plačana v gotovinL LXXTV*, «• 164 LfuUJaua, sobota i* )uH)a l*f*-XDC UREDNIŠTVO EN UPRAVNIfiTVO: LJUBLJANA, KNAiTJEVA ULICA *T. i, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO *a oglase iz Kraljevine Italije in toozematva fcna ukione pubbmcita italiana s. a., milano — TELEFON: JI K, 11-23, 31-24, 11-3» ki Sl-M. etnške čete zauzele Smolensk ter razširile prodor v Stalinovi irti pri Vitebtku Na ostalih odsekih se nadaljujejo borbe velikega obsega Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. jul. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Ogromne bojne akcije na vzhodni fronti potekajo na vseh odsekih v našo korist. Nemci v Smolensku Iz Hitlerjevega jtlavnejra stana, 19. jul. s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih Sil je objavilo snoči naslednje izredno vojno poročilo: Prodor skozi močno utrjeno Stalinovo črto med Mogilovom in Vitebskim se je razširil preko Smolonska. Sovražnik je Smolensk €Mll(Hno branil, a vendar je bilo mesto 16. julija zavzeto. Vsi poskusi sovražnika, da bi se mesta znova polastil, so se izjalovili. Berlin, 19. julija, d. Kakor je bilo v noči od petka na scl>oto javljeno z merodajne-ga nemškega mesta, je imela nemška armada pri zavzetju Smolenskega izredno majhne izgube. Smolensk, ki leži ob Dnje-pni in tvori glavno mesto obsežne pokrajine, predstavlja hkrati tudi zelo važno železniško Jcri&isčo. Smolensk je poslednje večje mesto na poti od zapada proti Moskvi Glede vsestranskoira velikega pomena Smolonska so sovjetske čete mesto tudi branile z uporabo vseh svojih vojaških sil. Nemškim 6etam pa je tu uspelo sleherni sovražni odpor zlomiti ter prizadejati sovražniku najbolj krvave izgube. Finsko vojno poročilo Helsinki, 19. julija, s. Službeno je bilo objavljeno: Ofenziva finske vojske na področju ob Lndoškem jezeru, ki se je pričela 10. julija, se je zaključila z velikim uspehom. Po prvih lokalnih uspehih so finske čete sedaj prodrle na vsej fronti. Presekale po zvezo sovražnika z zaledjem. V Šestih dneh so nekateri finski oddelki prodrli po 150 km daleč. Zasedeno ozemlje se sedaj čuti. tldsinki, 19, jufTja s. »KaurialcfrU poroča, da w « irarrrAa mortorizirani oddv'.k povsem m-nevino pojavili na nokem sov-jetjskem teraliNČu v bližini Leriincfrada. Nemci so se tam poisabli večjega števila nepor3crjdrjvamh ruskih letal. Zaplenili so todi mnogo wzw m konjev. V zadnjih 24 urah so bili Helsinki krat napa*tem L Bombe niso napravile večje šforeie. Novi poskusi sovjetskih padalcev, da bi se spustili na finska r!a, so so spet izjalovili, Sovjeti zapuščajo za seboj sama pogorišča in razvaline Helsinki, 19. jul. d. Kakor je bilo snoči javljeno % merodajnega finskega mesta, so finske čete zasedle malo mestece Vartesila v Finski Kareliji. To mestece je po lanski ftosko-sovjotski mirovni pogodbi prešlo v sovjetske roke, zdaj pa so ga finske čete spet osvojile. To mestece, ki je imek) še pred letom dni 10.0OO prebivalcev, živetih od dokaj živahne trgovine in industrije, je padlo finskim vojakom v roke le še kot groblje kadeč ih se razvalin. Na povelje svojih komisarjev so Sovjeti zažgali v me-strn do poslednje vse hiše ter vsa druga poslopja. V mestu In okolici ni ostal ne porušen niti en most. Cerkve in šole so bile prav tako razdejane do temeljev. Slično kakor to mesto, izgledajo tudi vsa druga finska naselja ki so jih Finci v sedanji ofenzivi spet iztrgali iz sovjetskih rok. Spopad ob čurdskem jezeru Berlin, 19. julija a Nemške sile, ki prodirajo proti Leningradu, so v bližini Curd-skega jezera naletele na odpor nekaterih sovražnih oddelkov. Prišlo je do kratkega hudega spopada, v katerem so imeli velike izgube. 1500 ruskih vojakov je bilo ujetih. Vojaške oblasti so dognale, da je bilo med njimi mnogo na dosmrtno robijo obsojenih kaznencev, ki so jih organizirali v napadalnih četah po nalogu sovjetskih političnih komisarjev. Ujet štab divizije BerBn, 19. julija s. Na odseku pri Smolensku je bataljon nemške pehote včeraj južnovzhodno od Smolenska prodrl globoko med sovjetske postojanke Pred neko vasjo je naletel na zelo hud odpor sovražnika, ki ga je premagal šele po hudi borbi na nož. Pri zasledovanju umikajočih se sovražnih čet, ki so se razbežale po gozdnatem ozemlju. je nemškim četam uspelo obkoliti in zajeti štab neke sovjetske divizije. Pri zasliševanju ujetih oficirjev so nemške vojaške oblasti ugotovile, da so ruski vojaki, kolikor jih je preostalo od premagane divizije, zadržali svoje poveljnike, da niso mogli bežati hitreje, zaradi česar so bili ujeti. Moskvo caka usoda Londona Stockholm. 19. jul. d. Kakor poročajo iz Londona, odpotuje danes v Moskvo posebna angleška »požarna komisija«, ki je sestavljena iz strokovnajakov gasilstva, iz članov pionirskih čet in reševalnih oddelkov. Angleška komisija bo v Moskvi stopila v stik z lokalnimi organizacijami za protiletalsko zaščito. V prvi vrsti bodo člani angleške komisije seznanili Sovjete z izkušnjami, ki so si jih pridobili v obvladovanju požarov qb priliki lanskih In letošnjih velikih nemških letalskih na- padov na London. Po vsem tem sodeč pričakujejo v Moskvi, da se bodo v kratkem pričeli veliki napadi nemškega letalstva na sovjetsko prestolnico. Spopad letal in vojnih ladij Berlin, 19. jul. s. Nemška uradna agencija poroča, da so nemška letala prisilila k borbi dne 17. julija vzhodno od otoka Ossel v zalivu Rige edinice sovjetske vojne mornarice. Nemška letala so takoj napad/l a in odvrgla bombe. Dve sovražni torpedovki sta bili hudo poškodovani, pri drugem napadu so bile zadete nadaljnje tri torpedo\'ke. Zaplenjeno sovjetsko brodovje Berlin, 19. julija, s. DNB poroča, da so se nemške čete ob zasedbi Libave polastile tamkajšnjih ladjedelnic, še preden so jih Sovjeti mogli razdejati. Nemci so zaplenili tudi štiri sovjetske podmornice in minonosec : Lenin«. Nemške oblasti sodi- jo, da je bilo v borbi za Labavo na sovjetski strani 30-krat toliko izgub kakor na nemški. 