101. številka. Ljubljana, v četrtek 2. maja. XXII. leto, 1889.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na  dum računa ae
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Uprav ni Stvu naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe* vse številke.
„SLOVENSKI MAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja
na dom
Za	vse leto ....	....   13 gld.	— kr.
»		....    6 „	50 „
d		....   3 „	30 „
		•   •   •   •     1 n	10 „
Za	pošiljanje na dom s	e računa 10 kr. na	mesec,
30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto   ...       ...       15 gld. — kr.
»   pol leta........8   „   — „
„  Četrt leta........4   ,,   — „
B  jeden meBec.......I   „  40 „
3MT~ Naročuje Be lahko z vsakim dnevom, a h kratu ae mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Ujtraimistvo 99Slov. Naroda**.
\ I<jnl»ljani 2. maja. 0 razmerah mej Nemčijo in Rusijo čujejo se razni, čestokrat nasprotujoči si glasovi. Zanimivo je, kar o tem piše „Schlesische Zeitung", o katerej je znano, da navadno dobiva svoje informacije premo iz Berolioa ter je torej dobro poučena. Ta list pisal je pred par dnevi tako: „Rusija že davuo ni več orjak na glinastih nogah. Vojsko svojo spravila jo na visoko stopinjo završenosti, od dne do dne obo-rožuje se močneje. V Aziji dokazala je in še dokazuje, da ima prikladnih svojstev za take kulturne uloge, katerih bi se nobena druga država ne lotila. Poslednji čas pokazala je dejanski, da umeje boriti se b finančno krizo in da je sklenila, urediti svoje državno gospodarstvo.  Pri vsem tem pa more Ru-
LISTEK
V Egiptu. *)
„Ljubi stric! Hočem Vam poročati nekaj podrobnosti j o svojem potovanji iz svoje sedanje domovine v Kahiro (Kairo) v začetku decembra 1887. — Sicer vem, da so Vam, kolikor toliko, znani ti kraji iz popisov, kakeršnih se ne manjka dandanes, a potu- in krajepisi od znanih očividcev so v mar-Bičem zanimivejši od onih. Zdaj pa kar hočem začeti.
Vožnja po železnici od Aleksandrije (240.000 ljudij -- zvezana z Nilsko panogo Rosettsko po 9O0 km dolgem in 30 m širokem plovnem prekopu) do Kahire je trajala 5 ur. Blizu 1 uro peljali amo se (bila sem v družbi znancev) po nasipu za Ma-riotiškem jezerom, nad katerim so se podile cele jate divjih rac ; tudi mnogo arabskih vasij je bilo videti, v katerih je bilo prav živo, kajti bila je baš doba za spravljanje bombaža. Kolikor bolj smo se po brezkončnej planjavi približevali Kahiri, toliko lepSa je bila pokrajina, katero smo občudovali skoz okna, kajti kazala je največ bombaževca, dateljev, pa tudi raznih, zlasti dateljnih palm in oranževcev. Zrak postaja bolj suh in čist.  V daljavi zapazim
" Iz zaBobnega pisma noke vrle gospice Ljubljanske v Aleksandrije dne 19. marca 1888. Pismu priložen je koSfiek So močnega platna od mumije iz puščavo Libijsko.
sija le z vojno dušeči smotre, njej namenjene po zgodovinskem zakonu, katerih ona izza Petra Velikega ni nikdar pustila iz očij. Vse ostale evropske države morejo biti zadovoljne s svojimi sedanjimi mejami in baviti se Barao s svojim notranjim razvojem ; jtdina Rusija tega ne more. Za popolni razvoj nepreglednih svojih dežel, naplavljenih z rekami izlivajoči!) se v Črno morje, potrebuje Rusija pro stega pota skozi Bospor in Dardanele. A to more doseči le z mečem v roci. No pa zaradi tega ni treba boja mej Rusijo in Nemčijo. Fantastična je misel, da drži cesta v Carigrad Čez Berolin. Niti čez Dunaj ne drži ta cesta. Nemčija je jedina velika država, ki netna interesa, da bi Rusiji pot zapirala v orijentu. To je tudi Bismarck v nemškem zboru izjavil. No o tem pa ni dvojbe, da bode Rusija isti dan, ko bi ae pričela vojna mej Nemčijo in Francosko, uporabila   priliko, da se v orijentu
približa smotrom svojim."
