditelzjsko delo je, da obnovimo slovenskega človeka in ga dogradimo v lik narodnega zavednega, Bogu zvestega, svojo domovino ljubečega, delovnega člana slovenske narodne skupnosti. Treba je začeli zlasti pri mladini. Druga naloga je. da začnemo z obnavljanjem porušene in poteptane domovino. Napravili bomo s skupnimi močmi novo domačije na ruševinah, novo vasi na pogoriščih in zaorali nova polja po naši zemlji, da bo imel naš pridni kmečki stan možnost gospodarskega obstanka in napredka. Uredili bomo socialno vprašanje našega podeželja v duhu pravičnosti po načelu, da jo kmet steber naroda in mora kot tak imeti vse možnosti za duhovni in gospodarski razmah 6vojih zdravih sil. Tretji problem, ki terja pravične Te-šitve, je vprašanje naših ročnih in umskih delavcev. Svetne, materialne dobrino moramo tako razdeliti in bogastvo tako podružablti, da bo v polni meri zadoščeno socialni pravičnosti in socialni blaginji narodne skupnosti. Odstranili bomo razredno sovraštvo, oskrbeli pridnemu delavcu pravično družinsko plačo, vrnili delu čast in dostojanstvo, ki mu gre, namesto mezdnih pogodb uvedli socialne pogodbe, po katerih bodo delavci in uradniki postali solastniki ali so-upravniki podjetja in soudeleženi na dobičku. Nočemo kolektivizacije po komunističnem receptu, pač pa zdrav, na kr-ščanskem nauku zgrajen socialni gospodarski red. Če bo urejen gospodarski in socialni položaj kmeta in ročnega ter umskega delavca, bo cvetela industrija, obrt in trgovina; iz gospodarsko urejenega narodovega življenja, prilagojenega gospodarskim razmeram pri sosedih, bo raslo tudi bujno duhovno življenje, širila se bo izobrazba in kultura, krepila se bo narodna zavest in gojila se bo vera v Boga. Za tak novi, pravični red. zgrajen na pametni svobodi pocdinca in naroda, 60 borimo danes z domobranci vsi pošteni Slovenci. Kdor ni z nami je e komunisti. Tretje poti ni. Naj danes na veliki petek svojega naroda vsak zavrže sramotno plašljivost, prekolne materialistično ugodje in lenobo, zasovraži komunizem in njegovo masko OF, vzljubi pa svoj razbičani narod. Potem se bo uvrstil v naše vrste in z nami vred korakal v lepšo bodočnost naroda in domovine k zmagi nad zlom in smrtjo iu nasproti veliki nedelji vstajenja. Sijajne govornikove besede so izzvale silno navdušenje, ki se je kazalo že med govorom, saj ga je množica neprestano prekinjala z vzklikanjem in pritrjevanjem. Po govoru je domobranska godba zaigrala slovensko himno »Naprej zastava slave«, ki jo jc množica poslušala odkritih glav. Kot drugI govornik je nastopil gospod Nikolaj Jeločnik, ki je naslovil na domobrance in Vrhničane nekAj' odločnih in krepkih besed v imenu slovenske mladine. Dejal je med drugim, da je bila slovenska mladina tista, ki je prva priskočila na pomoč našemu težko preizkušenemu kmetu v najtežji uri in za svoje slovensko in narodno prepričanje še v časih vaških straž, posebno pa v dneh po 8. septembru plačevala strahotno ceno krvi za zmago nad komunističnimi banditi. Poudaril je, da slovenska mladina danes hodi ravno pot in da naj zato nihče ne poskuša kaliti njenih strnjenih in udarnih vrst. Slovenska mladina gre z napo-nom vseh svojih mladih moči za svojim generalom Rupnikom in ne bo dopustila nobene komsomolske, nobene framason-ske, pa tudi nobene beograjsko-čarsijske politike v svojih vrstah. Odločena je, da podpre našo domobransko vojsko in da tudi ona doprinese svoj veliki delež k obnovi domovine. Slovenska mladina sc je danes strnila okrog enega programa, ki ga ji je bil začrtal eden izmed glasnikov našega novega časa, pisatelj Stanko Kociper, z besedami: Slovenska zemlja —slovenski človek — Bog. Za zmago te ideje in tega programa je vsakdo izmed mladih pripravljen žrtvovali vse. »Mi hočemo samo eno,« je zaključil govornik svoja izvajanja, »slovenskemu narodu življenje in komunizmu smrt!