uto u. a«, m. I lltiOM, i soboto l tfmntoi 192). Cena Dtn 150 — iBscrttf do 30 petit I 2.— Dto. do 100 mt 3.50 Dh* večfi inscrad petit vrsta 4.— Dm. Popast po doiororm. Irscntnj darei: posckej. »Stovcescl Narod« veUs leta* v Jafoaiavijl 340,— Dim sa tUMN 430.— Din. Ur^vrištvo: Kitaflova trica tt i. oritnftk. — Takla« 39a4. Uredništvo: Knaflova trte* IL &» L uadstroeie. — Teietoai »4. Mesto znižanja povišanje davkov Mesto obljubljenega sniženja bo vlada s novim davčnim sako-nom povišala davke« — Ogorčenje med gospodarskimi krogi je naperjeno zlasti proti klerikalcem, Id so glasovali proti izenačenju davčnih bremen« «- Beograd, 2. decembra. V poiitič- j ntn, zlasti pa v gospodarskih krogih z odobravanjem beležijo nastop opozicije v davčnem odboru, ki je na svoji sadnli seji razpravljal o davku na zemljišča, Posebno veliko pozornost je zbudil govor posl. Demetrovića, Jd je dokazal, da bo z novim davčnim zakonom, kakor ga je predložila vlada, zemljiški davek povišan za celih 100 odstotkov. Ogorčenje pa zbuja nastop vladnih poslancev, posebno pa še klerikalcev, ki so vse pametne predloge poslanca Demetrovića, ki jim ni mogoče očitali pristranosti, marveč izvirajo iz globokega poznavanja položaja in materije, odklonili in sprejeli določbe zakona, kakor jih je predlagaj finančni minister. Splošno se naglasa, da je to najboljši dokaz, da vlada sploh ne misli na znižanje davčnih bremen in da hoče nasprotno davke še celo povišati. V trgovskem svetu je vzbudilo največje ogorčenje, da je vladna večina odklonila odpravo davka na poslovni promet, 5tfar soglasno zahtevajo vsi gospodarski krogi, ker je ta davek deloma nepravilno razdeljen, deloma pa prekompli-ciran. Posebno zamerjajo klerikalcem, da brez rezerve podpirajo vse vladne predloge, dočim so še nedavno baš oni najbolj razsajali radi krivične razdelitve davčnih bremen in obljubljali zniža-rrje davfcov. Sedaj p-3 so prvi, ki zavračajo predloge opozicije in se zavzre-majo za povišanje davkov in podaljšanje neenake obremenitve. Povišanje zemljiškega davka bo hudo zadelo tudi slovenskega kmeta, ki že sedaj ječi pod težo ogromnih davkov. Kakor se doznava, pripravljajo sw spodarski krogi v Beogradu veliko protestno zborovanje, na katerem bodo govorili zastopniki iz cele države in na katerem bodo zahtevali, da se vlada pri davčni reformi ozira na neštetokrat stavljene predloge raznih gospodarskih korporacij, ki se v glavnem strinjajo s predlogi, kakor jih je stavil poslanec SDS Juraj Demetrovič. V gospodarskih krogih se podčrtava, da od srbijanske vlade radikalov in demokratov sicer ni bilo pričakovati, da bi se resno zavzela za izenačenje davkov, ker to ni v interesu srbijanskih volilcev, da pa so polagali mnogo nade na klerikalce. Klerikalci so se sicer ob vsaki priliki hvalili s svojim velikim vplivom v vladi, sedaj pa so popolnoma razočarali. Njihovi poslanci se niti z besedico niso zavzeli za predloge poslanca nemetroviča, marveč so skupno z radikali glasovali proti temu. da se zemljiški davek ne poviša in da se davM izenačijo že s 1. januarjem 1928 Obljubam vlade nihče več ne verjame, ker se je že ponovno izkazalo, da ima polno lepih besed in blesteč gospodarski program, da oa v praksi na vse to pozabi. Tudi o proračunu se je zatrjevalo, da bo znatno manjši, kakor dosedanji, da bodo znižani državni izda i-M in da bodo sorazmerno znižana tudi davčna bremena Izkazalo pa se je baš nasprotno. Predlog davčnega zakona pa le dokazuje, da namerava vlada kriti deficit, ki ga izkazuje proračun, s povišanjem že obstoječih davčnih bremen. Komiti nadaliu eo z atentati Ponovni napad na železniško progo v južni Srbiji. — Napadalce so včeraj orožniki izsled-li, asov temi pobegnili. — Ogorčenje med prebivalstvom« S k o p! j e, 2. decembra. Ponovni napad na železniško progo Kočane— Štrp, kjer so našli pod progo zakopano mino, je vzbudil med prebivalstvom nepopisno ogorčenje. Oblasti so odredile energično zasledovanje storilcev. Dosedanja preiskava je dokazala, da je tudi ta napad delo bolgarskih komitov. Oblasti so zato odredile najstrožjo za-zaporo bolgarske meje. istočasno pa so bile na vse strani razposlane močne vojaške in orožniške patrulje. Prebivalstvo je tudi s svoje strani organiziralo zasledovanje zločincev. Ustanovili so neke vrste narodno stražo v katero je stopilo vse, kar more nositi orožje. Včeraj ponoči so orožnik, v gozdu pri KoČanah naleteli na bolgarsko trojko, ki je bržkone v zvezi z najnovejšim napadom na železniško prnsro Koeane— Štip. Komiti so takoj otvorili ocreni na orožnike, ki so po daljšem boju komite pognali v beg. Izmed orožn;kov ni nihče ranjen, pač pa tmaio komiti dva ranjenca, kakor se da sk'epati po krvavih sledeh. Komite so v temi ooheenili v planine. Sprva s<. se obrnili orotl meji. ko pa jo zapazili da le meja strogo zastražena In da ne more k) no he Trni ti na bolgarsko ozemlje, so se skrpi v gozdovih. Zasledovanie ie sedaj še po-jačeno in je pričakovati, da bodo napadalce kmalu prijeli. Atentat na Mussolinija borzni manever Včeraj so se v inozemstvu razšidle vesti, da je bil izvršen atentat na Mussolinija. — Oči vidno pa gre za borzni manever« — Lira je na vseh borzah zdrknila navzdoL — Dunaj. 2. decembra. Včeraj so se rarširlle tukaj alarmantne vesti o atentatu na italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. Prva le sprejela to vest neka večija dunajska banka iz Milana od neke tamošnje banke. Poročilo se je sklicevalo na govorice, ki so razširjene po Milanu. Kmalu nato so se tudi po mestu razširile vesti in so Jih pr-trjevali tudi privatniki, ki so govorili telefonično z italijanskimi mesti. Iz tega se da sklepati, da so bile vesti o atentatu razširjene po vsej Italiji. Dunajsko italijansko poslaništvo se Je dopoldne teleprra'fčno obrnilo na kompetentna mesta v Rimu in Trstu, vendar pa do večera ni prejelo odgovora ter zato tudi ni izdalo nobenega demantija. To je vzbujalo tem večjo verjetnost prvotno rAzsIrieni« vestL Na borzi so povzročilo te alarmantne vesti veliko paniko. Deviz« Milco Je ie v dopoldanskih urah rapidno padata. Dočim Je notirala v Curihu 38.195. je padla na dunajski borzi do opoldne na 28.12 in je še nadalje padala. Vesti o atentatu se tudi do večera niso potrdile. Vse kaže na to, da gre za premeteno organiziran borzni manever, ki ie oči-v*dao dote«*! nameravani ogaek. — Praga, 2 decembra. Tukaj so *e včeraj dopoldne razširile vesti, da Je bil izvršen atentat na Mussolmija. Po enih vesteh ie bi) Mussollni na mesta ubit, po dragih pa težko ranjen. — Trst 2. decembra. Na tukajšnjih me-rodajnih mestih vesti o atentatu na Mussolinija odločno demantnak). V javnosti o kakem atentatu vploh ni ničesar snaneea. Tudi Usti ne registrirajo vesti, ki so razširjene v Inozemstvu. »Agertzia Štefani« objavlja danes službeni komunike, v katerem ve«tl o aterrtatu odločno demantira m naglasa, da so brez vsake podlage m izmišljene v inozemstvu, da škodujejo italijanski valuti. — Corffc, 2 decembra. Tako na tukajš, nji kakor tudi na borzah v Londono in Amsterdamu le Ura včeraj radi vesti o atentatu na Mussolinija rapidno padla. Tudi intervencija italijanske državne banke ni nič zalegla. Danes se Je vznemirjenje že neko. fcko poleglo vendar pa tečaj lire še vedno zelo koleba. kralja Petra Osvoboditelja! Upor rdeče armade v južni Rusiji Včeraj so se vršile po vsej južni Rusiji velike demonstracije proti vladi, ki pa so se izpremenile v krvavo revolucijo. — V Odesi in dragih južnih pokrajinah se je vojaštvo priključilo revolucionarjem. — Moskovska vlada brez moči. prišlo sprva do velikanskih demonstracij proti vladi, ki so s© kmalu nato razvila v krvavo revolucijo. Najprej je Izbruhnila revolucija v Odesi. Sovjetski komisar Dančenku je hotel demonstrante razpršiti In je izdal vojaštvu povelje, naj strelja na demonstrante, če se ne umaknejo na prvi poziv. Vojaštvo je res nastopilo, toda kmalu se je pridružilo demonstrantom in se obrnilo proti predstavnikom sedanjega režima. Demonstranti© So skupno z vojaštvom napadli; vladno nalačo. In ubili komisarja Dančenkova. Njegovo slavo so nataknili na kol In jo v povorki nosili po ulicah, vzklikajoč proti režimu. Revolucionarjem so se nato pridružili tudi mornarji, ki so zapustili ladje In se podali na kopno. OdeŠka luka je do nadaljnega za vsak promet zaprt?. V Moskvi so vesti o uporu v Odesi vzbudile vei;k0 vznemirjenje. Vlada J® akoj izdala generalu Lezijevlcu nalog, rvM zaduši upor In v jame voditelje. General Lezljević je zbral armado, a se nato sam priključil z vso armado revolucionarjem. —* Moskva. 2. decembra. Politična policija je odkrila široko zasnovano zaroto, ki je nameravala Izvršiti atentat na generalnega tajnika komunistične stranke Stalina. O tem ie poročal predsednik sveta ljudskih komisarjev Rrkov na zborovanju komunistične stranke v Charkovu m naglasih da se namerava opozicija očividno posluževati tkzv. terorja posameznih celic v nasprotju s komunističnim organiziranim terorjem v masah, kakor ga izvaja čeka. Opoziciia ie začela zbirati različne elemente, ki vodiio sedal propagando oroti Stalinu kot vodii komunistične diktature in ki ga hočeio za vsako ceno odstranittr»Rikov ie ori tej priliki najavil, da bo vsakdo, ki bi le govoril o kakem talcem načrtu, brez par-dona aretiran in postavljen pred revolucionarno sodišče. Borba med vlado in opozicijo se z vso srditostjo nada'juie. Glasom poročila tajn. centraJne komisiie Jaroslav-skega je Trocki na vprašanje. aH se bo oroziciia pokorila sklepom prihodnjega strankinega kongresa, iziavil, da se bo borba še le po tem kongresu pravzaprav pričela. »Mi gremo iz stranke *e ko bo tekTa k^, mnogo krvi!« Kakor se sedai domava. je orioadal tudi loffe o^ziciil. Policra ie iz tega raz-?oga zaplenila vso njegovo korespondenco. Med panirii so našli med drugim tudi pravila za organrzaciio Rdečega križa ki ga ie osnovala opoziciia za podporo onih Članov, ki so prišli vsled izkliučltve iz stranke v bedo. OpozicronaJni krogi resno mislijo na osnovanie posebne stranke, ki bi se tszrvafa »T en i nova komunist, stranka«. Opoziciia razvi "a tudi v armadi in rr:or"a-?ci živalim pg'i~iio. ki ie po iz-»avah Buharjna na'ete'a na nepričakovan odziv. V vladrfh krngh vzbuia ta agitacija veiko vrnemirienie. Vladni krogi priznava;o da lahko dovede Bukarešta. 