28 sovjetskih letal uničenih Berlin, 19. julija, s. Včeraj popoldne so mobilne baterije nenadno napadle neko sovjetsko letališče v bližini Smolenska. Granate so razdejale 28 ruskih letal, ki so bila razvrščena na vzletišču. Letalske akcije Berlin, 19. julija, s. NcmSki bombniki so bombardirali železniško progo od Smolenska proti Moskvi. Na več krajih je bila prekinjena. Bombe so treščile med železniške transporte In je bilo nekaj vlakov razdejanih ali pa so skočili s tira. Pri teh napadalnih poletih je bilo uničenih tudi 9 sovjetskih baterij. Berlin, 19. julija s. Nemške letalske sile in protiletalska obramba m 17. julija sestrelile 60 sovjetskih letal, 15 izmed njih je bilo razdejanih na letališčih Reka beguncev stalno narašča Ankara, 19. julija, d. Po informacijah iz diplomatskih virov, ki so v petek dospele iz Moskve v Ankaro, se potrjujejo vesti, da je sovjetska vlada že pred nekaj dnevi s skoraj vsemi uradi zapustila Moskvo. V sovjetski prestolnici so ostali po teh informacijah le še nekateri tako zvani politični uradi, med njimi tudi protokol sovjetskega zunanjega ministrstva. V Ankaro dospele informacije pravijo, da sta Stalin in Molet ov še ostala v Moskvi. Vsa diplomatska predstavništva tujih držav v Moskvi se pripravljajo na nagel odhod. V poslaništvih Zedinjenih držav in Velike Britanije že nekaj dni marljivo sežigajo akte. Iz dimnikov poslaništev se nenehoma valijo gosti oblaki dima. Reka beguncev, ki teče od zapadnih sovjetskih pokrajin preko moskovskega področja na vzhod, postaja od dneva do dneva večja in 9e izpreminja v pravcati veletok. Oskrbovanje beguncev je naraslo že na skrajno težavni problem, ker so vsa dovozna pota v Moskvo ali prekinjena ah pa tako zatrpana, da je prevoz najnujnejšega živeža skrajno otežkočen. Načete so bile že vse razpoložljive zaloge živeža v Moskvi. Skladišča v Moskvi ter vsi mostovi v mestu in okolici so bili že minirani in so jih zdaj zasedle specialne sovjetske čete, ki samo še čakajo na povelje, da prično z razstreljevanjem. ki bo izvršeno, kakor siase informacije iz Moskve, v velikem stilu. 16 letni dečki v vojni Berlin. 19. jul. s. DNB poroča: Doznava se. da so v bojih vzhodno od Pejpuškega jezera oddelki nemške pehote ujeli 4 kompanije mladih komunistov, starih 16 in 17 let. Po večini so ti mladeniči hodili v šolo samo leto dni ali poldrugo leto. in samo nekateri so znali napisati svoje ime. Vpoklicani so bili v februarju. Stališče Japonske ostane nespremenjeno Tokio, 19. julija, u. Nenadna vladna kriza, ki je izbruhnila v Tokiju in je imela za posledico ostavko celotne vlade, je bila hitro rešena. Knez Konoje je sestavil novo vlado, ki je že prevzela posle. Nova vlada je sestavljena tako-le: min. predsednik in pravosodni minister: knez Konoje, zunanji minister: admiral Teširo Tojo- da. dosedanji minister za trgovino in industrijo, notranji minister: Haramiči Tanake, finančni minister: Ogura, vojni minister: general Tojo, mornariški minister: admiral Oikava, minister za prosveto: Hašida. minister za kmetijstvo: Biroja Ito, minister za trgovino in industrijo: Ta-koji, minister za promet: Murata. minister za socialno politiko: Toisumi. ministri brez portfelja: dosedanji notranji minister baron Hiranuma. dosedanji minister general Janagaua in general Siguki. V novi vladi so ostali po večini dosedanji ministri. Izpadla sta le dosedanji zu- nanji in dosedanji notranji minister. Tudi v novi vladi imajo vse važnejše resore predstavniki vojske in mornarice. Vlada ima značaj narodne koncentracije ter napovedujejo, da bo posvetila svojo glavno skrb čuvanju interesov Japonske. Njena glavna naloga bo gospodarska in finančna konsolidacija države in uspešna za-ključitev vojne s Kitajsko. V diplomatskih krogih v Tokiju so tudi prepričani, da bo nova vlada storila vse, da se Japonska izogne vsakemu razširjenju konflikta na Daljnem vzhodu. Nova japonska vlada je imela snoči svojo prvo sejo. Po zaključku seje je predsednik vlade princ Konoje podal kratko izjavo, v kateri je naglasil. da so bile smernice japonske politike nedvomno določene že na nedavni imperialni konferenci ter da izprememba v sestavi vlade na to politiko ne more v ničemer vplivati. 2e na imperialni konferenci je Japonska zavzela svoje stališče do vseh zanjo važnih problemov in to stališče je ostalo neizpremenjeno. Naglasil je. da bo Japonska prej ko slej z vso odločnostjo zasledovala politiko, ki jo narekujejo interesi japonskega naroda. Španija in Amerika Odločno svarilo generala Franca na naslov Washingtona Španija vztraja na strani osi Rim, 19. julija s »Aroi« je objavila v svojem snečnjem bulletmu naslednji komentar o govoru generala Franca: Ob peti obletnici revolucionarnega pokreta, ki je bil ustanovljen za obnorvo osnov sodobne Španije, je spregovoril Cau-dilo. Njegov govor bo v veliki meri vplival na razvoj mednarodnega položaja. Glede na Evropo, v kateri predstavlja španski narod plemenit del, je general France ostal doklej rezerviran fn se ni vmešava! v evropski konflikt. Sedaj p« je odločno pokazal na resnico, da se je vojna med angleškim otokom in kontinentom že odločila in da se le ae dlc'kih vodicijev nadaljuje. Na Ameriko je Španija vezana z mnogimi krvnimi, zgodovinskimi, jezikovnimi m sraedstvenimf vezmi. General Franoo pa jo je jasno ločil od vojne politike Rooseveilta, ti je pričel celo na Madrid izvajati pritisk s tem, da odreka Španiji hrano, ki sn jo mora iz Amerike uvažati. Povsem nasprotno stališče zavzemajo južnoameriške država kakor n. pr. Argentina. Wasiim*0roriska domišljija o napada osi čez Atlantski ocean m je razpihnila prav tako. kakor anglosaška iluzija o svobodi na morju. Sterilni in tragični nameni, da bi Zedinjcne države z oboroženo silo posegle v evropske stvari, so se pokazali v najbolj grdi luči. Kar se tiče .Sovjetske Rusije, proti kateri se je baš cb :zmučeni Španiji ustvarila sedanja zmagovita koalicija je Franco izrekel besede kot vojak in vodja križarske vojne civilizacije. Njegov govor s svojimi možatimi izrazi je bil povsem v duhu junaške in viteške Španije. Za sovražnike osi je pomenil grenko razočaranje. Španija je v bojni črti, drugače rudi ni moglo biti. Fašistična Italija nikoli ni dvomila o tem, iz Moskve Carigrad. 