Leto XVI., St. 216 wpiavüxäivo; ujuojjana, Knafljeva ulica a. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratnj oüdeieK: Ljubljana, Selen-burgova UL S. - let 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 4L iL — ieieion št_ 2455. Pouružnica Celje: Kocenova ulica St. a. — Telefon št. 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čisio 78.180, Wif»n 4t 105.241. LJubljana, sreda 18. septembra 1935 Cena 2 Din Protižidovdci zakoni v Nemčiji Prošlo nedeljo je nemški državni zbor, sklican na zasedanje v Nürnberg, sprejel niz zakonov, ki pomenijo uve-ljaviienje skrajnih točk narodnosoci&li-stičnega programa v zakonodaji in v vsem javnem življenju. Doslej so bili nekateri pretirani nazori o čistoči in visoki vrednosti nemškega plemena le doktrina stranke, ki se ji ni bilo treba podvreči v celoti, po sprejetju novih zakonov o nemški zastavi, o nemškem državljanstvu in o zaščiti nemške krvi ter nemške narodne časti pa postaja marsikateri predsodek zakon, ki ga bo moralo nemško ljudstvo upoštevati in strogo izvrševati. Medtem ko ima zakon o državni zastavi le bolj formalni značaj, posegata ostala dva zakona globoko v vsakdanje življenje. Z odgjasovanjem zakonov in s podpisom merodajnih vladnih mož je okoli 600.000 dosedanjih nemških državljanov izločeno iz c-bčestva nemškega naroda in vsi ti stotisoči, pripada joči k židovskemu plemenu, so ostali politično brezpravni. Narodni socializem je ob času svojega obstoja izdelal teorijo o manjvrednosti židovskega življa do najmanjše podrobnosti. Znanost je nekako z veseljem sodelovala pri utemeljitvi te teorije ter je antisemitizem kljukastega križa podprla s statističnimi podatki iz vseh mogočih področij. V Nemčiji je svet globoko prepričan o absolutni škodljivosti mešanja med arijsko in se-mitsko ra?o. Temeljiti Nemci so preiskali na stotine primerov takega mešanja in iznesli končni zaključek, da tako mešanje daje fizično, umstveno in moralno popolnoma degenerirano potomstvo. Biologom so se pridružili narodni gospodarji in kriminalisti; prvi pravijo, da židje že več ko 2000 let niso ustanovili niti najmanjšega selišča, marveč prihajajo vedno na gotovo, ko je najtežje delo že opravljeno, ko je prvo po-kdenie načelnikov že premagalo vse težkoče in ko se je začelo med niimi ustanavljati blagostanje. Ta trditev pravi, da žid nikjer ni produktiven, marveč ima samo to sposobnost, da vešče izkorišča liudistvo, ki proizvaja dobrine. Kriminalisti so prevrnili vse sodne arhive in u его t ovij i, da so židie v pretežni meri udeleženi pri onih de-likffii. ki zahtevajo veliko moralno pro-palost, b-ezdomovin*tvo in zvijačo za izigravanje obstoječih zakonov Tz zbranega gladiva izhaja, da so židje, ki jih ie v Nemčiji samo lc/n, udeleženi pri slučajih trgovine z belim blagom, pri navijanju cen. pri kridah. deviznih prestopkih, pri tihotapstvu, skratka pri vs^h zločinih, kjer je treba poleg moralne prorvalosti še lepo dozo pretka-ncsti in cinizma, z odstotkom. И je dva-naistVrat dr» trinajstkrat večji, nego odstotek njihovega življa v Nemčiji. V zvezi s t^rn so odrekli vsako s'-ed morale, češ da je to pač delež naroda, ki že skoro 2000 let sedi za trgovsko lavico ali menjalničnim pultom in preži na svoje žrtve. Pri tem poudarjajo zlasti okoliščino, da je sv. pismo stare zaveze kot zgodovina židovskega ljudstva najzgovornejša priča za podedovano ne-moralnost tega plemena. Branitelji židov so takisto porabili veliko truda, da dokažejo zasluge semi-tov za nemško kulturo. V debati o velikem kriminalnem odstotku židovskega življa so omenjali, da je v vojni padlo več^ židov in da jih je bilo z železnim križem odlikovanih več, nego Nemcev seveda v razmerju njihovega števila.' Nadalje so ugotavljali nesporne zasluge, ki jih ima židovski živelj za nemško gospodarstvo, za kulturo in osobito za razvoj nemške književnosti. O teh zaslugah bi se dale napisati cele knjige kajti razen Madžarov menda na svetu res ni naroda, kjer bi se bili židje gospodarsko, politično in kulturno" tako razbohotili. Čistokrvni Nemci pa so pripravljeni, da vse ogromno židovsko znanstveno, umetniško in gospodarsko deTo izločijo iz nem%e kulture, tako visoko cenijo svoio hipotetično krvno in plemensko čistočo. Z novim zakonom o nemškem državljanstvu bo kljukasti križ morda res potegnil ostro črto med arijci in semiti. Slednjim je prepovedano posluževati se nemških zastav, prav zasmehljivo pa jim zakon dovoljuje nositi židovske od-znake in imb'eme. Od tega velikodušnega dovoljenja, do znane rumene krpe, ki so jo morali nositi na obleki židje v sredniem veku. je morda 'зато korak. Con mihi um med Nemci in Židi je odslej zakonito prepovedan, iz raznih poročil pa je znano, da je tudi commercium močno otežkočen, tako da položaj židov v Nemčiji nikakor ne bo zavidania vreden.^ Vse kaže, da imajo protižidovske določbe glavni namen, prisiliti Žide. da se izselijo iz Nemčije, kjer jim po vsem tem res ne bo več obstanka. Ta zakon ima tudi določbe, ki se ne tičejo samo semitov, marveč se bodo dale raztegniti tudi na vsakega čistokrvnega Nemca, kadar njegovo dejanje in ne-hanje režimu kljukastega križa ne bo VODJA HITLERJEVCEV BO TUDI VLADAH Hitler o diktatorskem ustsoju nemške države — ©d stranke Izvoljeni vodja |e tudi poglavar države in poveljnik vojske — Zaključek närnbcrskega kongresa Nürnberg, 17. septembra, n. Kongres nemške narodne socialistične stranke je bi! snoči zaključen z novim govorom državnega kancelar ja Adolfa Hitlerja, ki je zbudil silno pozornost ne samo v Nemčiji, ampak tudi v vseh evropskih diplomatskih in političnih krogih. Ugledni člani nemške narodne socialisti ene stranke Smatrajo ta govor za Hitlerjevo politično oporoko. Državni kancelar Hitler je v svojem govoru med drugim izjavil: Treba si je postaviti vprašanje, kako je mogel nemški narod, ki je te dni na kongresu v Niirnbergu pokazal vso svojo življsnsko silo, v preteklosti doživeti tako bedne rezultate in da si ni mogel zavarovati svoje svobode. Nemški narod se mora brezmejno zahvaliti politično-vojaškemu zadržanju narodne socialistične stranke. Mnogi narodi bi bili prav zadovoljni, če bi imeli takšno politično in avtoritativno organizacijo, kakršno ima Nemčija. V nacionalnem interesu nemškega naroda je, da se ves podredi volji stranke in da se vsak član stranke podredi volji strankinega vodstva. Vodja je stranka in stranka je vodja. Ne vem, kdaj bom zatisnil oči, vem pa, da bo narodna Socialistična stranka živela dalje. Vem, da bo preko vseh močnih in slabih voditeljev odrejala in ustvarila bodočnost nemškega naroda. To verujem in to vem. Na tem krepkem temelju bo zgrajen ustroj nove nemške države. Stranka mora dati nemškemu narodu voditelja. Vojska mora biti popolnoma zvesta voditelju, ki ga stranka izbere in mora ohraniti organizacijsko silo nemške države, ki ji je poverjena. Čim stranka proglasi vodi- Znašalo bo povprečno 7% in stopi v veljavo s 1, okto-brот — Vlada utemeljuje znižanje s pocenitvijo življenjskih potrebščin in s potrebo saniranja državnih financ Jeograd, 17. septembra, p. Ministasv* predsednik dr. Stojadinovič se je danes dopoldne vrnil v Beograd. Popoldne se je sestali ministrski svet, na katerem so bili spre jeti važni sklepi. O seji je bil izdan naslednji komunike: »Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila danes od 17. do 19. ure, je bila poleg drugih resornih sklepov sprejeta tudi uredbi. o ZNIŽANJU OSEBNIH PREJEMKOV DRŽAVNIH in samoupravnih uslužbencev. Uredba ima zakonsko veljavo. Znano je, da so cene živežu in drugim življenjskim potrebščinam v zadnjih letih tako padle, da morda obče ni upravičen obstoj posebnih draginjskih doklad. Vpo-števajoč to okoliščino na eni strani, na drugi strani pa dejstvo, da so se državni proračuni zadnja leta stalno zaključevali z znatnimi deficiti in da je neobhodno potrebno izvajati iz tega dejstva nujne ukrepe, se je kraljevska vlada odločila znižati draginjske doklade. Prisiljena je k temu ukrepu, ker je predhodno že izvršila zmanjšanje materialnih izdatkov, a zaradi gospo- darske krize ni mogoče ta trenutek niti misliti na povečanje davčnih bremen. Kraljevska vlada se nadeja, da bodo uradniki in vpokojenci sami razumeli ta ukrep kot korak za saniranje državnih financ, ker smejo samo v urejenem finančnem stanju države pričakovati, da se jim bodo njihovi prejemki izplačevali ob pravem času in pri polni vrednosti nacionalnega denarja. Po sedanjem stanju osebnih izdatkov bo znašalo znižanje draginjskih doklad okrog 4(Kj mil. Din, kar pomeni povprečno približno 7-odstotno znižanje celokupnih prejemkov uradnika ali vpokoJencaT~Zmzanje se bo izvršilo pričenši pri ministrih, banih in najvišjih državnih uradnikih pa do najnižjih. Od tega se izvzame jo samo aktivni podoficirji v vojski in starovpokojenci, ki so bili vpokojeni po zakonih pred letom 1923. To uredbo bo objavil finančni minister 19. t. т., v veljavo pa bo stopila 1. oktobra t. L« Lond°n, 17. septembra. AA. Po Musso-linijevem odgovoru na ženevske izjave francoskih in angleških državnikov se me. rodajni londonski krogi vprašujejo, kaj bo z ženevsko ustanovo in s svetovnim mirom, če ne bosta Velika Britanije in Francija po oboroženem spopadu Italije in Abesinije nastopili proti napadalcu z nobenimi sankcijami. Angleško javno mnenje odgovarja na to vprašanje tole: Društvo narod<>v bo v tem primeru lik. vidirano, italijanska stremljenja pa se ne bodo zadovoljila samo z Abesinijo. Umlji-vo je, da bo tudi Nemčija skušala »civilizirati kak majhen narod«. Podobno mislijo tudi angleški politični krogi, ki so glede nadaljnjih dogodkov zelo pesimistični. Tako so včeraj v merodajnih krogih v Londonu poudarjali, da bi za primer vojne V Abesiniji samo skupna francosko-angleška blokada Italije mogla ohraniti avtoriteto Društva nar°dov in svetovni mir. To razpoloženje angleškega javnega mnenja se zrcali najbolje v govoru, ki povsem po volji. »Polnopravni državljan je samo oni pripadnik nemškega plemena ali plemensko sorodne krvi, ki s svojim vedenjem dokaže, da je voljan zvesto služiti narodu in državi.« Kolikor besed, toliko raztegljivih pojmov, ki se dado tolmačiti zoper vsakogar, kdor bi ne bil »voljan zvesto služiti narodu. Koliko možnosti za postopek proti marksistom, liberalcem in ultramontancem! Zadnji teden so si Nemci pripovedovali od ust do ust, da bo niirnberšika nedelja zadala odločilen udarec »političnemu katolicizmu« v Nemčiji in so zato opozarjali svoje zveste, naj nikakor ne zamudijo odpreti radia. Zdi se, da poslušalci niso prišli na svoj račun, saj sprejeti trije zakoni nikjer niti z besedo ne omenjajo drugih nasprotnikov režima kakor žide, vendar pa objavljeni izvlečki teh zakonov razločno govore onim, ki znajo citati med vrsticami. Tega načina čitanja so tudi v Nemčiji ljudje sedaj ze pray dobro vešči, ga je imel snoči poslanec in bivši minister delavske vlade Greenwood, ki je med drugim izjavil: Govore, da bi sankcije proti Italiji pomenile vojno, jaz pa trdim, da so sankcije edino učinkovito sredstvo, ki m°re preprečiti vojno, če bodo sankcije stopile v veljavo, potem ne more niti najmočnejši narod začeti vojne. Tudi največji narod bi v tem primeru doživel polom. Sedaj je na kocki bodočnost Društva narodov in vsega čl°veštva. če se bomo sedaj obotavljali bo polom neizbežen, če bo Mussolini mogel izvesti sedaj svoje razbrzdane načrte, bo v par letih njegov brat Hitler storil isto. Skrbi Francije Pariz, 17. septembra, n. Vojaške priprave v Angliji povzročajo francoskim političnim krogom vedno več skrbi, ker kažejo, da Angleška vlada ne namerava napram 'taliji od stopiti niti za korak. Najmanj, kar bo zahtevala, so sankcije, že pa te ne bodo zalegle, je pripravljena tndi za vojno, če ne bo Italija opustila svojih vojaških načrtov. Vedno bolj jasno uvidevajo, da ▼ Londonu in v Rimu ne računajo več z mirno likvidacijo abesinske afere. Zaradi tega postaja za Francijo situacija zmerom težja. Ce Francija ne bo pristala na sankcije.' bo Anglija kljub temu ubrala svojo pot. obenem pa bo preklicala vse svoje obveznosti glede jamstva za francosko varnost. Loca^nski pakt in vse ostale pogodbe, ki jih je Francija skleniia zaradi lastne varnosti, bodo