2. decembra. Časom poročil iz Bukovine In Odese je v vsej južni Rusiji Izbriihirla revolucija. Opozicija je v teh pokrajinah v zadnjem času razvijala živahno agitaclk) proti vladi. Včeraj je v vseb večjih krajih Upor v Odesi je bil signal za vsa druga mesta. Tekom popoldneva ie prišlo tuđ) v vseh drugih južnoniskih mestih do krvavih pokolev. Vladne čete so se morale povsod umakniti, deloma pa so prešle k revofucljonarjem. General Potenkov je hotel sprva z 20* 21. In 25. polkom naskočiti revolticijonarte. a je pozneje odpovedal vlad? pokorščino In dal vojakom na prosto, da se ali raz-Idejo ali na pHkl?uč:1o upornikom. Večina vojakov ie prešla v tabor revolucionarjev. Pokret se glasom radnih vesti naglo frl ?n se splošno domneva, da je »rbruh spfošne revolucije v Rusiji ne'rbežen. Bukarešta, d. decembra. Jutri bi se imela sestati mešana rusko - rumunska komisija za reševanje sporov v dnje-strskem ozemlju. Vlada pa je danes sprejela brzojavno prošnjo ruske vlade, nal se Sestanek komisije odgodi V tukajšnjih krogih se domneva, da je od-goditev sestanka komisije v zvezi z re-volucijonarnim pokretom v južni Rusiji. Ra/or ožil vena konferenca v Ženevi Ruski predlogi so vzbudili povsod veliko senzacijo, vendar pa lih presoj *»jo zelo pesimistično« — Amerika se ne mara vmešavati v evropske zadeve« — Izvolitev komisije za proučevanje varnosti ia razsodišča« — žeoc^a. 2. decembra. Pripravljalna konferenca za razorožitev je na predlog nemfike delegacije odzodila razpravo o ruskem predlogu glede splošne razorožitve to svetovnega garancijskega pakta do prihodnjega zasedanja, ki se bo vršilo bržk vie meseca aprila Datum zasedanja bo naknadno določen Litvtnov je po sprejetju te. ga predloga izjavil da s tem ruski predlogi niso niti odklonjeni niti spreleti ki da po obstoječih parlamentarnih običajih torej ie nfestoje in bo treba o njih razpravljati. Konferenca je nato izvolila odbor ca proučevanje varnosti i« razsodilca. Za predsednika te komisiie je bil izvoljen češkoslovaški zunajij; nrkitster dr. BeneS. za podpredsednike pa UnitI (Kolumbija) .n Undcti (Švedska). Predsednik Laodon le v ^vc*jem govoru pozval zastopnike Amerike in Rusije, naj sodelujejo v tej komisiji in pripomorejo do čim povoljneHih sklepov. V imenu ameriške delegacije je Izjavil njen predsednik WiIson. da se Amerika ne mara vmešavati v evropske zadeve. LItvmov pa Je izjavil, da Rusija ne pošlje svojih Čiaeov v to komisijo, marveč bo določila le svojega opazovalca. — London, 2. decembra. Ranorozltveoi predlog ruske delegacije na konferenci v Ženevi je Izzval v fcukajfojm nolHičnm m diplomatskih krogih veliko senzacijo. Radikalni tisk osnačuje te predlože kot neizvedljivo utopijo. Litvi nov predlog zre daTe-ko preko okvirja pripravljalne konference. Povdarja se, da Rosi pri tem ne zasledujejo praktičnih rezultatov, marveč da Jim gre zgolj za prooaffando — Newyork. 2. decembra. Puški predlogi na pripravi'alni razorofitveni konferenci v 2enevi srt izzvali tuđi v tnkaKnjih krogih veliko senzacijo. Vandir na preaojaje Usti t» predloge šoto anal- mistično in ae pri črnk njefo praktičnih rezultatov. •Newyork Herald« piie, da Je Evropa po pogodbah, ki to bile sklenjene zadnja leta, rasdeljena na celo skupino velikih koalicij. V eni skupini »o Francija, Belgija, Poljska ia Mala antaata, v dragi Italija, Litva, Madžarska, Avstrija ia Bolgarija, v tretji pa Nemčija hi Rusija, dočim se Aa-glija orijentira po trenutnih interesih. Ta razdelitev Evrope v interesne sfere ima za posledico, da se Evropa ne more pomiriti m bo dovedla v dogledni dobi do temeljite revizije obstoječega V uradnih krogm ae izjavlja, da Amerika ne .raort pristati na nobeno pogodbo, ki bi zahtevata td nit oboroženo pomoč u lapadtlBO vojno. Pripravljena Je razpravljati o rasorofitvi na morja, dočim svoje vojake na kopnem ne more le boli reducirati, ker znala fe sedaj komaj 1S0 tisoč mož. Predvsem pa bi bila Amerika ia to, da se prepreCI nečloveško merjenje, ki ga oapo-vedajejo moderna vojna sredstva, slasti pa, da ae odpravi potom mednarodne konvencije vojna s plinom in dragimi sltcnimi norilnimi sredstvi kakor t adi, da se omeji oboroževanje v Kraka. Izmenjava ratlfikacijskUi Mm Beozrad, 2. decembra. V6tn| so bilt v Pariza temenfrne ratiflkacB-skaj listine o prijateljski pogodM med Francijo In našo državo« Pogodbo, ki Jo Je podpisal predsednik francoske republike Ootrmcrgue, Je poseben kurir zimanjeza ministrstva dostavil našem* zunanjemu ministrstva. SNEG V BEOGRADU — Beegred, 2. decembra. V Beogradu ta okolici je včeraj zapadel prvi aaeg. Padlo ga |e okrog 10 cm. V notranjosti Srbije no vladali snežni zameti in je telefonska sveza na več krajih prekinjana. Zborovanje hišnih posestnikov V sredo se je vršil občni cbor DrnStva fafSnik posestnikov, na katerem Je takoj po otvoritvi vladni svetnik dr. Lovro Požar protestiral proti nameravani okmltvi ljubljanske univerze. Soglasno Je bila sprejeta od nJega predlagaaa («#' • cija. Dr. RegaIIy Je protestiral proti premestitvi npravnega »odista is Celja v Zagreb, ia proti reduciranju aclcrn-Ske direkcije v LJubljani od t na 4 oddelke. Predsednik društva oisnin posestnikov Je 0Cff« tal pomanjkljivost novega stanovanjskega zakona; na njegov predlog Je bila sprejeta revolucij*, ki se izreka proti vsakemu podaljšanju tega za» kona z ozirom oa to, da se ie It W>% hi&nfh posestnikov in stanovanjskih najemnikov sporazumelo etede stanovanjske najemnine. Resotao?* naglase, da se morajo v novih mestnih hišah v LJubljani naseliti deio£iranci in tisti, ki so Jim stanovanja | 1. majem 1928 odpovedana. Dr. Ke» gatly. ki Je obrazložit novi stanovanjski sakon s pravnega sTaU^in, je v svojem govora tndi na-giaial potrebu takojšnjega uvellavljenja rakona o izenačenju davkov. Navzoči predsednik zagrebškega društva ht^" nih posestnikov g. C a v K u v i č Je očrta! pomanjkljivost stanovanjskega zakona s ozirom na hrvatske razmere. Na predlog predsednika gosp. Preliha |c zbor g. Cačkoviča izvolili soglasno za častnega člana. H koncu Je predsednik g. Prelih kriiikoval dosedanje gospodarstvo v ljubljanski občinski upravi n ie biJa na njegov predlog t»prejeta resolucija, ki protestira proti 1S?» vodarini in gosta« ščini. katera Je določena za leto l*> V..-:-, posestniki zahtevajo enizanjc teh davščin na \2%. Resolucija zahteva, naj sc stanovanjske najemnine v mestnih hišah izjednačilo z ostalimi, ker obremenjuje primanjkljaj v upravi mestnih hiš celokupno občinsko gospodarstvo. Misni posest* niki protestirajo, da bi se podrla bisa na Poljanski cesti št. 15. ki ie ie v dobrem stanja ki s ka» tero bi se izgubilo 10 stanovanj in 4 poslovni lokali. Končno zahtevajo, naj se Javnosti pojasni prekoračenje proračuner pri mestnih stavbah. Odbor društva hišnih posestnikov Je bfl pooblaščen, da s-estavi spomafiico o mestnem gospo« darstvrj in vloJi pritoibo proti visoketna tneatoe-ma proračuna. Po debati o raznih manj valnih vprašanjih je bil občni e bor rasllnfien. Naši umetniki proti okrnitvi univerze >Proti kakr^nemukoli poaknas okraitv* ljubljanske univerze slovenski likovni umetniki organizirani v slovenskem Umetniškem društvu, »oglasno in a»jodJaoa*jo protestiraj«. Ukinitev medicinske in tehnične fakultete bi značila veliko knltnrno izgubo ia težak udarec vsemu slovenskemu narodu. Ko ogorčeno protestirajo proti uničenju Ijubljan* tike univerze, vse slovenske upodabljajoč« umetnike zlasti bridko zadeva gToze^a izgube arhitekturnega oddelka na tehnični fakulteti. Ta Integralni del univerze nado-mestuje slovenskemu narodu vsaj v eni panogi umetnostno akademijo. Zato tem bolj zasluzi, da se izpopolni, razširi in razvije, dokler ne dobimo lasta« akadeaaij« likovnih umetnosti. Okrnitev univeree ia vaakrlna omejitev plodonosnoga razvoja njenih fakultet in oddelkov bi enačila kult urno-reakcionarno dejanje in teiko žalitev celokupnega Slovenstva.« PRORAČUN ZAGREBŠKE OBČINE — Zagreb, 2. decembra. Danes |e tiataačai odbor občinskega sveta sačei raspravo • proračunu. Proračun znala 300 milijonov Din, od tega \t določeno za investicije 150 sniliksnor. Za kritja namerava najeti občina večje poselilo KEMAL PASA SE OŽENI — Pariz, '2. decembra. Listi porooajo it Kaira, da se namerava predsednik turske republike Mustata Kemai pasa v kratkem poročiti s sestro emirja v Afganistanu Bekt Ura, ki biva v Parizu, da dokonča svoj« studije. KOLERA V INDIJI SE SIRI 'mm Kalkate, 2. decembra. Spidemij« kolere 6e strahovito siri. Dnevno umre nad 100 o«eb. Po zadnjih ugotovitvah jo aamo tekoas minulega tedna obolelo 5705 osebe, od tek jih je 2740 umrlo. .. .i ■■ — ■ i ■ . — ■ «i Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORKA Povise: London 276.75—377.55, Nc%yant 96^64—36^4, Parts 223—»224, Milaa 307.0S—30v-0* C arih 10*4— 10t7, Amsterdam 22.9T~23.u3. Berlin 1356--lJ5t. Dunaj 799.75—603.75. Prsta Iflaf latIf SfektL 7odsL iaveat. po*. 1821 ho tri četrt — 86, 2 in polodst dri, rent* as ratnu s tetu 402 tri Četrt — 403 in pol, S in polodst. drž. r. ratna Šteta 408 — 4t«3 ia pol. Agrarna 3-in pol — 53, Hrv. eskomptna banka 01, Hipotekama banka 37—36, Ljubljanska kreditna 132-13&, Jugo M in pol — 96, Prsate* diona 870 — 890, deeerana, Osijek 375 — 685, Slavonija 13-14, Vevče 183 ia pot — 198, Drava 505 — 686. INOZEMSKA BOKA: Čarih: London Neevert 31M*. Pariz 30.40U, Milaa 2S.15. Berlai IttJf* 3S 48 Stran. 2 tOV E NS K T N7ARO!>* dne 3. decembra 1027. Proslava narodnega praznika v Ljubljani Kakor običajno, je tod* veoraj Ljubljana na dostojen način proslavila praznik državnega in narodnega ujedinjenja. Vse trgovine in vsi oradi so bili zaprti, delo je počivalo v vseli obratih in podjetjih. Tako privatna kakor drtavna poslopja so razobesila državo in narodne zastve. Oficijelna proslava narodnega praznika je bila združena s službo bosjo, U jo je daroval dopoldne ob 10. v stolnici vladika dr. Anton Bonaventurs Jeglič ob mnogobrojni asistenci Službi botji so mod drugim prisostvovali veliki župan dr. Vodoplvec, divizijonar general Kalatato-vič, oblastni predsednik dr. Marko Natlačen, dalje kot zastopnika mestne občine vladni komisar g Mencinger in direktor dr, Zarnik, predstavniki rasnih državnih in civilnih uradov in kor por ad j, Številni zastopniki Udru-racervnih oficirjev in tudi mnogo ob-Ma Oradu jo bilo v mak proslave od-21 topovskih strelov. Po maji je bila pred cerkvijo vojaška papri kateri je igrala godba Dravske di-vlsjje. Ob 9. se je vršila službo bolja v pravoslavni kapelici v vojašnici vojvode Mišica, kateri so tudi prisostvovali zastopniki oblasti, prav tako se je vršila ob 10. svečana alnJba božja v evangeljaki cerkvi. Po maii v stolnici je veliki župan dr. Vodophrec v vladni palači sprejemal Čestitke. Sno&t ob 1830 je bil po mesta vojaški mirosov s godbo dravske divizije na čelu. 1. december pri Sokolu II Ob poahoštevilni udeležbi članstva, naraščaja m dece le Sokol U. na dostojen način proslavi] sokolski praznik 1. decembra v -telovadnici na realki. Proslave sta se udeležila kot zastopnik JSS starosta br. Gangi In br. Joras. Točno ob 17. je otvoril slavje starosta br. dr. šubic ki se je v vznesenih besedah spomnil zgodovinskega dne 1. decembra 1918, ko se je tzpomilo težko pričakovanje vseh pravih Jugoslovenov, zlasti pa Sokolov — ujedinjenje Srbov. Hrvatov in Slovencev pod hm a š ko našo dinastijo Karadjordjevićev. V nadaljnjem svojem govoru se ge spominjal zlasti na Jih neodrese-nib brartov v Korotanu m Primorju, ki ravno tako težko pričakujejo oni veliki dan — svobode, ko se bodo mogli združiti z ostalimi svojimi že osvobojenimi brati. Z vzklikom na kralja — prvega našega Sokola in ujedinjeno domovino Je zaključil br. starosta svoj pozdravni govor. Našo fe tajnik br. Par cer imel globoko zasnovano predavanje o pomenu sokolske prisege in na o bistvu sokolske misli, ki je bilo predvsem namenjeno v L 1937 na novo vstopivšema članstvu. Predavanje je napravilo na vse navzoče globok vis. V krasno zasnovanem govoru se Je spomnil