Leto I. (VIII.), štev. 193
Maribor, petek 23. decembra 1927
—■BS gg
»huba
«
riž«« nedelj« I« praznikov veak dan ob 16. *ri
We6— pri p«On,m Srt. Mv. *	tt	tt.4-00
. pr^eiMM » Koreni ati pa part 10 Dm. *»ta*i)an m dom p* 14 Din
Tetefon:
Orodn. 440 tdprava 465
Uredništvo ki uprava; Maribor, Aleksandrova o««tait,13
Ogtaai po tarirt
OgteM »pribam, tadl oglami oddatrt ^Jmkrtr v L)ubn«tol, PnrtnmM silen 81.4
ZakSJužek oblastno proračun* ske razprava
PRORAČUN MARIBORSKE OBLASTI SPREJET. — MALE SPREMEMBE PRI UREDBAH. - TAKSE ZADENEJO TUDI MESTNE AVTOBUSE.
črtala določba, da se od vina, ki se u-
Maribor, 23. decembra.
Vsa poglavja izdatkov je oblastna skupščina dovršila včeraj že na dopoldanski seji ter je popoldne prišel na vrsto že proračun dohodkov.
Do novih oblastnih davkov in tako je šlo vse gladko, mestoma tudi brez debate; tudi uredbe o davku na nočni kavarniški obisk, na karte in o veselični taksi so bile večinoma soglasno sprejete. Glede uredbe o taksah na motoma vozila je bilo pa vloženih več spremljevalnih predlogov irt ugovorov. Posl. P e-t o v a r je ponvno poudarjal, da spadajo pod takso tudi mestni avtobusi kot pri-dobitveno podjetje, oprostijo se pa lahko le ona motorna vozila, ki služijo samoupravnemu gospodarstvu.
Nekaj predlogov je stavil tudi poslanec dr. M ii h 1 e i s e n, ki je istotako nagla-šal, da mestni avtobusi pri taksah ne morejo delati izjeme. Doklada na lovske karte je bila sprejeta brez ugovora, brez debate doklada na pridobnino, pri taksah na opojne pijače se je pa na predlog posl. P e t o v a r j a in dr. O d i č a
m—UTI
važa v oblast iz drugih oblasti, pobira 200 odsotna doklada na državno trošarino.
Davek na električni tok se je spremenil, kakor je bilo včeraj označeno. Finan-
Svečanost v spomin pokojnemu generalu Kovačeviču
LEPA MANIFESTACIJA NACIJONALN IH ORGANIZACIJ SKUPNO Z NAŠO VOJSKO. — BREZUSPEŠNI NAFORI MAKEDONSTVUJUŠČIH IN ITALIJE PROTI UJEDINJENJU VSEH JUŽNIH SLOVANOV.
Maribor, 23. decembra.
Snoči se je končno tudi Maribor oddolžil spominu našega najmlajšega narodnega junaka, generala Mihajla Kovačeviča, ki ga je zahrbtno napadla zločin-
čni efekt te davščine je določen na ska j.^ makedonstvujuščega zapeljanca 1,600.000 Din. Uredba o taksah na motor- in mu v gtipu pretrgala nit njegovega je je bila ponovno predložena z malimi piodonosnega življenja in sokolskega de
spremembami in od taks tudi mestni avtobusi ne bodo izvzeti.
Ko so bile tako predelane vse pozici-
lovanja. V mali dvorani Narodnega doma se je zbral zbor mariborskih aktivnih oficirjev in lepega števila civilistov, med
je, je bil proračun z večino glasov spre- katerimi je bila večina rezervnih oficir jet. Enako je bila sprejeta finančna ured- jev
ba o proračunu.
Predlog posl. Janžekoviča, ki sta
Spominsko svečanost je otvoril predsednik pododbora rezervnih oficira i rat-
ga konkretno podpirala posl. Pet o var njka g. Perhavec in v kratkih bese-in dr. O d i č, o korakih za omiljenje voj- 1 utemeljil dolžnost Maribora, da se nega zakona o vojnih dajatvah, je bil 1 spominja tragične smrti mučenika Kova-soglasno sprejet. Razni drugi predlogi so čeviča.
se pa izročili odsekom.	y	imenu	vojske	mariborske	garnizije
Ob zaključku je predsednik izjavil, da je spregovoril brigadni general g. S p a -bo prihodnja seja sklicana takoj po vlad- s j 5 ^ 0žji prijatelj pokojnega generala ni odobritvi proračuna. Poslancem je Kovačeviča, s katerim je skupaj študiral voščil vesele praznike.
vojno akademijo in tudi kasneje nekaj časa služboval kot mlad oficir. General Kovačevič je bil patrijot v pravem pomenu besede. 2e pred vojno z vso dušo Sokol se je tudi zadnja leta udeleževal
V NASI DRŽA VISONA STOPlAITOPn\TTPO VI.NA BOLGARSKEM ^	je vol
IN V RUMUNIJI PA NAJHLJŠA ZIMA.	dil delegacijo naše vojske. Pred petimi
Vremenski Dreokret
LJUBLJANA, 23. dec. Mraz je včeraj popolnoma nenadoma popustil. Proti poldnevu je pričelo snežiti, zvečer pa je zopet deževalo. Ponoči se je temperatura zopet izpremenila in se je vršil zjutraj promet radi debele poledice le z velikimi težkočami. Davi je začelo zopet deževati.
ZAGREB, 23. dec. Temperatura se je v mestu in okolici močno dvignila, tako da je od včeraj na danes dosegla že 5 stopinj pod ničlo. Davi je nastopil zopet jug, pozneje pa je pričelo deževati.
SOFIJA, 23. dec. Dočim je nastopilo v zapadni in srednji Evropi zopet toplo vre
me, je na Bolarskem mraz še bolj priti- | )eti je prišel v Štip, bil tam ustanovitelj snil. Včeraj je kazal toplomer 14—17 sto- :vseh patrijotskih organizacij, oče in pod-pinj pod ničlo. To je od 1. 1902 najnižje jp0rnik vseh siromakov ter postal najbolj stanje. Promet je zlasti v vzhodni Ru- priljubljena oseba v vsej pokrajini. Vsa meliji oviran. Telefonski in brzojavni ibregalniška oblast nima človeka, na ka-promet je prekinjen.	j	terega bi se spominjala z večjim spošto-
BUKAREŠT, 23. dec. Danes je dose- : vanjem kakor na generala Kovačeviča, gla temperatura najnižje stanje v zad- j Baš radi tega so ga vzeli zločinci ma-njih 50 letih. Povprečna temperatura je kedonske revolucijonarne organizacije na znašala 27 stopinj pod ničlo. Ceste in pjk0 }n ga mučeniško ubili. Toda cilja ulice so kakor izumrle. Vsled nepresta- injs0 dosegli! Na mesto Kovačeviča pri-nega padanja snega in snežnih viharjev j hajajo in še bodo prihajali drugi, ki vr-je promet zelo otežkočen. Vlaki prihaja- gij0 SVojo dolžnost do naroda in države, jo iz province z velikimi zamudami.
Ve ik finančni škandal v Parizu
Aretacija bankirja Dimitrija Rubinsteina.
Pariz Je za novi finančni škandal bogatejši. Za Blumensteinom je romal za zamrežena okna Rubinstein, znani finančnik iz predvojnega Petrograda, kjer je pod imenom »carjev bankir« vodil Privatno banko, banko bratov Junker in tovarno vagonov. Po tako slavni preteklosti se bo za enkrat pisalo po vsem svetu o njem le bolj neslavno, saj je obdolžen velikih sleparij v skupnem znesku šest milijonov frankov.