19. julija, s. V nekem kraju na sovjetsko-turški meji so ae danes srečali italijanski diplomatski funkcionarji, ki so bili akreditirani v Moskvi, in sovjetski, j ki so delovali v Rimu. Italijanski - čela silno vzklikati odhajajočim vojakom. Fanfare so se oglasile v slovo. Vojaški oddelki so Še prezentirali orožje, na kar so se razmestili v vlakih, ki so takoj nato zapustili Rim. Berlin, 19. julija, s. Nemćko javno mnenje se še nadalje živahno zanima za Čete, ki odhajajo na vzhodno fronto. Povsod jim ljudje prirejajo navdušene sprejeme. >Angriff«, glasilo nemške delovne fronte, razpravlja o sodelovanju Čet ▼ borbi proti Sovjetski Rusiji in opozarja med drugim na globok vtis, ki so ga italijanske čete napravile po raznih nemških krajih, mimo katerih so potovale. List poroča, lesko so se na posameznih postajah zbirale množice ljudi, ki so italijanskim voJaJcom delile cvetje in razne potrebščine. Junaška smrt zaslužnega letalca Rim, 19. juL s. Včeraj zjutraj je dohitela slavna smrt podpolkovnika pilota Artura Ferrarina, ko je preizkušal novi tip nekega letala. Cim je Duce izvedel za junaško smrt velikega letalca, je odredil, da polože venec rož na njegov mrtvaški oder. Artur Ferrarin je bil star 47 let. Kot letalski prostovoljec se je udeležil zadnje svetovne vojne. Odlikovan je bil s srebrno vojaško svetinjo. Po vojni je bil nameščen pri letalskem oddelku Fiatovih tovarn. Leta 1920 je dovršil polet iz Rima v Tokio. Na Japonskem je FeTrarin postal junak in njegovo letalo hranijo v nacionalnem muzeju. Ko se je vrnil v Italijo, se je pridružil Duceju in je z največjim navdušenjem sodeloval v fašističnem pokretu. Na letalskem področju je dosegel celo vrsto velikih uspehov. Skupno s svojim prijateljem Del Prete-jem je leta 1928 poletel iz Rima v Brazilijo. Preletel je 7.188 km v dveh dneh in 3 urah. Tudi v poznejših letih se je posvetil letalstvu in letalski industrijski tehniki. Večkrat je bil v zraku skupno z Ducejem. Napisal je knjigo >Poleti po svetu«. Predgovor te knjige je napisal Duce. Čeprav bi se sedaj lahko odpočil, se je vendar ves posvetil letalskemu napredku Italije. Pre- izkusil Je nešteto novih letal Pri takih poletov je izgubil življenje. Smatrati je treba glede na to, kakor da bi Wl padel na bojnem polju. Kriza angleške vlade New York, 19. julija, s. Iz Londona prihajajo poročila, da je tam vsak čas pričakovati krizo, spričo katere je treba računati z obsežnejšo spremembo vlade. Pa teh vesteh je v nevarnosti sam Churchill, za katerega baje že iščejo naslednika. V vsakem pogledu pa se bo moral odreči pretežnemu delu svoje oblasti, ki bodo prenesene na druge člane vlade. Protesti proti podaljšanju vojaške službe v Ameriki New York, 19. julija, s. S kakšnim razpoloženjem sledita ameriško javno mnenje in celo ameriška vojska vojni politiki predsednika Roosevelta, kaže pobuda, ki jo je povzelo 44 divizij narodne garde, Pripadniki teh divizij so poslali protestno brzojavko proti načrtu zakona, da bi se vojaška služba podaljšala. Brzojavko jo prejel senator Wheeler, ki so ga pozvali, naj o jači borbo proti terma zakonskerrm načrtu v senatu. Stran 2 >8LOTIMSEI NAROD«, Sobota, 19. julija 1941-XXX fitev. Ifi4 Lep večer Cvetka Golaria Velikodušno darilo Eksc Visokega Komisaria našenra priljubljenemu pesniku Ljubljana, 19. julija. Cvetko Golar je nekega dne prišel in sprejeli smo ga gostoljubno. Prišel je iz krajev, kjer sije zlato sonce, kjer nabrekli grozdi čakajo, da jih porežejo trgači, kjer teče žlahtna kapljica, ki preganja črne misli. Snočnji večer je dokazal, da spoštujemo in cenimo Cvetka Golarja. V Frančiškanski dvorani so se zbrali njegovi zvesti oboževalci. Eksc. Visokega Komisarja je zastopal prof. Umberto Urbani. Častno je bila zastopana mladina. Visoki Komisar je ponovno dokazal, da sam spoštuje in ceni slovenske kulturne ustvarjalce. Z velikodušnim darom, ki ga je poslal po svojem zastopniku in katerega je Golarju izročil lav Držaj, je Visoki Komisar tudi izpričal, da so mu Usti, ki so pomoči potrebni, res najbližji. V imenu pesnikovem se je zastopniku Visokega Komisarja zahvalil Vaclav Držaj, ki je spregovoril tudi nekaj uvodnih besed. Lepo uspeli Golarjev večer se je pričel z recitacijo pesmi »O Kresu« in »Gorenjske romance«. Recitirala ju je, kakor vse ostale, navedene v programu, namesto ge. Nade Gabrijelčičeve, ki je morala nenadoma odpotovati ga. Branka Kasbergerjeva, članica bivšega mariborskega gledališča. Simpatična recitatcrka. ki je dosegla lepe i učinke r svojim mehkim, izredno prikupnim glasom in s svojimi predvajalskimi sposob- j nostmi. je bila deležna navdušenega odobravanja. Občinstvo se ji je s poklonitvijo I krasnega Šopka oddolžilo za doživete lepe minute, v katerih se je v dvorani prelivala sočna in sončna poetova beseda. Navdušila je občinstvo zlasti »Gorenjska romanca«. Vse ostale Golarjeve pesmi, ki jih je citirala ga. Branka Rasbergerjeva. so prišle do polne veljave. Po večini se niso bile objavljene, a so nam pričale, da je Golar resnično Grohar v slovenskem pesništvu, poet narave in njenega življenja, pesnik domače grude, polja in cvetja, sonca in zvezd, preproste, a globoke in pristne ljubezni. Nekatere od citiranih pesmi so biseri slovenske lirike. Pripovedno prozo in štiri pesmi ob koncu sporeda je čital Vaclav Držaj, čigar učinkovito prednasanje slovenske besede smo slišali že ob nekaterih prilikah. Kakor velika impresionistična slika je vstajala pred našimi duhovnimi očmi povest o starem vinogradniku, ki je živel in umrl ves posvečen žlahtni trti. Najgloblji vtis je naredil -Mož z leseno nogo«, izredno plastično orisana in psihološko zanimivo zgrajena zgodba o dekletu, ki jI je mož z leseno nogo nekoč zabodel mater. Bil je lep večer. Hvaležni smo Cvetku Golarju za snočno uro njegove poezije, ki je tako zdrava, tako pristna in tako naša. Od srca je prišlo vsem odobravanje, ki je bilo namenjeno Golarju. zaslužena nagra-■a ie bilo ono, ki je bilo namenjeno Branki Rasbergerjevi in Vaclavu Dcržaju. živilski trg je bil dobro založen Tudi letos je ob tržnih dneh naprodaj več zelenjave in sočivja Ljubljana, 19. julija Prc;:nje čase je bil ob tržnih dneh pole-t: n ieseni skoraj vedno hud naval: prodajalke so računale, da bodo ob sobotah in sredi tedna lažje prodale svoje blago in ob tržnih dneh so dovajale živila na trg tudi kmetico it oddalienh kraiev. Zdaj jo tudi v tem pogledu nekoliko drugače, vendar jc tr£ ob tržnih dneh bolje zaloven kakor ob drugih delavnikih. Ni pa več posebnega navala. Letos še ni pr'manjkovalo prrsrcM -n vctlno jim ostane v rezervi se precej pn daja'nih miz. S toni pa ni rečeno, da ni naprodaj dovolj zelen jara in sočivja in da je trg slabo zaseden. Po 8. je na trgu vselej zelo živahno. Kmečki zel