predvsem neodreŠenih bratov v Korotanu in ob sinil Adriji' br. Miro Stanje, nakar Je lepo Število na novo vstopiv šib članov položilo v roke br. staroste predpisano sokolsko prisego. Sledila je nato razdelitev diplom članstvu in moškemu naraščaju, članstvo Je dobilo veHko diplomo ki si jo Je priborila na V. pokr. zletu v Ljubljani pri tekmi vrst v prostih vajah; moški naraščaj pa je dobil diplome, ki si Jih [e priboril pri župni !ahkoat!er15nl tekmi, kjer Je dosegel naraščaj ni k Milan StepHmik I. mesto In veliko diplomo. Dasi je društvo po Številu članstva m naraščaja bolj šibko, vendir pa do. kazujejo us>pehi na tekmah njegovo-veliko življensko sposobnost :n delavnost kakor le omenil br. starosta, Nato je imel načelnik br. Trče* kratek nagovor naraščaju in deci o pomenu 1. decembra ter razdelil naraščaju in deci bro-snrloo »Pot v sokolsko življenje«^ ki Jo Je podaril JSS svoji mladini. Končno se je brat starosta zahvalil vsem za lep obisk m zaključil skromno, a tem bolj iskreno proslavo. — Sokol v Sliki j« sooči na dostojen način proslavil sokolski praznik 1. decembra v salonu gostilna Kerilč, ob častni udeležbi naprednega šišenskega občinstva. Društveni starosta brat Ivan Zakotnik se Je v kratkem In lepem govoru spominjal važnosti 1. decembra za Sokol« stvo m celokupni lagoslovensk inarod, zlasti pa Junaških borb bratov Srbov za našo svobodo ta rešitev izpod tnjega farma. Omenjal Je todi važnost Sokolstva zs nravstveno hi telesno vzgojo naroda. pozivsJoč zlasti roditelje, da pošiljalo tvojo mladino k Sokola, ki sam bo vzgojil krepke in značajne Sokole, ki bodo znali ceniti In braniti težko pridobljeno svobodo. Z vzklikom na kralja in Jugoslavijo Je zaključil br .starosta svoj govor, nakar le sokolski orkester zaigral državno in nato še sokolsko himno. Večer sta povzdignila še kr. operna pevca g. Baaevse hi g. Sobe!], ki sta s svojimi krasnimi pesmicami namah osvojila srca navzočih ter bila deležna viharnega aplavza občinstva. Zlasti gospod Subelj s svojimi pristnimi gorenjskimi pesmicami je žel vihar priznanja. Tudi g. J e r m o 1 nam je na vijolini zaigral dve težki skladbi, ki sta vse navzoče očarali. Končno fe Se br. K e-v 1 č z občutkom in zanosom deklamira! Zupančičevo pesem: «Naše pismo*, ki te napravila na vse navzoče globok utis. Po oficijelnem sporedu se )e nato razvil animiran družabni večer s plesom, ki le potekel prav priletno v splošno zadovoljstvo. novinarski Koncert in druzobnl veter Novinarski koncert je postal po svojem prav posebnem obeležju v Ljubljani že tako priljubljen in domač, da spada že med bistvene dele vsakoletne prvo decembarske proslave. Tudi letos se je Ljubljana v rekordnem številu odzvala povabilu novinarjev in docela napolnila unionsko dvorano. Sloves nafih glasbenih umetnikov, ki so tako ljubeznivo priredili koncert na korist novinarskega penzijskega fonda, in živahni stiki, ki jih ima časopisje z vsemi panogami našega javnega življenja, so storili se svoje, da je nudila sinoči v Unionu nbrana množica verno sliko Ljubljane; zastopani so bili vsi, deloma da pokažejo svoje simpatije novinarjem, deloma da slišijo koncert, ki je pač edini te vrste v Ljubljani. Koncert so poselili prvi predstavniki naših državnih in samoupravnih institucij, gospodarskih, stanovskih in kulturnih korpo racij, z eno besedo vsa ljubljanska družba. Navzoči so bili gg. veliki župan dr. Ved opi-vec, divizijski komandanta general Ka'afa-tović, dvorna dama ga. Tavčarjeva, zastopnik oblastnega odbora dr. Arllešič. podpredsednik viš. dež. sodišča dr. Bogins, rektor univerze dr. Nabtigal, komisar mestne občine vi. svetnik Mencinger, novo izvoljeni župan dr. Pne, finančni delegat dr. Rupnik. železniški direktor inž. Knežević, gradbeni direktor inž. Krajec, poštni direktor Gregerie, piedsedniki stanovskih zbornic dr. Maja r on. Hudovernik, dr. Bes, starosta Sokolskega saveza Gangl. predsednik velešejma Bonač itd. itd. Navzoči so bih" vsi ljubljanski zastopniki tujih držav, gg. generalna konzula marki Gavotti (Italija) in dr. Pleinert (Avstrija), konzula dr. Besi (CSR) in Richard (Francija) ter honorarna konzula gg. Štrucelj (Portugalska) in Dular (Belgija). Večina gospodov je prišla s svojimi da* i mami, in z zelenjem okusno dekorirana dvorana je nudila res svečano in mogočno sliko, ko je burno aklamirani operni orkester otvori! kocertni program z državno himno. Vrstila se je nato točka za točko, vse hvaležno in s priznanjem sprejete in viharno aplavdira-ne. Program je bil sestavljen tako, da je dobil lahko vsak nekaj, kar ga je posebno zanimalo in se mu dopadlo. Zaključili so ga neumorni in priljubljeni >Zvonafii« z dvema učinkujočima domačima skladbama. Gdč. Majdičevi in gdč. Marsičevi iz Sancinovega trija sta bila poklonjena dva šopka. Po koncertu Je občinstvo zasedlo obe stranski dvorani in restavracijske prostore, v veliki dvorani o a se je razvil animiran ples ob sviranja priznanega in neutrudnega Nagodetovega orkestra. Družabni večer Je v živahnem vrvenju zbral pestro ljubljansko družbo in le potekel, v najlepši harmoniji. Pozornost Je vzbujal vinski paviljon, za katerega so naše sloveče vinske tvrdke poklonile izbrane vzorce svojih vin. Najlepše priznanje za njihove pridelke je pač dejstvo, da Je bilo vino skoro na mah razprodano. Druge paviljone so ljubeznivo založile z raznim blagom novinarjem naklonjene ljubljanske tvrdke. Uverjeni smo, da bo tudi letošnja novinarska prireditev ostala vsem posetnikom v najlepšem spominu in se tako častno pridružila novinarskim koncertom prejšnjih let. 0 koncertnem programu samem poroča' naš koncertni recenzent: KONCERT je otvori! operni orkester z državno himno. Pri te! priliki bi rad pripomnil, da Je končno vendarle treba točno ugotoviti harmonizacijo in natančen način izvajanja himne- Operni orkester ima menda dve harmonizaciji bi instrumentaciji, od katerih včerajšnja s svojimi figuriranimi glasovi ni baš posrečena. Ona, ki Jo Je orkester svira! pri iugoslovensko-francoski slavnosti, le dosti boljša. Za tem Je operni orkester pod taktirko gospoda Balatke podal V. Novakovo tSlovaško suito* v petih stavkih, od katerih sta zlasti interesantna drugi (Med otroci) in četrti (Na plesi- Jean efe la Hyre: 75 500 Prejšnji večer je bil Jouvel v jugozapadnih predmestjih Pariza in je takoj spoznal na nočnem nebu d* Al-baniacov aeroplan, ki je dajal z rdečo lučjo signale. Ko je zagledal v kabineta policijskega prefekta še generala Valesa, ni več dvomil o popolnem uspehu drznega d' Albaniacovega načrta. Ni pa vedel, d& so Lidijo Brentan ujeli. Zvedel je šele tedaj, ko je nastopil službo in jo zagledaj na poti iz celice med dvema paznikoma. Srce ga je zabolelo. Toda prirojena hladnokrvnost ga je tudi to pot rešila. Na videz je ostal miren. GrerJoČ mimo Jouvela je Lidija opazila, da se je dotaknil z roko desnega ušesa. Razumela Je in se nasmehnila češ, nisem pozabila. Jouvel jo je spremljal s komaj vidnim smehljajem, kakor da se mu ne smili, marveč da ga njena smtr celo veseli. Trpinčenja so se vršila v veliki dvorani .kjer je gorelo pod stropom dvanajst obločnic. Sredi dvorane je stala ICu), radi duhovitega motivičMgn dala in sijajne mstrameataeije. Orkester ea Je seveda vse Številke odigral prav leno. kakor od njega drn-tače tndj si bilo pričakovan. Nato It glasbeno društvo «Llub9em» pod svojim Izvrstnim miselni dnigaetom dr. OoU-narlem isaajp dva zbora, dr.,.Kim°vcevo tetke cNaročiloa tn dokaj komplicirano .inteeačno sjs* lahko dr. Oolinarjevo »Mavrico* Zbor Ima krepak sla »ovni materijal bi bo. kakor vse kale, S doslednimi vajami in pridnostjo kmalu kos najtežjim nalogam. Zelo zanimiv je bil prvi "ljubljanski nastop Sancinovag* tria, ki ga Sestavljajo gg. Sancin (vijolina) hi Matz (čelo) ter gdč- Maralčevs (klavir). Beethoven za pragntk Ujedinjenja m ljudski koncert ni bil baš srečno izbraa In se ml ga je zdelo kar škoda, ker spada v intimen krog intimne dvorane. .Da Je kljub temu dosegel tolik uspeh, je najboljši dokaz, fcakb dobro Je bil podan. Z'iskrenim veseljem- pozdravljamo ta prvi ljubljanski nastop Sancinovega komornega udruženja, ki ga je treba z vsemi silami podpirati. Tadi Zikovci so izšli iz naše srede ter dosegli mednarodno slavo. Isto želimo tudi Sancinove-mu triju, kar bo lahko, dosegel, ako se z vztrajnimi vajami izenači t&r si. gospoda nabavita enakovredna instrumenta. Izvrstna te pljanlstka Marsiceva, tehnično čvrst je g. Matz, g. Sancina pa že itak poznamo kot ambicioznega, zlasti za moderno, novo muriko navdušenega propaga-torja. G Majdičeva je nastopila kot edina solistka na večeru in Je s sprenifjevanjem g. Janka Ravnika prav lepo zapela Lajovičevo <-Zacvela je roža* in Skerjančevo «Večer soparen bo>. Dosegla In tudi zaslužita Je močan uspeh m obilno aplavza. H konen je izvajal popularni ^Ljubljanski Zvon* pod vodstvom 5. Ptelovca mojo »Preizkušeno zvestobo« ter užigajočb Pav či cev o »Lenko* a spremile van Jem klavirja « Lenka« je v precizni, efektni in življenja kipeči izvedbi izvrstnega zbora tako ngsjala, da so Jo morali ponoviti. . —č. velika železna miza z nekimi čudnimi instrumenti. Ob stenah so stali zagonetni stroji. Pri mizi je bil na vozičku fonograf. pred mizo pa več udobnih nasloniačev. Ko je stopil general Vales v dvorano, so vsa vrata zaklenili. Sedel je v naslonjač in v očeh se mu je poznalo razburjenje in sočutje, ko se je ozrl na Lidijo, stoječo pri mizi v pričakovanju trpinčenja. Poleg Valesa ki Lidije sta bila v dvorani dva krvnika in dva paznika. General je namignil in krvnika sta zgrabila Lidijo ter jo potegnila k miži. — Lidija Brentan, — je dejal gene-% ral, — zdaj vas polože na tole mizo in vse vaše telo oklenejo železni obroči tako, da se ne boste mogli ganiti. Klešče zgrabijo vaše nohte na rokah in nogah ter jih po vrsti izpulijo. Ali bo-r ste odgovarjali? »' Lltftja je zadrbtela pri misli na grozne muke, vendar je pa mirno odgovorila: —Ne, ničesar ne povem. General Vales je nadaljeval: — Potem vam stroji s kladivi zd.ro* be kosti v nogah In tisoče razbeljenih igel se zppiči v vaše telo. ... — Ničesar ne povem, — je poslovila Lidija. Repertoar Narodnega gledališča v Lmbljani. DRAMA. Začetek ob 20. zvečer. Petek, 2. decembra: »Idealni soprog*. C. Sobota, 3. decembra: Ob 15. uri »Hlapec Jernej« Dijaška predstave pri znižanih cenah. Izv Nedelja. 4. decembra: Ob 15. »Ukročena trmoglavka**. Ljudska predstava pri zni* žanih cenah. Izv. — Ob 20. «Medca». Ljudska predstavai: pri znižanih cenah. Izven. . ... Pondeljek, 5. devembra. Zaprto. Torek. 6, dovembra. Zaprlo. (Generalka). OPERA. Začetek ob pol 20 zvečer. . Petek, 2. decembra. Travista. Red B. Sobota, 3. decembra: Zaprto, Nedelja, 4. decembra:. Ob 15. «Tosca». Liudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 20. «Bajadera^». Ljudska p-redsta* vs pri znižanih cenah... Izv. Pondeljek, 5. decembra. ~ Zaprto. Torek. 