ostale le še na papirju. Če pa bo pristala na sankcije, ne bo mogla ohraniti prijateljstva Italije, ki zahteva aktivno francosko pomoč v primeru vojne med njo in Anglijo. Kriza francoske vlade ie obstoja, kakor vse kaže, in jo ho formalno izzval sam predsednik republike, ker ne bo hotel prevzeti odgovornosti za položaj, v katerem se je znašla francoska republika. Vstaja v zapadni Indiji London, 17. septembra, п. V razvoju vojaških operacij v severo-zapadnem obmejnem ozemlju Indije je prišlo do hudih bojev. Angleži so v borbi angažirali nad 30.000 vojakov. V kolonijaln/i vojni so prvič uporabili tanke in večje število letal. Vstaško pleme Momanda, ki šteie nekaj tisoč vojakov, oboroženih s puškami, se je zelo pogumno branilo. „ telja, postane ta gospodar stranke, vrhovna glava države in vrhovni poveljnik celokupne vojaške sile. Ko bo to sprejeto med temelje nemške države, bo lahko prenesla vse viharje bodočnosti. Stranka in vojska sta dva temeljna stebra nemške države, ki morata vedno misliti, da skupno izpolnita svojo nalogo. Stranka daje narodu vodstvo, narod pa vojski vojake. Ti dve sili skupaj dajeta nemški državi notranji mir in silo, za notranjo in zunanjo uveljavitev. Govoreč o starih germanskih plemenih in o nemški parlamentarni demokraciji, je Hitler poudarjal, da je morala razpasti radi svoje notranje slabosti. Monarhija je v Nemčiji zgrešila svoje poslanstvo prav tako kakor krščanske veroizpovedi. V nasprotju z razhodnimi stremljenji Naročnina znaša mesečno Din 25. Za inozemstvo Din 40._ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. posameznih germanskih plemen je krščanstvo vzgojilo prvo močno zavest skupnosti. Krščanstvo je na ta način pomenilo prvo zedinjenje nemških plemen z verskim nazorom o svetu kot moralni skupni vrednoti. S tem pa, da So krščanske veroizpovedi začele sodelovati v parlamentarni demokraciji in da so se zagnale v razkrojne borbe, je krščanstvo napravilo ogromno škodo. Vsi nemci morajo zato postati narodni socialisti. Najboljši narodni socialisti morajo postati možje stranke, najboljši strankarski tovariši pa moraje prevzeti vodstvo državne uprave. Naš cilj naj bo, da obnovo naroda in države izročimo nacionalnim socialistom. Narodni socializem je prisiljen biti nestrpen. Ne gre za to, ali je nestrpnost lastnost nemškega narcda, marveč za to, da je koristna nemškemu narodu. Če bi boljševizem dosegel svoj cilj in uničil nekatere narode, bi ne bilo več ne državnih ne verskih vrednot ne znanstva in ne ostalih kulturnih pojavov. Prva nosiemea pr®tlžidov-skih zakonov v Nemčiji Berlin, 17. septembra. AA. Zaradi zakonskih določb da iidje ne smejo imeti nežidovekih služk nj izpod 45 let starosti, mora sedaj 6.(KX) arijskih žensk, ki so doslej služile v židovskih hišah, poiskati novo zaposlitev in nove poklice Mussolini: ženevski sMep o sankcijah prsti Italiji bi utegnil povzročiti popolno izpremembo zsmlfeviüa Pariz, 17. septembra. AA. Predsedmk italijanske vlade Mussolini je sprejel korespondenta »Matina« in mu o položaju izjavil med drugim: Šli bomo po poti, ki smo si jo začrtali. Proti evropskim narodom se bomo ved^o vzdržali vsakega tudi najmanjšega sovražnega dejanja, če pa bo kdo nastopil proti nam s sovražnim dejanjem, bo to pomenilo vojno. Italija si ne želi vojne, toda prav tako se je tudi ne boji. Združene sile internacionalizma so hotele z udarcem proti Italiji ponižati fašizem. To se jim ni posrečilo, posrečilo se jim je le to, da so Italijo raz-dražili, kar se ne bo tako hitro poleglo. Italijanski narod je bil vedno pristopen čuvstvom prijateljstva, vendar pa ni nikoli pozabil žalitev. Franciji izrekam priznanje za njeno prijateljsko prizadevanje v korist Italije. S tem dela velike usluge interesom Evrope. Ali bo Francija hotela sankcije? To je edino vprašanje, ki ga ji postavljamo, ker poznamo njen kočljivi položaj. Kar se tiče ostalih držav, naj vedo, da bi sklep o sankcijah utegnil povzročiti nevarnost popolne izpremem-be evropskega zemljevida. Spoznali bi, kaj pomeni odbiti Italijo, ki zahteva delno izpremembo v razdelitvi zamorskih posestev in s tem popravek storjene krivice. Proti angleškemu narodu smo od nek- daj gojili najiskrenejše prijateljstvo in zdi se nam prav čudno, da nam ta narod, ki ima pod seboj dcber del sveta, odreka košček zemlje na afriškem soncu. Osebno sem .vedno zagotavljal Veliki Britaniji, da bom vestno spoštoval britanske interese v Abesiniji, toda interesi, zaradi katerih se Velika Britanija kaže tako trdovratno v tem sporu, so nekje drugod. Tu ne gre za partijo po-kerja, če pa rabimo ta primer, potem igra Italija v tej igri s karto, na katero je postavila vse svoje življenje. Italija je odločena igrati s to karto do konca. Italija želi na eni strani zavarovati svojo posest v Vzhodni Afriki, na drugi strani pa ustvariti nove možnosti za naseljevanje svojega prebivalstva, ki se naglo množi. Puške v vzhodni Afriki bodo počile same od sebe, ker si tam stoji nasproti 400.000 oboroženih Abe-sineev in 250.000 Italijanov. Italijanski narod zelo mirno in hladnokrvno pričakuje nadaljnjih dogodkov. Nova Italija razpolaga z zelo daljnosežnimi možnostmi za mobilizaciio svoje oborožene sile. Boslej .ie mobilizirala okoli milijon mož. Če b! bila sila, lahko v 24 urah mobilizira še 10 milijonov, ne da bi odtegnila od dosedanjega dela delavce, zaposlene v industrijah, važnih za državno obrambo. Če bi se kdo drznil začeti vojaške sankci je proti Ita'iji, bo zmožna še večjih vojaških naporov. Mars na pohodu Koncentracija abesinske vojske ob italijanski Somaliji Obsežni angleški obrambni ukrepi Addis-Abeba, 17. septembra. w. Vse priprave za mobilizacijo abesinske vojske so končane. V provinci Bali v bližini italijanske Somalije se vrši koncentracija abesin-skih čet, ki štejejo približno 1CO.OOO mož pehote, 200 konjenikov in 200 meharistov. General Mangša, bivši abesinski opravnik poslov Abesinije v Rimu, je odpotoval v Va-lego, kjer bo organiziral armadni zbor. Menijo, da se bo na severno-vzhodni abesinski meji že spočetka razvila gverilska vojna. V bližini Asabe je baje že prišlo do hudih spopadov med Italijani in Somalijci. Včeraj je prispela v Addis Abebo skupina belgijskih rezervnih oficirjev, ki bodo takoj prevzeli službo v abesinski vojski. Angleške vojne ladje v grških vodah Atene, 17. septembra, n. Kakor znano, je te dni križalSo po grških vodah več italijanskih vojnih ladij. Po poslednjih vesteh bo prispelo v grške vode te dni še angleško brodovje. Najprej bodo priplule edinice prvega m tretjega angleškega ru-šiiskega b rodov ja nato pa še ostale večje ladje. Vsidrale se bodo v lukah na Krfu, Navarinu in Argostoli. Zavarovanje Gibraltarja Gibraltar, 17. septembra. AA. Semkaj je prispelo pet angleških torpedovk in ena ladja za polaganje min. Uradni listi objavljajo, da je v vhodu v južno pristanišče postavljena podmorska mreža. Vhod v to pristanišče je prepovedan. Varnostni ukrepi v Egiptu Kairo, 17. septembra AA. Velika Britanija glede zaščite nevtralnosti Egipta v morebitnem spopadu v vzhodni Afriki ne bo ničesar pokrenila brez sporfl>«tna# z egiptsko vlado. Eiav tako ne bo izdala no- benega ukrepa, kri bi kršil egiptsko nado-blast. Uradno poročilo pristavlja, da je predsednik egiptske vlade dobil o tem tudi pismeno izjavo angleške vlade. Stališče Južne Afrike Johannesburg, 17. septembra. AA. Južnoafriški minister za državno obrambo je imel v Lydenburghu govor, v katerem je omenil tudi stališče Južnoafriške unije do italijansko - abesinskega spora. Dejal je, da bo Južna Afrika vestno izpolnila svoje ol veznosti do Društva narodov, vendar pa ne bo pristala na to, da bi sprožila le en strel zaradi tega spora Streljali bomo le tedaj, če hi kdo neposredno ogražal interese južnoafriškega naroda. Vojna neizogibna Berlin, 17. septembra n. Švicarska brzojavna agencija poroča, da je zavladajo tw di v Švici prepričanje, da je vojna neizbežna Že nocoj ali jutri se bo sestala vlada» da razpravlja o položaju in vlogi Švice. Tudi Nizozemska se vznemirja Haag, 17. septembra, n. Ob otvoritvi jesenskega zasedanja poslanske zbornice, jo kialjica prečrtala prestolni govor, v katerem je nagi asi-La, da ostane predvsem zvesta Društvu narodov, sedanje težke situacije v Evropi in am ашт* tu pa je potrebno, da se izdajo nuj»« odredbe za obrambo nizozemske kraljevine, ki mora ohraniti suverenost in nevtralnost. Pol stoletja že смд, darujmo še яа Živahna politična kretanja Posvetovanja poslancev iz kluba skupščinske večine — Trzavice v opoziciji — Kaj je delal v Beogradu g. Vilder Beograd, 17. septembra, p. Včeraj in danes je bilo v Beogradu jako živo. Glavni interes je bil v teku današnjega dneva posvečen seji kr. vlade, ker se je doznalo, da bo ministrski svet sklepal o znižanju prejemkov državnim nastav-Ijencem. Že pri proračunski razpravi v senatu je finančni minister naglasi! potrebo redukcije osebnih izdatkov in vlada je to napoved izvršila. Redukcija znaša 7 odstotkov. Ni pa še jasno ali je linearna, ali pa bo stopnjevana po višini prejemkov. Mnogo pozornosti je vzbudila v politični javnosti tudi včerajšnja seja širšega odbora kluba vladine večine. Računalo se je, da se te seje ne bodo udeležili oni poslanci, ki so se odločili za izstop iz večine. To pa se ni zgodilo. Nasprotno, na sejo so prišli tudi taki poslanci, ki so se notorično že odločili za prehod v druge klube. Očividno so računali, da pride do debate o političnem položaju, in zdi se, da so gotovi krogi hoteli porabiti priliko, da zanesejo v situacijo še večjo zmešnjavo. Toda na splošno, presenečenje se na dnevni red seje ni postavila politična razorava, temveč 1$ diskusija o tem, kako bi bilo najbolje urediti vprašanje kmečkih dolgov. Razprava o tem vprašanju je bila zelo živa. Zlasti so bili opaženi govori poslanca dr. Kožulja, ki je svoj čas snoval organizacijo dolžnikov v kraljevini Jugoslaviji, Milovana Lazareviča in Josipa Benka, ki so se vsi zavzemali za sistem razdolžitve s pomočjo javnih sredstev in razdolžitvenih obligacij. Poslanec Benko je zlasti dobro dokazal, da je dosedanji način čisto upravne zaščite mnogo pripomogel k zastoju gospodarskega življenja, ter je podčrta-val tudi potrebo primerne zaščite malega obrtnika in trgovca. Navzoči resorni ministri so z veliko pozornostjo poslušali izvajanja govornikov. Konferenca pa je kcnčala brez vsakega sklepa. Jutri se tudi odbor kluba sestane k ponovni seji, na kateri bo razpravljal o prehrani pasivnih krajev. Mnogo se razpravlja v krogih vladne večine, a tudi parlamentarne opozicije o sklicanju Narodne skupščine. Splošno se izraža želja, naj bi se Narodno predstavništvo sestalo čim prej ter izvolilo odbore za proučevanje političnih zakonov, ker se smatra, da bi s pospešenim sprejemom novih političnih zakonov omogočilo, da se parlament energično posveti vedno nujnejšim gospodarskim in socialnim vprašanjem. Do sedaj pa predlogi o teh zakonih še niso končno-veijavno izdelani in zato se v poduče- nih krogih zatrjuje, da zaenkrat še ni računati s sklicanjem Narodnega predstavništva. Vojvodinski poslanci, ki so izstopili iz kluba večine, so osnovali svoj klub, ki ga vodi poslanec dr. Mirko Kosič. Za 25. t. m. je sklicana v Skoplje konferenca poslancev iz vardarske banovine, da zavzame svoje stališče. Tudi v vrstah združene opozicije ni položaj dosti bolj ugoden. Kakor se do-znava, je poset Vilderja v glavnem veljal razčiščenju med beograjskimi voditelji združene opozicije in dr. Mačkom. Izgleda, da sta gg. Davidovič in Joca Jovanovič postala nekoliko nestrpna in da smatrata za potrebno, da bi dr. Maček vendar že enkrat preciziral svoj program. Vse kaže, da se s to zahtevo polagoma solidarizirajo tudi samostojni demokrati, ki pripadajo koaliciji z dr. Mačkom. G. Vilder, ki je povodom konference Male antante imel na Bledu daljši razgovor tudi s predsednikom vlade, se je, kakor so listi že poročali, sestal tudi v soboto v Beogradu z g. Stojadinovičem. G. Vilder se je vrnil v Zagreb, kjer se je danes vršila seja Mačkovih poslancev. Govori se tudi to, da sta gg. Davidovič in Joca Jovanovič ponovno izrazila željo po osebnem sestanku z dr. Mačkom. Šefa Mačkovih poslancev Zagreb, 