« Navdušene besede mladega govornika so napravile na množico silovit vtis. Sprejelo jih je dolgotrajno pritrjevanje in vzklikanje. S tem je bilo zborovanje končano. Zbrana množica je z navdušenjem zapela »Hej Slovenci« in se še dolgo ni hotela raziti. Vrhnika je z včerajšnjim dnem doživela svoje zmagoslavje. Led je predrt in naši domobranci so se popoldne lahko spet vračali na svoje postojanke v prepričanju, da jo vse, kar pošteno in zavedno slovensko čuti na Vrhniki, in teh je ogromna večina, z njimi in zanj«. »Goriškemu listu« - naš pozdrav Ljubljana, 8. maja. Prejeli smo prvo številko slovenskega »Goriškega Iteta«. List bo izhajal vsako sredo in soboto zjutraj. Uprava in uredništvo je v Gorici, Corso Verdi St. 47. Urejuje ga dr. Milan Komar. List je tiskan na štirih straneh na lepem belem papirju. V uvodniku poudarja list, da bo njegova prva skrb, »da bo čuval naš lepi slovenski materni jezik, varoval njegove pravice, ga gojil in v njem sporočal slovenskemu narodu v tej deželi, kar mora vsak Slovenec, vedeti in o čemer moramo biti vsi poučeni. Enako kakor slovenski vojak e puško v roki brani slovenske naselbine pred napadi internacionalnih komunistov, enako bo »Goriški list« v bodočo bodril slovenske ljudi na Goriškem, naj čuvajo 6voje svetinje, predvsem 6voio vero, svoj jezik, svoja 6tara izročila, da 6krbno varujejo svoje družine in domove in b tem ves nas narod. Kot skrben čuvar našega jezika, naše vere in naših življenj upa, da ga bodo vsi dobro misleči Slovenci vzljubili in ga smatrali kot domovinsko glasilo«:. Na prvi, politični etrani ima »Goriški list« poročila z bojišč, zgodovino slovenskega časopisja na Goriškem, zgodovino slovenske besedo v Posočju in vesti z vsega sveta. Na drugi 6trani je daljši članek o Srečku Kosovelu in podlistek Ivana Preglja »Mengore«. Tretja in četrta stran pa vsebujeta članke in novice iz Gorice in Goriškega. Četrta stran ima posebej še vesti iz Trsta in tržaške okolice in gospodarske vesti. »Goriškemu lietu«, ki bo na tem važnem delu slovensko zemlje gotovo imel posebno in sveto poslanstvo, želimo lepih uspehov, ---- Roinlški zvonovi so zopet zapeli Do majnika 1942 emo imela Ljubljan- j čanl še vedno dobro tolažbo, »zeleno trato v puščavi« — Rožnik. Sicer je tekla meja takoj ob pobočju hriba na severozahodni strani, vendar pot je bila prosta. Ifožnižka cerkev je sprejemala trume romarjev, ki so se pred letom še vzpenjali na Kurešček h Kraljici miru. Se leto nazaj pa z veseljem zadoščevali dolžnosti, o kateri pravi Prešeren: »Vi, ki hodite na sveto Šmarno goro, blagor vam! hvalit Mater v nebo vzeto; al' gorje odlašavcam... Kdor odrasel gre iz sveta Kranjcev, ki ni tukaj bil, v hiši večnega Očeta se ne bo pred veselil,« dokler ne bo prišel v noči med dnevom vseh svetnikov in vernih duš s procesijo mrtvih iz vic »roženkranc in litanije molit, hvalo pet Marije.« Ostal je le Rožnik pa še tukaj se je prvo nedeljo majnika 1042 brala zadnja sveta maša, kajti potem jo postal Šišenski hrib z Rožnikom »fortezza« — utrdba. Niso bili slabi strategi Badoglievci. Ljubljančanom so zagrenili življenje (kdo ve, če ni kakšen ljubitelj »proste« narave iz samega hrepenenja po hladni senčici popihal čez blok v »hosto«?), svojim hrabrim vojakom pa so dali priliko, da so pisali z zlatimi črkami strani zgodovine ob kegljanju na Drenikovem griču. Prav prijetno je moralo biti življenje tam gori. Na nekaterih drevesih se še sedaj poznajo znaki, da so raz njih visele gugalnice, zrak je bil odličen, razgled tudi Do sem vojakom ni kaj zameriti — kdo bi se branil tako prijetnega bojnega položaja?! — teže pa je oprostiti, da so se tudi rožnišike cerkve posluževali za svoj »divertimento«. Nobeno veselje ne traja večno. Lanski september je bila počitniška kolonija na Hožniku razpuščena — v tistih dneh so videla tivolska sprehajališča celo oklop-niko — in zapornice na Drenikovem griču ter španski jezdeci na poli nad Čadom so se razmaknili: pot čez Rožnik jo bila prosta. Pa Rožnik ni le sprehajališče, Rožnik je tudi božja pot. Vedno več je bilo prošenj, naj bi rektor cerkve, župnik frančiškanske župnije, g. pater Krizoetom čim- prej poskrbel, da bi so mogla v cerkvi opravljali služba božja. Pa stvar ni bila tako enostavna. Treba je bilo prekriti streho in zaceliti neštete rane v notranjosti cerkve. Koliko veder vode je bilo treba, preden je bila izprana vsa »gnusoba razdejanja«! Pri tem so se posebno odlikovali frančiškanski bratje. Tako je bilo svetišče pripravljeno, da 6e je mogla v nedeljo, 7. maja, obnoviti za dve leti prekinjena služba božja. Veselo so pritrkavali rožniški zvonovi včeraj ob osmih in vzpodbujala k hitremu koraku romarje, ki so so kljub sivemu dnevu namenili k Mariji na Rožnik. Ob pol devetih so se začeli pred cerkvijo obredi, s katerimi se očiščuje oskrunjeno svetišče. Treba je blagosloviti prav v ta namen vodo, pepel, sol in vino. S temi simboli spokornosti in čistosti se poškropi v obhodu