8. decembra. Zietaitba miloševa. premijera. Premijersld abonma. Sreda, 7. decembra. Bajađera. Red C. Četrtek, 8. decembra ob pol 20. nri zvečer Fanst. Gostovanje basista Nikola Zera, elana dnnaiake državne opere. Izven. Šentjakobski gledališki oder Sreda, 7.: «Igra v gradu*. »AbonmaV četrtek. S.: «lzra v gradu>. (Izv.) : . ... "* . = • Sprememba dramskega repertoarja. Iz tehničnih (gorderobm£) ozirov se igra danes v petek zvečer mesto napovedanega Idealnega soproga Shakespearejeva komedija Ukročena trmoglavka za iste abonente, to je za abonente reda C. . Opozarjamo na sobotno dijaško predstava, ki se vrši v ljubljanski drami ob 15. nri. Vprizori se Cankarjev Hlapec Jernej v režiji g. SkrbinSka. Predstava je namenjena v prvi vrsti dijaStvu, pa tudi ostalemn občinstvu, ki se hoče poslužiti znatno znižanih cen. Ker je to dijaška predstava, je prosta oblastnega davka. Nedelja v ljubljanskem gledališču. V , nedeljo 4. trn. so v Narodnem gledališču Štiri predstave in sicer: drama vprizori popoldne ob 15. tri Shakespearejevo Ukročeno trmoglavko, zvečer ob 20. uri pa klasično vMedejoc v režiji gospe Danilove. V operi je popoldne ob 15. uri '»TosCa« z gospo Mi-trovieevo, g. Gospodinovom, Holodkovom in Betettom v glavnih vlogah, zvečer ob pol 20. uri pa efektna Kalmanova opereta *,Ba-jaderac v običajni zasedbi z gospo PoliČevo, Balatkovo, gg. Drenovcem, Pečkom, Povbe-tom itd. Vse Štiri predstave so ljudske pri znižanih cenah brez oblastnega davka. Zu- Slednjič vam stroj populi vse lase. To traja zelo dolgo ki povzroča neznosne bolečine. : Ves presenečen se je ozrl na Lidijo, ki se je njegovim grožnjam smejala. Zaničljiv smehljaj je zaigral na njenih rdečih licih, ko je zaploskala z rokami in sedla za mizo. — Ce bi ne bili tako dobri, dragi general, kakor pričajo vaše oči, bi bili smešni Ne bojim se vašega trpinčenja, s katerim bi me radi zastrašili. Kaj res ne razumete, zakaj se ne bojim? Sicer boste pa itak kmalu razumeli. Vstala je, pahnila paznika od sebe in položila roko na usta. Stopila je malo naprej in se obrnila k presenečenemu, generalu. —Pravkar sem položila v nsta pa-stiljo, ki povzroči takojšnjo smrt Pre« 4no jo pogoltnem, bi se vam rada zahvalila za sočutje Planil je k nji. Razumel je njene besede. Lidija se je umaknila in naletela na krvnika. • —Zbogom. Morice, zbogom. Jean-na! Zbojrom vsi! — je zamrmrala, za-tisnila oči in padla. - Na. ustnah so se ji pojavile krvave pene. Po vsem t^?e?u je zadrhtela in oblegala nepremično ns rVh. — Mrtva!— je vzkliknil general nanje poaetnike opozarjamo, da končata obe popold. predstavi pred 18w uro. _ Spored siatoaičnaga koncerta, katerega priredi daaes. dne 3- decembra 1918. v veliki dvorani hotela Usien orkester muitkc kr. garde is Beograda: !. Kalikinov: Simfontta št. i v 4 stavkih. Odmor. J. Miiojević: Srbske vaike scen t št 1 ,09. Z. 3. Dvorak: Čarovnica, simfonična pesem, op. 109. 4. Ootevae: Simfonijske kolo, op, 19, 5. Čajkovski: Slavnostna overtara 1813. op. 49. Na koncertu sodeluj« !20 mnrfkov kraljeve garde hi' pri zadnji točki tudi del Murike drsv. divizijske cblasti. Koncert dirigira podpolkovnik, viSjI kapelnik Dragotm Pokonr*. Eden največjih orkestrov cele srednje Evrope je brez dvoma masfka beograjske kr. garde, ki stoji pod vodstvom višjega kapelnika b god-beaega referenta ministrstva vojske in mornarice, podpolkovnika Pokontfja. Kapelnik Pokomv, rojen Ceh. delnje že par desetletij v naSi kraljevini tn ie danes po odstopa svojega prednika skladatelja Biničke.ga. Drvi kapelnik naje vojske. Muzika kr. garde Je simfonični orkester v pravem pomenu besede. To dokazujejo njeni pogosti simfonični koncerti, na katerih izvaja najrna-menitejSa deta svetovne glasbene literature. Hvalevredna pa je njena tradicija, da geH d*v sledno tudi jugoslovensko simfonično glasbo, jo uvršča v svoje velike koncertne nastope in dve komada jugosfovenskih skladateljev izvaja tudi na današnjem ljubljanskem koncertu. Nikola Tmt v ljubljanski operi. Basist Nikola Zec-, c rili cen elan dunajske državne opere, pride zacetkem tesra meseca v Ljubljano ter gostuje os praznik v četrtek, dne & t. m. v vlogi Mefista v Gounodovi operi >Faust«. Operni pevec Zec je na glasu kot c^dan najboljših basistov, odličen pevee in tudi izvrsten igraJec. Danes le opozarjamo na to enkratno gf.stovanjj v ljubljanski operi Predstava bo vrtila izveo a boo in.-' Vstopnic« se bodo dobile od pondelika da' pri dnevni blagajni v Operi. Gospa Fanetta Borm«dorf-Bilinavi> gostuje v ljubljanski operi «n sicer v vlogi Santuzze v Mascagnijavi operi »Csvalleria nisticana«. Gospa, rojena Ljubljančanka, se je učila svoj čas petji v ruk. Glasbeni Matici, pozneje pa v tujini. Za časa svojega bivanja v Nemčiji js gostovala po raznih n#m-?klb odrlb in to s prav lepimi u-pobi. v Ljubljani gostuje v petek, se je seznanil v neki gostilni v Vlaški ulici. Potem ko se je okrepčal z dobro večerjo in kozarcem vina, je odšel s pocestnico v neko prenočišče. Najel je sobo, kjer je ostal do hitra. Ko se je zbudil, ni bilo ne ženske, ne njegove denarnice. Policijski agenti so pa ugotovili, da je prišel Nemčič v prenočišče s tremi ženskami in ne samo z eno. Ker vratar ni pustil vseh štirih v eno sobo, je inkasant dve odslovil. Ženska, ki Je z njim prenočila, je izpolnila prijavnico na ime Vinka Tomič, služkinja iz Novega. Čeprav jo je redarstvo iskalo, je ni našlo, Ferdinanda NemČiča je pa izročilo sodišču, kjer je tudi prijavljen radi tatvine. £Bet ezmea KOLEDAR: Danes: Petek, 2. decembra 1077: katoličani: Đibiaoa; pravoslavni: 19- decembTa, A - f • DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: »Šah carici«. Kino Dvor: »Orlov«. DE2URNE LEKARNE: Danes: Bahovec Kongresni trs; Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Sp. šffkau Gajda je bil tepen Češki fašisti so v nedeljo sklicali v Tinišlu na vzhodnem Češkem veliko zborovanje, na katerem bi imel govoriti tudi bivši general Cajda. Zborovanju so v velikem Številu prisostvovali tudi komunisti, ki so z medklici in izzivanji motili govornike in končno zborovanje razbili Gajda, ki se je pripeljal v avtomobilu, se je spri z nekim delavcem in ga hotel med prepirom udariti. V tem hipu so Gajdo obkolili številni komunisti in ga pretepli V sili je segel Gajda po orožju, katero so mu komunisti iztrgali iz rok. Red je napravila šele policija, ki je razgnala i fašiste i komuniste. JI "i1 mt Vales v obupu. Krvnika sta dvignila mrliča in ga položila, na mizo. General je začel hoditi po dvorani Bil je tako presenečen in razburjen, da ni vedel, kje se ga glava drži. Naenkrat se je ustavil in zamrmral: — E. morda je pa bolje tako. , Obrnil se je h krvnikoma in zapoved al: — Lahko gresta. Paznika, odhesita truplo v ledenico. General je odprl vrata in odšel. Jouvel je stal ves čas v sosedni sobi. Nervozno je gledal na stensko uro in mrmral sam pri sebi: — Deset' minut! Da bi bilo !e končano v desetin minutah!... Očividno je skušaj Vales pričeti zasliševanje. To je trajalo recimo pet minut Torej se morajo vrniti čez četrt ure. Tedaj lahko ostanem sam z njo. Službo imam in moja dolžnost je paziti na vse. toar se dogaja izven mučilnice... Četrt nrc... Da bi vsaj Vales odšel, dragih se že kako iznebim ... Deset minut je minilo... Samo še šest šest!... sedem, osem kvečjemu ... Potem bo prepozna Jouvelovo razburjenje je naraščalo z vsako sekundo — Samo še pet! Nervozno je začel hoditi po sobL — Samo še $tiri! Ce jih čez tri minute ne bo iz dvorane, bo vse... Najbrž je hotel reči »izgubljeno«, ko so se naenkrat začuli težki koraku * Jouvel se je naglo obrnil k vratom, ki so se na stežai odprla. Oči so se mu zasvetile in smehljaj mu je zaigral na obrazu. — Ce Vales odide, bom imel časa dovoli. Na pragu se ie pojavil general Vales. Bil ie ze^o razburjen. StODil je k častniku, rekoč: — Umrla je. Zastrunila se ie s strupeno pastiljo. ki io ie imela menda ves čas v ustih. Pastilja se v slini ni raztopila, morala jo je pregrizti in pogoltniti strupeno tekočino. Morda je celo bolje tako. Odredil sem. nai odneso njeno truplo v ledenico. Za njo. odnosno za njeno teto odgovarjate zdaj vi. j Ce ministrski svet ne sklene drugače, določim, kdaj jo boste morali vpereliti. Brentani so odlična m vnlivna rodbina-Vse mora ostati strogo tajno. Afera nej sme zapustiti nobenih sledov. Ste razJ umeli? Jouvel ie povesil oči in skril radosten smehljal. Spoštlivo ie odgovoril: — Vse se bo zgodilo do vaši voiil general. Stev. ?74. •8COVENSKI NAROD, dne 3. decembra 1927. Stran 1 ^Miklavž 5. decembra na Taboru. Sprejemanje daril se vrši na Tabora poleg društvene pisarne v nedeljo popoldne od 3. do 6. ure ter v pondeljek od 9. ure zjutraj nepretrgoma do 8. ure zvečer. Kdor prinese darilo za popoldan, mora kupiti obenem tudi sedež, ker bodo isti numerirani da se bo moglo izvršiti obdarovanje v kar najlepšem redu hitro in točno. — Sedeži 6 Din, stojišča 3 Din. — Začetek popoldne točno ob pol. 4. - Zvečer ob 8. Dnevne vesti. V. LJubljani, dne 2. decembra 1927. <— Z naše naiven«. V viljo skupino je pomaknjen redni profesor tehnične fakultete ljubljanske univerze dr. Milan Vidmar. — Is drsarne službe. Za upravitelja s reškega poglavarstva v Šmarju pri JelSah je imenovan politicno-upravni uradnik istega ireza dr. Herbert Kartin; premeščeni bo politicno-upravni radniki dr. Josip Hubad ie Ljutomera ▼ Celje za upravitelja celjskega »reškega poglavarstva, dr. Leo BrunSko ie Celja v Ljutomer za upravitelja ljutomerskega sreskega poglavarstva, dr. Fran Hra-•ovec iz Šmarja pri Jelšah k velikemu fa-panu mariborske oblasti, dr. Ljudevit Klop-£ie od sreskega poglavarstva v Ljubljani k sreskemu poglavarstvu v Litijo, Oto Kette od sreskega poglavarstva v Kamniku k velikemu županu ljubljanske oblasti in dr. Janko Vidic od velikega župana ljubljanske oblasti k e reškem a poglavarju v Ljubljani. — Spremembe v naši vojski in mornarici. Imenovani so: za upravnika dravske stalne vojne bolnice dosedanji načelnik sanitetnega oddelka komande dravske divizijske oblasti sanitetni podpolkovnik dr. Dobrivoje Stojnic, za načelnika sanitetnega oddelka komande dravske divizijske oblasti in vršilca dolžnosti šefa kirurgičnega oddelka dravske stalne bolnice dosedanji upravnik te bolnice sanitetni polkovnik dr. Rihard Jug, za komandanta mostarskoga vojnega okruga dosedanji pomočnik komandanta mariborskega vojnega okruga polkovnik Buda Priča, za komandanta otočaškega vojnega okruga dosedanji pomočnik komandanta celjskega vojnega okruga polkovnik Alfonz Žerjav, za pomočnika komandanta 21. pešpoika> Češkoslovaškega« dosedanji komandant 4. bataljona 49. pešpolka podpolkovnik Zvonimir Hagljan, za pomočnika komandanta 23. pešpolka dosedanji komandant 3. bataljona 27. pešpolka podpolkovnik Vekoslav Ferderber, za pomočnika komandanta 32. pešpolka »Ne-vesinjskega< podpolkovnik Josip Pajker, doslej v službi v štabu komande jadranske divizijske oblasti, za pomočnika komandanta ljubljanskega vojnega okruga podpolkovnik Milan Majcen, dosedaj v službi pri Štabu komande potijske divizijske oblasti, za pomočnika komandanta mariborskega vojnega okruga dosedanji začasni sodnik savskega divizijskegn vojnega okruga podpolkovnik 2ivorad Gjorgjevič, za pomočnika komandanta celjskega vojnega okruga podpolkovnik Konstantin Časni, dosedaj v službi pri istem vojnem okrugu kot vodja mobilizacijskega in statističnega oddelka, komandir 7. čete pešpolka kraljeve garde major