en jadni trg je /e več tednov dobro zalc/en. Blago pa g^e bolj v denar kAoT prejšnje čase Mnoge kmetice se Se dr/e .starih ur in prihajajo na trg šele po Jv kakor so prej-nia leta prihajale ob 7. Vendar je db 7. zasedenega žc nad polovico prostora. Gospcdinjc se najprej ustavljajo pri branjevcih na Fogačacjevoni trgu, da si oglodajo sadje. Cene so skoraj povsem ustaljene in nekaj tedne* nI bilo vcČ nobenih no> votti. a /daj so prispele sve/e smokve, ki so po 10 L kg. Cene sadja se gibljejo od 6 do 14 L k'jj. Najdražje so marelice in breskve, najceneje pa hruške, ki jih dobite žc precej lepe po 6 L kg. S sodnega trga grspodin jc pohite med tržne mize. kjer prodajajo kmečka dekleta jagode. Davi se gospodinje marljivo kupovale borovnice že ob 7. Bilo je naprodaj še nekaj rdečih ja-god. Borovnice in jagode se niso nodraž.le', ker je bila cena mak-?im:rana. Zda i so začeli prodajati v vevrh kol:činah tudi gozdne maline, ki so po 5 L liter. Gob je bilo malo. Branjevci so *c vedno debro založeni z uvoženim stročjim fižolom, ki je po 3.5 do 4 L kg. Domači stročji fižol se je pocenil na 2 L kg. kar je že znosna cena. V ©sel i nas tudi. da se pocenjuje krompir. Mestna aprovizacija ga prodaja po 1.75 L kg, kmetice in branjevci pa po 1.8 L. Ndnegm dela je praznoval te dni predsednik Pokrajinske sveie Društva hišnih posestnikov v Ljubljani g. Ivan Frelih, ki že 20 let vodi organizacijo ljubljanskih hišnih posestnikov. Odbor Zveze mu je izročil v priznanje njegovih velikih zaslug pri ustanovitvi in vodstvu organizacije hišnih posestnikov častno diplomo. Tople besede je nas'ovil na slav-ljenca v imenu odbora g. Makso Hrovatin. Slavljencu tudi naše iskrene čestitke. —lj Dospelost davkov. Davčna uprava za mesto Ljubljana objavlja, da dospe v smislu čl. 148 zakona o neporednih davkih v III. četrtletju 1941. v plačilo: a. 1. julija 1941 3. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice, dne 15. avgusta 1941 prvi polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani In mestnega poglavarstva v Ljubljani. —lj Predvajanje filma »2elezna maska« v kinu T'n ionu podaljšano! Taksnega zadovoljstva kot napeti film >2elezna maska* po A. Dumasovem romanu ni vzbudil že dolgo noben film v Ljubljani. Splošna sodba pTjblike. ki je doslej videla film. je nadvse pohvalna. Dejanje drži gledalca v največji napetosti, igra, režija, inscenacija in vse drugo pa je odlično in dela čast produkcijski tvrdki. Da si morejo edinstveno filmsko umetnino ogledati najširši krogi, bo film na sporedu se nekaj dni. Ljubitelje lopih filmov opozarjamo na ta program! 1222. Veliko izbiro polnomastnega italijanskega SIKA: ERBO. BLU, ROMA, BEBE ala CH.4LET itd. po zelo ugodnih cenah nudi FR. KHAM, delikatesa, LIUBLJANA, Kongresni trg stev. 8 —lj Kdor je slišal pred tremi tedni koncert Italijanskega tria (Caselia, Poltro-nieri, Bonucci), v veliki Fiiharmonični dvorani, prav gotovo ne bo opustil koncerta, ki bo v ponedeljek dne 21. t. m. In ki ga bo izvajal čelist Italijanskega tria slavni umetnik Arturo Bonucci. Redki so pri nas čelistični koncerti, zato vlada za nastop italijanskega mojstra tem večje zanimanje. Bonucci je velik umetnik, ki suvereno obvlada svoj inštrument, sestava koncertnega sporeda pa nam dokazuje njegovo bogato znanje literature. Posebno opozarjamo, da bo umetnik igral veliki Dvofakov koncert za čelo in klavir op. 104. Poleg Dvofaka so na sporedu Sammartini, Boccherini, Haydn, Respighi. Alfano, Guerrini in Caselia. Koncert bo pod pokroviteljstvom Visokega Komisari-jata v ponedeljek 21. t. m. ob pol 9. uri zvečer na dvorišču magistratnega poslopja. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glas-Matice. —lj »Morje« Je prav zanimiv film, čigar snov je vzeta iz težkega ribiškega življenja. Poleg prave slike življenja in prirodnih lepot nam podaja neodoljivo sliko junaštva, požrtvovalnosti in zvestobe. Na p! p. vini brezkrajne morske gladine in v pristanišču malega pomorskega mesta se odigrava drama, v kateri utripajo človeška srca s polnim tempom. Trije prijatelji — trije jekleni morski volkovi, ka so jih združile opakosti, nade in radosti za dosego plemenitega cilja, se bore za svoj in svojega naroda obstanek. Kljub težkim žrtvam, ki jih morajo doprinesti, pogumno v—trajajo. Iz tega poguma se rodi zaupanje vseh soobčanov in vera v uspeh l LJUBLJANSKI kINEMA Predstave danes ob 16.. 19. la ti. ari! Jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri KINO VNlON TELEFON 22-!? 1 Napet film po Dumasovem romanu ŽELEZNA MASKA Borba dvojčkov za francoski prestol FIlm v celoti opremljen s slovenskimi _ _ napisi KINO MATICA k LLEFON 22-41 Vesela in zabavna opereta »VEDNO KONCA TAKO« A. de Bousnj V. de Šica N. Francv Priljubljeni napevi — originalni plesi _in revije _ KINO SLOGA TELEFON 27-30 MORJE Dramatični doiirljaji ribiče* ▼ borbi u obstanek in za dobro naroda. Vgo Ce«*ri. Giovanni Gras. 39 T ROČNI KOVČEG platnen, z dvema jermenoma, ki je bil shranjen v Streliški i ulici št. 8 in iz prijaznosti postavljen pred hišo, kjer je bil odvzet, naj najditelj, oziroma tisti, ki ga je vzel, proti odškodnini vrne v trgovini — V. Trlep, Ljubljana. Mestni trg 1216 POZOR šivilje in damski krojači! Prihodnji prikrojeval-ni tečaj za vsa dam-ska oblačila se bo vršil od 28. julija 1941 do 16. avgusta 1941. Prijave sprejema do vštetega 26. jalija T. KUNC, lastnik oblastveno dovoljene krojne šole, Ljubljana, Aleksandrova cesta 5 II. 1214 VAŽNO /a absolvente vseh *r>l, ki se zanimajo za šivanje! ;-- ^ *ired1 v mesecu avgustu poseben tečaj, ki bodo z njim udeleženke pridobile zajamčeno popoln pouk v prikroje-vanju vseh damskih obtočil. Po izvršenem teoretičnem tečaju se Oo vršil tudi priktlčen tečaj v šivanju. Nadaljnja pojasnila daje !n sprejema prijave do vštetega 25. julija T. KUNC, lastnik oblastveno dovoljene krojne šole v — Ljubljani. Aleksandrova cesta 5/li. 1213 JTESSII | (gia Brni LVALLI d e Valfi) i I migliori tessuti. il pid Najboljše tkanine 1 grande assortimento in Največja izbira SSETERIE SVILENEGA in VOL- 1 L A N E R I E NENEGA BLAGA { TRIESTE 1 CORSO VITTORIO EMANUELE 1H N° 3 GRADO 1'isola della sabbfa (Toro (Prov. di Trieste) Spiaggia ideale per famft- glle e bambini. Impianti curatiri uniči ta Europa. TERME MARINE Bagni caldi d'acqua marina Bagni di mare