* *
•h-
S Holandskega nam prihaja nepričakovana vest. Kralj Viljem, o katerem se je pisalo, da že umira, ie okreval. Izredno krepka narava njegova premagala jo bolezen in pokazala se bolj zanesljivo nego zdravniška prognoza. Kralj Viljem popravil se je toliko, da ni več nesposoben za vladanje in da se bode Vrtled tega narodnemu zaatopu (G-uneralstaaten) predlagalo naj izjavi, da je regentstvo nepotrebno. Narodni zastop bil je v to sklican, da bi sklenil regentstvo, sedaj pa bode moral proglasiti, da regent-stva ne treba. Prejšnjo izjavo zdravnikov, da kralj ni več sposoben za vlado, moreta razveljaviti le obe zbornici. Seveda so zdravniki svojo izjavo z dne 29. marca oprovrgli, ker je kralj zopet zmožen, baviti se z državnimi zadevami. Narodnega zastopa sklep bode kaj neprijeten za vojvodo Adolfa Nassau-skega, ki je v Luksemburgu regentstvo že prevzel. Jedva so potihnile slavuosti povodom ujegovega prihoda, že bode tudi ob regentstvo in ves sijaj samostalnoga vladarja skrčil se bode na to, da morda v Luksemburgu še ostane, a ne kot regent, ampak le kot namestnik.
zdaj modro pogorje Mokatam. - Le jedna neprijetnost me je mej vožnjo nadlegovala, in to je gosti prah, kateri mi ni dopuščal imeti odprto le jedno okno. Za poletne pešce vsekako neznosna zapreka uspešnemu potovanju. Kako poldrugo uro pred Kahiro sem žo mogla zazreti svetovnoznaue piramide, kar me je mogočno presenetilo, kajti pravi smoter temu mojemu izletu je bil pravo za pravo: zlesti na jedno teh starodavnih stavb izza dobe silnih Faraonov.
Zamišljena v nekdanja šolska predavanja o Egiptu — saj nam pripoveduje bv. pismo in občna zgodovina toli zanimivega, čudnega o tej, smem reči, lepej deželi — pripeljemo se na kolodvor Kahire, katera, zlasti notranje mesto, je napravila name Še kaj dober utis. To veliko glavno mesto egiptsko s 355.000 prebivalci (kake četrt ure od desnega Nilskega brega), meri v obvodu nad 25 hm in je sploh največje mesto v Afriki. Tu stoluje podkralj v utrjenem gradu, v katerem je 90 m globok vodnjak Jožefov. V tega sem šla po polževej stezi navzdol, kakor se gre n. pr. v kak stolp navzgor; še s konjem se pride po tem potu do vode; vrata do tega pota neso zmirom odprta. Pogled od zgoraj v globino do vode je vrtoglaven. Mesto ima do 400 raošej, nekatere izmej njih ae prištevajo najkraanejšim stavbam arabskim. Tnka arabska cerkev je tudi na citadeli,  pozidanej na
„lnterview" Tatiščeva.
Beseda „interview" čuje se kaj pogosto, kajti časnikarji, posebno oni, v katerih se pretaka se mitska kri, so silno radovedni in usiljivi in ne dajo miru raznim državnikom in diplomatom. Vnac^ga osrečijo s svojim pohodom, da bi iz pogovora ž njim ujeli par črtic, par migljajev, iz katerih bi se potem skovala zanimiva kombinacija. Tako je tudi francoski časnikar Charles Vignier imel pogovor z znanim ruskim diplomatom Tatiščevim, katerega je potem objavil v Pariškem „Figaro".
Vignier vprašal je Tatiščeva pred vsem, kako rusko javno mnenje misli o dogodku v Sagalu. Tatiščev je odgovoril, da je rečeni dogodek jako neugodno uplival na rusko javno mnenje, katero bolj vodi čustvo, nego razum. Ašinov in njegovi drugovi so res v marsičem nepravilno ravnali, a francoska oblastva bila so prestroga. Iluski liberalci bili so v tem vprašanji na strani parlamentarne vlade, ruski narodnjaki pa so ravnanje francoske vlade obsojali.