Po vojni Je živel Dimitrij Rubin-stcin na Dunaju in Berlinu, a je imel v obeli velemestih silno smolo; kjer je prišel na dan kak bančni škandal, je bil zapleten v afero_ tudi Rubinstein. Od majnika 1926 je živel v Parizu in si pridobil večino delnic pariške Centralne trgovske banke^ No-vokupljene akcije je pa mož plačeval s ponarejenimi ali vsaj neupravičeno izdanimi akcijami Depozitne banke v Londonu. Centralna bankfc ga je izvolila v nadzorstveni s^et in je v tej »funkciji« v kratkih teknili ociga-nil banko za dva milijona Trankov...
— Zbor se je dvignil in zaklical trikrat slavo pokojnemu Kovačeviču.
Sledili so govori zastopnikov posa-Preteklost Dimitrija Rubinsteina meznih organizacij. Prof. dr. Kovačie je izredno pestra. Dvignil se je tako- je podal za Sokola v lepih besedah živ-rekoč iz nič do upoštevanega ban- ljenjepis velikega sokolskega borca Ko-kirja v Petrogradu, kjer so ga odli- vačeviča, ki se ni ustrašil že pred vojno kovali z naslovom d|žavnega svetni- posečati sokolskih prireditev na ozemlju ka. Na carskem dvoru je bil kakor Avstro-Ogrske, kljub temu da je bil ak-doma. Rasputin mu je bil intimen pri- tivni oficir srbske vojske. Prikazal je po-jatelj. Med vojno je Rubinstein več- kojnika kot junaka v obeh balkanskih krat potoval v Švico; bil pa je lepe- m zlasti v svetovni vojni, kjer je ščitil ga dne v Rusiji aretiran, ko se je po- pr} Prizrenu odstopajočo srbsko vojsko vrnil domov preko Nemčije, za kate- preko albanske Kalvarije. Po vojni je bil ro pot ni imel dovoljenja. Obdolžili general Kovačevič med prvimi Sokoli, so ga zvez s sovražnikom. S svojim je nastopil za ustvaritev enotne sokol-vclikim vplivom na najvišjih mestih ske organizacije. Na vseh svojih službe-pa je dosegel prostost, predno je pri- nih mestih je uspešno sejal med najširše šlo do obtožbe. Preiskovalna komisi- p]asti naroda moralna načela Tyrša in ja, ki je imela pojasniti njegov delikt, pugnerja. Tragična ironija je hotela, da pa je bila razpuščena in njeni člani je padel kot žrtev teh svojih strem-obsojeni na težke kazni...	_ ljenj. Kovačevič je želel, da se nam pri-
, Za revolucije Korenskega sc je Ru-	v državno zajednico tudi četrto
binsteinu posrečilo rešiti vse svoje Bratsko pleme Bolgarov. Morala je biti imetje. 2ivel je v otockholmu, R er- ravn0 bolgarska roka, ki mu je zadala Imu 111 Dunaju. Ju je prišel na origi- smr{j Spominu pokojnika služimo najbo-
brezuspešnost početja onih, ki delajo proti temu, kar hoče narava in kar mora priti: da smo en narod od Triglava do Črnega morja. Vsa naša mlajša generacija trdno veruje, da bo ustvarjen veliki ideal ujedinjenja naroda od Triglava do Carigrada kljub vsem naporom Makedonske revolucijonarne organizacije, ki hoče po navodilih Italije zavreti naravni razvoj in se poslužuje sredstev, kakor je bil umor velikega Jugoslovena Kovačeviča. Prej ali slej pride čas, ko si podajo roke Ljubljana, Zagreb, Beograd in Sofija pod dinastijo Karagjorgjevičev.
Za orlovsko mladinsko organizacijo je spregovoril profesor teologije dr. Jera j. Svetla točka tragedije generala Kovačeviča je dejstvo, da smo pokazali zopet čustvo edinstva Srbi, Hrvati in Slovenci, da smo ena duša v eni državi! General Kovačevič je umrl kot mož dela za dobrobit naroda in države, za najvišje ideale! Saj se ne izplača živeti, ako nimamo svoje domovine in svobodnega n^‘ roda!
Orjuna je poslala za spominski večer odvetniškega kandidata drja Vauhnika, ki v temperamentnih besedah orisal vso tragedijo, krivice in zapostavljanje zaslužnih pravih narodnih borcev-idealistov, ki pa v svojem delu ne odnehajo. V imenu nacijonalistov se govornik klanja sveti žrtvi za našo narodno stvar, pokojnemu generalu Kovačeviča.
Minister n. r. dr. K u k o v e c je v svojem govoru imenoval čin makedonstvu-juščih zločin nad celim slovanstvom. Vsi napori slovanskih sovražnikov se bodo razblinili v nič. General Kovačevič nam ostane vzor moža dela in pravega patrk jota! Slava mu!
Nekaj po 21. uri je predsednik gospod Perhavec zaključil spominsko svečanost.
POVIŠANJE OROŽNIŠKEGA KONTINGENTA V RUMUNIJI.
BUKAREŠT, 23. decembra. Vlada je sklenila, da poviša orožniški kontingent od 10.000 na 60.000 mož.
nalno misel. Ko so mu očitali poslovno nepoštenost, je naznanil sam sebe oblastvom radi poneverbe depozitov. Državno pravdništvo ga je dalo zapreti in uvedlo preiskavo. V nekaj dneh pa je Rrbinstein dokazal svojo nedolžnost in pošteno poslovanje svo jega denarnega zavoda. Cilj pa je dosegel : napravil si je s to senzacijo ogromno reklamo...
lje, ako nadaljujemo z delom v tem njegovem duhu. Saj vemo, da ni kriv njegovi smrti brat ob Črnem morju, temveč nemili sosed onkraj Jadrana! Bodimo složni in vsi štirje bratje bomo lahko zatrli črne srajce onstran Jadranskega morja! Siava generalu Kovačeviču!
Za »Jadransko Stražo« je imel lep go-\ivor prof. Ribarič, ki je pokazal vso
Kolektivna razstava naših proizvodov op Dunaju.
Uprava dunajskega sejma je naslovili na Pooblaščeno trgovinsko agencijo kraljevine SHS na Dunaju (I. Seilerst&tte 30) dopis, ki se nanaša na prireditev kolektivne specijalne razstave naših proizvodov na dunajskem sejmu. Trgovinska agencija je poslala ta dopis zbornicam in drugim gospodarskim ustanovam z opozorilom na koristi, ki bi jih imela organizacija take kolektivne razstave za naše gospodarstvo v splošnem. Na letošnjem pomladanskem sejmu je imenovana agencija v zvezi z našim oficijelnim turističnim birojem napravila v tem oziru prvi poizkus in je v posebnem oddelku razstavila za tujsko-prometno propagando slike in modele o narodnih krasotah naše države. To razstavo je svečano otvoril naš poslanik na Dunaju. Razstava je imela dober uspeh, ki bi bil pa vsekakor večji, če bi se na njej razstavilo kolektivno tudi predmete naše produkcije. Interesenti, ki bi hoteli sodelovati na taki razstavi, so naprošeni, da o tem obvestijo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani,
Sfran 1.'
MarthortM V F C E R N I K lotra.
V Mariboru, cine 26. Xli. 192%,
Božične jaslice in drevesca v
Mariboru
PRAVIH JASLIC NI VEČ. - PRAGOZD NA GLAVNEM TRGU. ČKI MARIBORSKE OBLASTNE SKUPŠČINE ZA BOŽIČ.