Erih Pipan, za komandanta 3. bataljona 48. pešpolka podpolkovnik Adolf Kiler, doslej v službi pri štabu komande zetske divizijske oblasti, za pomočnika koman lan ta 2. konjeniškega polka >Carja Dušana< podpolkovnik Vladimir Seunig, doslej v službi pri kraljevi adjutanturi. Na razpoloženje vojnemu ministru sta stavljena poročnik vojnega broda I. klase Vladko Naglic in artiljoriski podpolkovnik Ferdinand Janež. — Prepovedani listi. Ministrstvo notranjih del je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi madžarske liste Az Est, Pesti Naplo in Magvarorszag. Ti listi so prepovedani, ker piSejo proti interesom naše države. — Inšpekcija osnovnih šel. Prosvetno ministrstvo je prejelo od posamnih šolskih nadzornikov poročila o prvi inšpekciji osnovnih šoL Iz teh poročil je razvidno, da se osnovnošolske prilike v Srbiji in drugih krajih pričenjajo konsolidirati. V Južni Srbiji so prosvetne prilike še neurejene, pa tndi v Vojvodini je potrebna temeljita šolska reforma. Naše osnovno šolstvo splošno prav lepo napreduje. — Osebne vesti s pošte. Imenovana sta za pogodbenega poštarja M. Senčar v Mali Nedelji in G. Cizel v Zgornji Polskavi. — Napredovali so: za pb. ur. II-4 A. Negove-tie, pb, ur. II-5 v Brežicah; za telef. III-3 G. Gumilar v Murski Soboti, E. Burdian v Slov. Bistrici, A. Kramer v škofji Loki in E. Ribarie v Mariboru. — Premeščeni so pb. ur. F. Nadrag iz Rogaške Slatine v Ljubljano, A. Križ iz Beograda na Jesenice na Gor., M. Štrukelj iz Zg. Sv. Kungote v Litijo, K. Ho-rak iz Litije v Mursko Soboto, V. Trefalt iz Štor v Ljubljano, J. Marušič iz Rogaške Slatine v Ljubljano, M. Globocuik iz Lesc v Žire, 11 Killer z Bleda v Kranj, A. Kurent iz Celja v Slatino Radence, Z. Grobelnik iz Slatine Radencev v Celje, K. Jeglič z Jesenic na Gor. v Maribor, M. Ažman iz Železnikov v Tržič, M. Grims iz Kreševa v Železnike, M. Todorovič iz Tržiča v Kreševo, T. Lovšin iz Scdražice v Store, T. Radovan iz Novega mesta v št. Vid pri Stični, C. Mežan iz Žiro v na Bled in K. Mirtič iz Črnomlja ▼ Metliko. — Avtomobilski osebni premet med Vrhniko in Ljubljane. Podjetnik avtomobilske o?ebne vožnje med Brezovico in Ljubljano je prosil pristojno oblast koncesije za prevažanje potnikov med Vrhniko In Ljubljano, koder bo vozil avtobus dvakrat na dan. Med Brezovico in Ljubljano pa ostane Število sedanjih voženj. — Mozaik, knjižica liričnih pesmi Grise Koritnik se tiska v Kamniku in izide te dni. Brošurica bo obsegala okoli 80 strani nekaj po raznih leposlovnih listih raztresenih, nekaj pa novih pesmi, pesnikovo sliko in lastnoročni njegov podpis. Lična knjižica bo prav pripravno darilo za boiic in noro leto in jo I priporočamo. — Gospodinje! V soboto %. t, m. izide >Gospodinjski koledare Jngoslovenske Matice za leto 1928 in bo naprodaj pri Jugoelo-venski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7-IL Tekom prihodnjega tedna bo koledar naprodaj tudi pri vseh podružnicah Jugo-slovenske Matice v Sloveniji »n v vseh knjigarnah. Cena Din 20.—, za Člane Jugoslavenske Matice Din 16.0. — V prvem delu obsega koledar nove kuhinjske recepte ter razne poučne članke in razprave, kakor o kuhinji, o vsakodnevnem pospravljanju, o kuhi, o vplivu sočivja na nas organizem, o slaičicah itd. Drugi del koledarja pa tvori praktično urejen troškovnik za vse dni v letu. Koledar je lepo Miklavževo darilo našim gospodinjam, — Otvoritev telefonskega prometa z Nemčija S 1. decembrom je bil otvor jen telefonski promet z Nemčijo in sicer v teh-le relacijah: Uubtjana BerHn, Maribor -Berlin, Ljubljana - Leipzig, Maribor - Leipzig, Maribor - Augsburg. Pogovori v teh relacijah naj se vrše preko Dunaja. Pristojbina za enoto navadnega pogovora je določena: za relacijo Ljubljana • Berlin na 8 frankov 85 cent. v zlatu ah 97 Din 35 par; za relacijo Maribor • Berlin na 8 frankov 25 cent. v zlatu ali 90 Dm 75 par; za relacijo Ljubljana - Leipzig na 7 frankov 65 cent. v zlatu ali 84 Din 15 par; za relacijo Maribor - Leipzig na 7 frankov 65 eeirt. v zlatu aH 77 Din 55 par; za relacijo Maribor - Augsburg na 6 frankov 45 cenL v zlato ali 70 Din 75 par. — Pristojbina za pozivnico znaša eno tretjino pristojbine za navaden pogovor, torej za relacijo: Ljubljana - Berlin fr. 2.95 ali D*n 32.45, Maribor - Berlin fr. 2.75 ali Din 30.25. Ljnb^iana-Leipzig ir. 2.55 ali Dir 38.0S. Maribor-Leip-zig fr. 2.35 ali Din Z5.85, Maribor-Augsburs fr. 2.15 ali Din 23.65. PoŠte naj v prostoru za stranke izobesijo oglas o novih telefonskih relacijah s pristojbinami vred. Pogovore z Nemčijo je treba vpisa vati v poseben »Račun - dnevnHc telefonskih razgovorov« z napisom »Nemčija«. Ta račun se mora v dveh izvodih voditi. — Otvoritev telefonskega prometa z Nemčijo. S I. decerribrom t. I. se je otvoril telefonski promet v relacijah Ljubljana -Berlin, Maribor - Berlin. Ljubljana - Leipzig, Maribor - Leipzig in Maribor - Au«s-burg. Pristofcina za enoto (3 rranute) navadnega pogovora znaša za relacijo: Ljubljana - Berlin Din 97.35, Maribor - Bcrim Din 90.75, Ljubljana - Leipzig Din 84 15, Maribor-Leipzig D 77-55 in Maribor-Angs-burg Din 70.95. Pristoibina za pozivnico znaša eno tretjino pristojbine za navaden pogovor. — Iz ministrstva za socijalno politiko. Vsa mesta uradnikov zvaničnikov in slu-žiteljev v ministrstvu za socijalno politiko so zasejdena, tako da bodo morebitne prošnje za sprejem v službo odklonjene. — UčhcUstvo UJU. za našo univerzo. Predstavrlki slovenskega učitelistva, včlanjenega v UJU., poverjerrisrvo Ljubljana, zbran-i na seji širšega sosveta v Celju dne 27. novembra 1927, so sprejeli soglasno sledečo resolucijo Zahtevamo najodločneje, da se črta člen 44. načrta novega finančnega zakona, ki predvideva okrni t cv po dolgih letih težko priborjene slovenske univerze, simbola našega narodnega osvobo-jenja. Pozivamo Narodno skupščino, posebno vse slovenske poslance, da zastavijo vse svoje sile v boju za odklonitev navedenega Člena. — Za cerkev, ki bo obenem spomenik kralja Petra. Odbor za zgraditev spomeni, ka kralfai Petru Osvoboditelju v Priboju, siromašnem trgu v Sanžaku (Srbija) je potom velikega župana v Užicah zaprosil za pomoč pri postavitvi spomenika v obliki cerkve in je s svojimi sredstvi tudi ne bi Petru Osvoboditelju. Doslej tam nimajo cerkve in je s svojim isredstvi tudi ne bi mogli zgraditi, ker je ljudstvo preveč siromašno, sad Je to eden najbolj pasivnih okrajev že itak siromašnega Sandžaka. Morebitne darove prevzema za Ljubljano tuk. mestni magistrat (mestna blagajna). — K temu pripominjamo da v načelu ne nasprotujemo nabiranju prispevkov za spomenik kraUu Petru L izven Sloven-Ue, da pa takih akcij Slovenci ne moremo podpirati, ker se pripravljamo postaviti spomenik kralju Petru v LJubljani. — K resoluciji proti okrnili univerze slovenskih komponistov. Pod resolucijo sprejeto na zborovanju slovenskih komponistov, so pomotoma izostali še sledeči pcd_ nisi: Marija Bravničar, Marij Kojroj. dr. Fran Kimovec. Zorko Pre lovec, P, Muj. Sattaer in L. M. Skerjanc. — Koliko stane državo vsak raiatsrer? Beogradski »Trgovinski Glasniki je objavil pred dnevi zanimiv članek o plačah in dragan dohodkih naših ministrov. O tej temi se je v političnih krogih razvila zanimiva debata in minister n. r. oziroma bivši predsednik Narodne skupSčme M. Trifković podaja sedaj točne podatke o prejemkih posamnih ministrov. Konstatira, da so bile navedbe »Trgovinskega Glasnika« netočne. Aktivni minister prejema 8000 Din mesečne plače, dravinjska doklada znaša 2£8 Dfcn dnevno ali 6*090 Din mesećiio. tako da znašajo celokupni dohodki aktivnega \4M0 Dti ulične. Od tek pre-runkev na se odbijejo davki v aaedra Dr* 600 mesečno, tako da petama! minister de* In Bako prejme 1 Z.4P0 Dtn. Razen tega prejema mmltter mmftio 4000 Dfa za avto-mobfl. te te s-rote mera plačati Šoferja. Id dobiva mesečne najmani 1300 Din. Državni Šoferji prejemajo le 1200 Din mesečno, drugo mora pa minister doufačati H svojega Žepa. Dale mora mrnlster iz tega zneska plačevati vse stroške za popravila avtomobila in posebe Se benem. Kljub temu smo pa mnenja, da ministrski dohodki niso v nobenem pravem razmerjo z dohodki državni« uradnikov, niti onih v naMSfih kategorijah. — Ruski novinar v Beogradu. V Beograd je prispe! urednik velikega ruskega lista »VoIJa Rusije« g. Marko S 1 o n 1 n, U ie bival del! časa v Parica: Marko Slarrrn ie ugleden čSan ruske socijamodemokratske stranke ter vodi v emigraciji ostro borbo proti bol.&eviškernu reži mu v Rusiji. V Beogradu bo imel 2- Stonin *več predavanj. — Redukcija učitelji šč. Prosvetno ministrstvo se bavi z vprašanjem redukcije se-katerib. učiteljišč. Redukcija bi zadela dve državni učiteljišči in nekatera privatna. Prosvetni minister še ni definitivno sklepal o tem vprašanju. — . Tristoletnica gimnazije na Sušaku. Glrrfinazija na Sušaku je sporočila prosvetnemu ministru, da bo začetkom tega meseca proslavila na svečan način 300lernico ustanovitve. — Meteorološki observatorij v Sputa Se bil včeraj formalno otvor j en. Ta zavod deluje sicer že od lanskega leta, vendar pa je bil zadnji čas popolnoma opremljen te kompletiran. Razvfl Je prilično intenzivno delo, Id |e v veliko korist znanosti, pomorstvu, kmetijstvu m prometu tujcev, velikega pomena pa tudi za zrakoplovstvo to sport — Smrtmi kosa. Včeraj Je .preminula v LJubljani vdova lekarnarja ga. Lnjlza Lea-stek, roj pl. Sčpui - Sisačka. Pokojna je bila znana v LJubljani kot izredno simpatična in plemenita žena. S svojim finim vedenjem tn simpatičnim nastopom si Je prWobHa velik krog iskrenih prijateljev, ki Jo bodo težko pogrešali. Pogreb se bo vrlfl v soboto ob treh popoldne iz LmgirJeve ufice št. 1 Blag Ji spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! Iz Ljubljane —Ij Skandalozna del ataci j* p« salega mestne obeiae. Stranke v bili na Ambroževem trgu, ki je last mestne občine (pogrebni zavod), so bile obveščene od okrajnega sodišča, da bodo 2. decembra deložirane. Vprašamo mestni magistrat, ali je socijalne metati stranke brez pravega vzroka na zimo iz stanovanj, ne da M se jim nakazalo drugo stanovanje. Tako skrbi mestna občina za ublažitev stanovanjske bede. Saj je ba» mestna občina v srečnem polofiaju, da lahko nakaže stanovanja, s katerimi razpolaga v novi hiši na Ahaeljevi cesti. Vprašamo me-rodajne gospode, ali nismo davkoplačevalci, vredni iste milosti, kakor vsak drugi, da se postopa z nami tako, kakor z vsakim drugim, ki potrebuje stanovanje, ne po svoji krivdi, mteveČ po krivdi mestne občine. Prizadeti stanovalci. — Polet okrog sveta. (Prihodnji spored ZKD.) V soboto dne 3. t. m- prične predvajati ZKD v prostorih Kina Matice izredno zanimiv in poučen film, ki nas popelje potom vseh modernih prometnih sredstev okrog celega sveta. V riimu, ki tvori največje čudo današnje tehnike, imamo krasne naravne posnetke Pariza, Genove, Egipta, Kavre, Sueškega prekopa priManiSča Aden, otoka Cevlona, cele Indije, britskih in malajskih otokov, Berceda otok. Kitajske. Japonske, Amerike, izredno lepi so posnetki mest San Frandsko, Newyork. Azo-rov itd. Skratka: v tem filmu vidimo celo zemeljsko oblo ter upoznamo vse Sege in navade dotičnih krajev In njih prebivalcev. Rsadi izredne dolžine se predvaja V dveh delih. Predstave prvega dela so v soboto ob 14.30 nri. v nedeljo 4. t. m. ob 11. nri dopoldne (le ena predstava) in v ponedeljek 5. t. m. ob 14.30. Oglejte si razstavne krasne fotografije v izložbenem oknu kavarne Zvezda In po raznih trgovinah. Vsakdo, kdor žeH spoznati svet, naj ne zamudi oeledatl si ta velezanimlv spored — zlasti priporočamo obisk teh predstav Šolski mladini in ditaStvu. — Mlttavfcev večer SK Ilirija. V pondeljek 3. t. m. priredi nirfla v areni Narodnega doma Miklavžev večer, ki I« namenjen Članstvo In vsem prijateljem kluba. Vse priprave za čim lepši uspeh teza večera &o v poloem teku. Na programu je nastop Miklavža, zdruZea z velikim sportaim migovc-rosr, po tera nagovoru sledi obdarovanje navzočih. Ostafi večer Je namenjen zabavi s plesom, ki traja do 2. ure po polnoči. PlesaŽetjni bodo priSfi v potni mer! na svoj ničen, zato ftm Jamči ime z. Napodeta ta njegov izborni #!azz-band» Za neplesalc« bo poskrbljeno 9 prvovrstnim bufietom. Darila se bodo sprejemala proti pristojbini 2 Din v areni v pondeljek od in. đo 12. ure in popoldne od 13. do tO. ure. lj Sokol Siska. Plesna gola Sokola v SisTd priredi v soboto, 3. t. ni. ob 20. uri v dvorani hotela Bellevue Miklavžev veeer združen s čajanko. Vabimo vse članstvo, ljubitelje plesa in družabnosti, kakor tudi po plesalcih vpeljane goste k mnogoštevilni udeležbi. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Darila se sprejemajo v petek in soboto od 17. ure dalje na Bellevue. Zdravo. Odbor. 939-n Ij Hiklavier večer priredi v pondeljek dne 3. decembra t 1. ob 7 uri zvečer Udruženje vojnih invalidov, krajevni odbor v pvojem salonu na 9v. Petra cesti 5t. 85. Nastop Miklavža s spremstvom in obdarovanje, nato prosta zabava. Prijave z darili «e sprejemajo vsaki dan v Sentpeterski vojašnici soba M. 3 pritličje levo. na dan prireditve pa od 3—5 ure pop. v salona. 937-n —I j Krajevna organizacija SDS na Vien opoearja svoje elane in somišljenike na občni zbor, ki pe vrši v nedeljo dne 4. decembra ob pel W dopoldne v gostilni Sokolskegn doma. Zvečer istega dne pa se vrsi v dvorani velik družaben večer z najzabavnejširo spo- Vse zapreke so odpravljene! Brez strahu umivajte nežno obličje in Sne roke z Elida Ideal milom, ker je tako blago in čisto, da ga prenese tudi najnežnejža polt. Pofepša Vas ELI DA J DE AL MILO redom. Začetek ob 8 uri zvečer Vstopnina 5 Din. Ij Opecerile društvom. Velika dvorana v Mestnem doma se radi poprav do nadaljne-ga ne more oddajati društvom v uporabo. —Ij Skieptteae predavanje. Prosvetni odsek Delavske tbornice priredi v nedeljo 4. decembra ob 9 uri dopoldan v prostorih gostilne Engelirma predavanje »Slike iz svetovne vojne« s 120 skioptlenimi slikami. Ij Profesorsko društvo, sekelja Ljubljana, je v svojem sklepu dne 26. novembra soglasno protestiralo proti vsaki nameri, ki bi bolela ukiniti na našem vseučilišču katerokoli fakulteto ali del fakultete. Profesorsko društvo vidi v taki nameri ogrožene kulturne in materielne dobrine ne ?amo Slovencev, marveč cele naše države. tj Plesna vaja J. K. L. D. Jadran m vrsi danes v petek točno ob 20 uri v areni Narodnega doma. 936-n. —tj »Edinost Ljubljana opozarja p. n. člane dramatične sekcije, da se sigurno udeleže sestanka v nedelio dne 4. t. m. ob pol 11. dopoldne v drnStventm lokalu Gajeva ulica 2-1. Istočasno se poziva vse ljubitelje dramatike, da se zglase istotam. —Ij Ruska Matica in ruska l.mdska univerza. Danes dne 3. decembra se bo vrSflo v balkonski dvorani univerze predavanje lektorja ru§Cine na univerzi dr. Nikolaja P r e o b r a ž e n s k e g a o predmetu: »Ostrovskii kot dramaturg«. Začetek ob 19. uri. Vstop prost. —Tj Združenje slovenskih gozdovnHiov bo imelo svoj letošnii vehki zbor na praznik, v četrtek 8. decembra t. !. ob 9. uri dopoldne v dvorani okrožnega urada v Ljubljani. Dostop na občni zbor imajo vs! člani in njihovi roditelji ter člani starešinstva in vabljeni gost:. Vrhovno vodstvo vabi vse rodove, da poSIjejo sigurno delegate. Ljubljansko članstvo nai se pa ude-lefi sktn^cine polnoštevijno. turnih društev in njih sorodnih narodnih organizacij. —c Andrejev tejem. V sredo m je vriil v Celju Andrejev sejem, kramarski in živinski. 2ivine je bilo dosti prignane, pa tudi trgovcev je bilo mnogo. Občinstva je prišlo precej. Kupovalo se je najpotrebnei-ie blago. Iz Maribora fz Celja -46 Prasiik ujedinjenja &e je v Celju proslavil z zahvalnico v farni cerkvi, kateri so prisostvovali zastopniki oblasti in mnogo občinstva. V pravoslavni kapeli in v evan-geljski cerkvi so bile službe božje ob 10. ari. Sokolstvo je proslavilo ta dan s prireditvijo v društveni telovadnici. Za fiolako mladino so se vrnile Šolske maše in proslave na šolah. Mesto je bilo odeto v zastave. —« Ljudske vseneiliSee. V pondeljek je predaval g. inž. Janko Kukovec o ljudskem visokošolskem gibanju. Po predamnju se je vrfilo podpisovanje protestne resolucije proti okrnitvi ljubljanske univerze. Isto je podpisalo 14 delegatov raznih celjskih kul- —m Proslava Narodnega praznika v Mariboru. Kakor vsako leto, Je Maribor tudi letos svečano proslavil praznik ujedinjenja. Na predvečer se ie vršila v Narodnem domu sokolslca akademija, na kateri se ie zbrala odlična napredna dxuzt>a. Akademije ie otvorila drud&tvetia godba s sokolsko koračnico, nato pa je sledil nagovor staroste in nastop telovadcev. Po zaprisegi krepke čete novih Sokokrv Je sodba z državno himno zaključila lepo uspelo slavnost. V četrtek dopoldne so se v vseh cerkvah vr-Sile slovesne službe božje, ki so se jih ude, ležfli zastopnik! oblasti in uradov. Popoldne se je vr&l v Narodnem gledališču nastop Pomladka rdečega križa, zvečer pa v uni-onski dvorani svečan koncert, ki ga je priredilo Novinarsko udTuženje. Po koncertu se je razvila animirana zabava, ki ]e trajata pozno v noč. Novinarski koncert je zelo dobro uspel. Pritožba socijaustov. Socialistična stranka je vložila pritožbo radi nepravilne razglasitve roka za vlaganje Hst. Znano ie, da so socialisti prvi vložili svojo kandidatno listo, ki pa je bila zavrnjena, češ da še ni razpisan rok za vlaganje tint. Pozneje pa je bil rok razglašen tako, da so zanj zvedeti pravočasno te klerikalci, ki so tako prvi vložili svojo listo. Razglas pa «4 bil nabit pravočasno na uradni deski. Radi tega so socijalisti pri velikem županu vložili priziv in zahtevajo, da se rok za vlaganje list znova določi fin zavrnejo vs* že vložene liste. Klerikalci vedo povedati, da le pririv It zavrnjen. Uradno o tera ni še ničesar znano. —m Razširjenja avtobus prometa v Mestu prebivalstvo že željno pričakuje. Sedal, ko so ljudje spozna" dobrote avtoprometa« se čutijo oni deli mesta, ki še nimaijo avto-zvoz, naravnost zapostavljene m Jedvi čakajo ,da dospejo novi avtobusi. Bik) pa bt ze4o umestno .da bi »e določil točen voziti ♦•trd. Sedaj namre: vozijo šoferji, kakor ravnilo nanese tako da med posameznimi progami ni nobene zveze To se bo tam bost občutilo, čim več prog bo v mesto, pri cestnih železnicah bi morali tudf ai r5 Kdor več obeta ta je neiskren in bo manj izpolnil! Nafti odicmalo« » Din WMMW^ ^ 100 000"— s 160 00^— 9 50 OOlt—• » 40-OOfr— 4W* 24744 64H.V 104741 82-W 917H7 7K013 104*00 01702 |1.^7O0 2740 654211 1K1H8 83892 Strogo ter itinMO družit. Ina po»*«^*b*S eda —aTS^ „ ceno IC vtttL^^V^ m At w° \etn v" a«* netn SK1 Hram boginje Venere v Splitu Splitska polici}« je izsledila tajno zbirališče čestilcev boginje Venere. — Orgij so se udeleževali večinoma starejši gospodje in mlade vdove. Svetovna vojna le zasekala globoke rane na vseh poljih kulturnega, gospodarskega m družabnega živlie*ua. Na eni strani vidimo, kako propadajo gospodarska podjetja in kako narašča Število brezposelnih, na drugi strani sega država pod pretvezo štedenja po kulturnih ustanovah in hoče uničiti to. kar je vsakemu narodu naidražje. bo* leg tega pa se podreza naše ljudstvo vedno bolj v nemoralnost, ki ogroža temelje rodbinskega in družabnega življenja. Dan za dnem Doroča tisk o raznih nezdravih pojavih v življenju sodobne družbe. Ljubavne tragedije, samomori iz nesrečne ljubezni, trgovina z dekleti in drugi slični izrodkl povojnih razmer so na dnevnem redu. Tudi .>vobodna ljubezen je pognala med našim ljudstvom, ki še daleč ni tako degenerirano, kakor drugI narodi, globoke korenine. O tem oriča afera, ki so ie odkrili te dni v Splitu. V starinski palači blizu tako zvanih Železnih vrat cesarja Dioklecijana, je splitska policija našla talno zblra!išče Čestilcev boginje Venere, ki so intimno prirejali orgije in se naslajali v svobodni ljubezni. Duša tega sumljivega lokala je bila neka mlada vdova, ki ji je 51o pač za mastne dohodke. Da tudi za naslado v objemu raznih sol Uskih ka-valirjev. V hram boginje Venere so zahajali večinoma sivolasi gosoodje s polnimi mošnjami denarja. Policija ni mogla ugotoviti, kako je vdova neopa-ženo otvorila salon svob^-^ ljubezni. Člani tega famoznega krožka so se shajali večinoma ponoči, toda tudi podnevi so bila vrata zadubljenim parčkom na stežai odprta. Posetniki so bili večinoma starejši kavalirji. ki se >im je že poznalo na obrazih, da so izoili čaŠo življenja in ljubezni do dna. Pa tudi mlajši gospodje, ki poznajo vse taine splitske noči. niso bili redki gostje tega salona brez koncesiie. Moškim gostom so stregle v Venerinem hramu večinoma mlaiŠe vdove in pa take žene. ki remeliito ooznaio svobodno ljubezen. Pod letna lastnica tega tame^a gnezda svobodne ljubezni je pa razširila svojo klijentelo tudi na mlada dekleta. Tako se ji ie v razmeroma kratkem času posrečilo meti v svoje mreže mnogo nedolžnih deklet, ki so zašla na kriva pota in začela moralno propadati. PolicHa je uvedla obširno ore:skavo in noče dati o aferi podrobnih informacij, toda po mestu krožijo govorice, da se obetajo senzaciiona'na odkritja o zapeljevamu mladih deklet ki so lih vodile starejše izkušene dame pod raznimi pretvezami v hram svobodne Imbezni Kai vse se ie doga'alo v tai-nem nočnem lokalu si lahko misli vsak kdor pozna živhenie v takih bez-nicah Šn'itski bogataši večinoma sivolasi gospodie imaio na vesti nebroi nedolžnih žrtev ki iih ie zahtevala niihova pohotnost Čudno ie. da se ie mnge' tak lokal skrivati v hiši sredi mesta rta rtaiboli prometnem m Živahnem hraiu Po Splitu se suš'ia. da ie kompromitiranih mnogo več kakor se le prvotno mislilo Preiskava bo spravila na dan ti ko strašne podrobnosti zanel'evania mladih deklet in Dosr>e8evan5a svobodne ljubezni da bo iavnost strmela Kot oristanilko mesto ie Solit zelo nripra-ven za slična podietja in fcato bi se morale obrsti pobrigati da izfrebiio vse nočne loka'e v katerih se vrše ood firmo družabnih sestankov in raznih sel orgi'e svobodne liubezni Specialist za pokvarjena vina V vinotok Edvarda Skabprnpta v Palmo Hfcevi ulfri v Zagrebu j> prišel aeki Ara Di-milHjević in je dejal, da je sperialtel *a čfSPenje raznih pokvarjenih vin in Žganja Skoberne je imel v svoji kleti 1 hektoliter vina, ki se mu je skisalo. Zato je Dimitrije vffta vpra&al, ali mu more vino očistiti kisli ne. Ta mu je zatrdil, da mu ne bo vina sam" očistil, marveč tudi napravil iz enega hf»kto litra kislice Štiri do pet hektolitrov dobre in užitne pijače. Za nabavo vseh potrebščin in kemikalij je gostilničar izročil soerijnlistu 2240 Din. Nato je Aca vlil v sod 20 1 vinskega octa, dodal je še trikrat toliko vode in perišce navadnega kvasa. Naročil je gostilničarju, naj šele naslednji dan poizkusi, kako dobro vino je nastalo iz kislega. Ves vesel je pristavil gostilničar kozarec k pipi in ves rasočaran dognal, da je pritekla it soda neka smrdljiva vodena tekočina mesto dobrega vina. Obvestil je policijo, kako ga je Aca osleoarit. Detektivi so nnsli prebrisanega srerialista v gostilni Mirka Pavleka na Pejačevicevim trgu. Dognali so, da se pile Vasilije Gjogjević, rojen I. 1801 v Prilepu. Priznal je, da je prevaril gostilničarja Skoberneta in da je nameraval orev^riti tudi Pavleka. a vse zato. ker je ž"1 d~l2 aluzbe in ie hotel t^ko priti )o» HenTja. Obsojen je bil v Beogradu na 2 leti težke ječe radi uboja in je kazen prestal Delavsko knjiži*o. glasečo se na ime Ace Dimitrije viča. je baje kupil od nekoga v Beogradu in 500 Din Policija ga je zopet izročila sodi.