Na željo Vignierovo, da bi mu označil razne stranke v Rusiji, odgovoril je Tatiščev : Drago mi je, da me to vprašate, ker se mi dozdeva, da ruske stranke v Evropi le slabo poznate. Stvar pa je jednostavna in kaže mnogo analogij z razmerami v zahodnih državah. Dve glavni struji vladata rusko javno mnenje, na te dve strani Be dele vsi Rusi, ki se zanimajo za politična vprašanja. Prva in po mojem mnenji najvažneja stranka je narodna strauka, njen smoter: vzdržanje narodnih tradicij. Druga stranka, napojena z liberalnimi idejami, dohajajo-čimi nam od zvunaj, imenuje se zapadnjaška ali kosmopolitična stranka. Vsaka stranka ima svoja glasila. Ko je še Katkov živel, bile so „Moskov-skija Vjedomosti" glavno glasilo narodnjakov. Sedaj pa je ta list izgubil veljavo in prevladal je upliv „Novega Vremena", ki je najbolj razširjen ruski list. Liberalci zbirajo se okolu „Novosti", ki so poleg „Novega Vremena" najbolj razširjene v Rusiji.
Potem je Vignier vprašal, kak pomen, kako
vznožnem griči Mokatama; od zvunaj sicer ni videti bogastva na tem božjem hramu, a njegovo znotranjost občuduje vsakdo. Ko smo izrekli željo ogledati si to mošejo tudi od znotraj, pri neso nam copat, katere smo nataknili čez svoje obuvalo; Mohamedanec stopi v svojo cerkev, kakor znano, ali bos, ali pa v nogovicab, svoje črevlje pa nosi mej tem v rokah. Ko stopimov preddvorje, zapazimo krasen vodnjak od marmora v njegovi sredini, tudi stene so vse od jednakega kamna. Ko gremo naprej — v mošejo, obstrraimo pred krasoto te stavbe, katere obok (stropje) nosi najkrasnejše marmornato stebrišče, tla so pogrnena z najdražjimi preprogami, s stropja pa visi na stotine svetilk, — na desno je leca, pri uhodu pa grob Mohameda Alija, ki je pozidal to krasišče. Arabci so sicer večinoma umazani, a v njihovih mošejah je uzorna snaga doma. Ko bi v cerkvah po Slovenskem tako bilo vsik-dar in povsod! V mestu je mnogo palač (zlasti novo stolišče), lepi trgi, pa ozke ulice brez tlaka. Hiše stoje vsaksebi, bolje rečeno: vsaka za sebe. Imenitnejše dame v mestu ni videti, da bi hodila peš, k večjemu tuje, zlasti AngliČanke. -V Aleksand-riji je to vse drugače: najlepše hiše stoje tam v celih vrstah, ceste so vse tlakane, gospCda se šeta po ulicah, kakor v evropskih mestih ; da, ko bi ne bilo tam namešanih toliko narodnostij, ne mislil bi človek, da je v Afriki.
veljavo imajo ruski listi, izhajajoči v francoščini n. pr. BNord" in „Journal de St. Petersbourg" ? Na to odgovoril je Tatiščev : Ti listi nemajo ni-kakega upliva v Rusiji. Ti listi dobivajo uradne vesti iz ministerstva za vnanje zadeve in služijo za to, da vnanji svet seznanjajo z mišljenjem visokih krogov. To so diplomatska glasila. Gotovo vam je zaano, da Rusija, stopivši kot velesila nekoliko pozneje v evropski koncert, za svoje diplomatske poslove uporablja inostrance raznih narodnosti, posebno Nemce. Reakcija, katero je narodni duh v tem oziru pričel od polovice tega stoletja, posebno pa izza Gorčakova, še ni popolnoma prodrla in zato o ruskej diplomaciji baš v Rusiji nemajo najboljših pojmov. V tem je iskati uzroka, da ruski listi, iz hajajoči v francoskem jeziku, nemajo v domovini pravega ugleda.