BONBON-
Maribor, 23. decembra;
»O, o, o, o božiču je lepo...« smo prepevali še kot prvošolčki in samosrajčniki takrat v starih časih.. Jaslice doma v kot« so dvigale naša srca tja v višje sfere in nepopisno lepi so spomini na tista leta. Ko se, je pred nekaj desetletji udomačilo tudi.'pri nas nemško božično drevo, so jaslice bile nekam zapostavljene in jih <|andajies najdeš — v oni monumentalni obliki stare dobe — le še malokje... če bi jih le mogla dvigniti iz pozabljivosti Sičeva izdaja »Narodnih jaslic«! Zdi se mi pa. da so med ljudstvom še mnogo premalo znane. Vaški trgovci ponujajo večinoma že izdelane »garniture« židovske provenijence. Saj niti v Mariboru ob sedanjem božičnem sejmu nimaš prilike videti onih pravih pravcatih narodnih jaslic z narodno ornamentiko in narodno nošo-,, kakor si j,e to zamislil prot. Sič. Celo znano podjetje na Koroški cesti, ki bi bilo- še posebno poklicano skrbeti zraven .časti in slave božje tudi za narodov blagor, razstavlja vsemogoče druge stvari. Pravih jaslic v naše meščanske in kmečke hiše ne bo več kmalu nazaj in baš s tem je zamrla v naših krajih stara, originalna idila božične noči....
. Prav živahno pa je te dni na novem Glavnem trgu, ki sc je spremenil naenkrat v pragozd. Smreke in smrekce daleč tam .s'Pohorja ali Kozjaka se ti nudijo po raznih cenah: 10, 20, 30 ali celo po 50 Din.
Meščani so precej navdušeni za ta božična drevesca, še bolj pa prodajalci, ki cele dneve zmrzujejo tamkaj, in se vsled tega prav nič ne hudujejo, samo da gre »kšeft«. Nabralo se jih je mnogo, najbrž pridejo vsi na svoj račun, saj imamo skoraj 10.000 družin, od katerih gotovo 95 odstotkov reflektira na drevesca. Svojčas se je privleklo s Pohorja tudi kaj — brezplačno, a pravijo, da je gospod »Šenk« umrl in res — Pohorje je dobro zastraženo, seveda tudi mestni park, Kamnica in Kalvarija...
Maribor torej zastonjkarskih »tihotapskih« božičnih dreves ne bo deležen, zato je razumljiva zadovoljnost pohorskih prodajalcev na trgu. Višek kupčije bo pa itak šele zadnje dni. Večina čaka namreč na soboto, ko bodo baje že skoraj — zastonj, ker jih gg. Pohorci pe vlačijo radi nazaj v hribe in se takrat roba prodaja za vsako ceno. Zato bo za opazovalce zadnji dan pač nezanimivejši!
Vsekakor je božično razpoloženje v polnem razmahu. Kljub visokemu datumu in nizki temperaturi so priprave v polnem teku: božični kolači, jaslice in drevesca, zraven raznih drugih dobrin nas namerava »dobro dete Jezušček« še posebej iznenaditi tudi s »sladkimi« bonbončki znamke »Fiskus« iz tvornice oblastne skupščine mariborske... Lepa božična idila! — —	.	Sp-	r.
Mariborski	in
Stoletnica Mariborčana Tegetthoffa
Danes je preteklo ravno 100 let, odkar se je rodil v našem mestu v Slovenski ulici štev. 12 admiral Viljem Tegetthoff. Šole je obiskoval v Mariboru in v Benetkah. L. 1845. je vstopil v avstrijsko voj-.110 mornarico, kjer je vsled svojih zmož-.nosti in zvez z dvorom hitro napredoval. V letih 1853—62 je napravil več potovanj, posebno v Severno Afriko in v Južno Ameriko.
Dne 9. maja 1864. je premagal dansko brodovje v bitki pri Helgo-andu. Še bolj se je.proslavil, ko je dne 20. junija 1866. premagal s šibkim brodovjem močnejšo italijansko mornarico v znani bitki pri Visu.. Nato je postal najvišji poveljnik avstrijske vojne mornarice in član gosposke zbornice. Umrl je nenadoma dne 7.'aprila 1871. na Dunaju, kjer je'tudi pokopan.
Tegetthoff je bil brez dvoma odličen vojskovodja. S svojim odločnim in nepričakovanim nastopom v bitki pri Visu je preprečil namero Italijanov, da bi »odre-'šlhT našo Dalmacijo. S tem si je vsaj posredno pridobil tudi za našo državo zasluge. Zato ga nnoremo ohraniti v dobrem spominu, četudi nam je bil sicer tuj po krvi in duhu.
Ob preobratu je bil njegov spomenik na -Trgu Svobode v Mariboru deloma pokvarjen. Sedaj se nahaja tam le še podstavek, medtem ko hrani kip in ostale okraske mariborski muzej, kjer se nahaja Še več drugih spominov nanj. Glede na njegove vsaj posredne zasluge za na-,šo domovino in ker so se medtem razmere bistveno spremenile, ne bo naj-brže nihče več ugovarjal, če se njegov . spojnenik zopet popravi. Stroški bi bili itak neznatni. Tudi je naše mesto revno na spomenikih. Seveda bi se moraio popraviti spomenik brez vsakih sloves-tjpštj..
„SDeharl“
(Na naslov mestne občine I)
Na spomenico Špeharjev in interesira-nih krogov je predvolitveni občinski svet odločil, da morajo priti Špeharji z Vojašniškega trga na Vodnikov trg. Od tozadevnega članka v »Večerniku« in od spomenice Špeharjev ter zainteresiranih interesentov — pa tudi od sklepa zadnje seje mariborskega občinskega sveta je preteklo že 14 dni, a Špeharji so še vedno na Vojašniškem trgu in ne na Vodnikovem, kakor jim je bilo v imenovani seji odločeno. Eni kakor drugi zainteresirane} to čudno komentirajo, a izgovpi z občinskimi volitvami vendar nekoliko drži.
Ker pa so sedaj občinske volitve končane, je ta izgovor popolnoma jalov in je stvar merodajnih faktorjev, da končno izvedejo sklep še legalnega občinskega sveta in to čimpreje.
Po raznih vesteh gre tu baje za projekcijo enega zainteresiranega človeka na škodo šestindvajsetih?
Zato pozivajo udeleženi interesenti merodajne faktorje, da izvedejo sklep zadnje občinske seje pred volitvami in potom policije, odredijo samo. to, kar je sklenila občinska seja, da je stojišče Špeharjev na Vodnikovem trgu in ne več na Vojašniškem trgu kakor dosedaj.
Če pa.se sklep občinske seje ne izvrši, bomo zapeli višje tone.
Proti oblastnim davkom
priredijo delavske strokovne organizacije širom Slovenije serijo protest nih shodov, da dozna najširša javnost, kako SLS večina v obeh oblastnih skupščinah ne mara enakopravnosti ter nalaga največji del novih	davčnih bremen	prebivalcem
mest	in večjih krajev,	posebno de-
lavstvu in revnim kousumentom. No-„	T_	„	.	..	vi davki tlačijo in ovirajo tudi produk-
sednik ravnatelj g. m z.	Gracar, ta mik	cy0_	od samoupravnih	davkov od-
I g. dr. Sestan. tajnik II. g. major mi- 'padeže sedaj na vsakega prebivalca
X: JL 1^ 1^-. 11 r- »-v I nrto /'lotil* iti e u	.	.	.	. — —
čič, blagajnik g. Loos. člani- višji svetnik g- Keršovan tnssrr. g. Vreže, sod. svet g. dr. Senjor in ravnatelj g. Pogačnik.
Člani nadzorstva so gg. general Spasič, dv. svet. dr. Stare, preds.
mest letno okroglo 167 Din. na prebivalca dežele pa samo 41 Din. —
Nenavaden dvig temperature.