okrog cerkve najprej zunanjost svetišča. Vmes moli škof ali pa duhovnik, njegov pooblaščenec molitve, v katerih prosi Boga, naj ne zavrže svoje hiše, ki je bila omadeževana, ampak naj jo očisti dn spet dobrotno sprejema prošnje, ki 6e iz nje dvigajo proti nebu. Sledile so pete litanije vseh svetnikov pri glavnem oltarju. Končale so se s trikratno prošnjo k Bogu, naj očisti in zopet posveti svoje svetišče. Za blagoslov notranjosti cerkve, pri katerem se stene znotraj trikrat obhodijo, je treba opravita poseben blagoslov vode ter soli, pepela ln vina, ki se v obliki križa strese v vodo V prelepih koralnih napevih so se pred oltarjem glasile prošnje: Dvigni se. Gospod, in raz-krope naj se Tvoji sovražniki. Ti, ki nočeš uničevanja, ampak V6e obnavljaš, ne zavrzi tega svetišča, ampak ga očisti. Podobne prošnje so bile tudi v molitvah pri maši, ki je tem obredom sledila. Pred mašo je g. župnik p. Krizostom e prižnice pozdravil častilce rožniške Marije, ki so cerkev popolnoma napolnili, in povedal, da bo poslej vsako nedeljo in praznik na Rožniku ob devetih sveta maša, popoldne ob petih pa v majniku šmarnice. Sveta maša bo tudi vsaik torek in četrtek ob pol sedmih. Leta 1947. bo obhajala sedanja cerkev dvestoletnico. Vendar je že prej stala na istem mestu manjša cerkev, zgrajena leta 1593. v spomin na rešitev Ljubljane pred Turki. Ce bomo pokazali, da smo varstva vredni, bo tudi nas, kakor prednike Marija z Rožnika varovala pred ne verniki in njihovim razdejanjem. Vso mašo so ob spremljavi orgel, ki so bile tudi precej trpele, donele prelepe majniške in romarske pesmi, da se je človeku res zdelo, kot bi bil na Kureščku. —II — Novi grobovi -f- Josipna Capuder. V Ljubljani je zn vedno zatisnila oči gospa Josipina Capuder. Blago mater bodo pokopali v torek ob treh popoldne iz kapele sv. Janeza na Žalah. Sveta maša zadušnica bo v ponedeljek, 15. maja, ob 6.43 v farni cerkvi v Šiški. + Rudi Ravnik. V Ljubljani je umrl g. Rudi Ravnik bivši aktivni poročnik, star 30 let. Rajnega bodo pokopali v torek iiopoldne ob pol treh iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Naj rajnim sveti večna Inč, vsem njihovim dragim naše sožalje! f Župnik Janez Godec Včeraj, 8. maja, zjutraj je umrl v umobolnici na Studencu Janez Godec, župnik na Studencu. Rajni se je rodil dne 20. decembra 1873 na Bohinjski Bistrici in bil v mašnika posvečen dne 23. julija 189G. Kot kaplan je služboval v Gorjah pri Bledu in v Kranjski gori, nato kot stolni vikar v Ljubljani. Upokojen je bil kot župnik na Lipoglavem že' leta 1903. Potem jo mnogo potoval po svetu. Bil je znan nabožni pisatelj in je napisal med drugim lurške šmarnice. Naj počiva v miru! Njegovo truplo leži v pokopališki kapeli pri D. M. v Polju, od koder bo pogreb na ondotno pokopališče v sredo ob 9 dopoldne. Zgodovinski paberki 8. velikega travna: 1. 1794. je končal pod guillotino znameniti francoski kemik Antoino Laurcnt Lavosier. Rojen 1743. v Parizu se je posvetil po končani srednji šoli pravu in prirodoslovnim vedam. Komaj 2o let star je žo postal član Akademije znanosti Mladi znanstvenik pa je bil tudi do- ber gospodar in finančnik, kot fak je postal 1771. leta generalni zakupnik davkov. Pet let kasnejo je prevzel šo upravo smodnišnic in se brigal za pridobivanje solitra. V času revolucije je postal komodor francoskega narodnega za-kkida. Ko so po usmrtitvi Ludovika XVI zavladali skrajni revolucionarji in je nastopil čas strahovlade, ko je na deset-tisočo ljudi končalo na moriSču, jo bil Lavosier kot nekdanji glavni davčni zakupnik obdolžen izkoriščanja in izsiljevanja svojih sodržavljanov ter nato tudi usmrčen. Lavosier spada med najpomembnejše pri rod osi ovco 18. stoletja. Njegova znanstvena dela so odlikujejo po izredni oslroumnosti izbrani metodi, uporabi novih aparatov in strogi sistema tičnost i; 1. 