17. septembra, n. Danes se je pričela v Zagrebu na stanovanju dr. Mačka velika konferenca narodnih poslancev, ki so Lili izvoljeni na njegovi listi. Konferenca se bo jutri še nadaljevala. Na konferenci so danes obravnavali splošno politično situacijo in razpravljali o poročilu, ki ga je podal Vilder o svojih razgovorih z beograjskimi šefi opozicije. Rezultati posvetovanj se čuvajo v najstrožji tajnosti. Bržkone pa bo jutri zvečer objavljen komunike. Prehrana pasivnih krajev Beograd, 17. septembra, p. Gospodarsko finančni komite ministrov je imel danes krajšo sejo, na kateri se je nadaljevala razprava o prehrani pasivnih krajev. Sestavljen je bil definitivni načrt in za jutri je napovedan sestanek narodnih poslancev večinskega kluba, katerim bo minister za socialno politiko poročal o tem vprašanju in bodo imeli prilko, da napram načrtom vlade zavzamejo svoje stalšče. Avdience in konference Beograd, 17. septembra p. Ban dunavske banovine Stanislav Paunovič se je mudil danes v Beogradu in sta ga sprejela v _av-dienci kraljeva namestnika dr Stankovič in dr. Perovič. Predsednik finančnega odbora Narodne skupščine dr. Marko Kožulj je bil danes dopoldne pri notranjem ministru dr. Antonu Korošcu. F@membm sestanek naših železničarjev V nedeljo je sklica! oblastni odbor Udruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjcv v Ljubljani informativen sestanek, ki se je vršil v steklenem salonu ljubljanske kolodvorske restavracije. Sestanka se je udeležilo po 56 podružničnih delegatih nad 4000 organiziranih železničarjev področja ljubljanske direkcije. Predsednik oblastnega odbora g. Zupanič je otvoril sestanek ter prešel takoj na poročilo o delovanju, naporih in borbah Udruženja za izboljšanje položaja železniškega uslužbenstva. Iz poročila se je moglo razbrati le malo razveseljivih vesti, saj še do danes niso urejena in se ne izvajajo niti ona določila, ki jih jamčijo zakon in različni pravilniki našemu železničarju. Nadrejene oblasti kažejo v premnogih primerih le slabo razumevanje za različna vprašanja- ki so za obstoj železničarja življenjskega pomena Železničar, ki vrši v sestavu državnega nameščenstva čisto gotovo eno najtežjih in najnapornejših služb, je napram ostalim uslužbencem danes zapostavljen tako glede plač, kakor tudi glede napredovanja itd.. Najtežije pa je vprašanje železniškega delavstva. ki ob sedanjih prejemkih nikakor ne more več vzdržati v težkem življenjskem boju ter zaradi tega stalno n-arašl-a število tuberkuloznih ali drugače obolel h delavcev. Da je tako stanje nezdravo m škodljivo ne samo za prizadeto delavstvo, temveč za ves stan železničarjev v splošnem, mora biti jasno vsakomur. Železniška uprava bi morala skrbeti, da z dovoljnimi in dostojnimi materialnimi pripomočki zavaruje preživljanje svojih uslužbencev, ker le na ta način bq imela na razpolago sposobne in zdrave ljudi, ki so za vršenje de-likatne železniške službe neobodno potrebni. Vso dobo od osvobojena pa do danes se Udruženje trudi za izboljšanje tega sta-nia. Doseglo je tudi uspehe, ni pa nfšlo onega razumevanja, ki bi ga bilo vredno z ozirom na svoje koristno delo med našimi železničarji. V debato je poseglo veliko število delegatov podružnic, ki sG iznašali težnje in zahteve. ter nazorno dokazovali vse one krivice, ki jih trpi železničar. Obs-no poročilo je podal 'tudi g. Simoneic, I. tamik centralnega odbora UJN2B Seograda. Med delegati je prišlo do soglasnega sklepa. da je treba s pomnoženimi silami nadaljevati organizacijsko delo m P°:s??Tl vse legalne pripomočke, ki bi pm lanKo koristili pri njihovem delu. Predvsem pa je tvlo «klenienn apelirati m nnše dnevno časopisje. da v bodoče posveča vso pozornost železničarskemu stanu ter se zavzame za pravilno obveščanje javnosti o_ težnjah. delu in življenju našega železničarja. Ta predlog je bi! soglasno in z odobravanjem sprejet, vse članstvo pa. ki je tudi na tem sestanku ponovno poudarilo, da r.i njegova organizacija politična. temveč samo strogo strokovna stanovska onjanizaciia, ki se ne meša in ne bavi z dnevno pobtiko pričakuje, da ga bo naš tisk v njegovih stremljenjih podpira' in mu izkazoval ono pozornost, ki jo z ozirom na svoje število in svoje javno udejstvovanje zasluži. Ob koncu zborovanja, ki je trajalo nad 4 ure in na katerem so se poleg navedenih vprašanj razmotrivala tudi vprašanja notranjega organizacijskega dela, predvsem organizacije lastnega »Glasnika« in tiska,90 bile izde'ane in sprejete smernice za bodoče delo, v katerem naj železničarji po-dvoje svoje moči in napore, da bo dosegel naš železničar že vendar enkrat priznanje vsaj onih pravic, ki mu gredo po že veljavnih zakonih in pravilih. Naš_ železničar je prepričan, da ga bosta naša javnost in naš dnevni tisk v tej borbi za izboljšanje prilik podpirala m mu pomagala v vsakem pogledu. Železniški popust za sezonske delavce Beograd, 17. septembra. AA. Poljedelsko ministrstvo razglaša, da je vsem poljedel skim sezonskim delavcem, ki so si pri svojih delodajalcih namesto denarja zaslužili žito ali koruzo, dovoljen popust, tako da plačajo le tretjino voznine za prevoz tega blaga Na tovornem listu morajo dodati potrdilo delodajalca, da so žito zaslužili namesto denarja in koliko kilogramov so na ta način dobili. Občina potrdi, da so navedbe delodajalca resnične. Popust velja v času od Ю. .septembra do 31. decembra t. 1. od vseh postaj na področju severno od Save in Du-nava in vzhodno od črte Striživojna — Vrh-polie. Osijek. Beli Manastir, Baranjsko Petrovo selo do vseh postaj. Tretjinska vozni-na se plača po razredu 5/. Bsputacifa Zbornice za TOI v Beogradu Beograd. 17 septembra, р. V Beograd je prispela deputacija trgovske zbornice iz Ljubljane, da izroči finančnemu ministru znano resolucijo., sprejeto pred dnevi na ljubljanski konferenci gospodarskih zbornic Angleški prestolonaslednik na Dunaju Budimpešta 17. sptembra AA. Angleški prestolonaslednik je včeraj odpotoval z avtomobilom na Dunaj. Podaljšanje izrednega stanja v Rumuniji Bukarešta, 17. septembra. AA. Uradni listi so objavili odlok vlade, s katerim podaljšuje za šest mesecev preki sod, ki velja za mesta Bukarešta, Kluž, Černaoci, Ja-sy, Kišinjav. Galaci, Konstanca, Temisearu in Oradeu in pa za pokrajine Prahovo in Dambovice. Nova Srancoska križarka Pariz, 17. septembra. AA. Prve dni oktobra bodo spustili v morje novo franco-' sko k K žarko »Ounkerque«. Listi poudarjajo Pomen tega dogodka. Križarka bo prva, ki so jo zgradili po 1. 1915. Dolga bo 211 m in bo imela 26.500 ton. Grade jo od 1 1932 v Brestu. Zanimivo je da bodo križarko spustili v morje samo v dolini 199 m. Bazen je namreč premajhen in bo sprednji del nove vojne ladje zgrajen '.z lesa. To je prvič, da grade vojno ladjo na ta način. Beležke O žaganju Za eOboto dnfc 14. tm. je bil v Mariboru v dvorani Zadružne gospodarske banke sklican zaupni sestanek, na katerem je bilo govora o JRZ. Zanimivo je, da ni prejel vabila na ta sestanek JRz' znani mariborski odvetnik poslanec dr. Andrej Veble, četudi je ves čas Igral v vrstah bivše SLS na štajerskem vodilno vlogo. Bil je v mariborskem vodstvu bivše SLS in je ves čas aktivno sodeloval, tudi tedaj, ko eo mnogi stali iz strahu na sträng ki pa so sedaj zopet stopili v ospredje. Tudi je bil dr. Veble dolgo vrsto let podpredsednik mariborskega katoliškega stardšlnskega akademskega kluba in je v vseh krosih bivše SLS užival velik ugled, zlastü tudi med lavantinsko duhovščino. Postopanje mariborskih vodilnih krogov bivše SLS je zato zbudilo med zaupniki začudenje, posebno pa med duhovščina Verjetno je dr. Vebletov greh v tem. da je kandidiral in bil izvoljen na Jevtičevi listi; tega greha očividno ni popravil i z vnemo, e katero sedaj podpira vlado kc® član njene večine. Zanimivo pa je, da je mariborski sestanek JRZ sklical g. Fra-njo žebet, ki je bil pod Je vtičem eenator-slri Kandidat in Se je v svojih znanih letakih predstavljal takorekoč kot intimus g. Jevtiča. . . Pravijo da bo ista usoda, kakor Veble-ta, zadela tudi ptujskega poslanca g. Brenčiča, Popravljamo krivico Včeraj smo napisali kot značilno za današnje čase, da se glavno radikalsko glasilo ni niti z besedico spomnilo SOletnice dela in bojev Ciril — Metodove družbe za slovensko stvar. Pri tem smo prezrli »ljubljansko kroniko« ponedeljske izdaje >Slo-venca«, kjer se navadno servirajo nedeljske nesreče, polomljene noge in razbite glave. V tej kroniki je v resnici zabeleženo v polnih desetih vrstah, da se le v nedeljo vršila proslava CMD v Trgovskem domu v Ljubljani. Iz svoje ponedeljkove kronike >Slovenecs običajno prenaša važnejše vesti v s^oje redno izdanje, da se seznani z njimi večina njegovih naročnikov. 501etnica Ciril Metodove družbe te sreče ni imela Vidimo tudi. da je ni zaslužila, ker pripada po »Slovencu« glavna zasluga za nacionalno prebujenje Slovencev na bivšem štajerskem mariborski Cirilovi tiskarni, ki je tudi v nedeljo praznovala 50 letnico svojega poslovanja in o kateri ^Slovenec« tudi ugotavlja, da je pravzaprav ona pripravljala pot za združitev štajerske z Jugoslavijo. Zato se je član kr. vlade g. minister dr. Miha Krek udeležil v nedeljo proslave oOletnice Ciri-love tiskarne in je pri tej priliki poudarial, da mora tej tiskarni biti hvaležna vsa Jugoslavija. O morali v odgovornosti Iz vrst politično upravnega uredništva smo prejeli: Včeraj ste pravilno opozorili na figar-stvo gotove gospode okoli »Glasa Naroda«, ki kakor otrok pred šibo hiti zatrjevati, da ni nič kriva in da so vse drugi napravili . . . Očividno pa ste pri tem prezrli v omenjenem uvodniku glasila bivšega bana in ministra g. dr. Marušiča ter senatorja g. Puc-Ija oni del, v katerem se očita »nekaterim višjim uradnikom, da so res pozabili v svoji strankarski vnemi, da morajo biti predvsem uradniki, ki ne smejo svo.ie uradne oblasti izrabljati enostransko v prilog svoje stranke in svojih strankarskih prijateljev. Če so taki uradniki bili poprej in če so taki tudi eedaj, je razumljivo, da ne spadajo niti prej niti sedaj v delokrog politike žaganja. Taki uradn'ki se pač ne smejo čuditi, če nimajo novi ljudje do njih popolnega zaupanja in jih ne bodo toleri-rali na njih mestih.« Ne vem, koga mislijo gospodje okoli »Glasa Naroda«« pod temi »višjimi uradniki«. Morda »o to kaki njihovi 6pecieln.i prijatelji, ki so se pri zadnjem režimu preveč eksponirali za gotovo stranko ali skupino. V splošnem pa moramo uradniki odločno zavrniti to grdo denuncrranje. Upravni uradniki, nižji in višji, sm0 pri svojem delu pač odvisni od volje in nalod svojih šefov. Še prav posebno velja to za uradništvo politične uprave. ki se nanj menda nanaša denunoiacija. Tem gTŠa je, ker je vendar znano, kako je ravno g. dr. Marušič kot ban komandiral v velikem in malem. Sreski načelniki in višji politični uradniki so resnično siromaki. Ako ne poslušajo nalogov svojih predpostavljenih, frče, da se kar kadi za njimi. Ko pa je_ treba odgovornost za izvršene naloge, se šef lepo umakne in jih celo javno pusti ožigosati kot odgovorne krivce za to, Kar so storili kot izvršni organi njegove volie. Potem pa, ljubi sreski načelniki, pakirajte kufre in romajte po Jugoslaviji s svojimi družinami, ein pa — slecite uniforme. Marksisti čakajo na nove politične zakone V Sarajevu je imel voditelj socialistov dr. Topalovič sestanek svojih somišljenikov. V daljšem govoru je zagovarjal potrebo osnovanja socialistične stranke, ker ni po njegovem mnenju nobena sedanjih strank posebno naklonjena delavstvu. Menil pa je, da na osnovanje socialistične stranke ni misliti vse dotlej dokler ne bodo sprejeti novi politični zakoni. Njegovemu mnenju so se pridružili ostali zboroval«, ki so sklenili, da je trebaa za sedaj držati skupaj socialiste ter čakati na primeren trenutek za ustanovitev stranke Popravek Med govorniki na shodu gospoda dr. Miha Kreka pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je nastopil tudi g. dr Ravnik iz Maribora, ki je v navdušenih besedah slavil voditelja g. dr. Korošca. V našem poročilu je bilo napisan0 da ie govoril dr Ravnikar. To je pomota Govoril je dr. Ravnik, ki je eden glavnih predstavnikov bivše radi k alske stranke v Mariboru Reorganizacija Abesinije