Davi se je temperature v Mariboru nepričakovano dvignila in celo
oblast, odbora dr. ;I eskovar direktor .Prešla ledišče. Ze sinoči je bilo čutiti Narodne banke Ljubinkovič. ravna-! rahlo dviganje in je okrog polnoči teli Ljubljanske kreditne banke Klo- znašal temperatura —9 stopinj, do-bučar.	j čim je proti jutru zavel jug in živo
Namestniki upravnega odbora: gg. srebro se je skokoma dvignilo. Ob nar. nosi. dr. Pivko. nar. posl Žebot, S. zjutraj ej zna?c’a +1 Celzija, do dr. Boštjančič, prelat Tomažič, dr.! 10.45 pa se je dvignila iic^+2 stopinj. Ravnik, RoBmanit. upravnik carine T ed in sneg sta pričela popuščati, Bognar in zastopnica ženskih dru- barometer pa se je toliko znižal, da
Prva se a mariborskega Aerokluba
Letalski dan spomladi.
Sinoči je imel odbor Aero-kluba za mariborsko oblast prvo sejo in se je konstituiral naslednje:	predsednik
ravnatelj g. dr. Tominšek, prvi podpredsednik poveljnik rez. inž. oficirske Šole g. puk. Božič, drugi podnred > 12.30 ure.
štev.
Namestniki nadzorstva: gg. magl-stratni ravnatelj KocHer novinar Ka-sper, Josip Lovrenčič. Berec in zastopnica ženskih društev.
Čim se bodo ustanovili Aero-klubi tudi v oblasti izven Maribora, se bo oblastni odbor izpopolnil z njihovimi delegati. Na pomlad okoli Velike noči priredi mariborski Aero-kUib letalski dan, na katerega povabi eska-drile iz Novega Sada in Zagreba. Klub bo storil vse potrebne korake, da se ustanovi v Mariboru letalska postaja za mednarodno progo Avstrija—Itabia in da se podaljša zračni promet	Beograd—Zagreb	tudi v
Slovenijo. —
Uprava »Večernika
sprejema oglase za božično številko, ki izide v povečanem obsegu in zelo povišani nakladi, samo do sobote do 10. dopoldne. Na pozneje prinesene oglase se ne bo več mogoče ozirati.
Eksistenčno vprašanie rudarjev.
V četrtek se je v Trbovljah vršila med zastopniki Trboveljske premogo kopne družbe, rudarsko oblastjo, der zbornico in delavskimi zastopniki anketa o gmotnem položaji rudarjev. Do sporazuma žal ni prišlo. TPD bi mezde malo zvišala lc ob uvedbi deseturnika. —
Obvestila »Študijske knjižnice«.
Knjižnica ostane za dobo božičnih počitnic, t. j. od 24. decembra do 2. januarja za občinstvo zaprta. Zadnja izdaja knjig se vrši torej dne 23. decembra od 15.—18. ure. — Tedenski naročniki pa lahko zamenjajo knjige dne 30. decembra v dobi od 9, do
je pričakovati novih padavin.
Gradbena akcija.
V pospeševanje gradbene podjetnosti je mestna občina leta 1926 sklenila, da se oprostijo občinskih davščin vse hiše, ki dobe stavbeno dovoljenje leta 1926 in uporabno dovoljenje še leta 1927. Razni interesenti pa so se začeli zanimati za to ugodnosti in graditi hiše uprav v tekočem letu. Bili so pač mnenja, da bodo tudi deležni vseh teh ugodnosti, ker se logično na efektu nič ne izpremeni, čo je bilo dovoljenje izdano leta 1926 ali pa 1927, sarrto da je gradba pravočasno do-gotovljena.
Magistrat pa je vezan na besedilo omenjenega sklepa ii zato je treba, da občina ta sklep revidira, tembolj, ker so bili vsi ti podjetniki prepričani, da ne bodo v tem oziru nič prikrajšani. Tudi jih ni nihče o tej nevarnosti poučil. Zato je občina dolžna to storiti, če ji je v istini na srcu pospeševanje gradbene podjetnosti in s tem lajšanje stanovanjske bede v Mariboru.
Hvaležnost obdarovanih otročičev.
Na prošnjo naših dobrih učiteljev so mnogi blagi dobrotniki za nas revne otroke darovali. Lepi darovi so nas zelo razveselili. Vsem darovalcem se toplo zahvaljujemo za lep božič, ki so nam ga napravili s svojimi darovi. Bog vam stotero poplačaj! — Za vse obdarovance: Pegan Zvezda, Marica Veber in Močivnik Vera, učenke II. razreda na Tezuu.
Občni državljanski zakonik
v slovenskem prevodu, ki ga je Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, je izšel. Knjiga se dobi v mariborski podružnici Tiskovne zadruge. Alck-isandrova cesta J3. —,
Puščava — božični darovt
Za nabavo tople obleke najslro-mašnejši šolski mladini so darovali gg.: grof Alfons Zabeo. Fala. 1000 Din, Avgust Loschnigg. lesni trgovec, Sv. Lovrenc, 400 Din. in Jožefa VVitzmann. velposestnica. Ruta. 200 Din. Darovalcem se šolsko upravi-teljstvo v Puščavi najtopleje zahvaljuje. —
Naši mornarji rešili posadko ameriške ladje. ■
Pred nekaj dnevi je naš trgovski 'parnik »Izabran«, last Dubrovniške paroplovne družbe, ko je plul v bližini ameriške obale, rešil vso posadko nekega ameriškega parnika., ki se je potopil. Naši hrabri mornarji so prispeli v zadnjem trenutku, vendar se jim je posrečilo, da so s svojo vest nostjo in odločnostjo rešili vso posadko ameriške ladje sicer sigurne smrti. Junaški nastop naših mornarjev je našel živahen odmev v vsej ameriški javnosti in je sam predsednik Zedinjenih držav Coolidge izrazil sedaj željo, da podeli našim moniar-•jem večje število darov. Ameriški poslanik v Beogradu, g. Priče je že obvestil našo vlado o tej želji predsednika. Coolidgea in mu obenem sporočil, da se bo o priliki izročitve darov vršila na ameriškem poslaništvu še posebna svečanost.
Ponesrečen otrok.
Konrad Neuwirt, 4 letni sin viničarja pri Sv. Petru pri Mariboru sl je včeraj zlomil desno roko, ko je po sobi tekal in padel. Zdravi sev bolnici. —
j	Nepoboljšljiva	tatica.
Sinoči je bila v nekem hlevu Ob železnici aretirana Marija S., katero je hlapec Anton K. osumil, da mu je nedavno, ko je prenočevala pri njegovem tovarišu, ukradla 7 srajc in drugega perila v vrednosti 400 Din. Marija, ki je živela že 11 let v Budimpešti, je po povratku izvršila več tatvin. Doslej je bila že petkrat kaznovana in dvakrat v prisilni delavnici v Begunjah. Osumljena je tudi, da se bavl s tajno prostitucijo. Razen tega se je tudi upirala aretaciji in žalila stražnike. Torej se bo morala radi treh prestopkov zagovarjati pred sodiščem.
Pijanost plačal z življenjem.
Pred dnevi so se seljaki iz vasi Gredo pri Sisku vračali domov. Že v Sisku so se napili in nadaljevali s pijančevanjem še potoma. Ko so prišli do neke gostilne v Selih, je bil kočijaž Vici Gregorec že tako vinjen, da sploh ni znal več upravljati konja. Zgubil je vajeti iz rok in pa-I del pod voz. Splašeni konji so ga popolnoma pohodili in vlekli potem še dva kilometra naprej, dokler ga niso rešili ljudje iz mučnega položaja. Prepeljali so ga sicer takoj v bolnico, vendar je kmalu nato podlegel težkim poškodbam.