1894., je umrl v Ameriki slovenski duhovmik-rnisdjonar Filip Jakob Brlah. Rojen v Kovorju je končal v Ljubljani gimnazijo, stopil v goriško semenišče, pa se pridružil misijonarju Pircu in odšel 1864. v ameriške misijone. Nad 30 let jo vneto in uspešno deloval za razširjenje kraljestva božjega, gradil cerkve, oskrboval in vodil številne misijonske postaje, dokler ni za vedno za-tisnil oči. 9. velikega travna: I. 1502., jo odplul Krištof Kolumb četrtič in poslednjiič preko oceana v novi svet. Na tem zadnjem potovanju jo šele prvič stopil na ameriško celino, preje je odkril le posamezno otoke v Srednji Ameriki, medlem pa je že pred njim stopil na ameriška celinska tla, seveda precej dalje na severu Sebastian Cabot (1497), Italijan v angleški službi; I. 1688. so Erdeljoi prisegli zvestobo cesarju in se ločili od ogrskih upornikov, ki so bili zvezani s Turki. Ogri so Za danaSnJi dan Koledar Torek, I. veliko«« travna: Gregor Nacian-6ki, Ikof lu eerkveni uAenik; OeronolJ Škof: Beat, •ponnavaloo. Sreda, II. velikega travna; Antonin. tkof; LUandz, svet* i«n» in mučenica; Corai-jas, mučenec; Job, prerok. Dramsko RledalUče »Ognjenike. Bed Torek. Ob t«. Operno gledališče »Gorenjski slavček«. Izven. Ob 18. Kino Matica »Etnspnrakl tiger« ob 15, TI ln V. Kino vJUnlon »Romantična snubitev« ob 16 la 19.1S. Kino Sloga »Opereti« ob 18 ln 19. Lekarniška služba N < dr. Kmet, Ciril Metodova M; mr. Trn-koczy ded.. Mestni trg 4, ln mr. Ustar, fielonburgova ulica J. Dramsko gledališče Torek, J. maja, ob 18: »Ognjenik«. Red Torek. Sreda. 1«. maja, ob 18: »Lepa Vida«. Red A. L. Fulde »Ognjenik«, veseloigra. Osebe: takonoa: Edvard Henlng, arhitekt — Na-krst, 6ablna, njegova lena — Vida Juva. nova, njun hUnt prijatelj ln pravni svetnik Blom — J. Kovič, vzrok ta loiitevi Vera Verena — GabrlJelMSeva, ter epltode: Kru-se, stavbni vodja — Breilgar, KresoenolJ«, Sablnlna dojilja <— Rakarjeva, Betka ln Tona. služkinji — Pngljeva ln Mazov&eva. Rožiser: J. Kovič. Scena: lni. E. Frani. K. Schdnherr »Zemlja«, igra o življenju v treh dejanjih. Osebe: Stari Kremen — M. SkrblnSok, Janez, njegov ain — P. Kovič, Kesa, gospodinja pri Kremenovlh — P. Juvanova, Katra, dekla pri Kremenovlh — KnaJjeva, veliki hlapeo — Goriniek. ■rednjl hlapeo — Drenovoc. konjski hlapeo — Bratlna, hlapče —i Stari«, Svetarntea — Rakarjeva, Led on i čar — Lipah, zdravnik — KoSuta, mizar — Bla«. grobar — Plut Režiser M. SkrbinSek. Premiera bo v četrtek. »SVETU (( Je bogato pisana beseda Operno gledališče Torek. t. maja, ob 18: »Gorenjski slavček.« Izven. Cene od 38 lir navzdol. Sreda. II. maja, ob 18: »Sneguročka. Red Sreda. Foerster »Gorenjski alavček«, opera v I dejanjih. Osebe: Majda, vdova — Zamejčeva. Mlnka — Vldalljeva, Franjo — Banovee, Chansonette — Janko, Nlnon, — Zakrajškova, Francozinji — Bankartova ln Sanoinova, Strnkolj — Botetto, Rajdelj — M. Saneln. Lovro — Dolnlčar, krfmar — Grogorln, sol — Planecki. Dirigent S. Hnbad. režtsor E. Frelih, scenograf inž. E. Franz, koroograf P. Golovin. se vztrajno upirali cesarju, ki je hotel ponovno spremeniti dežele krono svetega Štefana v navadne pokrajino obširne države. Po neuspeli Zrinsko-Frankopan-elti zaroti so se Ogri ponovno uprli, vodstvo upora je prevzel Emerik T5k5H, drugi mož Helene Zrinjske, ki je podobno kot nekdaj Peter Žrinjski iskal pomoči pri Turkih. Dočim so Petra puslili Trnki na cedilu, kaT je postalo zanj usodno, se je sedaj sultan odločil udariti z vso siio in zavzeti sani Dunaj. Toda velika turška vojska je doživela 1683. leta pred mestom hud odpor, krščanske čete so v neka j letih zasedle vso Ogrsko in prodrlo celo preko Save in Donave. V takih prilikah seveda upor ni mogel uspeti. S Turki so je cesar pogodil v Sremskih Karlovcih 1699. 1. in dobil vse ozemlje tja do Save in Donavo, razen Banata in Vlaške. Ogri pa so so pomirili s cesarjem v Szatmaru 1711; i. 1815., je umrl v Weimarju Fried-rich Schiller. Po poklicu jo bil najprej vojaški zdravnik, nato pa profesor zgodovino v Jeni. Schiller spada med najpomembnejše nemške pesnike, jo izrazit dramalih, pri tem pa patetični moralist in kantorski idealist. Od dram so najbolj znane: Die Rfiuber, Don Carlos, AVallenstein, Maria Sluart, Wilhelm Teli. KULTURNI OBZORNIK Goriški list Prva številka Goriškega lista, ki jc 6. maja t. 1. začel izhajati pod uredništvom dr. Milana Komarja v Gorici, prinaša tudi več kulturnih stvari, ki so vredne zabeležbe tudi v naši rubriki že. zato, ker je po tolikih letih začel izhajati zopet slovenski časopis v središču naše. Goriške. Zanimiv je članek, ki se začenja takoj na prvi strani pod naslovom »Slovensko časopisje na Goriškem«. Začenja z ljubljanskimi Novicami, kjer člankar na-vaja imena goriških sotrudnikov Vodnikovih Novic. Prvi list v Gorici pa je začel izhajati leta 1862 kot dvojezičen z naslovom Lo speculatoro gorizia-no — Goriški oglednik. Ves pregled časopisja v Gorici je nato lepo podan prav do 1. 