s sodelovanjem DN Kako si zamišlja odbor petih likvidacijo abesinskega problema ženeva, 17. septembra, ng. V ženevi še nikoli niso bila pogajanja tako zavita v tajnost, kakor so sedanji razgovori na sejah odbora pet«. Snoči je strokovni pododbor dovršil svoj elaborat. Njegovo Poročilo predlaga reorganizacijo Abesinije s sodelovanjem Društva narodov, nalogo fzvTšiteljiice reform pa naj bi dc.ibi-la Italija. Društvo narodov naj bi postopalo napram Abesiniji enako, kakor je napram Liberfji. Odbor petih se je sestal davi ob 11. Seja je trajala do 13., sklenjenega pa ni bilo ničesar. Ko je Laval odhajal s seje, je dejal novinarjem, da se bo odbor ob' 16. znova sestal. Poudaril je, da še niso razpravljali o kak.n formalnih predlogih, nego le o osnovah za razpravo 'n nadaljnja pogajanja. Iz drugih poučenih krogov se je zvedelo, da so nastale težave gleiJe oblike predlogov odbora petih. Gre za to, kako kljub izrednim konce-«'jam v korist Italije chra-niti vsaj na videz abes in sko suverenost. V ostalem pa je Muesci'nijeva izjava d«pisni'ku »Matina« (o kateri poročamo na drugem mestu) učinkovala tako, da so sedaj še poslednji opi.Vmjsti 'izgubili sleherni up v srečno likvidacijo abes.in- sfke zadeve- Vedno bclj prevladuje prp-prjčanje da bo treba seči! po sankcijah. Predlogi odbora petih bodo nocoj ali jutri zjutraj spročeni v Rim, da bo lahko o nj>h že razpravljal italijanski ministrski svet. Rim. 17. septembra. AA. Pristojni krogi zagotavljajo, da bo Italija z največjo pozornostjo proučila načrt ženevskega odbora pe tih, pristavljajo pa. da je upanje za pristanek Italije prav majhno, ker bo načrt vseboval po vsej priliki le kompromisne predloge. ki jih je italijanska vlada že v celoti odklonila na svoji zadnji seji. Komunike o delu odbora petih Ženeva, 17. septembra. AA. Po sestan ku odbora petih je izšlo tole poročilo: Odbor petih je danes nadaljeval del« ter razpravljal o možnosti likvidacije ita-lijansko-abesinskega spora. Jutri zjutraj bc nova seja. Na njej bodo končno sprejeli predloge, ki naj služijo za temelj razgovorov. Španski delegat Madariaga je določi-len za posredovalca med obema sprtima strankama. Dva nedeljska incidenta Uradni poročili o napadih na orožnike pri Belovaru ia Slavonskem Brodu — Štiri smrtne žrtve Krvavo obračunavanje z uporniki v Albaniji Tirana, 17. septembra. AA. Sodišče je izreklo obsodbo šest/i skupini upornikov v Fieriju. Eden je obsojen na smrt, dvojica na 20 let, ostali na manjše kazni. Beograd, 17. septembra. AA v Oriovici, srez Slavonski Brod, je bilo 15. t. m. svečano proščenje. Ves dan sta vladala red in mir. Okoli 30.30 pa sta dva orožnika na svojem obhodu prišla do gostilne Mirka Zlatariča, kjer sta slišala, da pojejo proti-dinastične in protidržavne pesmi. Patrulja je pozvala gostilničarja Mirka Zlatariča, naj zapiše imena oseb, ki pojejo te pesmi, in jih pozove, da se razidejo, krčmo pa v interesu miru in reda zapre. Čez četrt ите se je patrulja - vrnila, toda gosti se še niso razšli in še zmirom so se slišale iste pesmi. Eden izmed orožnikov je stopil v krčmo in pozval prisotne, da prenehajo peti te pesmi in da se razidejo, nato je pa takoj šel iz gostilne. Čez nadaljnje četrt ure se je patrulja ponovno vrnila in se prepričala, da so gostje še zmirom v gostilni in da pojejo še zmerom iste pesmi. Eden od obeh orožnikov je tedaj skušal stopiti v gostilno, toda neznane osebe so vrata zaprle in mu onemogočile vstop. Orožnik jih je še enkrat pozval, naj prenehajo peti nedovoljene pesmi in se razidejo, nato pa je patrulja zopet odšla. Del gostov sc je res raz-šel, druga skupina, v kateri je - bil tudi Pavle Storič, železniški kretničar, službujoč v Starem Petrovem selu, in šla za patruljo. Storič, ki je bil vinjen, je prvi dohitel patruljo in zahteval pojasnila od or žmiškega kaplarja Milana Adzoviča, zakaj ga podi iz krčme. Ko sta se ртеге-kala, je nekdo v mraku udaril z večjim kamnom kaplarja Adzoviča, ki se je takoj zgrudil in izpustil puško iz rok. Storič je priskočil h kaplarju Adzoviču in mu zadal z nožem več udarcev v vrat Začasni orožnik Todor Vidjenovič, ki je skočil nekaj metrov stran, ko je kaplar Adzovič padel, je sprožil iz uradne puške več strelov v smer, kjer je padt>l Adzovič. Na mestu je mrtev obležal Pavel Storič. Neki neznanec iz Storičeve družbe je pobral puško kaplarja Adzoviča. Našli so jo šele drugi dan blizu kraja, kjer se je odigral ta dogodek. Sumijo, da je pri tem napadu sodeloval in da je vzel puško kaplarju Adzoviču Stevan čokešič, kmet iz vasi Židine, sres Slavonski Brod, ki je bil tisti večer v družbi s Storičem in odšel z gosti proti orožniški patrulji Imenovani je na begu in je za njim izdana tiralica. Ranjenega kaplarja Adzoviča so prepeljali v Slavonski Brod v bolnišnico, da mu izkažejo zdravniško pomoč. Vendar je 16. t. m. podlegel ranam. Razen sreskega načelnika in več orožni-ških častnikov, ki vrše preiskavo o tej stvari, je odšel na kraj incidenta tudi dr. Mdlorand Vlaškalin, inšpektor notranjega ministrstva, da dožene, kako je prišlo do spopada m koga zadene krivda. V kraju viadata red in mir. Beograd, 17. septembra Dne 15. t.m. je bilo v Koknčci, srez Belovar, cerkveno proščenje, ki se ga je udeležilo okoli 700 ljudi '.Ves dan sta vladala red in mir, окоћ 20. ure pa je nekdo začel streljati i« revolverja na vrtu blizu cerkve. Dva orožnika sta šla Po uradni dolžnosti! gledat kdo strelja. Ko sta prišla do vrta, odkoder je prihajalo streljanje, sta sin šala še dva revolverska strela z dvorišča kmeta Jože Kraljiča, kjer je bil gostilniške šotor in pri njem okoli sto kmetov. Orožnika sta prišla na to dvorišče >n vprašala kdo strelja. V tem je počilo zopet par strelov e sosednega vrta. Ker streljanje ni ponehalo in je bilo že več kmetov v šotoru vinjenih, je vodja patrulje odredil, da se preneha točenje pijače, prisotne kmete je pa pozval, da se ra'adejo. Starejši in resneje"! ljudje so se odzvalr. orožni kovemu pozivu in takoj odšli več mladih mož ee je pa uprlo in so začeli puliti Me 'љ ograje, da ba ee uprK. Takrat ee je spet zaslišalo re-volversko streljanje e sosednega vrta. Orožnika 6ta takoj zapustila dvorišče in krenila prof. drugemu vrtu. Takrat ee je Ante Kovačevič, krnet iz Male Cigia ne, redov na dopustu odtrgal iz skupine kmetov, ki eo ga držali '.n z revolverjem v rofci planil pr0ti voditelju patrulje orožniškemu naredniku Mitroviču, nameril vanj revolver hi sprožil, toda strel je ostal v cevi. Narednik Mitrovilč je v obram- bi ustrelil iz svo.ie uraxlne puške na napadalca Kovačevima in ga zadel т bed-го, da je padel. Narednik Mitrovtč mu je vzel revolver, v katerem je našel n^u-žgani etrel in dve porabljeni vžigalni kapici. Takoj nato je Vinko Antoljč, kovaški pomočnik v Koknici, planil protfl naredniku Petroviču in sprožal nanj i« revolverja strel, ki ga pa ni zadel; prevrtal mu je le čepico nad čelom. Narednik Petrovič je e strelom iz svoje uradne paske zadel Antoliča v želodoe? da se je zgrudftl, nato mu je pa vzel' revolver, r katerem sta se nahajala še dva naboja. Iz skupine kmetov je padlo še več strelov proti orožnikoma, na kar je patrulja ustrelila še štiri strele, ki pa тзо nikogar ranili. Potem s0 se kmetje razbeža-1л tn zdaj vladata red in mor. Ranjena Kovačeviča in Antoliča so prepeljali v belovareko bol men j oo, vendar sta 16. tm. podlegla ranam. Razen sreskega načel» ka in več orož-niških častnikov, ki so prišli na kraj incidentov, da stvar preiščejo, je odšel tja iz notranjega ministrstva tudi dr. ivan Mogorovič, Inspektor, da dožene, kako je prišlo d» spopada in koga zadene krivda. Sienkiewiczeva oporoka Varšava, 17. septembra. AA V dvorr'i »Obelen Gorek«, ki so ga 1900 podarili kot narodno darilo slavnemu poljskemu pisatelju Henriku Sienkievviczu v bližini Kjel-cov, so našli oporoko slavnega pesnika, ki je umrl, kakor znano. 1916 v Veveyu v v Švici. Sodišče v Kjelcih je potrdilo pristnost oporoke. Objavili jo bodo v par dneh. Vest, da so to oporoko našli 19 let po pesnikovi smrti je napravila na vsem Poljskem ogromno senzacijo. Kontingent za naša jabolka v Franciji Beograd, 17. septembra. AA. Na željo jugoslovenske vlade je francoska vlada sklenila dovoliti kraljevini Jugoslaviji dopolnili kontingent 15 vagonov jabolk na račun tretjega tromesečja in določiti kontingent 50 vagonov jabolk Jugoslaviji za četrto tromesečje. Dovoljenja za uvoz teh 66 vagonov jabolk bodo takoj razdeljena. Vlak je ubil vojaka Litija, 17. septembra. Davi ob 4.15 se je na progi med postajama Sava in Litija primerila smrtna nesreča. V Litijo je sinoči prispelo nekaj vojakov iz Ljubljane in ponoči je bilo naročeno kaplarju Miodragu Markoviču, da zjutraj razvede straže. Ko je opravil svojo službo, se je vračal po sredi proge. Mimo njega je zdrvel vlak proti Savi. Nesrečni Markovič je gledal za vlakom, a že je po drugi progi pridrvel brzi tovorni vlak 1Ш. Lokomotiva je udarila Markoviča v hrlyst in ga vlekla še precej metrov s seboj. Kretnik šn-ster ga je pozneje našel mrtvega na progi in je takoj obvestil orožniško postajo v Litiji in progovnega mojstra. Iz Ljubljane je prispela vojaška komisija in ob 17. uri so Markoviča prepeljali z avtomobilom v Ljubljano, kjer bo pokopan. Vremensko poročilo Ljubljana, 17. septembra. Evropa: Globok ciklon s središčem nad Britanskimi otoki povzroča pretežno oblačno vreme v vsej Evropi in dež v zapadni Nemčiji ter nad Severnim morjem. Visok pritisk prevladuje nad Španijo^ in Evropsko Rusijo. Temperatura se bo zvišala na zapa-du, padla pa tf srednji in jugovzhodni Evropi. — Jugoslavija; Ofc-lačno prevladuje v vsej državi. Megla nad dravsko in savsko banovino, zjasnilo pa se je nad Primorjem. V zadnjih 24 urah je deževalo v zapadnem delu države. Temperatura je padla v Ljubljani na 9, v Jaši Tomiču pa je dosegla 11 stopinj Celzija. Vremenska napoved Novosadska napoved za danes: Pretežno oblačno po vsej kraljevini, mestoma deževno. zlasti v severni polovici države. Temperatura se bo zvišala. Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, ponekod bolj vedro, zmerno toplo. Tendenca kaže na bolje. Dunajska vremenska n^rvoved ta sredo: Deževno vreme. ciovanie z avtobusi iz Nemčije v domovino Sinoči je odpotovala na Oplenac delegacija Slovencev iz Westfalije ki so se pripeijaLi v domovino pod vodstvom Pavla Bolhe v treh orjaških avtobusih, lz'.et naših roja kov spremlja rudi ugledni westfal ski novinar g. Gerhard K-ill, ki nam je zanimivo potovanje z avtobusom opisal v naslednjem kratkem članku: Ponedeljskega večera so stali pred glavnim kolodvorom v Essenu trije avtobusi namenjeni, da prepeljejo 90 Slovencev po renoko \\estfalske kolonije za 10 dni v domovino in nato spet nazaj v deželo premoga m železa. Visoko so se nagrmadili na avtobusih kovčegi in zavoji. Ko odbijejo ure polnoč, se požene rdeča karavana skozi essenska vrata proti Renu. Deset, dvajset, petdeset, prvih sto kilo metrov. Dvesto, tristo, — vedno dalje. Dokler dirja karaviana skozi Nemčijo, ne vzbuja nI kake pozornosti. Stvar je pa takoj drugačna, čim tr:je avtobusi v sredo opoldne pri Solnogradu zdirjajo na avstrijska tla. Odtod dalje je popotna kolona za več kakor za en dan v pomenku vseh vasic, skozi katere potujejo avtoDusi po Avstriji. Izprva se razvija vse čudovito lepo. Avtobusi dirjajo po dolinah, se vzpenjajo in spet padajo. Tako gre to do Sv. Mihaela. Druga noč nastopa. Vozači in popotniki morajo spati, kajti naslednje jutro bo treba vzpenjati se peš na Katschberg. A še prazni avtobusi, preobloženi s prtljago, tu ne morejo sami navkreber. Visoko gori na poslednji vzpetimi poprimemo vsi možje. In v nekaj minutah je opravljeno, hrib je sreč no prevožen. Pred večerom naj bi prispeli v Ljubljano. Da, če ne bi bilo Ljubelja. Še enkrat mora vse iz vozov. Otroci, žene, fantje, možje, celo starčki se vzpenjajo siredi popoldneva po ljubeljski cesti, vedno više in više. Zdajci je za staro mamico ta napor vendarle preTiud. Dvakrat je za stare noge le preveč utrudljivo. Ko v enem dnevu koraoiti cele ure v hrib, to začne po malem pešati, jo vzamejo menjaje se možje in mlade ženske pod pazduho. Tako združeni dosežemo poslednji klanec. Rer Pupinov d°m v Idvoru. Slavni učenjak