„Nekaj časa ogrevajo se nekateri ruski list« za boulangizem. Zakaj to?  vpraša  dalje Vignier.
„Vse zaradi Sagalskega dogodka. Iz prva os bili vsi naši listi prijazni sedanjej francoski vladi ter so marljivo razpravljali politične dogodke o vas. Na to pripeti se rečeni dogodek, ki so ga tako dobro uporabljali vaši boulangisti. Časopisi narodne stranke so odgovornost za bombardovanje Sagala naložili parlamentarni vladi in izjavili se za Bou-lan«era. Samo liberalni listi še nadalje simpatizujejo s pailamentarno republiko.
„Ali ne mislite, da Be mora obžalovati uti-kanje nekaterih makih listov v domače, v notranje zadeve Francoske?
„Da, to je tem bolj obžalovati, ker vidimo, da se velika večina francoskih listov jako pohvalno izogiba vseh naših notranjih razmer. V vprašanji boulangizma se jaz popolnoma ločim od svoje stranke. Isto tako sem srečen, da vi neste popolnoma točno obveščeni o vsem, kar se piše o Rusiji. Nedavno bil je v „Moskovskih Vjedomostih" članek, jako razžaljiv za Francosko. Da bi bil članek tukaj poznat, izzval bi gotovo represalije.
„Ali mislite, da bode ta mržna trajna? — Nikakor ne! Brez dvojbe bode se poravnala. Želeti pa bi bilo, da se oni, katerim je do tega, da se odnošaji mej Rusijo in Francosko skale, ne okoristijo z jednakim slučajem. Saj veste, da Berolinski „PreBsbureau" izvrstno ume je, take prilike obračati na svojo korist.
„Dovolite, da prestopiva na drug predmet Ali nedavna katastrofa v Ziirichu, pri katerej je nek ruski dijak poginil, poskušajoč novo razstrelilo, ni dokaz, da se je zopet vzbudil nihilizem, o katerem se je že mislilo, da je po njem.
„Pomislite, odgovoril je Tatiščev, da se nihilizem ni javljal na zahodu, ko je najhuje besnel po Rusiji, radi tega nas dogodek v Ziirichu ue more vznemirjati. ZagoUvljam vam, brez ozira na poslednji dogodek, da je nihilistična kriza pri kraji. „Iz česa sklepate, da je nihilizma konec? „Iz ničesar druzega, kakor iz probujenja narodne zavesti. Po vseh deželah je, posebno mej mladino, gotovo število delavnih duhov, naudušenib za nove ideje. Mej temi nemirueži nahajal je pred desetimi leti  nihilizem največ pristašev.   Sedaj je
to moč paraliz uje narodna stranka, katere smoter je jasneji in pristopneji. Sicer pa to mnenje o konci nihilizma m moje osobno mnenje; to je takorekoč oficijalno konstatoval prvak terorističnega gibanja, nihilist Tihomirov, o čegar izpovedi se je v letu preteklem obširno pisalo. Carja Aleksandra III. vlada ima veliko zaslugo, da se je nihilizem udušil.
nAli mi morete povedati, ali je res, da je sedanja politika carjeva v protislovji s politiko njegovega očeta in ali je res, da je Aleksander III. protivnik liberalnim načelom ?
„Današnja politika je v resnici nekoliko dru gačna. Toda krivo bi bilo, ko bi se ta modifikacija politike zmatrala za nasprotstvo liberalizmu. Kaj pa je sploh svoboda, ako ne soglasje mej vlado in večino države? Kar razlikuje Aleksandra III. od njegovega prednika in od prednikov, to je jedino le — narodno stališče."
Judje.
Zgodovinska črtica.