alTacido carbonico. Bagni di schiu-ma al zotofoan. Inalazlonl. Nebullzzazlonl. Irrigazlonl. SOLARIUM Bagni dl sole e di sabbia. Tutte le cure sorte norve-gLianzft medica. Rl duzi oni ferroviarie del 50 per cento. inf ormarioni: ENTE PROVINCI A LE PER AZDENDA AUTONOMA DI s> Labiana — Ufficio Otok zlatega peska (Tržaška pokrajina) Idealna plaza za družine ln otroke. V Evropi edinstvene negovalne naprave MORSKE TERME Tople morske kopeli. Morske kopeli z ogljikovo kislino. Kopeli v zotofoan. ski peni. Inhalacije, parne kopeli, grgranje. SOLARU Sončne kopeli, kopeli t pesku. Vsa nega pod zdravniškim nadzorstvom. SOodstotni železniški po-pusti. Informacije: IL TURISMO - TRIESTE SOGGIORNO - GRADO CIT, TvrševB 11. žavnega in opasnoga življenja pomorskih ribičev. Glavne vloge v tem dramatičnem filmu so zasedene z najboljšimi italijanskimi karakternim; igralci, kakor so to: Virginia Balestrieri, Luisela Beghi, Cesco Baseggio, Ugo Ceseri, Giovanni Grasso in Lauro Gazzolo. Režija je v veščih rokah Marija Baffico. Pripomniti moramo, da je bilo samo za eno sceno tega filma, ki predstavlja uspeli ribolov na visokem morju, uporabljenih več sto ton raznovrstnih morskih rib v vrednosti 300.000 lir, katerih pa ni bilo mogoče več vnovčiti in so postale p'.en požrešnih galebov. Film teče od danes dalje v kinu SLOGA ter zasluži naj -številnejšega obiska. 1220 —lj Nakaznice za mast, slanino, olje n> sladkor se že dobe nekaj dni pri trgovcih, zato pa mestni preskrbovalni urad opominja vse družinske glavarje ter sploh zamudnike, da morajo najpozneje do sobote 19. t. m. opoldne priti k svojim trgovcem po te nakaznice To zavlačevanje poslovanja s strani konsumentov Je dokaz, da se ljudje premalo zanimajo za razne razglase in ob;'ave o prehrani, zato pa prosimo občinstvo. Ki bere dnevnike, naj na današnjo objavo opozori svoje znance, da ne bo nepotrebnih zamud pri razdelitvi živil. Seveda pa velja ta opomin tistim, ki so o pravem času pri svojih trgovcih vložili prošnje ali se prijavili za navedena živila. — lj Kuhinjske dobrote, prvovrstna italijanska in fiomača vina Vam nudi tosti ina LOVŠIN. 335n — lj Za mestne reveže sta v počaščenjs pok. ge, Sun are podarila g. Matija Svetlič s Cankarjevega nabrežja in g. sodnik Jože Barieevič z Oražnove ulice 11. vsak pO 38 L; za kuhinjo najbednejših v stari cukrarni so pa podarili: g. dr. Gašper Pekle, Detelova 4* 36 kg solate v vrednosti 68.40 L.; g. Ivan Pielick, trgovec s sadjem in zelenjavo na Pogačarjevem trgu, 35 kg solate v vrednosti 66.51 L.; Zavod za gluhoneme 50 kg solate v vrednosti 95 L. ter Alojzijevišee 34 kg solate v vrednosti 64,60 L. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. — lj Obnovitev pročelja vladne palače. Pred dnevi so delavci začeli postavljati odre ob vladni palači na Erjavčevi cesti. Pročelje ni bilo popravljeno že dolga leta in na nekaterih krajih je omet odpadel od opeke. — lj Permetova jama v Ponovi vasi pri Grosupljem je odprta vsako nedeljo in praznik. Oglejte si prekrasno podzemeljsko prirodo! NERODNA ZADEVA — Dama, ki gem te z njo včeraj videl, ni posebno lepa. — že prav. toda ne povej o tem ničesar moji ženi. — 2e dobro. — Bila je namreč moja žena. Telef. 75. 75. L10 U 0 R E * LIKER ■v S T R i g n TONICO DIGESTIV0 JE KREPCILEN IN( VAM URAVNA PREBAVO L'ALLUMINIO neli' architetfura L'alluminio, con tutte le sue leghe, offre alTarchitetto moderno tutto quello ehe si puč desiderare. L'allu-minio, metallo giovane, tipicamente italiano ed autarchico per eccellenza, per le sue doti di bellezza e nitore segna una tappa precisa e inconfon-dibile nel progressivo rinnovamento deirarchitettura e deH'aiTedamento. II 8UO peso specifico minimo, la sua facilita di lavorazione, la sua resisten-za alla corrosione, la sua inalterabi-lita, la possibilita di ottenere una gamma estesissima di col ori tura con Tossidazione anodica, ne fanno 11 metallo piu decorativo, piu moderno, piu pratico, piu elegante. IN TUTTE LE INDUSTRIE PER TUTTIGLIIMPIEGHI ALUMINIJ v arhitekturi Aluminij nudi z vsemi svojimi spojinami modernemu arhitektu vse, kar si je le mogoče želeti. Aluminij, mlada kovina, tipično italijanski, avtarki-čen brez primere, zaznamuje s svojo lepoto in sijajem strogo določeno razdobje v postopnem razvoju stavbarstva in opreme. Radi svoje najmanjše specifične teže, radi lahkote, s katero ga je mogoče obdelovati, radi svoje odpornosti proti razjedanju, radi svoje nespremenljivosti, radi tega, ker je iz njega mogoče dobiti z anodično oksidacijo skoro brezkončno lestvico barvnih odtenkov, je ta kovina najbolj okrasna, najmodernejša, najpri-pravnejša, najelegantnejša. V VSEH INDUSTRIJAH ZA VSE UPORABE I ECOMPLETMNTEITALIAM POPOLNOMA ITALIJANSKA 55 Kuharski recepti za sedanje čase Okusne jedi iz enotne moke in testenin — Ljubljana, 19. julija. Testenine iz enotne moke se niso zdele V začetku našim gospodinjam nič kaj prikupne. To je razumljivo, saj se po barvi res precej razlikujejo od rumenih makaron (včasih celo pretirano rumenih) prejšnjih časov. Toda najbolj izbirčne gospodi-niti Toda tudi najbolj izbirčne gospodinje, zaljubljene v zlato barvo nekdanjih testenm so morale ugrizniti v jezik ter hočeš ncčeš priznati pri prvi zelo strogi preizkušnji, da so te »vojne testenine« ne le izdatnejše — ker se zelo nakuhajo — temveč celo okusnejše. Ce jih še niste preizkusili, vam jih lahko mirno priporočimo in vas zagotovimo, da boste navdušeni nad njimi, čeprav se v zadnjih letih še niste otresli predvojne izbirčnosti. Objavljamo nekaj receptov za jedi iz »črnih« testenin in enotne moke. Priporočamo tudi gospodinjam, ki so kupile sojino moW), da jo primešajo po nekaj žlic enotni moki. To bo toliko zaleglo, kakor če bi primešali jajca, saj je soja izredno bogata na beljakovinah in maščobah. SLADKA MOCNATA KASA ZA NAJMLAJŠI ▼ posneto mleko vmešamo 5 do 6 zvrhanih velikih žlic moke. ki jo dobro raz-tepemo, da se ne sprime v kepice. Ko dobimo rahlo, tekoče testo, dolijemo še pol litra mleka — ali polovico mleka, polovico vode. če že mleka primanjkuje — osolimo. premešamo ter vlijemo v lonec, splaknjeri z mrzlo vodo. Kuhamo na zmernem ognju in neprestano mešamo. Skuhano kašo posladimo malo s sladkorjem in potresemo s cimetom. Lahko nam služi kot dopolnilo k mastnim in zelenjadnim jedem, ali jo pridružimo kompotu