Ciganka z detetom zmrznila.
Kmetje, ki. so se vračali včeraj zjutraj z letnega sejma v Karlovcu, j so našli ob ce$ti v vasi Lasinje neko ciganko z otročičem v naročju. Oba j sta bila že mrtva in sta postala žr-'tev nenavadno hude zime.
Avtobusna zveza s Ptujem.
V nedeljo na božični dan ne^ bo vozil avtobus Maribor-Ptuj. na Štefanovo je pa zveza zopet normalna.
Službo dobi
izurjen klepar potom mariborske borze dela. Naj se javijo pri njej samo dobre moči. —-
Zobozdravnik dr. Viktor Kac.
Aleksandrova cesta 22, do preklica ne ordinira.	2034
Mariborsko crtedaHSte
REPERTOAR:
Petek, 23. decembra ob 17. uri »Snegul* čica«. Otroška predstava pri znižanih cenah.
Sobota, 24. decembra. Zaprto.
Nedelja, 25. decembra ob 15. uri »Logarjeva Krista«. Zuižane cene. Ob 20. url »Eva«. Znižane cene.
Pondeljek, 26. decembra ob 15. uri »Bajadera«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Takrat v starih časih...«
H Maribor«, dne 2& XTT. 192T.
¥*r?boraIr» V f C P P N » * 1«tm.
Stran 3.
Trije milijoni lju li na osmih kvadratnih miljah
RAZŠIRJENJE V VIŠINO. ~ NEBOTIČNIKI IN PROMET.
V Newyorku imajo že načrt za najvišjo hišo na svetu. Poslopje bo imelo 110 nadstropij in bo podstrešje 420 metrov nad uličnm tlakom. Sama zgradba bo stala 18 milijonov, zemljišče 4 in pol milijona, skupni stroški bodo pa okrOg 22 in pol milijona dolarjev. Dosedaj najvišja hiša — v Newyorku seveda — ima »samo« 85 nadstropij in bo nova stavba od uje za blizu 100 metrov višja. Gigantska »tavba bo imela nad 60 vspenjač (liftov), ki bodo vozile z največjo hitrostjo po posebnem redu, kakor vlaki. Dvoje vspenjač bo imelo prvo postajo šele v 62. nadstropju.
Nebotičniki nastajajo vsled pomanjkanja prostora. Ncwyork leži namreč na o-toku Manhattan, ki je dolg kakih 95 km, Širok pa 8 km. Mesto se je začelo na južnem koncu ter se je zamoglo širiti le v eni smeri. Naglo rastoče mesto je seveda zasedlo tudi velik del polotoka, na majhnem prostoru Manhattana je pa vendarle središče in ima ob vedno večjem pomanjkanju prostora edini izhod navzgor v višino. Tako so se začeli nebotičniki in svet je bil vesel ideje, da se mesta lahko širijo tudi navzgor in ne samo naokrog in narazen. Nebotičnike so spočetka pozdravljali kot rešitelje, kmalu so pa občutili, da se vsled njih še bolj občuti silno pomanjkanje prostora. Nebotičnik je kakor magnet. Do 15 tisoč ljudi pritegne zvečer na sebe, zjutraj jih pa spusti na ulico. Tolike gneče, kot okrog nebotičnikov, ni nikjer na svetu. V New-
yorku pride tam, kjer so navadne hiše, čez dan nad 350 tisoč ljudi na eno kvadratno miljo. V okraju nebotičnikov so pa na osmih kvadratnih miljah dnevno 3 milijoni ljudi.
To pomeni zjutraj in zvečer pravo preseljevanje narodov in v preozkih cestah prometne ovire in težave, kakoršnih ni nikjer drugje. En sam kratek stik elektrike je nedavno naenkrat in za par ur ustavil 1600 nadzemskih in podzemskih železnic. Na vseh koncih in krajih se da ugotoviti, da prometnih zaprek ne delajo preozke ceste in preštevilni avtomobili, ampak v glavnem takozvani tripmf modernega stavbarstva — nebotičnjk. Posestniki avtomobilov se v okrajih nebotičnikov ne morejo veseliti vožnje. Stoti-soči delavcev in uslužbencev, ki nimajo avtomobilov, so pa navezani na podzemne železnice, kjer je zopet tolika gneča, da je vožnja na delo in vrnitev domov velika muka. Ceste postajajo vedno nevarnejše, nebotičniki se pa zidajo naprej brez pomisleka, da ceste ne bodo mogle sprejemati niti četrtine prometa, nastalega vsled novih ogromnih zgradb. Nebotičniki že danes, na mnogih cestah izgubljajo svojo vrednost, ker se tovorni promet ne da redno in dovolj naglo opravljati, da bi se raznim podjetnikom izplačalo najeti poslovne prostore v velikanskih zgradbah. Glede stavb so Amerikan-ci kratkovidni ali so pa tako zavarovani v sedanjost, v dan in uro, da se ne brigajo za to, kar bo v bodoče.
Vodite!' Indicev Gandhi -umr!
»Veliki upornik — Velika duša.«
Po kratki bolezni je umrl v četrtek vodja mogočnega naciionalnega pokreta v Indiji Mahatma Gandhi, nazvan od nasprotnikov »veliki upornik«, od pristašev pa »velika duša.« Svoj narod je vodil Gandhi politično, gospodarsko in tudi versko. Bii je velik, silen ne samo kot ljudski voditelj, ampak tudi. kot človek. Nevarno je majal temelje britanskega imperija, pri tem pa ostal do pičice dosleden svojim miroljubnim načelom ter odklanjanju vsake sile. Za pravo in svobodo Indijcev je delal le z miroljubnimi sredstvi, od katerih je bilo najuspešnejše in Angležem najnevarnejše —- bojkot angleškega blaga in vseh izdelkov. To bojno sredstvo je bilo tudi velevažno v razvoju naroda. Čudovito naglo so se Indijci navadili na evropski način produkcije, na vsa sredstva modernega življenja, da Angliji lahko rečejo in pokažejo. »Ne potrebujemo te!«
Koncepcija Gaudbijevcga boja ostane na veke zapisana v analih sveta kot naj-Člstejši primer požrtvovalnosti, domoljubja in človečanske pravičnosti. Za Tolstojem je Gandhi naiodločnejši nasprotnik vsake sile. Tolstoj je silo obsojal iz Jasne Poljane, Gandhi pa na čelu gigantskega narodnega pokreta neprestano mireč veliko in upravičeno ogorčenje vsled mnogih krivic. Indijski po-kret svojih ciljev sicer še ni dosegel, Angleži so pa kot bistroumni politiki takoj uvideli, da bi bila sila olje v ogenj in da se da oblast še najboljše obdržati s popuščanjem.
Mohandas Karamchand Gandhi se je rodil 2. oktobra 1869 v Porbaudar-ju v zapadni Indiji. Njegovi stariši so bili bogati trgovci. Nižje in srednje šole — indijske in evropejske — je dovršil doma, pravo in filozofijo pa v Londonu. Prvič je nastopil 1. 1893 in sicer, za pravice in* dijskih delavcev v Južni Afriki. Do leta 1914 je vodil ta boj ter ga tudi uspešno dobojeval. Prva njegova svetovno pomembna delavnost je pa začela takoj po vojni, ko so Indijci zahtevali izpolnitev angleških obljub glede samouprave. V svrho vzajemnosti in moči je Gandhi odpravil starodavne in od tujcev netene verske in druge spore med Hindustanci in muslimani, čudovito slogo je oživo-tvorila njegova beseda. Leta 1922 so ga Angleži obsodili na šest let ječe. Gandhi
je preprečil vse protestne nemije ter se dal mirno zapreti. Dve leti pozneje so ga zopet izpustili. Zadnja leta se je Gandhi bolj in bolj vglabljal v filozofijo, v indijskem nacijonalnem pokretu pa do(bivajo premoč revolucijonarni elementi.