1930, ko je prenehal zadnji časopis Novi list. Od tedaj naprej pa Gorica 14 let ni imela nobenega slovenskega informacijskega lističa. Tako se iz članka vidi, da jo v teku enega stoletja izhujalo v Gorici natančno 50 časopisov raznih barv in strok. Pri tem seveda niso všteti listi iz drugih krajev goriške pokrajine. Člankar zaključuje: >To precej veliko število pri ljudstvu, ki se je v teku enega stoletja prebudilo, se organiziralo in postavilo na trdno moderno podlago, je jasen dokaz, da so Gori-čani zrel narod, ki vedno zna pravilno računati 2 razmerami,« Pruv tako je na prvi strani obširnejši referat o predavanju dr. Jožeta Lovrenčiča v Ljubljani pod naslovom Zgodovina slovenske besede v Posočju. Ob tej priliki se nam vsiljuje misel, da bi bilo dobro, ko bi to predavanje v celoti izšlo, ali pa morda v podlistkih tega Goriškega lista? Na vsak način je predavanje sedaj ob novih razmerah zelo nujno in zaželeno. — Filip B. je napisal besedo o Srečku Kosovelu, kjer ga nam prikaže kot dobrega lirika in velikega kulturnega delavca, obenem pn izpodbija upravičenost njegove zlorabe kot komunista, ki si ga sedaj laste zločinski tolovaji. — Na drugi 6trani je ponatisnjen Pregljev opis romanja na Mengore pod naslovom Mengore. — Na zadnji strani je podlistek, in sicer ponatis znane eksotične povesti poljskega pisatelja Jerzy.ja Zulavvskega »Na srebrni obli«, ki je, izšla v Moletovem prevodu v Dobri knjigi. Taki so kulturni literarni doneski te prve številke novega Goriškega lista, ki je začel izhajati v Gorici. Kakor vidimo, ima visoko kulturno ru-ven. List izhaja dvakrat na teden in ima prodoren značaj. III. produkcija glasbene šole »Sloga« Pod okriljem glasbenega društva »Sloga« so je vršila v nedeljo že tretja matineja, ki io to pot prikazala razvoj in stanje romantične sonate za violino in klavir. V eni uri te naloge gotovo ni mogoče izčrpno rešiti, vendar so prireditelji dali na spored tri dela, ki približno nakažejo smer, v kateri se je ta glasbena panoga razvijala. 2o dejstvo, da so izvajana dela pripadala avtorjem treh različnih narodov, poslušalcu širi obzorje, ker poleg splošnih potez, lastnih tej glasbeni zvrsti, razpoznava še nekatero slogovno posebnosti, ki so pri skladateljih različnih narodnosti javljajo na posebno značilen način. Tako Brahmg snuje in razpreda svoje glasbene misli na Nemcu lasten način; iz prvotnega, včasih morda celo neznatnega domisleka, gradi z vso doslednostjo mogočno stavbo, ki poslušalca zadivi s svojo dovršeno arhiteldonlko. Francoz C. Franck je poln drobnih, duhovilih domislic, ki jih nalik mozaiku niza drugo poleg druge in tako stke pisano preprogo, ki poslušalca očara s svojimi pestrimi barvami. Norvežan Grieg ljubi nasičen slog, nekoliko trde, 6koraj robato harmonije in hitre modulacijc; rad so nasloni tudi ua narodno motiviko. Vse te značilnosti sta muzikalno in tehnično dovršeno podala oba izvajalca: Albert Dermelj in Marijan Lipovšek. Po daljšem skupnem delu sta se ie tako vigrala, da si večje enotnosti in medsebojne povezanosti skoraj več želeli ne moremo. Uvodno besedo je zopet spregovoril g .ravnatelj H. Svetel; njegova razlaga nam je spored le še približala. | številni poslušalci so MU vsem sodelav-' cem kot tudi agiinemu društvu »Sioga« od srca hvaležni za lep užitek, ki jim ga jo 6pored nudil, M. T. Knjižila tombola Zimske pomoči V nedeljo, 7. t m. smo objavili prve tri izžrebane številke: 30, 23, 4J, izmed katerih ata dve potrebni za dobitek dvojko (ambo). Na podlagi teh številk so zadele dvojko tombolsko tablice z naslednjimi številkami: 50, 1(30, 239, 398, 43(7, 484, 600, 582, 542, 584. Te Številke m tiskana na tablicah r desnem kotu igoraj nad okvirjem tablice. 466 tabli« je zadelo dvojka Dobitniki bodo z njimi dvignili 2330 knjig. Prihodnjo številke, potrebno za trojke bodo objavljeno v soboto, 13. I. nt zvečer v nedeljski številki »Slovenca« in »Jutra« Knjige bomo delili predvidoma od 22. maja dalje v pisarni tombolskega oddelka, Ljubljana, Gradišče 2. Do takrat dobro spravite tablice, ki so zadele dvojko. Te izločilo od igre, z ostalimi pa igrajte dalje. Pred devetim sinfoniČnim koncertom Ve00.