in požrtvovalni rodoljub dr. Mihajlo Pupin, ki je pred šestimi meseci umrl v USA, je posebno darežljivo podpiral svoj rojstna kraj Idvor v Banatu. Zadnja njegova ustanova v tem kraju je bil dom, v katerem naj se po njegovi želji otvori velika čitalnica in šola za vrtnarstvo in sadjerejo. Dom bo v kratkem dovršen m 24. t. m. ga bodo blagoslovili in slovesno otvorili ter združili to pomembno prireditev s počastitvijo spornima zaslužnega rojaka in dobrotnika. <• * Med pogoreici v Grahovem pri Cerknici je b!l občutno prizadet tudi posestnik Andrej Kraje, po domače Lovrič, ki mu je pogorel hlev in svinjak, v njem pa prešič. V včerajšnem poročilu je njegovo ime po pomota izpadlo, namesto njega smo pa dvakrat zabeležili, soseda Jožeta Kranjca. Nesreče, ki so vanjo zašili grahovski pogoreici, ne bodo mogli premagati, če jim ne bo javnost priskočila na pomoč * Velika angleška letala na zemunskem letališču. Trije dvokrilnii trimotorni avio-ni najmodernejšega tipa 12 Angl za prometne uslužbence. V tem domu bodo uredili za prvo silo 50 bolniških postelj * Zajeta tihotapska ladja. Motoma lad-j finančne kontrole iz Petarčana je ponoči blizu Ugljana ustavila motorno ladjo »Komat«, ki pripada pristanišču Kiš Mali. Na tej motorni ladji so prevažali tihotapci veliko zalogo vtihotapljenega sladkorja. Ko je motorni brod »Komat« opazil finančno kontrolno ladjo, je začel bežati in so morali finančni organi porabiti orožje. Šele. ko se je na tihotapski ladji zaradi strelov pokvaril motor in je v ladjo že vdirala voda, so se tihotapci predali. Prej so mnogo vreč sladkorja pometali v morje, nekaj vreč pa je ostalo na brodu, ker so jih rabili med bitko za zaklon. Od tihotapcev ni bil nihče ranjen, ker so se vsi spretno skrivali za vrečami sladkorja. Zajeto tihotapsko ladjo so takoj odpremili v Preko, kjer je carinska oblast tihotapce obsodila na po leto dni zapora. Zaplenila je preko 70 kg sJad-korja. * Obsodba Ambroža Oblonšfca. Pred zagrebškim okrožnim sodiščem je z obsodb« na 18 let robije zaključena tragedija, ki se je letos aprila odigrala v zagrebškem predmestju. Brusač Ambrož Oblonšek je nevarno ranil svojo ljubico Korencvo, nje no priateljico vdovo Pekšičevo pa je usmrtil, ker je bil prepričan da je ona s svojim vplivom razdrla njegovo ljuibavno razmerje Oblonšek je potem, kakor zna no, zbežal iz Zagreba, se nekaj dni pot: kal po Mariboru, kjer je nekdaj služboval. Potem pa jo je mahnil preko meje. Zajel; so ga na Dunaju pri neki policijski racij; in Potem izročili zagrebškemu sodišču. Na razpravi je nastopilo več prič, ki so dra stično opisovale razmere v bedni barak Velikega Dola. Oblonšek. ki je star že blizu 60 let, se je z dosti mlajšo Korenov0 spoznal pred leti ko je še dobro zaslužil. Pozneje, ko Sq bili izgubljeni zaslužki, je biLo tudi konec prijateljstva in Ht:bezma in v barako se je naselila divja mržnja. Korenova je Ambroža podila proč. Ambro2 pa se je vedno spet vračal ter л pretil z ubojem, če bi se ga hotela odkrižati Oblonšek se je na razpravi zagovarjal, da je storil Svoje krvavo dejanje v največji razburjenosti. Kazen smatra za pre visoko in se je pritožil. * Razbojniška tolpa, ki šteje 37 članov stoji že 14 dni pred okrožnim sodiščem v Jagodini. člane tolpe so polagoma zalotili pri raznih nepoštenostih ter razkrinkali po pričevanju onih pajdašev, ki So ее po naključju znašli v zaporih. Med dolgotrajno preiskavo so tolovaji obremenjevali drug drugega, za glavno razpravo pa so si izbrali način popolnega zanikanja vseh obtožb. Vsi zatrjujejo da so jim bila priznanja izsiljena ali pa, da so nalašč govorili neresnico, da bi čimprej prišlo do raz prave. Razprava je dolgotrajna in težavna tudi zaradi tega ker je velik križ z mno goštevilnimi pričami. Razbojniki, ki so ponoči napadali samotna naselja. So bili navadno maskirani in njih žrtve so bile pri napadih seveda tako preplašene, da pri razpravi ne .morejo točno po veda'ti, kdo izmed obtožencev je bil napadaLec. žrtve nekega velikega razbojniškega napada, ki je bil izvršen v jasni mesečni noči, pravijo: Seveda je bila mesečina, a za nas je bila pomrčina (mrk) zaradi batin, ki so nam jih dali napadalci. Ne moremo z gotovostjo povedati, kdo od teh je bil. Pričevanja So zaključili iin državni tožilec je v svojem govoru podčrtal, da je najboljši dokaz za krivdo pač ta, da ni več zločinov v šumadiji, odkar je tolpa na varnem. SREČKI ZA NOVO KOLO DRŽ. RAZR. LOTERIJE SO DOSPELE Prvo žrebanje se bo vršilo 9. in 10. oktobra. Segajte po srečkah, ki prinesejo v vbr-ikem kolu mnogim blagostanje in izdatne denarne pomoči. brečke morete kupiti v vseh poslovalnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici ZADRUŽNA HRANILNICA R. Z. Z O. Z. LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 19. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Očka, ne prodaj me! — prosi mala SHIRLEY TEMPLE MATERE! Ali hočete videti najganljivejšo pesem otrokove ljubezni? Oglejte si velefilm: „Sanghaj - Newyork - Paris" s čudežnim otrokom Shirley Temple in Gary Cooper in Carole Lombard. Predstave ob 4, 7.15 in 9.15 zvečer ! ! ! •fc Smrt nevarne zločinke. V kaznilnici v Požarevcu je umrla v dosmrtno ječo obsojena Juika Reličeva iz Petrovgrada, ki je z arzenikom zastrupila tri pastorke in po nesrečnem naključju z istim strupom tudi svojo hčerko. Obsodili so jo pred 10 leti na smrt, pozneje pa je bila pomi-loščena v dosmrtno ječo. Zločini te žene, izvršeni v neugnanem pohlepu po zemlji, so bili velika senzacija za vso Vojvodino. Juika svojih zločinov ni priznala Obtožena je bila tudi, da je zastrupila svojega prvega moža. Njegovo truplo so izkopali in ugotovili zastrupitev z arzenom. Ko so jo obsodili, je bila Juika stara 52 let. * K poročilom o tragediji, ki so jo povzročili streli duševno zmedenega orožm-škega podnarednika Ludvika Gajška v Trbovljah, smo bili naknadno obveščeni: Ja bi bil mornariški podnarednik Pisanski sam ukrotil in pri držal blaznega Gajška, ni točno. Pač pa je res, da so trboveljski orožniki bili takoj alarmirani in da jim je Pisanski, svest svoje vojaške dolžnosti, to-variško pomagal, ko je bilo treba nesrečnega Gajška prijeti in obvladati. * Redni vpis v dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Kongresni trg 2 H., se vrši od 15. do 25. septembra 1935. V DTš se lahko vpiše vsakdo. Pri dopisni trgovski šoli se naučite doma, potom dopisovanja moderne jezike, kakor: nemščino, francoščino, italijanščino itd. dalje vse trgovske predmete kakor: knjigovodstvo, dopisovanje, stenografijo, računstvo itd., vse zadružne predmete, ki so potrebni za vodstvo zadrug. V svoji Dvoletni trgovski šoli pripravlja hkrati svoje učence za privatni izpit na Državni trgovski šoli, — Cene so znatno znižane. Začetek rednega šolskega leta 1. oktobra. * Traviato ste že videli, kaj ne? Najbrž pa še ne veste, da je prirejena po slavnem Dumasjevem romanu s Dama s kameli jami?, ki uživa po pravici sloves najlepše zgodbe v svetovni književnosti. Ce hočete koga razveseliti z lepo knjigo, mu kupite sDamo s kamelijami« Stane broširana 50 Din, v platnu 60 Din, v polusnju pa 75 Din. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Šelen-burgova ulica, dobi se pa po vseh knjigarnah. * Roblekov dom na Begun iščici je odprt in dnevno oskrbovan do vštevše nedelje 22. t. m.. Od 23. t. m. dalje pa bo koča čez teden zaprta ter oskrbovana do preklica le od vsake sobote ali dneva pred praznikom popoldan do ponedeljka odnosno dneva po prazniku zjutraj. Svileno milo Semo Silk pomeni važno znanstveno pridobitev v korist telesne nege, zakaj čisto blagodejno milo te vrste je idealen produkt nigiene. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. * Christofov učni zavod (enoletni trgovski tečaj) vpisuje. Šolnina za vse obvezne predmete 120. — Ljubljana, Domobranska cesta 15. Iz Ljitbljane u— Jadranska razstava podaljšana za tri dni. Nikdar nji bilo za nobeno razstavo tolikšnega zanimanja v Ljubljani kakor za jadransko. Za njo so se pa zelo zanimali po vsej držav»! zato bodo najbrž prepeljali razstavno gradivo v Beograd ter priredili tudi tam razstavo enakega obsega. Morda pa postane sedanja raz stava tudi potovalna, da jo bodo pokazali v več krajiih države- Naši ljudje si je še niso mogli vsi ogledati tn bila je splošna želja, da bi jo podaljšali:, sa.i je bil vse te dni takšen navail, da ol«'skovale i niso mogli mirno proučiti ogromnega razstavnega gradiva. Razstava lahko izredno mncigo koristi naši mladini, ki si je pa tucV. še ni imela prilike dovolj ogledati. Mnogo šol še ni poslalo šolarjev na razstavo, že zato, ker so bile dtosüej počitnice. Revnejši slojč pa niso mogli na velesejem, ker se jim je zdela vstopnina previsoka, čeprav je bila baš letos zelo w'.zka v primeri z bogatimi razstavami. Zato bodo vsi Pozdravili sklep velesejemske uprave, da bo razstava še podaljšana v petek, eoboto in nedeljo. Vstopnina bo samo 5 Dm za odrasle, za šolarje pa dinar, če poidejo v skupinah. Odprt bo tudi variete. u— V visoki starosti 8S let je umrl g. Martin ZagradniK, zasebnik. Pogreb bo danes ob pol 16. izpred mrtvaške veže na Vidovdanski cesti. _ V bolmišnjci je umrl g. Rudolf Arhar, vlakovodja. Po greb bo jutri ob 17. — V škrabčevi ulk? 10. je umrla gospa Terezija Bazaričeva. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. u— Danes vsi na koncert, ki ga priTö-di pododbor Rdečega križa ob 20. uri v Delavski zbornioi s sodelovanjem vojaške gc-dilve koncertne pevke Frankovske in pevskih zborov * Sloge«, »Tabora-z vn »Bežigrajskega moškega zbora«. Nizka vst< pnma omogočuje vsakemu ol»'sk, ki na; b0 čim mnegobrojnejši, da bod,0 ljubljanski siromaki deležni tudi od stran'". Rdečega križa podpore v hudem zimskem času. u— Društvo orožniških upokojencev obvešča vse prizadete, da zaradi mkorporaci-je mestne okolice v mestno občino niso potrebne nikake prijave ali prošnje na finančno direkcijo. Čim bo finančna direkcija dobila tozadevni odlok od кг. banske uprave, bo zadevo draginjskih doklad sama uredila. Vse zadevne vloge bi bile le nepotrebno nadlegovanje. u— Celi roji mušic, ki jih jeseni opažate po deželi, so se zadnji čas priselili v Ljubljano. Sinoči so na gornjem delu Kongresnega trga uprizorili trije velikanski roji nenavadno predsiavo. Vzpenjali so se. se dvi-«ali kakor «irlande, sc razprševali in se spet združili v čudovitih figurah, da so se naenkrat zbrale gruče ljudi, ki so z zanimanjem opazovali cirkus najmanjših arti-stov. Pa je bilo ugibanja, ali je mužičja nadloga od Ljubljanice ali zavoljo теше-па. Imeli smo včeraj spet solnčen dan in če bo še nekaj takih, se ne bomo pritoževali zaradi rojev mušic, ki se priklatijo v Ljubljano in so baje znanilci lepe jeseni. u— Kirurški oddelek je včeraj sprejel nekaj težjih ranjencev z dežele, ki so postali žrtve različnih nesTeč. Lz Lukovice je neki beograjski avtomobilist pripeljal nevarno ranjenega Pavla Čolnarja, 5-letnega sina mesarskega mojst. Fantka jc avtomobilist, ki je vozil neke beograjske izletnike po Sloveniji, na ccsti pri Lukovici podrl na tla in mu prizadejal precej hude po-ikodbe po glavi in po ostalem životu. Prvo pomoč je malemu ponesrečencu nudil domači banovinski zdravnik dr. Komatar, njegovo stanje pa je precej resno. Iz Žebnika pri Radečah, kjer so v kamnolomu podobne nesreče precej pogoste, so pripeljali 18-letnega delavčevega sina Martina Kneza. Med kopanjem ga je plaz peska zasul, mu zlomil nogo in mu zadal še hude notranje poškodbe. Iz palače OUZD na Miklošičevi cesti pa so reševalci pripeljali v bolnišnico 21-letnega delavca Antona Kosca, ki mu je opeka padla na nogo in mu jo zlomila. u— Poštenjak ne more ЫЧ brez de'a zato Poizkušajo mino«, naši ljudje, Ki jih je zadela brezposelnost, svoje sposobnosti v najrazličnejših tvorbah. Pekovski pomočnik Radivoj Steiner nam je prinesel pokazat izvrstno izdelano ogledalo, pravo mojst no včno rezbarstva. I3e-stavljena ;'e jz 62 delov, i>otreb0va 1 pa je zanjo Polnih 14 delovnih dni. Zrcalo je razstavljeno v Dolenčevi trgovini v Wolfovi uilci. Zvočni kino Ideal """"" Danes ob 4-, 7. in 9% zvečer Renata Müller in Willy Friisch v velefilmu valčkov, smeha, zabave in petja. „Kralja valčka44 Boj med Lannerjem