MOLNP (službeno).
Na včerajšnji seji je MO izžrebal pro-tivnike in spored tekmovanj za prvenstvene, kakor tudi za pokalne tekme.
1. Železničar — Ptuj v Mariboru,
2. Svoboda — Rapid,
3. Merkur — Svoboda,
4. Rapid — Merkur,
5. Svoboda — Ptuj v Ptuju,
6. Železničar — Svoboda,
7. Maribor — Železničar,
8. Rapid — Ptuj v Ptuju,
9. Maribor — Ptuj v Ptuju,
10. Železničar — Rapid,
11. Maribor — Merkur,
12. Maribor — Rapid,
13. Ptuj — Merkur v Mariboru,
14. Maribor — Svoboda,
15. Merkur — Železničar,
dočim se bodo pokalne odigrale v sledečem vrstnem redu:
1. Maribor — Merkur,
2. Železničar — Svoboda,
3. Rapid — zmagovalec drugega kola,
4. Finale: zmagovalca prvega in tretjega kola.
Tekme se prično točno na termin, ki ga določi MO najbrže začetkom februarja. Radi preobširnega sporeda se bosta igrali po dve tekmi skupaj, da se tako pravočasno zaključi prvenstvo in ugotovi prvaka, kakor zahtevajo športne instance.
Nov svetovni rekord v skoku v daljavo.
Iz Durbana, glavnega mesta Natala v južni Afriki, poročajo, da je povodom nekega tekmovanja znani skakalec A t -k i n s o n, ki je že na poslednji olimpijadi v Parizu startal za Južno Afriko, skočil 8 m 15 cm v daljavo. Skok je nepričakovan in presenetljiv uspeh, s katerim je dosedanji rekord Hubbarda potolkel za 27 cm. Hubbardov rekord znaša 789 cm. Poročilo še ni potrjeno.
i«
pro-
Drugi tt^acco-VanzeP.i ces v Ameriki
Neko newyorško sodišče vodi sedaj razpravo, ki je skoraj kopija procesa Sacco-Vanzetti. Tudi tokrat sta obtožena ; dva Italijana in sicer radi umora dveh drugih Italijanov-fašistov. Obtožena Ganilo in Greco pripadata namreč struji, ki je proti fašizmu. Med italijanskimi naseljenci v Ameriki delujejo tudi fašistični : agenti in ker so sedaj dva taka našli umorjena, so kot zločince osumili prej , imenovana, ki sta že večkrat na shodih rojakov odločno nastopala proti fašizmu. Obdolženca dokazujeta, da na dan umora sploh nista bila v kraju zločina, ampak daleč proč, da tako kot storilca ne moreta priti v poštev. Po stanju razprave se da sklepati, da bosla obsojena kljub dokazovanju in nekaterim pričam, ki so izjavile v njun prilog.
Leteči uradi.
Prve leteče urade imajo gotovo podtajniki ameriškega vojnega ministrstva, i Dvoje letal so že opremili s pisalnimi mi- ! zami in drugimi pisarniškimi pripravami, j da bodo podtajniki lahko pri svojih služ- ' benih letih opravili pisarniške pošle. Pisalne mize stoje v prostoru, ki je drugače rezerviran za opazovalca. Letala vojnega ministrstva preletijo 150 milj v eni uri. Prvi podtajnik Davison je izurjen pilot, druga dva pa se šele vežbata.
Koliko psov ]e v Angliji.
Po najnovejši statistiki je v Veliki Britaniji nad 4 milijone psov, tako da pride na vsako četrto osebo en pes. Med njimi je 250.000 psov z rodovniki. Pasja industrija zaposluje na tisoče moških in žensk in znaša letni promet skoro 20 milijonov frankov. Dohodki pasjega davka gredo na milijone. Anglija je nedvomno dežela, kjer je največ ljubiteljev psov.
Nad 10 milijonov za sliko.
Neka berlinska umetniška založba je na Švedskem kupila doslej še malo znano Durrerjevo sliko za ogromno ceno 750.000 mark — to je 10,500.000 dinarjev. Slika predstavla nekega mladeniča ter se smatra za eno najboljših del velikega mojstra.
Zgodovinski Dol ski grad grofov Ternovških v cgniu
Težka nesreča je zadela te dni poljsko plemiško rodbino Tarnovskih, ki so znani iz večstoletne zgodovine Poljske. V sredo okoli treh zjutraj je izbruhnil radi neke napake pri centralni kurjavi ogenj v gradu grofov Tarnovskih v Dzjko\vu nedaleč Tarnobrzega v Galiciji. V usodnem trenutku ni bilo gospodarja gradu doma in se je požar bohotno razpasel ter ga niti včeraj, ni bilo mogoče udušiti. V četrtek ponoči so se vnele cele zaloge premoga v kleteh, kar je močno oviralo gašenje elementa. Prebivalci gradu so sicer napeli vse svoje moči, da rešijo grad pred žalostnim koncem, toda kot vse kaže — brezuspešno. Že po dosedanjih poročilih je zahteval požar devet smrtnih žrtev, med katerimi je tudi znani poljski lahkoatlet Alfred Breyer. Cela vrsta ljudi pa je težko poškodovanih. Od izredno bogatih zbirk raznih zgodovinskih zanimivosti se je posrečilo rešiti le kako polovico. Zdravi sta ostali tudi mati sedanjega lastnika grofa Zdzislava Tarmnvskega in pa kneginja Radzivvill.
Grad Tarnowskega, nekdanjega člana avstrijske gosposke zbornice, je bil znan po vsej poljski državi kot dragoceno kulturno zgodovinsko poslopje in je stal na prijazni višini v Dzikouu s krasnim razgledom na dolino Visle. V njem ni bilo le mnogo zgodovinskih dokumentov iz poljske preteklosti, temveč tudi veliko število slik in drugih starinskih dragocenosti z obširno biblijoteko. Pa tudi zadnje mesece se je mnogo čitalo o gradu Tarnovvskega, ker so bile na njem mnoge konference poljskega plemstva, ki se je izreklo za politiko Pilsudskega.
Berač s petimi suknjiči.
Nič manj kakor dve uri sta potrebovala te dni dva stražnika v GIasgowu, da sta izvršila na nekem aretiranem beraču telesno preiskavo. Mož je imel namreč na sebi pet suknjičev in 3 hlače. Iz številnih žepov so privlekli na dan na tisoče vrečic , s cigaretami, več sto ključev, denarnic, nožev, pip in prstanov, dragocenih čekov in za štiri kile bakrenega denarja. Berač je izjavil, da se je vzdrževal s tem, da je srebrne novce zamenjaval v bakrene. Policija ga je vtaknila v luknjo, da doženc, odkod izvira
LAWN TENNIŠ.
Mollandska—Danska.
V Haagu se je odigral meddržavni matsh Nizozemska—Danska. Zmagali so Holandci v razmerju 3 : 2. Najzanimivejše je bilo srečanje Petersen—Timmer, katero je odločil Petersen v svojo korist v trdi borbi 6 : 2, 6 : 4, 1 : 6, 8 : 6.
Borotra in Brugnon v Združenih državah.