— Lire jshrlicb, zahlbar nm I. Dczembcr; c) die Trager der oulcrreicbisehen Silbernen Tapferkcitsniedaillc II. Klasae eino Znwendong im Dctrago von 500 — lire jalirlich. lahlbnr nm 1. Dciembrr, sofern sio das 60. I.cbensjaht vollcudet haben. Art. 1. — Dera Trager mehrerer gleicher otler versehiedener osterrcichisiiier Toplerkeilt- Naredba o priznanju častne odlikovanj V duhu narodov, zdrnženih t Osi in po načelih tovarištva vseh nekdanjih frontnih bojevnikov odrejam na podlagi danih mi pooblastil zaradi enakega^ pravičneg« ravnanja z vsemi frontnimi bojevniki iz svetovno vojno 19M do 1918, živečimi na operacijskcui ozemlju, lakote: Clea 1. — Na opracijskcm ozemlju »Jadransko primorje« prebivajoči Imetniki avstrijskih odlikovanj za hrabrost iz svetovne vojne 19M do 1918, « katerimi je po nemSkcm pravu združena dodelitev fastne doklade. prejmejo častno plačo, častno darilo ali nuklonltcv. člen 2. — Tako prejmejo: a) imetniki avstrijske zlate svetinje z« hrabrost častno plačo v znesku 200 lir na mesec, ki se izplačajo vnaprej; b) imetniki avstrijsko »rebrno svetinjo ia hrabrost I. razreda častno darilo v znesku 600 lir na leto, ki s« izplačujo L decembra; c) imetniki avstrijsko srebrno svetinja zn hrabrost II. razreda naklonltev v znesku 300 1. na leto, ki se izplačuje 1. decembra, ia so dopolnili 60. leto starosti Člen 7. — Imetniku vc£ enakih ali različnih avstrijskih odlikovanj za hrabrost so dodeli suszeiehnungen wird die Ehrenzulage immrr nur (Ul eine, and zw«z die h&chste Ais-zcichnung gewihri. Art. — Dic Ehrenzalagc nnterliegt kei-ner Stcncr tuxl keiner bffentlichen Ahgahe. Sie vird anf andero Beztigc nieht angernrhnet nnd bleibi bei Festsetzong von UntentUtzungra je. der Art aufler Anaatz; aie kann nieht ttbertra-gen, gepf&ndct oder verpfHndct vrerden. Art. — Dio Auszahlungen erfolgea zu den f«tgcsetzten Terminen durch die Deatsehen Beroter. Ari. t. — Der Anirag raf GevKhrang der Ehrenzulage int unter Beiftlgang der erfordrr-liehen Unterlagen an dea zuslindigen Deutseben Berater zu stellen. Art 7. — Der Araprach aaf Zabhratr «-llecht mit dem Tode dea Trager* der Aus zeiehnung. Art 8. — Die Ehrenzulage wlri vanagt oder entzogen, wenn dez TrSger dez Au»-zcichnung: a) wrgen »einer Hsltoag der G«wlhr»ng der Ehrenzulage unwtlrdig ist. b) recbtskrSftig ram Tode oder vregen eine« Verbreehens zu einer FnikeiMrsls ver-urteilt vorden ist. e) Jndo M. Art. ». Die *or TVnrehfBhnmf dleaer Verordnung erforderlichen Anordnungen werdon lm Verwaltungswege getroffen. Art. <9. — Diese Verordnung »ritt rtlck-vrirkend ah 29. September in Kraft doklade imetnikom avstrijskih za hrabrost častna doklada vedno le m eoo, la sicer za najviSje odlikovanje. Clea 4. — Častna doklada »i zavezana ne davku no dragim javnim dajatvam. Ne všteva sc v druge prejemke in «« ne upošteva pri določanju podpor kater« koli vrste; ac moro sc odstopati, rubili ali zastavljati. člen 5. — Izplačil« opravijo ob (Močenih rokih ncinlki svetovalci. člen — Predlog za priznanje Hztne doklade sc mora vložiti na pristojnega nemske-a svetovalca in se morajo hkrati priložiti potrebna dokazila. člen 7. — Pravica do izplačevasja pteneha s smrtjo imetnika odlikovanja. člen 8. — častna doklada »c odreče ali ustavi, fe nosilec odlikovanja! a) zaradi tvojega vedenj« ni vvedea, da bi sc mu priznala častna doklada( b) če jc bil pravnomočno obsojen aa sni rt ali p« obsojen na kazen a« prostosti zaradi zločinstva, c) čo je Žid. člen ». — Za izvrlevsrjc te earedbe potrebna aavodils s« izdajajo ps uprav:; pel:. Člen 10. — Ta naredba stopi v veljavo z vzvratno močjo od 29. septembra 191}, , . Kaj je novega pri naših sosedih? Is Trsta Proslav« Pregljeve 60 letnice po tržaškem radiu. V nedeljo, 7. t. m., je tržaška radijska postaja v slovenski kulturni uri ob 15.20 proslavila 00letnico goriškega rojaka pisatelja dr. Ivana Preglja. Trosla-va se je izvršila sicer s polletno zamudo, toda s toliko večjo ljubeznijo in prisrčnostjo. Za uvod je zaigral harmonikar znano slovensko triglavsko koračnico. Nalo je sledila recitacija Pregljeve črtico Za zarjo«, ki slika spomine na njegovo mladost pri Sv. Luciji, v Cepovanu in na »oriški gimnaziji ter je lep spomenik hvaležnosti župnik« Jožetu Fabijanu. Pisatelj 6e na poti na šišenski vrh ozira z;\ zarjo v domače kraje. Po recitaciji eo sestre Finkove zapele slovenske narodne pesmi. Za njimi je govoril urednik dr. Tine Debeljak o Preglju pisatelju s posebnim ozirom na njegovo ožjo domovino. Pokazal ga je kot pesnika in pisatelja Istre, Goriške in Tolminske ter poudaril njegovo odlično mesto v slovenski književnosti. Po ve«Čku narodnih pesmi, ki so jih pele sestre Finkove, je sledila recitacija markantnega konca romana »Tol-minci«, smrt puntarjev na Travniku, ter /.upnikove besede: »Otroci, zdaj veste, kaj je pun-t Molimo...