^ču. GlSPlEforSffiO I— Plenuma se|a beografske Trgovske zbornice. Pod predsedstvom dr Kadujlnt ića sv k vršila v sredo plenarna *eja beograjske I rgov ske zbornice, na kateri se ie razpravljalo med drugim o svobodni joni v Solunu in o konfe renči {ospodarskih krogov z narodnimi poslan ĆL Predsednik i« nagla&al pomen sklepa ta EC Čuje izvan Redakcije Ova sveska imade naročito uspele crteže iz pera Sersfa Mironovića. Marčićeve: O Miroslavu grofu KuJmeru, Mihael Vošnjak. Dragiša Lapčevič, U Predsedni?tvti Vlade, Prod Narodnom Pankom - GodiŠnla pretplata sta?e 250 dinara i plaća se unar^ređ. a administraciji lista nalazi se u Zagr hn. Mar-'.vska 30. D O. ■^-z Zitnl trg. P poročilu nev - -d ke blagovne bone i» bi'i -ci u-^ija na n Sem ?!^%m tr u cr-?'' ■; ci ti čv^ta. 'rn^c; m b~-z. v \"e^" tn^ *:o z'-Kti ponud- be za term.n-sko b!a?n. Povpraševanje po koruzi ie večje kakui o ostnici Promet je ^nasai 215 vag.n-iv Hien'^e ie bilu oro» danc 32 koruze 151 moke 15 ovsa II. otrobov 5 vagannv Cene so ostale vočl-nt*md r--b s.< .soli petrnlefa. vžigalic m cigaretnega papirja Od I apri-*a d<» 31 septembra so zna^^h mt>ni>poIski dohiKJk I 205 tftl 103(11 Din V pr računu ie bih dolnčen< Zd ta čas I 137 973.500 Din tako 1a znasa orebi'ek 67 8n4 603'>1 Din Prebitek ■zka/uielc v času >d 1 anrlta do 30 h'»dk' ;>d tnb;jka soli fn jigaretnega Oapirla JiČitn << bili doh<»dki ! id petrolt'la vžigalic sahirina !n drugih i rn, KristI (Zrlnjvkl). Matjašič a'skok) Prva tekma med zagrebško in ljubljansko garnizijo je končala, sicer z zmago Zagreba, vendar laglašajo vsi zasrrehJki Itsti, da je bilo moštvo Ljubljane odliincjSe. da so vsi ljubljanski israči pokazali precejšnjo te'nično znanje in razmero:na d^sti vi^ranosti Odlikovjl se Je vratar MlMavčič. izvrstna sta b'!a tudi stranska kri!?a, naiN l^e r>a »e Mlo fevo krilo Pevalek. kf ie b;1 nosilec vseh napadov. Zagreb »e Tnrc) najbT.l'se tm9t*t v .••hrambi, k?er se Je Izkazal Peograjčan Ktiman idl. ostalo moštvo pa Je igralo precel rartna'T,. dasi »o niti rekattri ttralri i^dfv idivitno relo dobri. IgTa jc bili prav lep-* fn eaitfaofva m je imela povsem Bjvr razr. dni značal- Prv* en* za Zi-- h 'e z^bil Matjalič. a v drugem polčasu je Izenačil Cirovič. Odločilni rirTT -\-Tmtmš^^msmmmmmmmmmmmmmmmm>mmm9n ±1.1»—§mm sol ie pade' po enajstmetrovki Tekmo i« todil g Kovačevi: dobro Doc 17 t ■ igrata obe moitvt v L'ubtjani revanžoo tekme. Vsekakor n pohvaliti inicijativo volaSkfh oblasti ki dalo vb-Jaitvu na ta načfn priliko, da te fizično (tpe* polnjuie. a obenem papalaruriri sport ledi me4 vojaki. DRUGE TCKMC ZAGREB Coecordia I tlaltfefc I : I (I : $1 Včeraj se ie vršita v Zagreb« prijateljska tak- ma med driavnim prvakom Hajdukom in Con-cordio Concordla »e le držala telo dobro te Is-vojevala časten rezultat. Tekma N ostale ae* odločena v razmeria J : 1. V prvem polčasu je bil Haiduk v premoči In je pokaea! kraano in precizno kombinactjsko igro. spojeno s tehničnim znanjem. Concordia pa te to parirala s bre»-prhnemo požrtvovalnostjo ta elanem Tekmi jt prisostvovalo 5000 g'edalcev. iddil It dobro In ■-»blektlvno g Tabrts Hajduk Igra v aedetjo s Haškom. REOORAD: Včeraj Je priredil BSK veCM turnir v korist svoje blagajtit Rezerva BSK je igrala z repi ezentanco (I razreda m cmagala z 2 I. nato je igrala Slavita : Busku i« zmagala z S : 3. končno pa le nastopila Jugoslavija : Jedinstvu Tekma Je ostala neodločena v razmerja 3 : 2. 1 — Stu/henf Iz LRP. Danes ob 20. a«ja upravnega odbora v damskih prostorih kavarae «Eme* ne*. Sokol Panoge sokolskih pripadnikov (lz »Organizacije« JSS.) SoKolske pr.padnike del rno na. a) sokolsko deco. moSko In žensko; b) sokolski n a r a S £ a j, mcSki in ŽensM; c) sokolsko redno Članstvo, mclko in žensko V sokolsko deco spadajo vs* odpadniki sokcKva moškega in 2enskcxa spola od izpolnjenega 6. do Izpolnjenega 14. leta; v sokolski naraščaj vsi od izpolnjenega 14. ki novinar. Turško veličanstvo je biio oblečeno tako, kakor se oblačijo prebivalci gorskih krajev v Švici. Sultan je precej dobro rejea In ima zdrava rdeča lica, ki nič ne spominjaio na degenerirana sultanska obličja, kakor jih poznamo iz raznih povesti in ro- V Sličica iz kitajskega življenja. Sin neba, cesar Li-o-a, je stal pri oknu svoje porcelanaste palače. Bil je še mlad in prikupljive zunanjosti. Sredi razkošja in sijaja ni nikoli pozabil na siromake in nesrečneže. Lilo je kakor iz škafa, nebo je pla-kalo, cvetlice in drevesa so pretakale solze v potokih. Cesarjevo srce je bilo poino tuge. Mislil si je: — Ubožci, ki nimajo niti klobukov, da bi si pokrili v tem nalivu glave. Obrnil se je h komorniku, rekoč: — Rad bi vedei. koliko je v mojem Pekingu nesrečnežev brez klobukov. — Svetlo Solnce, — je odgovoril i sung-he-t^ang in padel na koiena, — vladarju vladarjev je vse mogoče. Preden zaide solnce, boš vedel, koliko je v Pekingu siromakov brez klobukov. Vladar se je zadovoljno nasmehnil in Tsung-he-tsang je hitel na vso moč k prvemu ministru San-chesanu. Planil je v njegov kabinet ves upehan in celo dolžne časti ni izkazal dostojanstveniku, tako se mu je mudilo. — Radost vsemirja, naš gospodar je zelo v skrbeh, — je zajecjjal. — Po Pekingu se klati v dežju sodrga brez klobukov. Moj gospod je zek) ogorčen nad tem in hoče še danes vedeti, koliko je v mestu teh siromakov. — Praviš, da so pri nas taki postopači, — je odgovoril San-che-san, — in da hodijo celo brez klobukov? Hitro je dal poklicati poveljnika mesta Pi-e-va. — Zelo neugodne vesti iz dvorca, — ie dejal, ko se mu je Pi-e-vo klanjal do tal. — Gospodar naših življenj je opazil v mestu nered. — Kako to — je vzkliknil Pi-e-vo začudeno, — kal ne loči mesta od dvorca zid? — Ne vem, kako se je to zgodilo, otovo paje, da se Njeg. Milost straš- i no jezi na postopače, ki hodijo v dežju j pp Pekingu brez klobukov. Še danes ho-j če vedeti, koliko je teh postopačev. — Pokličite mi takoj tega starega Psa Jur-sunga! — je za rohnel Pi-e-vo na svoje podložnike. j In ko je padel poveljnik mestne stra-t že ves bled in prestrašen k njegovim nogam, ga je mandarin pošteno oštel. — Alrha ti grda. lopov, ali hočeš nas vse pripraviti ob glavo in sebe prvega? — Izvoli mi pojasniti vzrok svojega gneva, — je jecljal Jur-sung in se tresel od groze pri mandarinovih nogah. — Drujcače se bojim, da besed tvoje modrosti ne bom razumel. — Stari pes. zaslužil si, da bi pasel svinje, ne pa da stražiš največje mesto sveta! Cesar se je osebno prepričal o neredu v Pekingu. Po ulicah se klatijo v dežju ljudje brez klobukov! Do večera imaš čas, da mi vse prešteješ. — Zgodilo se bo! — je odgovoril Jur-sung in si trikrat do tal priklonil. Komaj je utihnil glas gonga, že je bila zbrana okrog poveljnika vsa mestna straža. — Razbojniki, sodrga! — jih je nagovoril. — obesiti vas dam na rožni pe-celj. Tako mi stražite mesto! Ljudje hodijo v dežju brez klobukov. Kdo jim je dovolil? Da mi do večera iztaknete vse, ki nimajo na glavi niti slamnikov. Straža je hitela na vso moč izpolnit povelje in po blatnih ulicah Pekinga je trajala celo uro divja gonja za ljudmi. — Držite ga, držite ga! — je kričala straža in drvela za siromakom brez klobuka. Vlačila jih je iz podstrešij, izza veznih vrat in iz hiš, kamor so se skrili kakor miši. ki jih lovi kuhar za ragu. V eni uri so bil vsi gologiavci na velikem dvorišču kaznilnice. — Koliko jih je? — je vprašal Jur-stmg. — Dvajset tisoč dvesto, — }e odgovorila straža in se prikonila do tal. — Snemite jim glave, da ne bodo hodili brez klobukov. — je zapovedal Jur-sung. In čez pol ure je ležalo na dvorišču kaznilnice vseh 20200 obglavljenih Kitajcev. Takoj nato je odšei Jur-sung z radostno vestjo k Pi-e-vu, ta pa hitro k San-che-sanu. ki je sporočil veselo novico Tsung-he-tsangu. Bližal se je večer. Dež je ponehal, veter je majal drevje in vsa narava se je kopala v žarkih zahajajočega solnca. Kraljevski vrt je bil poln vonjav in solz. Sin neba Li-o-a je stal pri oknu svoje porcelanaste palače in občudoval lepoto božjega stvarstva. Toda ker je bil dober, ni niti v takih trenutkih pozabil na siromake. — Ah, da, — je dejal in se obrni! k Tsung-he-tsangu, ki je baš vstopil, — naročil sem ti dognati kottko mojih dobrih Pekinčanov ni imelo danes niti klobuka, da bi se obvarovati dež ja. — Željo Vladarja Sveta so zvesti služabniki izpolnili, — je odgovoril Tsung-he-tsang in se nizko pokknrl. — No torej, koliko jih ie? Povej po pravici! — V celem Pekingu »i nobenega človeka brez klobuka. Prisesan- In Tsung-he-tsang je dv.gnll roko in povesil glavo. Dobri cesar se ie zadovotjrio nasmehnil. — B'aženo mesto, blažena dežela! — je vzkliknil. — Kako srečen sem. da se pod mojim vladanjem ljudstvu tako dobro godi! Tu vsi v palači so bili blaženi videč, da je cesar zadovoljen in .