Judje sami so s svojo brezozirnostjo na političnem in narodnogospodarskem polju spravili na dnevni red judovsko vprašanje, s katerim se bavi društvo in s katerim se bodo morale baviti tudi države kot zakonodavni organi. Kakor vsak narod, s katerim se nam je pečati, moramo dobro poznati, tako moramo tudi Jude poznati, kakeršni so bili nekdaj v Kanaanu, kakeršni so bili v starem in srednjem veku in kakeršni so bili v novem veku in kakeršni so konečno dandanes. Zgodovino poznati je torej važna stvar, to je potrebuo, da bi razvi-deli, kakšne težnje so vodile judovski narod od nekdaj pa do danes. Zategadel mislimo le ustreči častitemu čitatelju, ako mu v tesnem okviru podamo zgodovino Judov. Pri tem pa bodi še omenjeno, da hočemo poudariti le važnejše momente iz zgodovine judovskega naroda in da se torej ne bodemo ozirali na podrobnosti.
I.
Judje (Izrajelitje) so spoznavalci Mojzesove vere in spadajo k somitskemu deblu, radi tega jih tudi zovemo Semite. Prvotno bo se zvali „Hebrejei" ali „Ebrejci", „onatranci", ker se je njih očak Abraham naselil od one strani Evfrata v Palestini. Bolj domače ime po tretjem očaku Jakobu, namreč ime „Izrajelitje", nastalo je početkom njih zgodovinskega razvoja, in z imenom „Jud" označe vali so po babilonskem prognanstvu ves izrajelitski narod. Mi Slovenci zovemo jih zdaj Jude, zdaj Žide, kar je isto; znan nam je tudi naziv čifut, ki je bolj na Hrvaškem in Srbskem doma, in konečno pravimo tudi Judom prepeličarji. V tem spisu hočemo jih imenovati le Jude ali Židove in omenjamo že zdaj, da je v našem narodu ime Jud nekaj sramotnega, kar pa je brez dvojbe pripisovati položaju, ki si ga je ustvaril judovski narod s svojim življenjem in postopanjem na narodnogospodarskem i u v obče na socijalnem polji.
Začnimo torej z zgodovino hebrejskega ali izrajelitskega naroda, katera obsega dobo od 2000—1455. leta  pred Kristusovim roj-
stvom.  Natančno ne bode treba pripovedovati, ker nam je mnogo znanega iz svetega pisma.
Iz  mezopotamskega   mesta  Haran prišel je Abram (pozneje Abraham,   „oče narodov"), ko je mej tem   bil tudi v Egiptu,  v Palestino.   Sin mu Izaak in vnuk Jakob  bila sta nomada, kakor „oče narodovAbram. Jakobov sin Josip, ki so ga bratje kot sužnja prodali v Egipet,  postal je  v Egiptu, kakor bi danes rekli,  minister ter  je pregovoril svojo obitelj (70 osob),   da se je iz Palestine preselila v Egipet, in sicer v Gosen pokrajino. Tu se je Josipova obitelj razvijala uspešno v svojih običajih in jeziku več sto let ter je postala mogočen narod.   Pozneje so jih zasužnjili Faraoni.   Iz tega suženjstva osvobodil jih je Mojzes s pomočjo brata svojega Aarona.   V znanosti Egipčanov uzgojila je Mojzesa njegova zaščitnica egiptovska princesinja. Mojzes je vodil,   kakor znano,  ves necivilizovani narod (600 000 mož, sposobnih za orožje) iz egiptovskega suženjstva, šel je ž njim čez Rudeče morje, in ko je vsprejel  na gori Sinaj i zapovedi božje, naznanil je ta nauk o Bogu in nauk  o nravnem življenju svojemu narodu.  Mojzes je torej Hebrejce spojil z jedinim Bogom  in rodu Levi je izročil negovanje nabožnega življeuja; rod Levi je imel skrbeti, da so Hebrejci živeli  po Mojzesovem zakonu. Dalje  nam je znano,  da je Mojzes  bil 40 let v puščavi s svojim narodom, kjer ga je vadil v orožji, dočim je ogleduhe pošiljal v Kanaan. Toda Mojzes je dovel Hebrejce le do meje obečane dežele, katero je osvojil Jožu a.
Pod vodstvom Jozue prestopili so Hebrejci, Jordan, polastili so se mest v Kanaanu, uničili so, kakor jim je propisaval Mojzesov zakon, malone vse stare prebivalce Kanaana ter so si z žrebom razdelili deželo. Leviti so dobili 48 mest.