ali presnemu sadju. Če naj nam služi kot prikuha, je ne posladimo in ne primešamo cimeta, temveč jo zabelimo s praženo čebulo ali drobtinami, spraženimi na masti. CMOKI IZ KVAŠENEGA TESTA Prese jemo in malo pogrejemo pol kg moke. Na sredi napravimo jamico in v njo zdrobimo 15 do 20 gr kvasa, potresemo s sladkorno sipo — za kavino žlico — in dolijemo nekaj žlic mlačnega mleka ali vode. Posodo damo na toplo, da kvas vzide. Potem gsolimo. dolijemo četrt litra mlačnega posnetega mleka ter stepamo testo tako dolgo, da se začno delati mehurčki. Položimo zopet na toplo, da testo vzide. Vzhajano testo potresemo z moko, dobro pregnetemo in oblikujemo pest debele kepice, ki jih polagamo v široko kozico, ki je v nji nekaj centimetrov visoko mlačne vode. Kozico s cmoki položimo na štedilnlkovo ploščo; kuhamo počasi na zmernem ognja. Cmoke pa lahko kuhamo tudi na pari. in sicer tako: posodo napolnimo pribbžno do polovice s kropom in jo pokr:;~-nn z dnom sita. Ce nimamo sita. lonec prevež.emo s prekuhano prosojno krpo. Na dno sita ali na krpo zložimo cmoke, jih pokrijemo s skledo, da para preveč ne uhaja, in kuhamo počasi. Cmoke damo na mizo s kompotom, mesom ali z zelen jadno priktiho. PONVIČNIK IZ KVAŠENEGA TESTA, BREZ JAJC IN MASLA Naredimo testo kakor za kvašene rezance, le mleka damo več, da je testo bolj tekoče. Tanke krpice iz testa ocvremo na masti in jih damo na mizo kot prilogo k mesnim ali zelenjadnim jedem ali pa rudi s kompotom iz svežega ali suhega sadja. Testu 'ahko dodamo tudi nekaj oluplje-nih. »rganih jabolk. Ocvrti ponvičnik potre.. no s sladkorjem. Zelo okusno in tečno jed pripravimo tudi. če testu dodamo krompir. Krompirjev ponvičnik pripravimo tako: Olupimo nekaj surovih krompirjev, umijemo in dobro zbrišemo, nakar jih nakrhljamo ali narežemo na tanke podolgovate palčiće, ki jih opražimo na masti, tako da porumene. Potem vlijemo na krompir testo in pečemo vse skupaj tako dolgo, da je ponvičnik dobro prepečen ter na obeh straneh lepo rumeno zapečen. Ostanke ponvičnikovega testa zre- žemo na rezance hi porabimo as sadno ali zelen jadno juho. TESTENINE S SLADKIM Testenine skuhamo v osoljeni vođi, od-cedimo in zabelimo z mastjo. Zeljna to glavo čistimo, operemo, zrežemo na rezance in napol shuhamo. Potem zložimo v omaščeno široko posodo (ali narastkov model) v menjajočih se plasteh sel je in testenine. Ce imamo kaj ostankov mesa ali slanine, lahko dodamo- Na vrhnjo plast damo košček masti in potresemo z nastr* ganim sirom ali rezinami svežega paradižnika. Jed se mora dobro prepeči v pečici. TESTENINE S SLADKIM ZELJEM NA DRUGI NAČIN Zeljnato glavo čistimo, operemo in zrežemo na drobne rezance. Dušimo jih na masti tako dolgo, da se popolnoma zmehčajo, potem osolimo in zalijemo s toplo vodo ali kostno juho, prevremo in dodamo posebej skuhane, od ce j ene, nezabel jene testenine, dobro premešamo in damo na mizo. TESTENINE S PARADIŽNIKI — ENOLONČNICA Kuhane, odcejene testenine zložimo v menjajočih se plasteh s svežimi, opranimi, narezanimi paradižniki v široko omaščeno posodo ali narastkov model. Postavimo v pečico tako dolgo, da se paradižniki zmehčajo. Jed potresemo z nastrganim sirom in postavimo na mizo. TESTENINE Z GOBAMI — ENOLONČNICA Kakršne koli sveže užitne gobe drobno zrežemo in z drobno zrezanim stebelcem zelene čebule dušimo na masti. Testenine skuhamo posebej. Kuhane od cedimo. Damo jih polovico v široko omaščeno posodo ali narastkov model, stresemo nanje dušene gobe, a nanje drugo polovico testenin. Na vrh damo za oreh masti, potem pa jed pečemo v pečici tako dolgo, da zgoraj lepo zarumeni. Ce imamo sir, ga nastrgamo in potresemo po jedi. Postavimo na mizo s solato ali kompotom. Žepni robec je star šele 400 let Prvotno je služil žepni robec za okras obleke Kakšen jubilej je pa zopet to, poreče marsikdo. Drugi zopet bodo ugovarjali, da starosti žepnega robca sploh ni težko uganiti, češ saj je tako star ko človeštvo samo. In vendar ni tako. 2epni robec je nasprotno še dokaj mlad. mlajši nego bi človek misliL Marsikdo tega ne bo verjel, pa je vendar res. Žepni robec je star šele 400 let. To je gotovo zanimivo zlasti zdaj, ko si človeka brez žepnega robca vsaj med kulturnimi in civiliziranimi ljudmi sploh misliti ne moremo. Dejali smo, da je znan žepni robec šele 400 let. Ta trditev pa ni povsem točna. Moramo namreč pripomniti, da praznuje žepni robec svojo 4001etnico samo kot okrasek nase obleke. Prvotno so ljudje nosili žepni robec v rokah in imel je najrazličnejšo obliko. Navada nositi žepni robec v roki. se je ohranila marsikje do naših dni, zlasti po kmetih. Starejše ljudi na kmetih še vedno vidite kako drže žepne robce v rokah. Najbolj je ta navada razširjena med starimi kmeticami, ko hodijo v nedeljah k maši. V eni roki ima kmetica žepni robec, v drugi pa molitvenik ali rožni venec. Ti žepni robci so pogosto bogato okrašeni. To je zopet eden tipičnih znakov prvotnega žepnega robca, ki je služil kot rečeno za okrasek obleke. Tudi stari prvotni žepni robci so bili pogosto zelo bogato okrašeni, obrobljeni s svilo ali pa celo z zlatom. V praktičnem pogledu je služil prvotno žepni robec večinoma za odganjanje mrčesa ali pahljanje obraza v vročih poletnih dneh. Sedanjo prozaično vlogo je dobil žepni robec mnogo pozneje. Bilo je v časih, ko se je začelo takozvano nosi janje. To je bilo prfbližno pred 100 do 120 leti Kako so se vsekovali naši predniki, si lahko mislimo, ali pa tudi ne Najbrže so si pomagali kar s prsti, kakor si pomagajo še zdaj manj civilizirani ljudje. Sicer pa pravijo celo zdravniki, da je vsekovanje s pomočjo prstov bolj zdravo kakor z robcem. Oblika robca je zdaj že dolgo vrsto let četverokotnik. Prvotno pa robec ni imel take oblike. Žepni robci so imeli najraz- ličnejše oblike. Sedanjo četverokotno obliko je uvedla šele Maria Antonietta, ki je hotela nekoč z žepnim robcem obvezati ranjeni prst, pa se ji to ni posrečilo, ker je bil njen robec iz samih okraskov. Ozkr voljena ga je vrgla proč ter si dala napraviti povsem enostaven žepni robec v obliki četverokotnika. Ta oblika žepnega robca se je kmalu razširila po vsem svetu in zdaj si drugačne niti misliti ne moremo. Kulturno življenje v Nemčiji Predlanskim je bilo v Nemčiji 51.000 ljudskih šol z 186.000 razredi. 