« S slovensko koračnico na harmoniki se je zaključila topla proslava Pregljevega jubileja v središču Jadranskega Primorja, katerega veliki sin je. — Tržaška slovenska radijska oddaja se lepo in hvalevredno razbija tar po deželi žanje veliko priznanje. Is Postojne Lep življenjski jubilej. Popolnoma liho, pač času primerno, sta praznovala te dni 50letnico poroke zakonca Itabjan iz Postojne. Pred 50 leti. a maja, sta stopila pred oltar takrat 28 letni Habjanov Matija in 261etna Cukova Francka in si obljubita zvestobo do groba. Pravijo, da ie tedaj močno snežilo. Ljudska govorica pa je vedela povedati, da bo6ta zato Hab-janova v zakonu srečna. No. to se je do -(■daj tudi v resnici izpolnilo. Oba Po-1!oinca-domačina Slovenca, sta tedaj prevzela v najem hotel pri Levu. Kasneje pa sla se preselila v St. Peter na Krasu, kjer sla vodila hotel Narodni dom. Se dandanes se marsikateri starih Postojncev in ■•seuipetrčanov spominja dobre in solidne postrežbe v hotelih, ki sta jih imela v najemu zakonca Habjan. Po prvi svetovni vojni sta se preselila v Postojno, kjer sedaj uživata zasluženi pokoj v lastnem domu v Kurji vasi. V zakonu so jima 6e rodili 3 sinovi in ena hčerka. Od vseh olrok je danes živ še samo ein Hinko. — K lepemu jubileju kličemo tudi mi: ata in mama Ilabjanova, še na nuioga, mnoga srečna in zdrava lela! Z Goriškega V Ajševici je od pretekle sobote dalje policijska ura ob osmih zvečer ter traja do šestih zjutraj. Procesije. Zaradi nevarnosti letalskih napadov je goriški nadškof odredil, da se minejo procesije vršiti samo v cerkvi, ne pa tudi zunaj cerkve. To velja ludi za procesije v Kriievem tednu ic za ves čas vojne. Prvi maj je potekel v Gorici v najlepšem redu in miru. Vsakdo je opravljal svoje delo kot običajno. V večjih goriških tovarnah je bil pa tudi koncert nemške vojaške godbe. IHIHHIIIH1 Oddajaltta skupina »Jadranske primorje« RADIO LJUBLJANA Dievnl spored za I. maj: r Poročila v nemščini — 7.1(1 Jutranji pozdrav; vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 5 Poročila v nemščini — S.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini in slovenščini, nato koračniea — li Opoldanski koncert — 1_'.30 Toročila v aemščini in slovenščini — 12.45 Koneort za razvedrilo izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca — 1< Poročila t nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj 17 Porodita v nemščini in slovenščini — 17.15 Veseli napevi — 18.43 Zdravniška ura, ilr. Prodan Josip: Borba proti jetiki — 19 Slovenska Ijndska oddaja — 19.30 Poročila \ slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Tre-srled športnih dogodkov v nemščini in «lo-\ enSčini — 20.15 Dunaj poz,dravtja Ljub-| ii no — 71 Operni zvoki — 22 Poročila t nemščini — 32.10 Glasba za lahko noč. Z Gorenjskega Smrt zaslužnega orožniškega straž-mojstra. Orožniški stražmojster in ko-misarski vodja krajevne skupino v Smledniku Tschabuschnig je padel v vojaškem nastopu. Padli je šele pred nedavnim prevzel vodstvo krajevne skupine v Smledniku. Stražmojster se je leta l e J, B. P0LAK 19 lirirna perest iz časov Keltov v naših krajih »GovorJl« veli knez iznova. »Knez Galimar, bili smo na lovu v ■Jozdovih za Savo. Jaz in Arvenut sva bila na lovu soseda. On na odkazanem mu mestu niostai. Kar začujem divje rjovenje in za letn strašen krik. Urno planem v smer, od katere sta prišla do mere rjovenje in vzklik. Ko pritečera na malo gocidflo jaso, se mi nudi strašen prizor; medved je držal v objemu Arvenuta n mu odgrizaval glavo. Arvenut ni niti :ie«iil več. Videl s*cn, da Arvenutu ponoči ni več treba; zakaj mrliču ne more pomagati nihče več. In moj sosed Arvenut je odjeedil po mavričnem mostu v dom naših bogov...« »Zakaj pa ti nisi napadel medveda?« m« seže knez v besedo. »Si se ga zbal?« »Knez Galioir, Gelot ne pozna slra-haf« odvrne Gelot ponosno. »Lotil pa se nisem razdraženega medveda zato, ker sem v naglici, e katero sem planil v smer rjovenja in vzklika, pustil na s vo- jnim udarcem svojega kija; morda bi se ti, a samo ti, knez Gd':mai, lotil tazdra-ženega medveda z nožem; knez, jaz se ga nisem; zakaj dobro vem, kakšen je boj z razdraženim medvedom!« Zakaj p«, nisi skočil po kako težje orožje?