Francoski reprezentanti tennisa Jean B o r o b r a , Jacques Brugnon in Charles B o u s s u s bodo prihodnji teden odigrali v Philadelfiji medklubsko tekmo. Racing Club de France proti Penn Athletic Clubu. Srečanje , v Phila-deifiji pomeni nepričakovano spremembo programa francoskih tennisistov, ki so nameravali potovati iz Južne Amerike v Avstralijo. Za Penn A. C. nastopijo W i 11 i a m s, Manuel A I o n s o in even-tuelno tudi T i I d e n.
Lacoste v Bruslju.
Francoz Lacoste je premagal v Bruslju belgijskega prvaka Washerja 6 : 2, 6 : 3. V igri dvojic s Turneisenom pa je bil premagan od dvojice Washer—Bots-ford 3 : 6, 2 : 6.
Avstrijska in madžarska lista prvakov.
Na avstrijski listi se nahaja na prvem mestu F. Matejka, -sledi mu bivši prvak
H.	Artens. Tretji ing. Bruck; sledita W. Winterstein in H. Eysler. Iz športnih ozirov se v določitvi ranga ni upoštevalo grofa Salma. Dame: L. Rcdlich, Elissen, M. Redlich, Heughauer, Grave in gdč. Eisenmenger. — Na Madžarskem si dele mesta: Bela pl. Kehriing, J. Dakasz, R. Jakobi, A. Kelemen in K. Kirchmayer, dočim se dame vrste: gospa pl. Petery» Barady, Scbrčider, Dei, Goney in gospa Krentsey.
Alžirska tragedija
V Alžirju se je odigrala te dni zakon>-ska tragedija, ki je izzvala radi svoje ta-jinstvenosti naravnost ogromno senzacijo. Preteklo sredo se je lepa 26 letna Židinja Ben Yaya, hčerka uglednega in bogatega trgovca, poročila z mladim odvetnikom El Ghazijem. Svatba se je vršila v največjem veselju in silnem razkošju. Pri banketu je sodelovalo nad 120 oseb, najodličnejših zastopnikov židovske verske občine v Alžirju. Po banketu so svati spremili ženina in nevesto v njihovo novo stanovanje, želeč jima vso srečo v življenju.
Kaj se je kasneje odigralo med obema zakoncema, je še dosedaj tajnost, ki morda ne bo nikdar pojasnjena. Rano zjutraj so opazili mimoidoči ljudje neko mlado žensko v nočni halji, ki je odpirala okna svoje sobe in skočila potem na cesto. Hiteli so takoj na kraj nesreče, kjer je pa-dia, toda bila je že mrtva. Pri padcu si je ‘zlomila hrbtenico.
Policija je takoj uvedla preiskavo in zaslišala mladega odvetnika El Ghazija, enonočnega soproga lepe Ben Yaye. Toda ta je mirno izjavil, da je njegova žena skočila skozi okno ravno v trenutku, ko je on zapustil sobo. Niti najmanj ne ve, kaj je njegovo ženo pognalo v smrt. Policija seveda nadaljuje preiskavo, ker tej izjavi ne veruje in upa, da se ji vendarle posreči razkriti vso tajnost. .
Izkopavanje v Ninivah.
Po 20 letnem prestanku se je angleški muzej odločil, da prične znova t izkopavanjem pri Ninivah, ker upa, da bodo s tem rešeni problemi, ki so se pojavili po
1.	1905, ko so odkrili v starodavnih Ninivah hram boga Rabua. V Mezopotamijo je odšla ekspedicija pod vodstvom Camp-bela Thompsona in dr. Hutchensona, ki je že poprej delovala v tem kraju. Ninive so v svetovni vojni zasedle angleške čete, vendar okupacija ni nič škodovala starim izkopninam. Pač pa je bila takrat napravljena cesta pod Senaheribovo palačo.
Milijon novih hiš.
Milijon novih hiš so zgradili od sklenitve premirja 1. 1918 ne mor.da v naši državi, kjer je še najbolj občutno pomanjkanje stanovanj, temveč v Angliji
Hans Dominik:
Oblast treh
»Prav imate, gospod predsednik! Čudna zadeva. Toda hvala bogu, da ne spada v delokrog Sing-Singa in da se me vsaj uradno ne tiče. Stvar armade je, da ^dobi svojo križarko na-70'. Raje še nekaj besedi o dr. Glossinu. Marsikaj sem že namreč čul o njem. Danes sem ga prvič videl. Kje stanuje? Kako živi? Kaj počenja:«
»Vprašate več, kot vam morem odgovoriti. Tukaj v Newyc.' 1 "oseduje priprejo opremljeno hišico v 3!fi-ti ulici. Poleg tega ima pa gotovo tudi na drugih krajih svoja skri.~’išča...«
»Ali je oženjen?«
»Ne! Dasi ne prezira ženskega epola. Marsikaj sem zvedel o tem... Pa : rivo-ščimo mu njegovo zabavo, čeprav bi se marsikomu zdela precej čudna ...«
»Ali sicer nima nobenih posebnih strasti?«
»Vem, da zbira dijamante. Izbrano lepe in velike komade«.
»Ni napačno! Toda nekoliko draga zabava. Ali razpolaga s tolikimi sredstvi?«
Mac Morland je skomizgnil v ramen.
»Ne morem presoditi. Mož v njegovem položaju z njegovim vplivom pač more.... Dragi profesor jaz sem že itak mnogo več povedal, kot bi smel in kot sem hotel. Pustimo doktorja, naj živi, kakor hoče Najbolje je, da '■rm.mf čim ma i opraviti z njim... Pa ko ste že enkrat tukaj, bodite tako prijazni in po’očajfer;i na kratko o dogodkih v Sing-Singu za moje akte. Potem pa greva lahko skupaj na južino«.
* *
«
Zidovje Bele hiše v Washingtonu je bliščalo v žarkem opoldanskem solncu, ko da je klesano iz grškega marmorja. Toda mračna tajnost se je skrivala za tem blestečim zidovjem. Dolgo in zamišljeno so zrle oči mimoidočih na gladkih, ravnih ploskvah poslopja. Politična napetost je postala neznosna. Vsak trenutek lahko izbruhne že dolgo z bojaznijo pričakovana vojna z angležkitn svetovnim imperijem. Odločilo pa se bo o tem tam zadaj za širokimi stebri in visokimi okni Bele hiše.
V prejšnji sobi prezidenta-diktatorja je sedel adjutant in pazljivo zasledoval napredovanje kazalcev na stenski uri. Ko je s tihim zvokom naznačila enajsto uro, je vstal in stopil v prezidentovo sobo.
»Gospodje so zbrani, gospod predsednik«.
Ogovorjeni je kratko prikimal in se zopet nagnil nad pisalno mizo, da nadaljuje ureditev nekih papirjev. Mož sred-
nje starosti. Neke vrste vojaški jopič je pokrival suhljato gornje telo. Na dolgem, tankem vratu je sedela ogromna lobanja, katere popolnoma plešasto teme se je polagoma zibalo. Iz ozkega, oduševljene-ga azketskega obraza pa je žarelo dvoje izvanredno velikih oči, nad katerimi se je bočilo previsoko in preširoko čelo.
To je bil Cyrus Stonard, neomejeni gospodar nad tristomilijonskim narodom. Ko se je sedaj dvignil in stopal počasi, skoro obotavljaje se, proti vratom, ni nudila njegova zunanja slika prav nič onega vladarskega sijaja, ki živi v ljudski domišljiji. Samo še svečeniška obleka je manjkala, pa bi imeli pred seboj fanatično postavo srednjeveškega katoliškega meniha, kot so nastopali v takratnih verskih bojih.