177.000 učitelji in 7,500.000 učenci. Višjih (srednjih šol) je bila 2.500, narodno političnih vzgojnih zavodov pa 24. V sednjih šolah je bilo 739.000 dijakov, od teh 251.000 deklet. V šolskem letu 1937 38. je bila izmed 65.000 slušateljev visokih šol približno osmina aensk. Na učiteljiščih je bilo 9.000 slušateljev, na umetniških akademijah in šolah pa 3.000. V 15.000 vaseh s 46,000.000 prebivalcev so bile ljudske knjižnice, obsegajoče 10.500.000 zvezkov. Vsak 21 prebivalcev Nemčije je naročen na ta ali oni list. 14 nemških listov ima dnevno naklado nad 100.000. Predlanskim je bilo v Nemčiji 461 gledališč, v katerih je bilo nad 500.000 sedežev. Nemški radio je imel letos 1. aprila nad 14.000.000 naročnikov, tako da je bila Nemčija za Združenimi državami z 29 milijoni naročnikov na drugem mestu. Leta 1936. so izdala nemška mesta 63,000.000 mark za muzeje, vzgojne namene in v kulturne svrhe. Znana organizacija »Kraft d uren Freude« je imela leta 1938. okrog 144.000 prireditev, ki jih je obiskalo nad 55,000.000 ljudi. Predlanskim je pa imela že 244.000 prireditev. To so številke, ki jih je omenil v svojem predavanju o kulturnem življenju Nemčije v zadnjih letih vladni svetnik dr. Lange iz državnega statističnega ura- da v Berlinu. Povedal je tudi, da kulturno življenje zaradi vojne ni prav nič trpelo, temveč da se je ponekod še bolj razvilo. Japonski „banzai" Kadar se vračajo zmagoviti japonski vojskovodje z bojišča ali ko je zapuščal japonski zunanji minister Matsuoka na povratku iz Berlina letališče v Tokiu, je zadonel iz tisočerih grl vzklik »banzai«. To je isto kakor nemški »Hura« ali naš »živio«. To je klic navchasenja. ▼ katerem se združijo mladi in stan Japonci, če hočejo izraziti svojo radost aH občudovanje. Malokdo pa ve, da je staža ta beseda komaj 50 let. Odkrila sta jo šele spomladi 1889 dva mlada japonska ncerrjaka, ki ju je bolelo, da Japod sploh nimajo primerne besede, s katero bi izrazili svojo radost ob svečanih prilSkafa. V Januarju 1889 je bila napovedana velika proslava japonske ostave in učenjaka sta hotela najti za japonsko ljudstvo primeren vzklik. Odločila sta se za besedo »banzai«, ki pomeni doslovno tisoč let ali tisočletje. Ko se je pomikal cesarski voz 11. februarja 1889 počasi skozi špalir prebivalstva, je naenkrat zadonel vzklil »benzai«. VzklUcaH so študentje univerze. Ljudstvo je kmalu prevzelo ta vzklfk in zdaj je na Japonskem splošno v rabi. Znani čelist je hotel po svojem koncertu v glavnem mestu še istega večera odpotovati v drugo veliko mesto, kjer naj bi nastopil naslednjega dne. Ko je stopil iz koncertne dvorane na ulico je lilo kakor iz šakala in daleč naokrog ni bilo nobenega avtomobila. Ves obupan je zavihtel čelo na glavo in jo ubral proti najbližjemu postajališču cestne železnice. Ko je končno prispel tramvaj, je bil že tako prenapolnjen, da ljudje niso hoteli pustiti vanj še moža s tako velikim glasbilom. Ves iz sebe je virtuoz zaklical: Saj moram vendar jutri nastopiti v mestu M. Kaj naj storim? — Naučite se igrati na flavto, — mu je odgovoril nekdo izmed potnikov. Bodimo discipliniran? in trezni! Zagabria: il Ministro Casertano presenta le čredenziali al Poglavnik — Zagreb: Minister Casertano izroča poglavniku dr. I*aveli**o poverilne listine Pisateljica Gelč Jontesova bo imela drevi v dvorani Delavske zbornice svoj nastopni bralni večer Ljubljana, 19. julija. Kakor je bilo že objavljeno, bo imela drevi ob 20.30 v dvorani Delavske zbornice nastopni bralni večer javnosti še malo znana pisateljica Gelč Jontesova, Mlada umetnica je že del j časa obračala pozornost nase s svojimi uspelimi eseji v dnevnem časopisju. Njena dela imajo globoko življenjsko smer s presenetljivo lepim m izrazitim slogom in smeri, kakršne še nismo srečali pri nas. Povsem svojstveno je tudi njeno socialno obdelovanje snovi, ki se razlikuje od ostalih socialnih del naših pisateljev in pisateljic. Njena dela bo brala gdč. Cilka Potokarjeva. Njena življenjska pot je močno podobna trn je vi poti vseh naših umetnikov. Gelč Jontesova je še posebno okusila vse težave in trdoto življenja. Nešteta razočaranja, gladovanje in mnogo, premnogo pričakovanih in nepričakovanih ovir, je zaustavljalo mlado pisateljico na njeni poti proti končnemu uspehu. Vendar ni klonila. Z zavidanja vredno vztrajnostjo, jekleno voljo in premagovanjem je premostila vse zapreke. Ker bo danes v Delavski zbornici njen prvi bralni večer, sem sklenil se malo pogovoriti z njo. Neprijetno ji je bilo in najrajši bi se bila izognila, pa je bilo prepozno. — Od kdaj se bavite s pisateljevanjem? — Odgovoriti na podobna vprašanja m prijetno. V tako kratkem času človek no more zmerom točno odgovoriti na vprašanja, ki se dotikajo njegovega življenja in dela. VeČina teh vprašanj je za človeka nerazčiščenih m nedognanih; druga pa so zgolj zunanjega značaja. Pisati sem pričela že zelo zgodaj, strast do pisanja je bila v meni vedno. Ta strast je neizprosna in terja celega človeka, Jo podobna vročici, ki neusmiljeno pretresa tistega, ki ga je napadla. Treba je Iti do kraja in za vsako ceno; čim močnejša je zahteva po izpovedi, tem bolj mora človek rezignirati na življenjsko udobnost in urejenost ... — Kaj nameravate? — Napisala sem roman »Okrvekn rrt-kar jih jo: pred menoj stoji dolga vrsta ljudi, ki jih moram izoblikovati. Toda vsaka umetniška snov se oblikuje sama po sebi in je v njenem nastajanju ne moremo razumsko razčleniti. — A vaši Dogledi na slovensko literaturo? — Slovenska književnost se je po svetovni vojni dvignila zelo visoko in stoji danes na ravni svetovne književnosti. Oba velika pojava naše povojne literature, ekspresionizem m novi realizem, sta nam dala nekaj novih oseb. —mir. Križanka Pomen besed: Vodoravno: 1 poglavje korana. 5 sibirska reka, 9 mesto na otoku Ibiza, 10 slovenski slikar, 11 kovina, 13 veznik, 15 družinski član, 16 kazalni zaimek, 17 glavno mesto evropske države, 19 planina v Srbiji, 20 Zevsov polnilec čaš, 21 nedoločni zaimek, 22 sanje, 24. ploskovna mera, 25 domača žival, 27 mkalnica, 28 Spartanski suženj, 30. svetopisemska oseba, 32 tibetanski duhovnik, 34 siromaštvo, 35 rimski bog. Navpično: 1 grško božanstvo nižje vrste, 2 mesto ▼ Srbiji, 3 otok v Jadranskem morju, 4. svetopisemska oseba, 5. Nušiceva komedija, 6 krasota, 7 pamet, 8 rumunska tiskovna agencija, 12 dodatek: k. testamentu, 14 afriška reka, 16 časovna enota, 18 poljska cvetka, 19 glasbena nota, 21 indijski knez, označba za silnega bogataša, 23 babilonski bog hmc, 25 vrsta vrbe, 26 ruski polotok, 23 prostor za duše nmrhn v grškem bajeslovju, 29 krajevni prislov, 31 pogojna členi ca, 33 kem. znak za prvino. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. kura, 4. Ovid, 7 Ob, 8. goi, 10. go, 11. Tibor, 13. ad, 15. samota* 17. top, 19. dukat, 20. Lit (italijanska lira), 22. car, 23. Šareč, 25. vol, 27. protin, 29. ki, 30. topaz, 3L la, 33. vaš, 34. mi, 35. Arno, 36. esej. Navpično: 1. komat. 2. TJb, S. A rta, 4, Olomuc, 5. Ig, 6, Donat, 9. obad, 12, rokav, 14. dolar, 16. tarok, 18. Plrot, 2L Tetovo, 23. Spela, 24. cipa, 26. Livij, 28. naše, 32. ar, 34, me. DediSčlno iz 15* stoletja zahteva Dokaz presenetljive kitajske potrpežljivosti in redkega smisla za čas je doprinesel neki Kitajec v Šanghaju, ki zahteva ded^crno iz 15 stoletja. Da bi uveljavil svoje prrrrvice je prinesel sodišču rodovnik, obsegajoč 15 pokoleni in 65.524 imen. Sodišče seveda tako prepričevalnega dokaza ni moglo zavrniti in je Kitajčevi zahtevi ugodilo. Najbrž je pa mož potrošil za zbiranje dokazov toliko, da mu je ostalo od dedščine le malo ali pa cek> nič. Tito A. Spagnol: 40 IZDAJALSKA PUNČKA Roman — Ne samo, da nisem ničesar vedel, temveč se mi kaj takega niti sanjalo ni. Grofica Matilda mi ni nikoli zaupala te rodbinske skrivnosti, a njeno razmerje do gospodične Solveni ni dopuščalo nobenih sklepov. Grofica je bila dekletu zelo naklonjena, toda to ni bilo prav nič čudno, če upoštevamo dekličino skrb in pozornost do nje. Ko je prišlo dekle približno pred dvema letoma v to hišo, se spominjam, da mi je dejala grofica čez nekaj dni, da je zadovoljna s svojo novo družabnico. Mislim, da sem zadela dobro. Dekle je simpatično, razumno in pametno. Vse kaze, da je res pridno dekle. To so bile takrat grofičine besede. Pozneje sem še večkrat slišal iz njenih ust podobne besede, već pa nikoli — Ali veste, da-li so drugi rodbinski člani kaj slutili o tem? — Mislim, da ne! Drugače bi grofica nikoli ne dovolila, da bi prišlo dekle služit v hišo, čeprav so ravnali z njo enakopravno. Končno je bila vendarle njena vnukinja prav tako, kakor drugi otroci njenih otrok. Ne, za to je bila prepametna. — To se mi zdi verjetno, — je odgovoril preiskovalni sodnik zamišljeno. — Vsekakor hočem posku- siti priti temu do dna. To je vse, kar sem hotel vedeti od vas, monsignore. Hvala lepa. — Ce dovolite, bi vam pa jaz zastavil eno vprašanje, — je odgovoril stric. — Gotovo je vam jasen težavni položaj, ki se obeta gospodični Solveni v kratkem v rodbini Da Camino. In njen namen zapustiti to hišo se mi zdi povsem upravičen. — Tudi jaz nisem temu ugovarjal. — Gotovo. Razmišljam pa o tem, kam naj se obrne, ko vendar ne sme zapustiti tega kraja. Tu ni nobenega hotela, V najboljšem primeru bi se lahko zatekla v to ali ono kmečko hišo in tako sem jel razmišljati, da bi jo vzel vsaj za nekaj dni k sebi. — Imenitno, toda. •. Preiskovalni sodnik je zmajal z glavo in segel v roko mojemu stricu, ki je čez nekaj minut potrkal na vrata gospodične Solveni. XL — Ona torej kmalu pride k nam? — sem vprašal potem, ko mi je bil stric povedal, kaj se je bilo zgodilo tistega popoldne. — Ko sem odhajal, je že pripravljala svoje kovčege. Lorenzo jih pošlje zvečer za njo, ona pa pride proti večeru, ko se bo že stemnilo. Rada bi prišla sama, da bi je nihče ne videl — ubogega dekleta. — Po mojem mnenju bi ne bila utrpela justica nobene škode, če bi bil preiskovalni sodnik pri odkrivanju te skrivnosti nekoliko taktnejsi, — sem pripomnil še vedno pod vtisom stričevega pripovedovanja o mučnem prizoru. — Kaj takega bi bilo pretreslo vsakogar. Gotovo bi se bil lahko preiskovalni sodnik nekoliko pripravil, toda on je vendar hotel spraviti iz nje, če kaj ve o tem. Čas je pa hitel. Zunaj se je že mračilo in Catina se je bila že večkrat pojavila na pragu; prišla je bila povedat, da je večerja v kuhinji pripravljena, — Zakasnila se je, — sem dejal. — Ali naj ji grem naproti? — Dobro bi storil, — je odgovoril stric — Ne razumem, kaj jo je moglo tako dolgo zadržati. Vstal sem in odšel. Nebo je bilo oblačno in čeprav je bilo šele pol devetih, je bila že tema. Hitro sem prispel do ceste, potem sem pa krenil počasi proti vili. Kar sem srečal dekleta. — Midva sva bila že v skrbeh! sem vzkliknil. — O, vi ste! je dejala tiha Stisnil sem ji roko. Drhtela je. Tedaj sem jo prijel pod roko, rekoč: — Naslonite se name, v temi se človek lahko spod takne, pot je polna kotanj. Lahko bi bil prirx>mnil še kaj, pa se nisem čutil zmožnega tega. Bila je skrušena in silno utrujena, Molk, sledeč prvim najinim besedam, mi je bil mučen m bal sem se, da si ga bo razlagala kot sovraštvo ali brezbrižnost. Potlej mi je pa šinila v glavo misel, da bi se pač ne bila naslonila na mojo roko, če bi mislila kaj takega, Ko sva prispela do ograje, je izpustila mojo roko. — Hvala lepa! Zdaj mi opora ni več potrebna. Tu že lahko hodim sama. * Stric Poldo je zaslišal najine korake in stopil na prag. — Zakaj tako pozno? — je vprašal. — Ah, še vedno vam ne zadostuje, — je odgovorila s prisiljeno mirnim glasom, — Predobri ste, Don Poldo. — Pridite brž, večerja je že na mizi. Tudi Če niste lačni, morate z nama večerjati. Videč, kdo je pričakovani gost, je Catina široko odprla oči, rekla pa ni ničesar. Takoj je zavohala, da visi nekaj v zraku, vendar je pa obdržala zase tisočera vprašanja, ki so jo gotovo že pekla na jeziku. — Zakaj vas niso pustili prej z doma? — je vprašal stric Poldo potem ko je bil odmolil običajno molitev in razprostrl prtiček. — Baš sem spravila skupaj svoje stvari, ko sta prišla poročnik in preiskovalni sodnik. Videti sta hotela vse, kar premorem, — je odgovorilo dekle, s ponesrečenim poskusom nasmehniti se. — Hišna preiskava? Čemu pa? — Kdo bi mogel vedeti to? Pretaknila sta vse, prebrala sta celo vsa pisma, ki sta jih našla. Vedeti sta hotela celo, koliko denarja imam. — Kaj sta pa iskala? — Tega ne vem... Posebno važnost sta polagala na neko knjigo. A1K se spominjate, Don Poldo, da sem začela letos spomladi zopet nekoliko risati? — Seveda. % Urajajs Josip ZapanSc C Za Narodno tiskarno Wkm Jena U Za mio m mstratal dej Bata Vlad. Regallv f Val v LJubljani