« mu seže knez v besedo. »Knez, ne misli, da nisem; sem, a medved je med tem Časom pobegnil; psi so ga pregnali,« se opravičuje Gelot, »In samo zato so te pregnali?« se čudi knez. »Knez Galimar, samo zato!« pritrdi Gelot. »Ne morem umeti,« dvomi knez. »Z Arvemitom sva bilo sprta; zato so pri sodbi vsi trdili, da sem ga pustil namenoma brez pomoči,« pojasnjuje Gelot dalje. »In če te sprejmem med svoj rod?« ga vpraša knee Galimar. Gelot se obrne proti soncu, dvigne pest desne roke in reče: »Bog, ki nam daje dan in noč, mi je priča, d« ne brrni ^m stojišču vse težko orožje ift eem imel " nož. Vem, koe«, 4» I razmišljal oiti za "»pt ** W treba da-ii ped.-! s isira Si' i ti £Mj*nii« ?at», knei Gsliasr!« s Seboj nekaterega m Knezu Galimaru je bil lepi in krepki mož všeč; všeč so mu bile tudi besede, ki jih je govoril Gelot med priseganjem. »Gelot, velja!« reče knez in mu seže v roko. Ob tej priliki je knezov konj glasno zorezgetal, in Galimaru se je videlo to dobro znamenje ... »Privezi si vrv preko ramen in pridi proti večeru v naš tabor,« mu naroča knez. / Gelot molči, poklekne na desno koleno, upre pogled v kneza, sname vrv raz vrat, si jo poveže preko ramen, položi levico na srce, iztegne dcsnico in obrne dlan proti nebu .. In to je pomenilo med Kelti več, nego ploha besedi. Knez Galinar je cajahal konja, izprožil desnico Glotu v pozdrav in odjeedil proti domu; misli so mu na poti proti domu uhajale tja, kjer so se bile tistega dne pričele; in med te misli se je naenkrat vpletel še Gelot; in knezu Galimaru se je videlo dobro, da je osvobodil Gelota pregnanstva in ga sprejel med svoje vojnike. V mraku pa je Gelot res prišel v tabor kneza Galimara ,.. Za čas, ki ga rabi ena lunina mena do druge, je moral živeti Gelot sam v gozdu med »irevjem in hoditi k očiščevalnim obredom; ko pa je minil ta čas, je šel z druidom Pirevinlom k potoku; tu ga je druid opral od peta do temena, vojniki pa eo ga oblekli v obleko vojnikov, mu ddH orožja in konja; in vrnil te je na ko- nju in v polni bojni opremi v tabor vojnikov kneza Galimara. Tu je čakal Gelot na prihod kneza. Zdajci se pojavi knez Galimar, Gelot skoči urno raz konja. Knez stopi h Gelotu, položi obe roki na Gelotovi rameni in reče slovesno: »Gelot, od danes naprej si vojnik kneza Galimara; pazi, da ne prideš pred vojno sodišče; zakaj pregnanstva drugič ni; a kaj to pomeni, ti je znanol« »Knez Galimar, raje smrt kakor to!« reče Gelot s povdarkom. Navzočni vojndki so udarili s kiji ob svoje ščite, stražnik Virdomar pa je zatrobil na svoj rog. Temu trobenju so se odzvali rogovi po hribih, gričih in dolinah; in kmalu je izvedela vsa kneževina, da je sprejel knez Galimar pregnanca med svoje vojnike. To oznanilo se je čulo kot odmev tudi preko mej kneževine kneza Galimara. A tam so ga umeli samo v kneževini kneza Trokmara. Bližal se je tretji ščip po kresu..-. Res j«, poletni čas se je nagibal že proti koncu, a dnevi so bili še vedno vedri in topli tako kot bi minila šele ena in ne že tri mene po kresu. Knez Galimar in trgovec Špartak sta sedela zopet sama v knezovi sebi in se zauerilo pogovarjala. .»Špartak,« začne knez, »dolgo te ni bilo nazaj!« »Oprosti knez; imel sem posla čez glavo se opravičuje trgjvcc. »Še boli pa me je mudilo to, ker dolgo časa nisem mogel dognati, kako in kaj je med knezom Trokmarom in Albasvinto.« »Omenil si, da kupne pogodbe knez Trokmar, v zadevi Albasvinle, še ni stavil?« vprašuje knez trgovca dalje. »Ne, te še ni stavili« potrdi trgovec. »Sicer pa,« nadaljuje trgovec, »kdo se mere meriti v bogastvu s teboj, knez Galimar; ne knez Tekto-sagunt, ne knez Belgunt, in še posebno ne knez Trokmar!« »To je res * pritrdi knez; »a kdo pozna dušo in srce Albasvinte!« »Kako meniš to?« vpraša trgovec. »Če ima Albasvinta kneza Trokmara res rada, lahko pobegne z njim na njegov dvor,« pojasnjuje knez. »T-! meniš, da se shajata ob kaki rupi in tožita ob lepih in tihih nočeh drug drugemu duševne in srčne boli?« vprašuje trgovec kneza. »To je lahko,« meni knez; »in taki razgovori imajo včasih večjo vrednost nego denar in darovi.« »A kaj bi porekel k temu njen oče, knez Tektosagunt?« vprašujo trgovec kneza. »Njen oče?« reče knez ln se zamisli. »Co jo ima res trko rad kot govorč, ji dovoljuje in odpuiča vse,« doda knez po kratkem molku. "T-f" *Ht »Ltodlka ttekaniM Za Lfadsko tiskamo; Jože Kramarič ~ lleran^ob«, lz'"jatelj; tat Jod« Sodja — SebrliUeiter, urednik: Janka Safner.