in Strausom za najboljši valček. Najnižja vstop.: Din 4.50, 6.50 in 10. u— Polhanje na Polževem. Ce bo ugodno vreme, prirede v soboto domačini v gozdovih okrog Polževega lov na polhe, ki ga poznajo meščani večinoma samo iz opisov, mnogi pa sploh ne. Najlepše je opisal polhanje naš Jurčič in v neposredni bližini njegove rojstne vasi Muljave bomo lahko v soboto videli, kako se nastavlja polhom. Domačini vabijo Ljubljančane, naj pridejo pogledat, kako lepo je ponoči ob ognju v gozdu, ko kihajo okrog polhi, v žerjavici' se pa peče krompir in koruza. Kdor utegne, naj pride s popoldanskim vlakom, da bo videl, kako se nastavlja polhom pasti. Drugi pa lahko pridejo z večernim vlakom, saj bo trajalo polhanje pozno v noč. Na kolodvoru v Višnji gori bQ čakaj domačin, ki bo pokazal gostom pot. V nedeljo bo pa v domu na Polževem občni zbor SK Polža, u— Umetnostno — zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 19. t.m. popoldne izlet v Crngrob pri Škoiji Lokdu kj®r so odkrili zadnji čas čudovite freske iz raznih dob od 14. do 16. stoletja. Razlagal bo g. starološki kaplan Jan Veider. Vabljeni prijatelji umetnosti. Odhod iz Ljubljane ob vsakem vremenu v četrtek ob dveh s Kongresnega trga. Kdor se nameTava udeležiti, naj se zglasi v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu (pri čevljarskem mostu) do srede ob 5 popoldne Cena vožnje 15 Din tja in nazaj u— Vpisovanje v П. in III. razred vseh ljubljanskih °brtno-nadaIjevalnih šol bo 22. t. m. od 8. do 12. pri vodstvih takih šol na Grabnu, Vrtači, Ledini in pri Sv. Jakobu, Pouk v П. in Ш. razredu se bo začel v prvih dneh oktobra in bodo o tem natančneje obvestila vodstva učence pri vpisovanju, šolski odbor opozarja mojstre in starše, da je obisk obrtoo-nad al j e valni h šol za vajence obvezen in da je služboda-jalec po obrtnem zakonu dolžan vpisati va jence v šolo, nadzorovati šolski obisk ter skrbeti za njegovo točnost. u— Zveza gospodinj opozarja na predavanje o elektrrčni kuhi. Ki bo danes ob 17. Breg S. Poskušnja jedi. Vstop prost u— Requiem ob obletnici smrti g. Jurija Verovška bo 19. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. u— Cenjeno občinstvo obveščamo, da se z današnjim dnem zapre kopališče SK Ilirije. Kopalci naj dvignejo svojo opremo vsak dan od 13. do 15. ure do četrtka 19. t. m. — Uprava. u— Ljubljanski lovci! — Banovinsko takso, po 25.— Din za vsako puško, je treba plačati do konca s«ptembTa t. L. Zg'a-site se z orožnim listom na policiji, soba št. 3. — Odbor SLD. u— Dobrodelna akademija Rdečega križa fco drevi ob 20. v Delavski zbornici z jako zanimivimi pevskimi točkami. Sedeži po 10 in 5, stojišča po 2 Din omogočijo slehernemu obisk akademije. Prodaja vstopnic v dru štveni pisarni. Čopova cesta št 1, Delavska zbornica (pritličje desno). u— Perite sami svilene in volnene obleke» Pred nekaj dnevi je ustanovila tvrdka Schicht na Mestnem trgu št. 23 nasproti rotovža Radion posvetovalnico, v kateri ее vrš jo brezplačna poskusna pranja ter se dajejo navodila, kako se pere Posamezne vrste svjle. volne in ostalega perila. Namen te posvetovalnice je, da se gospodinje pouče kako bodo v bodoče same doma oprale svoje občutljivo perilo. Že takoj prvi dan So pokazale naše Ljubljan- čanke za to posvetovalnico veliko zanimanje. Vsaka gospodinja, ki ai ne upa oprati дата doma 6voje svilene obleke, jumperja ali slično, opere lahko te stvar: zastonj pod nadzorstvom ženskega osobja v tej posvetovalnici. Tam stoje na razpolago tudd likalniki, tako da si lahko vse te stvari takoj tudi zlika. Zdaj ko se laike poletne obleke h j umažejo. bo ta poslovalnica zelo koristna. Iz Celja e— S£dem in šest let zaradi ropa. Pred velikim senatom sta se včeraj dopoldne zagovarjala 23 letni Polde Zavrl iz Dola pri Litiji in 33 letni France Pečnik iz Velikega Kamna. Oba eta bila že večkrat kaznovana, to pot pa so jim očitali, da sta v noči od 12. na 13. maja vdrla skoz[ okno v stanovanje Neže Pajko-ve v Zabukovju pri Sevnici. Pečnik je zgrabil Pajkovi za obe roki, in jo vrgel na otomano, nakar sta jo oba prisilila, da jima je izročila 100 Din, k: j»;h je imela shranjene v omaric». Zavri je lanii 11. septembra na Dolgem Brdu pri Litiji tudi okradel Alojzu Poglajenu »iz zaprte hiše l.SOO Din vredno harrnon-lko in 12. oktobra Alojzi ju Mikliču v Rojah pri Trebnjem 1.000 Din vredno kolo, 28. maja letos pa je pri št, Jurju pod Ku-mom predajal naglavne ruto in blago ki nfi bilo pridobljeno na pošten način! Polde je bil obsojen na 7 let, France pa na 6 let roibije Oba na trajno izgub0 častnih ргаЧс, Pajpovi pa morata plačati poleg stotaka 2.000 Din za prestani strah. e— Starešinska organizacija »Sloge« v Celju b0 imela občni zbor zutri ob 20.30 v Celjskem domu. Vsi starešine, ki še 1*-so včlanjeni, naj to store na zboru. e— žrtev napada. V nedeljo sta dva delavca iz Latkove vasi napadla 45 letnega brezposelnega čevljarskega mojstra Valentina Mežnarja 'in ga s sesalko za kdo -poškodovala p*> glavi sin .nogah. Ranjenca so prepeljali v bolntsnieo. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm ;.Rd€,«i cvet« in zvočni? tednik. a— Za mariborski spomenik kraljn Uedinitelju so prispevali: meščan^ko-šola v Dolnji Lendavi 145, deška narodna šoia v Studencih 122.50, krajevni odbor NO v Mariboru 401, podružnica SLD Ljutomer 254, »Männergesangsverein« Maribor 250, strelska družina Podlehnik 278. a— Razgrnjeni seznami o davčnih osnovah. Mestno poglavarstvo razglaša, da bodo do 26. t. m. od 8. do 12. razgrnjeni v vložišču mestnega poglavarstva seznarm o davčnih osnovah zavezancev, o čemer bo razpravljal davčni odbor. Dan razprave bo 1. oktobra do 14. oktobra z začetkom ob 8.30 in sicer bo davčni oü'oot razpravljal v vrstnem redu. ki je razviden v 4. razpredelku razgrnjenih seznamov. a— Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru. Vajenci in vaj-enke za "rugfi in tret-jfl razred , ki še niso vpisani, naj se zgla-sijo do 20. t.m. dopoldne na mestnem poglavarstvu radii vpisovanja. Kdor bi ее neupravičeno javil po tem roku, ga bo obrtna oblast poklicala na odgovor. a— Novo izvirno opereto pripravlja naš režliser g. Pavel R asberger. Naslov novi opereti bo »Rdeči nageljni«, vsebina se nanaša na dobo ilirizma, dejanje pa bo ob slovensko-hrvatski meji. Vneto spodbud-nost g. Raebergerja, ki je s svojim »Prebrisanim Amorjem« dosegel obče priznanje, je treba toplo pozdraviti. а— Za las ušla smrti. Pri novi barvarni tvornice svile na Pobrežju je zavoz.il z v-so silo v leseni plot tovorni avto tn vrata razbil. Za las je manjkalo, da mi postala žrtev te nesreče tovarniška uslužbenka Mila L., ki je ravno tedaj bila za vratmi in v zadnjem trenutku ušla usodnemu naključju. а— Gledališko s«zono je otvoril preteklo nedeljo Rdeči križ na Pobrežju v ^•ertoVljen 1 Renčiljev»! dvorani z uprizoritvijo G-ovekarjevega »Poslednjega moža«. Uvodne besede je spregovoril o ci- Bila sem obupana, ker so se druga dekleta bogato poročila in postala srečna, a mene nihče ni snubil. Neka ciganka pa me je opozorila, da odbija moške grda polt, nos. ki se blesti in mastna koža, kakršno imam jaz. Priporočila mi ie, nar poizkusim puder Tokalon, ki svebuje smetanovo peno. Uspeh je bil naravnost čudovit in popolnoma različen od učinka drugih pudrov, ki sem jih do tedaj uporabljala. Puder Tokalon prepreči vsako blestenje, zožuje razširjene znojnice ter daie polti prekrasno mat lepoto, ki vname srce vsakega moškega. Po enkratni uporabi ostane puder na licu ves dan aH vso noč. ne glede na to, kje sem in kai delam. Sigurna sem, da lahko vsaka žena postane privlačljivejša tn zapeljivejša s pomočjo pudra Tokalon. ki vsebuie smetanovo d eno lju Rdečega križa učitelj Fr. Kerhljanek. Predstava je prav lepo uspela in je po-brešk/lm igralcem v čast. a— Iz gledališča. Statisti se iščejo za 6-ociedovanje pri neki; gledališki predstavi. Javiti se prr. gledališki blagajni. a— Zaključek krojaškega tečaja. Šest-tedenski krojaški tečaj, ki ga je na željo obrtaštva priredila banska uprava, je bil 14. t.m. zaključen s prav dobnlm uspehom. Tečajnikov je bilo 26, tečaj pa je vodil strokovni učitelj g. Knafelj iz Ljubljane. Tečajni.'kr. 60 se u&ili risanja kroja po najnovejši', modi ter obrtne kalkulacije. Ob zaključku se je g. Bele v imenu tečajnikov zahvalil učitelju za njegov trud, bansit upravi; pa za omogočite v prireditve. Strokovni učitelj je opozoril udeležence, da so v izdatni meri prpomogli tečaju tudi gg. Bele, predsednik oblačilne stroke, zadružni nadzornik Založnik in načelnik oblačilnega združenja v Teznem, šebeder. a— Velik sadni sejem bo v Mariboru 24. oktobra. Bo to velika prireditev in prva te vrste, prireja jo 16 sadjarskih podružnic. Prijave so v polnem teku. a— V smrtni nevarnosti med nebom in z©m!jo se je nahajal včeraj dopoldne delavec mestnega električnega podjetja IHinko Ve rtič. Pri izc"» ran ju žice . Razprava je obenem zanimiv donesek k psiholog'ji umetnostne, ga stvarjanja. FranfOis Porche. avtor znanih življenjepisov Baudelaireja in Verfainea. je pravkar izdal pri Flammaricnu »Portrait p-sychok>.sique de Tolstoj.« Kako Španija podnira «lobro knjižefnost. ■sLe Messa<7er d' Athčnesr je te dni objavil članek o ukreoih, ki iih ie storila Španija za širienie dobre kniise. V madridski Narodni knjižnici je bil ustanovljen »Institut španske knjige«:. Le-ta bo predvsem skrbel, da bo redno izhaiala bibliografija špamske kniige, vodil 1ю statistiko o knjižni proiz-vodnii in register avtorizacij ter skrbel za PO?orlbe ki jih sklenaio inozemski pisatelji in založniki s španskimi prevajalci in izdajatelji prevodov takisto bo opravljal vse drnere zadeve ki se tičeio literarnega imet-ia. Tnstitut bo izdal vsako leto načrt publikacij. s katerimi bi bilo treba izpopolniti špansko bibliografijo, organiziral bo Vdaj pa kdaj v inozemstvu sejme in razstave šnanske kniige. podpiral nosredno in neposredno zasebno založništvo, vplival na tehnično izbolišanie španske knii^e ter storil celo vrsto ukrepov za nieno večie širjenje v stari domovini in v latinski Ameriki. Institut šnanske knjige bo vzdrževala država, tako da se izvrše vsi ukrepi v prid španske kniige na državni račun. S P O K T Sodniki: LNP V soboto ob 19*30 na igrišču Primorja Atrakcija za našo športno publiko bo sobotno srečanje nogometnih sodnikov proti članom uprave L. N. P. Eni kot drugi pozvani na junaški mej-dan so se zedinili da pokažejo naši športni javnosti (predvsem pa velja to za aktivne (Igrače vseh klubov) kakor tudi prevne tim športnim kihicem lepoto in vse fair-nesse pravilno igrane nogometne igre. Naša publika bo tudi lahko videla dosedaj še deloma neznane razne nogometne trike, tako svetovno znani »W* si-siem. dalje še neznani »F« in »Z« sistem nogometna isrre. To in še marsikaj d-uge- Boksarska prireditev v Ljubljani Redke So take prireditve v Ljubljani. SK Slovan se trudi, da pridemo preko tega mrtvila, da bi vsaj deloma posnemali Zagreb in Beograd, kjer imajo skoraj vsak teden boksarski nastop. žalostno je to, da smo v tej zadevi še za Mariborom, kjer imajo dva kluba z mnogimi člani. Ta dva kluba imata skoraj vsak mesec vsaj en nastop, tako da imajo stalne gleda Ive. s katerimi lahko računajo. V nedeljo 22. t. m. bo SK Slovan priredil drug nastop te vrste. Povabil je Mariborčane, ki so pokazali vel^koi znanja že na prvem n äst ори v Ljubljani. Dalje bodo prišli tudi agilni Kamničani, k' imajo Pre" cej boiksačev in, kar je glavno, precejšnje število nastopov z Ljubljančani. Slovanovci bodo peslaii v borbo najboljše boksače, ki jih imajo. Obeta se torej zanimiv športni večer, za katerega vlada že sedaj veliko zanimanje. V nekaj vrstah V nekaj vrstah. Sobotna nočna tekma med nameščenci dohodarstvenega urada in ljubljanskega tramvaja je prinesla zmago mitničarjem s 4:1 (1:1). Tekmi je prisostvovalo okoli 1000 gledalcev in je bil Industrializacija tržaške pokrajine 1'ržaško fašistično glasilo je objavilo članek o tržaški pokrajini, njenem razvoju v poslednjih petnajst letih in o odnosih glavnega mesta napram ostali deželi. Njegove ugotovitve so, motrene iz obče kulturne perspektive, zelo zanimive. List ugotavlja, da se Tržačani niti ne zavedajo, da je mesto postalo center