<*ecen. fsung-hc-tsang San-che-san, Pi-e-vo in Jur-sung so bih pa kmalu nato oilikova-ii z r;doiij Zaiega zmaja za očetovske skrb za ljudstvo. mano v. Zelo previdno je odgovarjal novinarju na rasna vprašanja in šele ko ga je novinar vprašal, ali sc mu kaj toži PO slavnem haremu, v kateren ic imel 500 lena. je postal sultan /.govoren. Izjavil jc, da ga izgnanstvo najbolj teži baš zato, ker ie Izgubil harem. Čudno pa je, da se je šele v Švici resno zaljubil, dasi je imel v Turčiji ia razpolago več kot preveč lepotic. Mohamed vi. se namerava baje kmalu poročiti z lepo Francozinjo Julietto Lepcon. Po su'ta-novem mnenju je turškim haremom ie odklenkalo in zdaj imajo Turki veči toma samo po eno ženo aH pa se Sfhoh ne oženijo. Sultan je srečen, da ni vzel s seboj v Švico harema, ker bi ga bil že davno izgubil. V Švico se radi zatekajo razni magnati, ki bi mu gotovo zapeljali vse odaliske. Na vprašanje. da-U rnu ie žal prestola, je sultan odkimal z glavo, pač pa je izjavil, da mu je zelo žal krasne zbirke čibukov. ki jo jc pustil v Carigradu. Moderni Vikingi Skupina v Newyorku naseljenih Skandlnavcev je ustanovila društvo American Viking aeronautical associa-tfon«, čigar namen je poleteti prihodnje leto okrog sveta. Društvo si je že naročilo hldroplan »Belanca- z motorji Prati - \Vhileny s 425 UP. Letalo mora biti gotovo do konca marca. Polet Skandinavcev okrog sveta je razdeljen na sledeče etape: Newyork - Rlo de Janeiro - Buenos Aires, od tod druga etapa preko južnega Atlantskega oceana do Kapstadta. tretja nad vzhodno afriško obalo do Bombava in dalje na avstralsko obalo. Iz Indije nameravajo Skandinavci poleteti v Evropo preko Carigrada in Rima v Kodanj, od tod pa v Oslo in Stockholm. Iz Danske bi se vrniio letalo v Newyork zopet preko oceana. Polet okrog sveta organizra pilot ameriške mornarice Storm Archer, rodom Norvežan, ki se je odlikoval kot letalec med svetovno vojno. Poleta se udeleže poleg njega taouzul Theofil VVessen, rodom Šved, njegov rojak Georg Gjerloff in telegrafist Julius Seeth, rodom iz Danske. Letalo bo opremljeno s prvovrstno oddajno postajo m rad losi gnal nt m aparatom. Vodilna ideja tega poleta je dokazati, da so Skandinavci sposobni slediti zgledu starodavnih Vikingov. Telefonski promet Newyork-Stockholm otvoritvi telefonskega prometa na progi London—Newyork, že javljajo o novi prekooceanski telefonski zvezi. Te dni je bil namreč otvor jen telefonski promet na progi Newyork—Stockholm. Prvi pogovor se je vršil v sredo 30. novembra in je trajal več minut. Kljub ogromni razdalji — obe metropoli ležita v oddaljenosti nad 6000 kilometrov — je pogovor sijajno uspel in sta se obe stranki dobro razumeli. Prihodnje dni se otvori tudi telefonska zveza na progi Newyork—Antvver-pen in pa Newyork—Bruselj. Značilno je, da Pariz še nima telefonske zveze z Newyorkom. Baje so temu krivi slabi vodi v Franciji, zlasti na progi Pariz— Calais. Na dva milijona frankov za štiri ujetnike Pariški »Matin« priobčujc zanimive podrobnosti o pogajanjih s plemeni, ki so odpeljali štiri Evropce v ujetništvo in zahtevali za nje ogromno odškodnino, o čemur smo svoječasno že poročali. Maročani so zahtevali za vse štiri Evropce 2,177.500 frankov odškodnine, dalje bi jim moraTi Francozi, odnosno guverner dati 16 furnusov, 16 kananov in 16 srajc. Vodja, ki se je pogajal z guvernerjem, je zahteval pole? tega še krasno, z briljami in dragulji okrašeno sedlo, f _ _ Poleg Evropce v ugraolli Maročani tudi dve mladenki plemena Arnaud. za kateri so moral Francozi plačati 875 trsoč frankov, dati pa so morali tudi več sedel in oblek in en — fcnogTaf. Banditi so sprva zahtevali razno orožje in izjavili, da morajo Francozi skleniti z njimi ^remirje za dobo 8 let. Francozi na te predloge niso pristali. — Sedaj vodijo Francozi živahno propagando med maroškimi plemeni in širijo letake, v katerih zahtevajo, da ta plemena vrnejo banditom izplačano odkupnino, v nasprotnem primeru pa bodo Francozi segli po strogih represalijab. ŽICOM 4f c so najboljše, najtrdnejše in zato najcenejše. Prostitutka hotela zastrupiti detektiva V Bratislavi je bila aretirana te dni 5l-letna prostitutka Marija Hechmaj-nova. ki je nameravala spraviti s sveta detektiva Alojzija Stochlrka. Prostitutka je prišla v detektivovo stanovanje in izročila Magdaleni Preitzovi, ki ima pri detektivu sobo v pod najemu, razna zelišča češ, da jih je naročil detektiv. Naročila je podnajemnici, naj zelišča takoj skuha in pripravi iz njih detektivu čaj, češ, da mu bo takoj odJecrlo. čim se ga nai>iie. Ko se je detektiv zvečer vrnil, se je zelo začudil, ker o zeliščih sploh ni nič vedel. Takoj je začel iskati staro prostitutko, ker se mu je zdelo, da ga i~ hotela zastrupiti. Našel jo je v nekem nočnem lokalu in jo aretiral. Na ~->Hciji je prostitutka trdila, da je poslala zelišča detektivova žena, od katere se namerava mož ločiti. /!ena ?o ?^;e hotela moža zastrupiti. Toda pri zaslišanju je detektivova žena odločno ovrgla to trditev. Zato so staro prostitutko obdržali v preiskovalnem zaporu. Zelišča so poslali v zavod za sodno medicino, da jih preiščejo. Francija dežela kavarn in barov Po uradni statistiki ima Francija nad 500.000 kavarn, barov in drugih nočnih lokalov tako, da lahko rečemo, da ji pripada v tem pogledu glede na število prebivalcev svetovno prvenstvo. Na drugi strani je pa zanimivo, da je v Franciji komaj 40.000 pekov in 12.000 kemikov. Leta 1830. je bilo V Franciji samo 281.000 kavarn in barov, do leta 1926 je pa narastlo njih število za 90%. Na vsakega prebivalca Francije odpade letno 18 litrov alkoholnih pijač. Največ kavarn, barov in nočnih lokalov ima seveda Pariz, kjer odpade na vs:i-75. prebivalca en tak lokal. Uradna statistika navaja tudi, da podleže v Franciji vsako leto 150.000 oseb tuberkulozi. 35.000 pa posledicam pijančevanja. Med morilci in drugimi zločinci je 53 % no-toričnih pijancev, med drugimi kaznjenci 57 %% med berači in postopači pa 75 %. 80 % nedoletnih zločincev se ima v Franciji zahvaliti svojim roditeljem -pijancem, da so zašli že v zgodnji mladosti na kriva pota. Vse včerajšnje preJ stave razprodane! Canes ob: 4, 34«*f %8, i Šah caric (Suženj carice.) ki se predvaja ravnokar v vseh svetovnih kii»og!enienikov hi sad 100.000 drugih sodclu-iočih. Pri v*eh ereehtavah poje pevski xbor rat-'•;> - raljske pesmi in sodeluje BALALAJKA - ORKESTER. V glavni vlogi narfroJiša :*odobna fra-nco.-Nk-i iikftsfca zvezda ED1T JEHANNE. ELITNI KINO MATICA 451 Strm •SLOVENSKI NAROD, dne 1927. 7pohaniA 1S- Januaria in iLlCUđnjC is. februar a 1928. V teh dveh dnevih bodo izvlečeni sledeči dobitki: 1 od Din 1,000 000 — Din 1100 ».000 — 2 m m 500 a 0 — »9 1 nOOOOO- 5 „ 200.000 — V « 1,000,000— 10 . 10J 000-— 1,001 M M 0-— 20 |§ m 50.P0O — 9>9 1,000 000-— 50 „ 20 000 — »» 1,00*000 — 100 N »? I0.r»00 — 9* l.OOOt 00 — 28000 ff n 1 ooo — 99 28,< (i i 000*— Petintrideset milijonov dinarjev — skupaj . . . 35,000 0^0 — dinarjev Že po prvem vplačilu imate pravo na dobitek. Ta obrestovana državna renta je najboljša in najsigurnejša hranilna vloga in obenem gratis - srečka, s katero se lahko milijoni dob jo, v nobenem slučaju pa kaj izgubil Opozarja se na nesolidne tvrdke, katere skušajo to rento potom različnih agentov razprodajah na obroke s skopu&kim* obrestmi od BO, 6O, da celo 90D Vi lahko dvignete to rento pri nas od 1 - 200 komadov proti mesečnemu odplačilu pod solidnimi pogoji in le proti zaračunavanju 15 7o obresti na teto nakar Vam od dneva vplačila odobravamo tudi obresti in sicer tako, da plačate za kredit de facto kvečjemu 8 — 9% dnevnega kurza. Že po prvem vplačilu popolno pravo na igranju dne 15. januarja in 15. februarja 1928« Prodajni poaoi: Na takojšnje odplačilo za komad (Nominala Din 1.000*—) 400— + 5 Din za stroške. Din Na odplačilo v 12 mesečnih obrokih za komad mesečno Din 38« Na odplačilo v 24 mesečnih obrokih za komad mesečno Din 22a Več kot 200 kom. te rente proti mesečnemu odplačilu se —WLm% eni osebi ne izda o Naročila najbolje potom dopisnice s takočnjo vposi-Ijatvijo prvega obroka potom poštne nakazn ce na Bankovno komandi t no društvo A. REIN I DRUG ZAGREB Trg kralja Tomislava 15, Gajeva ulica 8, Preradovićev trg 5. Oglejte natančno naslov in tvrdko I Na Bankovno komanditno društvo A. REIN 1 DRUG, Zagreb. Danes sem Vam poslal s poštno nakaznico ter Vas prosim, da mi za nadomestilo ______________komadov 2 %L °/0 državnih obveznic vojne škode stavite v Vašo shrambo. Prosim, da se mi takoj pošlje obročni list, zaznamovan s serijami in štev. meni dodeljenih obveznic Bodoče obroke Vam bodem nakazoval v smislu obročnega lista točno vsakomesečno skozi daljnih 12 mesecev po Din 38* - za komad ali 24 mes. po 22 D za kom., v katero svrho prosim, da mi pošljete vplač. listkov ček. zav. .........._________________________, dne_______________........ 192______ Ime:___________ Poklic:----- Kraj:...... Pošta: Prosimo sa to t ni In Čitljiv naslovi DRUŽBA «1LIR1JA» Premogi drva, koks, OGLJE. — Dunajska ce*ta 4t (poleg fv Za kotnik a) — Tele. foo 2830. IOB/1 2eleznato vino lekarnarja dr G Ptccotija v Ljubi Jani — krepča oslabele, malokrvne odrasle in otroke 113 L Trgovski pomočnik vojaščine prost, izurjen v mešani trgovini — se sprejme v večji trgovini. — Ponudbe na upravo «SIov Naroda* pod »Sigurna moč-2910». ^ Najboljši premog ČEBIN. Ljubljana, \Voifova uli> ca l/Z 2884 Snežne čevlje is galoSe oddajte v popravilo tamo strokovnjaku A v g. škofu, čevljarju. Borštnikov trg 1 (za dramskim gledališčem). 290S Butare in kolobarje popolnoma suhe — izredno poceni. — CEBIN Ljubljana Wolfova ulica 1/2 2807 Strojeuisje dvo* in trimesečni tečaj prične z 2. decembrom Christofov za« vod. Domobranska cesta 7/1. — Večerni in dnevni tečaj: učna ura Din 4.—. GON ek prot Kapa v c 'traperju ^noeniu *et zasfarel m acmčnem gnojenju tri >ena H vnetja ven« ga me hjrja Za ponolno ozd-a« en e je treba o >čkov Cena z navo■.!■ om za o če 15 D n 'roizvafa iaj ra/ 'oMlja *> nošti Irk ar na »ENI C Žanre* t M " j«_it' m" j- _» Jietofn oatem Zcphir' Lesna trajno goreča več t zračno kurjavo i 10 kg drv ogreva sobo skozi 24 ar. • ZEPHIRs tvornica peči Su« •uric« Zastopstvo v Liubhani: 3REZNIK & FR1TSCH lr h* «• a* n* g3K Ir «• teJtiULM^JL* jejrir H* irii-i GlOVAN BOCCACCIO DEKAMERON ^revei Dr ANDRhJ BUDAl t. knjiga rfro-. Oin to-—. piatno O n /2-—. uksuzna iz da a na bo i&em nupinv polirane vez Ui -00*— l ust.aaiami II. Xffi|iga». Bros L)in "J**-— pia'no L)tn 72*— uksuzna iz-da a ia bolj em papirju noltranc vez Dtn 100-z ilustracnarm lil. tenjlg«. Bros Dir, t/&"— Matnu Din 72*— l k-uzi a iz da a <>a boljšem nap; r i u ooitranc vez Oin ILO*— lustractiami Knjige se dobe t Knjigarni Jts«ornc Začrnge v L ubijani, Prešernova ui. 54. .lf^ir .ir^iRf -tt .tt.ir -ir .n -fi .19 .n .n «*v .91 -n .h ; Za Miklavža pn modri' *alO'i Stuchlv- Maske — — — • jun a a Z ovs^a ul ■ > Ali je to celo telo, katero Vas muči in povzročuje oo\\? Ako Vas draž! v grlu. ako Čutite mrzloto v nogah, tedaj je dana tudi Vam prilika, da se osvedočite v kako kratkem času lahko odstranite s starim priljuljenim narodnim sredstvom in kozmetiko, že od naših dedov rabljenim lepodišečlm feller-jevim« »Elsafluldom« te Vaše muke. Čutite se II češče duševno in telesno trudni, prehlajeni. hripavi. nahodni. po-javljajo se Vam U češče revmai bolezni in se čutite slabi, tedaj Ir tudi VI potom drznenja, ma/.-pranja z Elsa - fluidom odpravil Nekoliko kapjic tudi za notra rabo! To preprečuje želode t-položenja In prija izvanrt V lekarnah in tozadevnih trgovinah zahtevajte pov»^ pravi Pel-terjev «E!saf1uid» v poirknsnih stekleničkah po 6 Din. v dvotnfa po 9 Din. ali specijalnih po 26 Din. Ako naročite direktno po poit.. tedaj Vas stane 9 p. izkusnih stekleničic ali 6 dvojnih ali 2 ipeci-jalni 62 Din z omotom in poStnino vred Nasprotno pa 27 po Irk usnih ali IS dvojnih ali 6 Specijalnih samo 139 Din. Naslov onsaflite Jasno: lekarnarrn EUGEN V-FELLER Stubica Donja Eisatrg 238 Hrvatska i Mutuu pu{fr«bm lavod. V globoki žalosti naznanjamo, da n Preovše^, hčeri. — Mr. Edmnnd Hus, lekarnar; mg. Matko Pre ov ekf mest I jjradb ni d»rek or zeta- — Mitia, Boiu , Zdrav ko, Zue ko, vnuki. Tatjana, Željna, vnukinji. — Vsi ostali sorodnkl Urejuje; Jofrip £upsoM w £• •NaruUnv u»k«rou«. fiao Jczcrick. — Z* upravo m macr»txw del u»t«. Utun Chrtotut - Vb i L j ubijam. TG 18 99