Prekoračil je adjutantsko sobo in vstopil v podolgovat prostor, katerega sredino je izpolnjevala velika, vsa z načrti in kartami pokrita miza. V kotu dvorane je stalo v živahnem razgovoru šest gospodov. Državni tajniki vojske, mornarice, zunanjih zadev in državnega zaklada. Vrhovna poveljnika pehote in mornarice. Pri vstopu diktatorja so vtihnili. Cyrus Stonard se je spustil v naslonjalo koncem mize in je pomignil ostalim, da naj zavzamejo svoja mesta.
»Mr. Fox, poročajte gospodom o stanju zunanjih zadev«.
Državni tajnik zunanjih zadev je preletel svoje zapiske.
»Napetost v odnošajih z Anglijo spe avtomatično k eksploziji. Odkar se je Kanada združila z nami v eno carinsko unijo, so gospodje ob Themsi postali nahodni. Stremljenja v avstralskem parlamentu, da se prično pogajati z nami po kanadskem vzorcu, so že itak slabo voljo v Dovvning Streetu še poslabšala. Anglija vidi, da prehaja dvoje njenih največjih in najbogatejših kolonij potom naravnega razvoja k nam. V Avstraliji se zadeva razvija počasneje, odkar je prenehal japonski pritisk. Toda tudi tam je razvoj nezadržljiv, če se Angliji ne posreči poprej vreči nas ob tla...
Ironičen smehljaj je zaigral na licu vrhovnega poveljnika mornarice.
»V Aziji in Južni Ameriki se naši trgovski interesi ostro križajo z angleškimi. Zadnji upor v dolini Jang-tsek-ianga je bil insceniran z angleškim denarjem. Afrikanska unija stoji pri vsem povdarja-nju svoje poHtične samostojnosti trdno na strani Anglije in dopušča samo uvoz angleškega blaga. Naš zadnji poskus, da bi sklenili trgovsko pogodbo z Afriško u-nijo, je izpodletel. Po mojem mnenju se zadeve razvijajo k hitri odločitvi. Izginotje zračne križarke R. F. c. I je pripraven povod. Dve uri že divja naše časopisje proti Angliji«.
Cyrus Stonard je med tem poročilom mehanično risal različne vijuge in ornamente na polo papirja, ki je ležala pred njim na mizi.
»Kaj mislite o izginotju letala R. F. c. 1.?«
Uprl je svoj pogled na vrhovnega poveljnika mornarice admirala Nichelsona.
»V bližini letališča smo prijeli dva angleška agenta. Obadva tajita vsako krivdo«.
»Razpolagamo s sredstvi, ki razvežejo takim ljudem jezik«.
»Vrv se je zadrgavala okoli njunih vratov, toda onadva sta molčala«.
»Imamo močnejša sredstva... Kako dolgo more vzdržavati R. F. c. 1 v zraku?«
»Rezervarji za bencin so bili napolnjeni za dvanajst ur. Dovolj, da zamore pristati v popolni temi, če so leteli proti vzhodu. Naše zračne križarke nad severnim atlantskim morjem so obveščene. Pristanek v Angliji bi se moral izvršiti že za dneva in bi se nas o njem obvestilo«.
»Vi smatrate za gotovo, da so letalo odpeljali angleški agenti?«
»Popolnoma sem prepričan o tem!«
»Hm!... domneva je verjetna... morda preveč verjetna... In kakšnega mnenja so ostali gospodje? Se strinjate... hm! Najbrže, ne, gotovo se varate!«
Državni tajniki so vprašujoče zrli na diktatorja.
»Zadnji gumb še ni zapet! Udaril bom šele, ko bom vedel, da je. To se pravi,
gospodje...« — diktator je povzdignil 'voj glas — »... R. F. c. 1 naj kar pristane v Angliji. Ljudstvo tega ne sme izvedeti, dokler še ne morem udariti«.
»Kako so porazdeljene naše U-križar-ke?«
»Vsa flotila križark na islandskem me-ridijanu enakomerno razdeljena med 60. in 30. stopinjo severne Širine«.
Admiral Nichelson <•“ je dvignil in pokazal na velikem globusu nahajališče križarskega brodovja.
»Kje se nahajajo zračne križarke?«
»Lahko opazovalno brodovje med Islandom in Farorskim otočjem. Brodovje zračnih oklopnic pa leži že tri dni na ledeni gronlandski planoti«.
»In G-brodovje..
»Letala na Gronlandu so opremljena Z
njimi«.
Samo člani tega državnega sveta so vedeli za tajnost, da so nove zračne križarke opremljene z bombami, ki morajo pri padcu na zemljo razpršiti v zrak milijarde in milijarde kužnih in kolemih bacilov. Ni se sicer še ponudila prilika preizkusiti v velikem bakterijsko vojno, toda amerikanski stokovnjaki so si od tega sredstva nadejali velikega uspeha.
Pa P-brodovje? ...«
(Dalje prihodnjič.)
Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□epi
Za božic
XSS naMema innaiceneisa darila so s ikanice za otroke:
O. Zuoančič, Pokoncu Izpod korenin
slikanica z besedilom cena Din 35’—, s poštnino Din 37*50 Domače In tuje ilvali
večbarvna slikanica, cena Din 30*—, s poštnino Din 34.— M. Grošeljeva, Sala za mala
slikanica, cena Din 32*—, s poštnino Din 36*—
H. Grošeijova, Čebelica brenčellca
slikanica, cena Din 30*—, s poštnino Din 34*—
Veliko izbero najnovejših slikanic ima vedno na zalogi.
Knjigarna Tiskovne zadruge v Maribora
Aleksandrova cesta 13.
Božična darila!
Srebrnina in galanterija, parfumerija, usnjato blago, pullovverji, veste, perilo, kravate, nogavice etc. po najugodnejših cenah pri
Slavko vernet č, Maribor
lesi Aleksandrova ces*a 23
avasna smmu
v nedeljo in pondeljek pri normalnih cenah
ONCERT
Z*htevaite oovsod ..Večerri k
n
Mariborčani!
Gotovo ste prepričani, da dobite preizkušeno
dalmatinsko vino
le v
Piri diiPlski M
v Mariboru, Mtsarska ulica S.
Cez ulico 1 Din ceneje po litru.
Vesele praznike Vam želi PQVQCSnilC
JOK)
Rt samo nizke cene
ampak udi kvaliteta blaga, ki ga kupita v trgovini
I. N. ŠeitariZ, Maribor
Aleksandrova cesta 13
Vas zadovoll v vsakem ozliu.
1627
Na zalogi jc največja Izbira najnovej^ega blaga za mo5k« In ženske obleke, pta5če in perilo. Izgotovljene obleke za moike, ženske in otroke. Na novejSl kroji /n zelo nizke cene. Postiežba točna in solidna.
m.
Na5Dr!mern?!še
božično darilo
XIII.
za odraslo mladino
so ilustrirane knjige:
Pavel Kunaver: ZADNJA POT KAPITANA SCOTTA. Broš. D n 36—. vez Din 41-. — JuS Kozak: V BOJU ZA MONT EVEREST. Bro5. Din 36' vezana Din 4 .-. — Paul Kunaver: V AZIJSKIH PUŠČAVAH. Bro4 Din G — vezana Din 14 -. Sienkietvicz H.: Z OGNJEM IN MEČEM. Povest iz davnih let BtoSura Din HO—. vezana Din 104-. — Sienkievvicz H.: POTOPI. Zgodovinski roman. BroV Din 110-. vez. 13P-
Natočila na knjigarno Tiskovna zadruga, Maribor, Aleksandr. 13.
3
Izdaja Konzorcli »Jutra*
v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., nredstavnlk
Stanko D e t e 1 a v Mariboru.