pokrajine. Dežela je razen nekaj izjem v trgovskem in industrijskem pogledu ostala še vedno ločena od njega. Kljub vsemu povojnemu razvoju se na deželi nikjer ni ustvarila kaka večja industrija, če se izvzamejo Tržič, Muje, Postojna in še nekatere postojanke, spričo katere bi bili kraji na Krasu v trgovskem in industrijskem pogledu tesneje privezani na glavno mesto. Tržaška pokrajina šteje 30 občin. V prvih 12 občinah živi čez 300.000 prebivalcev, v ostalih 18 le dobrih 55.000. Ze ponovno so merodajni faktorji skušali ustvariti pogoje za tesnejše trgovsko in industrijsko sodelovanje med deželo in mestom. Govorilo se je o veliki električni centrali ob Reki, o raznih industrijskih podjetjih, konkretno celo o industriji električnega materijala in kemičnih produktov, načrti pa so ostali le na papirju. Z njihovo izvedbo bi se bilo prebivalstvo na deželi zelo pomnožilo in bi bil s tem dan osnovni pogoj za nadaljnjo industrializacijo pokrajine. Tako pa je ta ostala teritorialno še po veliki večini agrarna dežela. ki se še v agrarnem pogledu ne da eksploalirati na veliko. Ob zaključku ugotavlja list, da se od ra-ravnega prirastka prebivalstva ni mnogo nadejati. Na deželi naj bi se prebivalstvo, množilo v vse prenizkem odstotku. Kakor pa kažejo uradne statistike, je naravni prirastek ljudi v mestu sorazmerno 2 ali 3 krat manjši kakor na kmetih. Tržaški pomorski promet Tržaškim gospodarskim krogom povzroča razvoj pomorskega prometa v severno-evropskih lukah mnogo skrbi, čeprav narašča promet tudi v tržaški luki. Poročali smo že o ustanovitvi posebne propagandne ga bo imela priliko videti naša športna uLlika. Predvsem pridejo tu v poštev razne tajnosti In umetnosti f0ulanja i. t. d. k« seveda vsega še ne smemo izdati ;av-c *-+i. Fostavi moštev nam zaenkrat še msia znani. Po pripravah sodeč pa nastop:'i rrnštvi z vsemi svojimi najprominetnejšim. skai.oni«, preizkušenimi v raznih borbah preteklih let. Za to tekmo vlada v naši javnosti že sedaj ogromno zanimanje. Za vodstvo iste je naprošen eden naših naj-promlnentnejših športnikov, tako da je rr-gulerni potek povsem zagtovljen. torej dobrodel ni namen dosežen, öisti dobiček bo namreč šel v korist mestnim revežem. — V Murski Soboti se je vršila v nedeljo nogometna tekma za prvenstvo mariborskega II. razreda med Muro in Dravo. Tekma je z 2:2 ostala neodločena. Sodil je g. Schneller az Maribora — Na teniških igriščih Maribora so naraščajniki Maribora porazili narašča jnike Celja s 12Л. — Y Varšavi je hazenska reprezentanca Ljubljane podlegla reprezentanci Varšave z 2:1 (1:1). Domačinke so prišle do zmage samo s pomočjo sodnika, ki je zelo oškodoval Ljubljančanke. Naša reprezentanca je nastopila v naslednji postavi: Cimperman,. Lov-reaičič, Justin, Oman, Bernik, Tomljenovič, Petanič. — Jugoslovenski teniški igrači so si v Varšavi priborili tudi četrto točko. V ponedeljek so igrali Palada — (Wittmann 7:5, 6:4, 6:4, a Kukuljsvč — Tioczinski 3:6. 7:5, 6:1, 2:6, 6:6. Pri tem stanju iger je ЫА dvomateh končan. Jugoslavija je torej zmagala s 4:0. — Znani uaš sprinter Kovačič ne pojde na olimpijado v Carigrad. Na 100 m bosta nastopila Bauer in MazzL Ako 1»> nastopil' Krevs. bo tekel 1500 in 5000 m. LZSP (službeno). Seja upravnega odbora bo v petek 23. t. m. ob 20. v damski sobi kavarne Emone. Prosimo, da se seje udeleže delegati klubov, kakor tudi vsi odborniki. SK Slavija. Danes ob 20. odlorova s«ja v posebni sobi hotela »Slon :;. Važno. centrale pod vodstvom Autona Kozuliča, ki si je na Dunaju in v Pragi tudi že uredila dve agenciji. Propagandni urad naj bi imel nalogo, s primerno reklamo pomagati tržaškim prometnim podjetjem, da bodo pos^topoma spet pritegnila v tržaško luko velik del trgovskega prometa med cenlralno-ev ropskimi državami in prekomorskimi deželami. Baš včeraj so listi objavili statistične podatke o prometu v tržaški luki mesera avgusta.- Pomorski promet je znašal 179.O0O. promet po železnici pa 132.000 ton blag.;. Napram avgustu 1934. leta je narasel pomorski promet za 4, železniški pa za 10 tisoč ton. V prvih tirnih mesecih je znašal železniški promet 1936 leta 1,102.000 ton, 1934.. leta 989.000, pomorski promet l.OOO.OOo odnosno 1,550.000 ton blaga. Žal listi niso objavili, koliko je promet narastel v poslednjih dveh letih. »Piccolo« pa se Izrecno pritožuje, da je samo tranzitni promet v prvi polovici leta znašal v Bremenu 3.25, v Gdi-nji pa celo 3.5 milijonov ton, da niti no govorimo o Hamburgu, kjer je bil sorazmerno še večji, ter da se je v poslednjih dveh letih povečal v Bremenu za 58, v Gdinji za 30% Prav s temi poslednjimi podatki zagovarja omenjeni list, ki je znan kot glasilo tržaških trgovskih in pomorskih krogov, potrebo propagande za tržaški pomorski center. ki naj bi se ne glede na nove politični in tudi gospodarske razmere spet rehabi litiral v oni meri, da ti dosegel svojo predvojno moč. Drobne novice i Včeraj smo poročali, da sta bila goriški jn iržaški pre-fekt na raportu pri Mussoliniju. Med tem sta se že vrnila v Trst, odnosno v Gorico. Včeraj pa so listi nenadoma napovedali veliko zborovanje fašističnih hijerarhov, ki se vrši danes opoldne. Udeležijo se ga zvezni direktorij in inšpektorji, zaupniki, krajevni tajniki stranke in voditelji vseh ost. organizacij, ki so pod njeno kontrolo. Zvečer pa se sestane;o zastopniki sindikalnih organizacij. O poteku iti rezultatih obeh sestankov bomo poročali, če bo potrebno. Goriški nadškof je včeraj nastopil romarsko potovanje v Palestino. Odsoten bo do konca oktobra. H. E. Werner: ülr.T ш а • ■ ©се РШ § Roman «Zdaj ga imava!» Thorsten se je zmagoslavno zasmejal. «Pri zapornici mora ustaviti — ali vraga — pa ne da bi še ušel! — Bograe ...» Spet je vzdignil samokres. Plenk — ! Ne da bi počakal učinka, je še enkrat pritisnil na petelina — a nič ni kazalo, da bi bil zadel. Taksi je prhnil za las pod spuščajočo se zapornico. Nato je prisopihal vlak — tovorni vlak — in nadušljivo odhropel mimo. «Ušel je!» Thorsten sd je dolbel z zobmi v spodnjo ustnico. «Zidaj ga ne,dchitiva več!» Zadnji voz vlaka je počasi zdrdral čez prehod. Wessentin je presenečeno vzkliknil. Onkraj zapornice je stal ob robu ceste avtomobil. Sedež za vodilom je bil prazen. «Hitro — tja!» Skočila sta iz voza, planila čez tračnice in obstala pri taksiju. «Pnevmatika je šla k vragu!» je Thorsten zadovoljno pokimal, ogledujoč luknjico v obroču zadnjega kolesa, ki jo je bila napravila njegova nezmotna roka. Nato se je spomnil. — «Listnica! — Wessentin, listnica!» «Tukaj je!» Tajnik se je pojavil iz notranjosti voza in pomahal z listnico. «Nič ne manjka! — Pogledal sem. Razbojnik jo je menda v naglici...» «V naglici?» Thorsten je skomignil z rameni. «Morda je tudi pravilno sklepal, da ga ne bova zasledovala, če nama pusti listnico! — Vsak denar bi stavil, da je skrit nedaleč odtod in naju opazuje!» S hrbtom dlani si je obrisal potno čelo. «Škoda — rajši kakor listnico bi imel njega samega! — Morda bi bil tako zvedel, kdo mi je na godil to grdobijo — in prejšnjo...» Premülkml je in hlastno pogledal na ura «Vrniti se morava, Wessentin! Posebni vlak ne bo čakal ves dan!» Ko sta se vračala k svojemu vozu, je v raztresenosti spravil tajnikov samokres v hlačni žep. Takoj nato sta z vso brzino zdrevila proti mestu. — ★ Lytton E. Buzz, poročevalec newyorskega «Stara», je zamišljeno žvečil ustnik svoje ugasle pipe in strmel na preluknjano peronsko vstopnico v svoji roki. Stvar ni bila posebno prijetna — celo nevarna je bila, kakor je majaje z glavo priznaval samemu sebL Ta Thorsten se očividno ni bil razveselil njegovega ogovora. «Pa mu ne bo nič pomagalo!» Kadar si je Lytton E. Buzz od newyorskega «Stara» kaj vtepel v glavo, ga nista mogla odvrniti od tega ne vrag ne policija — in. ta zadeva je bila važna! Glavni urednik «Stara» ni bil zaman poudaril: «Dobiti moramo vse podrobnosti o Thorstenovem slučaju — vse podrobnosti, razumete, Buzz?» In v potrdilo tega opomina mu je bil izročil nenavadno visok ček. «Senzacija bo — in tudi mora biti!» — je pomislil Buzz in si potisnil trdi klobuk se bolj v zatilnik- Nato se je podjetno in pazljivo ozrl po postajnem hodniku. Ti&tile izprevodnik — nemara — «Ne zamerite!» je hitro pristopil k njemu. «Ali bi mi lahko povedali, kje stoji posebni vlak za Mr. Thorstena?» «Tamle — na zadniem tiru!» je bil vljudni odgovor. ★ «Nu, stvar se je res lepo začela!» se je zasmejal Douglas Thorsten, kakor da bi hotel s tem smehom izplakniti poslednji ostanek razburjenja, ki ga je bil pravkar prebil. — «Hvala Bogu — listnico sva dobila nazaj — kar ponosen sem na to!» Krepko je stisnil črno aktovko k sebi in se naslonil globlje v ozadje taksija, lri je vozil njega, tajnika, hčer in Glorijo Garronovo na posta jo. Gloria, ki je sedela zraven njega, ga je radovedno pogledala. «In ropar? — reči hočem: mož, ki je vozil oni avtomobil? Kaj je z njim?» «Ušel je!» je odvrnil Wessentin namesto gospodarja. «Mudilo se nama je na vlak Nisva se utegnila zanimati zanj!» Thorsten je mahnil z desnico: «Saj se tudi nisem hotel! — Konec kancev mi je do tega, da se ognem vsakega hrupa. Drugače bi se utegnili čutiti nasprotniki posvarjene — čeprav bi po tem dogodku skoraj -sodil, da se že čutijo! — A v Berlinu bomo videli, koliko je ura». Gloria Garronova se je vprašujoče nagnila naprej. «Povejte, prijatelj — ali res ne slutite, kdo so vaši nasprotniki v tem boju?» V njegovih očeh se je čudno zablisnilo. «Ne — zdaj še ne! — A zvedel bom — in obračunal z njimi! — Ta mafo vem samo toliko, da tiči za vso stvarjo velika lopovščina — lopovščina, ki ji na žalost ne vidim popolnoma do dna. Formulo seruma, M so ga odkrili v našem laboratoriju, je nekdo izdal konkurenci — nekdo iz mojega tabora! — O tem ni več dvoma! — In to je vse, kar vem!» «In — v Berlinu?» «Tam bom našel izdajalca in ga pozval na odgovor! — Dobro se mu ne bo godilo!» Nekaj grozečega in zlovestnega se je zarezalo v črte okoli Thorstenovih ust. Roke so se mu skrčile v pesti. «Mar imate dokaze?» je še vprašala Gloria. «Tu so dokazi!» Potrkal je na črno aktovko. «Samo aaradi teh dokazov so mi jo hoteli ugrabiti — to je jasno kakor beli dan! — Če bi bil slutil, da so nasprotniki celo že v Hamburgu pripravili svoje podkope, bi bil bogme previdnejši.. Ta mah je avtomobil v elegantni krivulji za vozil pred vhcd postajnega poslopja in obstal. Wessentin in Regina, M sta sedela na prednjih sklopnih sedežih, sta prva stopila iz voza. Med tem, ko je Thorsten pomagal Gloriji na tla, sta stala nekoliko ob strani. Thorstenova hči se je skrivaj dotaknila tajnikove roke: «Po pravici povejte, Günter — ali mislite, da je papa res v nevarnosti ?» MALI OGLASI Službo dobi Ьсяеиа i Oio Javeb " Din. za šifro ali dajanje aslova 5 Din. Najmanjši rnesek 17 Din • Pomočnika iščem, starega 19—40 let, za trgovino i .nešanim blagom na deželi. Mesečna pliča ш kompanjon pri žitni trgovini. Potreben kapital Din 35.000. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »ГН-ојш zaslužek«. 20921-1 Služkinjo epretno za vsa hišna dela in za samostojno kuhanje, iSfem. Javit: se "d a.—12. nre. Resljeva 31/1. iesno. 300Ü-1 Praktikanta - začetnika kateri je dovršil trgovsko »kadem-io ali ekonomsko komercijalno visoko šolo, eprejm« svetovna zavarovalnica. Ponudbe pod »Bodočnost« na ogl. odd. Jutra. 20954-1 Učiteljico za francoski jezik, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20977-1 " P'etilio lnrrjeno tudi v šivanju in nosrivicah. sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zahteva plače«. 209T0-1 Čevljarskega pomočnika ■ I uu.v, . UI...UW, f- """ ca vsa fina šivana dela, i konkurenčnih cenah, vsako snrpimem. Adolf Žlindra, j množino dobavlja Homan, Litija. Sv. Petra cesta 81. Telefon 20OW-1 I 35-39. 226-33 _a__ Bt*eJa 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši n-esek 17 Din. Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja, po učuje profesor dr. Svoboda, Tavčarjeva 1. mu-i Prehrana Beseda 1 Din. davek Э Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mala obitelj sprejme na dobro domačo hrano 3—4 boljše gospode ali dame. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20986-14 HL Beseda t Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimnnjši znesek 17 Din. Zopet smo cenejši L športni raknjiiM 96 Din. trench eoatb-l 420 Din. Specijaina Izbira jump. modne hlate. perila itd. Presker, Sv. Petra o. 14 Sl-3 Kislo zelje novo, prvovrstno, po brez- Sliiibeišče Vsak' beseda 50 oar; davek Din za dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din. Poštena kuharica ki je služila že v penzi-jonih in finih hišah, zmožna konzerviranja sadja in poči rja. išče primernega mesta. Ponudbe na ogl. odd. -Jutra pod značko »Perfektna kuharica«. 20941-2 Izurjena šivilia » vzletno prakso, izdeluje točno plašče, kostume in obleke. Priporoča se damam пл dom. Sv. Petra na-•ip 49 L 20958-2 Strokovni uradnik lesne industrije želi premeriti mesto Samostojen vodja. večletna praksa, dci ex računar in kalkulant. vešč vseh manipulacj v trdem in mehkem lesu. Ponudbe na ocrl. odd. Jutra pod »Gorenje«. 20943-2 Brivski pomočnik prvovrsten v moški stroki In vešč v bubi striženju, išče službo. najraje v Ljubljani. Ponudbe na podružnico .Tutra v Celju pod značko »Bubi štuceT«. 20981-2 (ЈРвЈеие« (Gtes) B»seda i Din, davek 3 C za šifro aH laianie -astovs 5 Din. Naim«n"š? znesek 17 Din. Deklica t malo maturo želi vstopiti kot vajenka v trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pridna«. Petrovič Dragica. Cesta na Brdo, št. 12, Rožna dolina. 20068-44 Učenko (ca) ki ima veselje do brivske - frizerske obrti sprejmem. Frank Tvan. frizer Ljublana. Zeljarska ulica lil. Kole z i ja. 2СЭК-44 ШШШ Moške stare obleke in pohištvo kupujem. Pridem pogledat na dom. Dopisnica zadostuje. Mara Andlovic, Gallusovo nabrežje 27. 20916-18 mmmm Beseda 1 Din. davek 3 f za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 4n. Prodam: Auto Citroen i-sedežni odprt za 7000 Din, avto Peugsot 4-sedežnl odprt za 6.800 Din, avto Over-iand Wippet 4 - sedežna limuzina. — Ogleda se garaži Slomškova 6. 20761-10 Ariel 550 eem, prodam za gotovino aH knjižico Ljudske posojilnice. Stane Premru, Frankopaoska 21. 2O0G7-iO Beseda 1 Din. lavek 3 Din, za šifro ali dajanje uaslova 5 Din. NaimanJ znesek 17 Din. Underwood - portable tovarniško nov pisalni stroj, nujno prodam zelo poceni. VVolfova 10, prodajalna sadja. 20953-39 UJJ B»91-16 Posojilo 200.000 Din iščem proti vknjižbi na I. mesto. Trikratna vrednost. Obresti po dogovoru. Ponudbe na osrl. odd. Jutra pod »Varno naloženo« 30949-16 Deimm<4ra оочоИ'я išče simpatična gospodična. Vrnitev čim prej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijateljstvo«. ЭП668-16 Beseda 1 Tin. davek 3 Din, za šifro ali daianie našlo- n 5 Din. Nn'nianiSI zne* -k 17 Din. Vilico v Celju 4 sobe, velik vrt, oddam v najem; mesečno Din 430. Prodajna cena Din 93.000. Breznik, Celje, Frankopa-nova 1. 20982-17 Beseda 1 Din, davek 3 D'n, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjšl znesek 17 Din. Posestvo blizu postaj Videm-Krško ln Brežice z vinogradi, sadovnjaki in travniki ter zgradbami se ugodno proda tudi v delih. Vprašanja na ogl. odd. Jutra pod »Posredovalci izključeni«. гОУЧ' 20 Stavbišče s sadonosnikom 4450 kv. m 20 minut od Glavnega trga. zaradi smrtnega slučaja, proti hranilni knjižici naprodaj. Riedl, Slovenska 16, Maribor. 20978-30 Dražbe Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro aH daianie naslova 5 Din. Naimanjšl rnesek 17 Din. Na javni dražbi Э5. septembra 19S6 v Zg. Hrušici 18 bo prodan objekt, ki sestoji iz pritlične hiše г vrtom. Minimalna prodajna cena znaša 31.804 Din. Natančnejše informacije pri dr. Ferdinandu Majaronu, Ljubljana. Miklošičeva cesta 18. 30608-32 Stanovanje ЯРИРГТаГУЗНрИМ Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjšl znesek 17 Din. Trisobno stanovanje komfortno, v centrumu mesta, oddam e L oktobrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20540-31 Sobo s kuhinjo oddam s 1. oktobrom. Sva-bičeva 12. 20956-31 Enosob. stanovanje oddam z oktobrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. •20985-31 i Dvosob. stanovanje na deželi, s pritiklinami, poceni oddam odraslim osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20974-31 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Mirna zakonca iščeta eno ali dvosobno stanovanje v mestu za november. Pogoj: čistoča! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Javni uradnik«. 209G5-21a Dijaške sobe Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali daianie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Dijakinjo sprejme kot sostanovalko k domači hčerki srednješolka, v vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20962-22 Dijakinjo ali sostanovalko sprejmem n* stanovanje ali tudi v vso oskrbo. Poljanska с. Э0/Ш. desno. 20959-32 3—4 visokošolce sprejmem na stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20952-33 Dijaka »nreimem v vso oskrbo. Rimska (Cesta 29. oktobra) 31/11. 20946-23 LSlx'^ Sobo opremljeno. § ič-pariranlm vhodom, oddam stalnemu gospodu. Knafljeva 13/11. i 20631-23 I Opremljeno sobo separirano, oddam boljšemu gospodu. Poizve se v trgovini, Karlovska c. 8. 20966-33 R 21 $1 i o Sreda 18. septembra Ljubljana. 12: Pesmi donskih kozakov na ploščah. — 12.43: Vreme, poročila. — 13: Ces, obvestila. — 13.15: Napitnice na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Otro» ška ura: Micky miška. — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Naloga Rdečega križa (dr. Krejči). — 20: Radio orkester. — 20.45: Prenos Zandonaieve opere »Romeo in Julija« iz Turina. — 22: Čas, vreme, poročile, spored. Beograd 16.20: Orkester. — 18.30: Violinski koncert. — 20.45: Prenos opere iz Turina. — 22.30: Ples. — Zagreb 12.10: Plošče. — 20: Lahka godba. — 20.45: Prenos opere iz Turina. — Praga 19.40: Salonski kvartet. — 20: Večer humorja. — 21.30: Komorna glasba. — 21.50: Zvočna igra. — 22.30: Plošče. — Varšava 20: Koncertni valčki. — 21: Chopinova glasba. — 22: Ples. — Dunaj 12: Orkester. — 16.05: Vir-tuozi na ploščah. 17: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.30: Skgerji. — 20.30 Sim* foničen koncert. — 22.10: Lahka godba orkestra. — 24: Dunajske melod'je. — Berlin 19.20: Pesmi. — 20.45: Orkestralen koncert. — 22.30: Nočni koncert iz Kölna. — München 19: Glasbene specialitete. — 20.45: S pesmijo po svetu. — 21: Simfoničen koncert. — 23: Ples. — Stuttgart 20.43: Orkestralen koncert. — 22.30: Nočni koncert iz Kölna. — 24: Nabožni spevi in koračnice. — g ' a KNJIGOVODJA in organizator kot zastopnik za prodajo KARTOTEČNO KOPIRA,JO€E-GA KNJIGOVODSTVA najbolje uvedene marke in firme DOBI MESTO za Ljubljano in okolico. — Pismene ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, pod broj 41.492. Sončno sobo s posebnim vhodom, oddam, gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30987-33 Sostanovalko uradni-co, tudi .tarejšo damo. sprejmem takoj ali 10. oktobra. Mensa v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30966-33 j Opremljeno sobo oddam za 1. oktober. Isto-tam naprodaj krasen Phönix in kakteje. Naslov v I vseh poslovalnicah Jutra. 20950-33 j Opremljeno sobo t dvema posteljama, oddam takoj ali' pozneje. Rožna dolina, cesta X. 27/1. 20931-33 Delavnost L živahnost je odvisna od do&uA dobri zobje pa so potrebni za zdravje, za lahko prebavo in urejen organizem. Da ohranite dolgo dobre zobe, morate vporabljati sredstvo za nego, ki je znanstveno popolno. Pri izberi ne smete premišljevati. — Desetletja izkustev in uspehov, dokazanih od odličnih zdravnikov, vse to Vam svetuje izbiro ZOBNE PASTE GEBBS kot najboljšega sredstva za zdravje in lepoto zob. ZOBNO P Glavno zastopstvo za Jugoelavijo2 Hink o Mayer in dTUg, Zagreb Sobico iš&em, separirano, z zajtrkom. Ponudbe „a ogl. odd. Jutra pod »Svetlo«. 2004ß-28a INSERIRAJ V „JUTRU" Iščem za svojo hčerko visok oio lko, lepo, opremljeno, čisto sobo s souporabo kopalnice in dobro prehrano pri aemški družini v Ljubljani. Takojšnje ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Center«. 20983-23a Obraz poln mladosti in lepote! Polt nekaterih dam je tako negovana in sveža, da jih tudi nehote smatramo za lepotice, četudi nimajo v obrazu pravilnih črt ... To so one dame, ki so pri izberi svojih sredstev za polepšavanje izbirčne. — Taka izbirčna dama morate biti tudi Vi! ... Zahtevajte po vsem svetu sloveče THREE FLOWERS izdelke, predstavnike vseh sredstev za polepšavanje. Three Flowers izdelki Vam dado v kratkem času polt tako kot sveža roža, ki vedno očarujoče deluje. Poskusite dovršeno kremo kot n. pr. Vanishing obenem z znamenitim »Three Flowers« pudrom, ki se dobiva v mnogih nijansah. Three Flowers serija obsega vse preparate za moderno negovanje lepote: »Vanishing kremo« (za dan), »Skin and Tissue kremo« (za masažo), »Cleansing kremo« (za odstranjevanje šminke), »Cold kremo« (za noč), puder za obraz, lojevčni puder, parfeme, rdečila za ustna in lice itd. Dobivajo se v vseh drogerijah in parfnmerijskih trgovinah. THREE FLOWERS PAPIS H Ü D INI У T NEW YORK ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi drage soproge, ljubljene mamice in hčerke, gospe MARIJE ter počastili na kakršenkoli način njen spomin in vsem ki ste jo spremili na njeni poslednji poti izrekamo tem potom našo prisrčno zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, 20. t. m. ob pol 6. uri zjutraj v Frančiškanski cerkvi. žalujoči soprog, mama in otroci. Ljubljana, dne 17. septembra 1935. V globoki žalosti naznanjam tužno vest, da je danes moja nadvse ljubljena, zelo skrbna in vzorna soproga, gospa Terezija Bazarič, roj.Kutisi, po mukepolni, težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne in blage pokojnice bo v četrtek, dne 19. septembra 1935., ob 3. uri popoldne, iz hiše žalosti, vogal škrabčeve ul. štev. 10 in Ažbetove ul. št. 2., na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 23. septembra 1935. ob pol 8. uri zjutraj, v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 17. septembra 1935. Globoko žalujoči soprog in ostalo sorodstvo. 1 gj;*? f - e-" ju- У' 9 - - - 'Vi ••■ -Sv.' ->:•' /V-Av v, • i•" i. S ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih sprejeli povodom težke izgube našega nadvse ljubljenega in dobrega soproga, očeta, itd., gospoda ANTONA FRANCKI J A železniškega uradnika v pokoju, kakor za poklonjeno cvetje se tem potom vsem naj-topleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. šef zdravniku dr. Kramariču, g. dr. Marčunu in hišnemu zdravniku g. dr. Cebohinu, ki so mu lajšali trpljenje, častitim sestram usmiljenkam za požrtvovalnost ob bolezni, gg. stanovskim tovarišem, uradništvu »Strojnih tovarn in livarn« za spremstvo, godbi »Sloga« za lepe žalostinke, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za žalno petje in končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu sprsmili na njegovi zadnji poti. Prosimo ohranite ga v dobrem spominu. Sv. maša zadušnica bo v četrtek, dne 19. t. m. ob pol 8. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra. Ljubljana, Ormož, Graz, Dunaj, dne 18. septembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI. . .. . л.-. . .• .-!:-,• • •„■■■ а. . а ».fy., г • с- - Li V v." - „ av . • -/», •„. • - . Zapustil nas je naš nadvse skrbni in ljubljeni oče, ded, praded, tast itd. gospod MARTIN ZAGRADNIK zasebnik dne 16. t. m. v 86. letu starosti, previden s tolažili svete vere. Nepozabnega spremimo na zadnji poti v sredo, dne 18. t. m. ob pol 4h popoldne izpred mrtvaške veže, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubijana-šiška, dne 17. septembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI. • Vsemogočni je rešil trpljenja in poklical k Sebi našega ljubljenega soproga, dobrega tatka, brata, strica, zeta in svaka, gospoda RUDOLFA ARHARJA, zvaničnika — vlakovodjo dr. železnice dne 17. t. m. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 19. septembra 1935. ob pol 5. uri popoldne, izpred mrtvašnice splošne bolnice, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. septembra 1935. Leopoldina Arhar — žena, Milan — sin ter ostalo sorodstvo. tJremie Davorin Ravljen. - Izdaja ra konzorcij »Jutra« Adolf ЕШийкаг, - Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Prane JezerSek. — Za tnseratnl del je odgovoren Alojz Novak. - Val v Ljubljani,