Tu naj še le kratko omenimo, da je Eli uvel m o n a r k i j o in da so Hebrejcem vladali mogočni kralji, Saul, David in Salomo, do leta 953. pred Kristusovim rojstvom. Zmagali so unanje neprijatelje: Fiiistre, Moabičane, Edomičane, Amo-ničane in druge. Za Davida je bil Jeruzalem njih središče. David seje pripravljal zidati tempelj, uredil je bogoslužje in je gojil pesništvo. Za njegovega vladanja uspela se je država hebrejska do vrhunca moči in slave. Davidov sin Salomo bil je miroljubiv in zidal je tempelj.
To po priliki je zgodovina Judov do leta 953. pred Kristusom. V tej zgodovini so najvažnejši momenti ti le. Prvi moment je, da vidimo v zgodovini Jude kot nomade, ki so se klatili in skitali po svetu ter niso imeli stalnih bivališč. Kamor so prišli kot nomadi, tam so izpodrinili šiloma druga ljudstva, opustošili so deželo, iz katere jih je pregnal le glad, to je naravna potreba, da so si šli dalje iskat živeža. Kot nomadi opustošili so bogati Kanaan, poubili Kanaana stare prebivalce ter si razdelili deželo. Drugi moment Mojzesova doba. Mojzes se je potrudil, da bi Jude priučil rednemu življenju in da bi jih privadil stalnim bivališčem, s kratka: da   bi jih civilizoval.   V ta namen
3J^§T" Dalje v prilogi.
Slike kazaške.
Tomko.
(Češki napisal E. Je lin o k.) Konec.)
Bil sem v tej dobi v prijateljskej zvezi z Moskovskim tovarnikom cigaret, z gospodom Fominom, a ker se človek svojih prijateljev spominja najraje, kadar —jih potrebuje, spomnil sem se tudi jaz Fomina. Vedel sem, da Fominova tovarna živi pošteno mnogo Ijudij — zakaj bi torej ne mogla koščeka kruha privoščiti Tomku, tom raje, ako ga prisrčno in goreče priporočim. To res sem mislil uresničiti toliko ložje, ker sem nameraval v kratkem sam v Moskvo iti. In mili Fomin je imel dobro srce in gotovo bi me ne bil varal.
Povedal sem Tomku vse, kar mislim in sodim. „Gleju, rekel sem mu prijateljsko „ne bo ti trebalo plaziti se po brezkončnih pustinjah, po žalostnih jarkih in mrzlih ravninah . . . Počila bo tvoja glava in tvoja duša!"
Kazak me je hvaležno pogledal v obraz, ali za trenotek se je Čudno nasmehnil. In zamislil se je.
Zopet je dolgo trpela ta kazaška zamišljenost. „No?«
Tomko ustane, izpraznivši tretji kozarec:
Drugi dan  dopoludne obiskali smo muzej v Bulaku, kateri je bil ustanovljen po Francozu Ma-riette. Že v dvoru nahaja se poleg lepega grobnega spomenika istega egiptologa M. brez števila kipov, ki predstavljajo bogove, zgodovinske osobe itd., kar se nadaljuje v prvih  dvoranah.   V nadaljnih prostorih so zbrane okamnele reči, kakor: sadje, jajca, kruh itd., v omarah starinsko lepotičje, orožje itd.. Najzanimivejše reči pa hrani zadnja dvorana, namreč odvite mumije,  večinoma v steklenih krstah, mej njimi tudi od kralja Ramsesa, ki so vse dobro ohranjene.   V tem muzeji  se nahajajo po večjem egiptovske starine — cela zgodovina Egipta je tu — tako rekoč — razstavljeua. — Imenika ni bilo dobiti, zato smo morali biti zadovoljni z razlaganjem muzejskega paznika.
Popoludne smo se peijali poldrugo uro daleč od mesta ogledat si rejo nojev. To je visoko obzidan kos zemlje v puščavi, pregrajen v več raz delov, v vsakem pa je po 15 do 20 nojev in nojč-kov. Tistikrat je bilo tu kakih 800 nojev razne starosti v reji. Najmlajši je imel .'J mesece, a je bil že večji od purana. Stari so visoki, kakor kak velik osel. Ti največji brzoteki pa neso nikakor plahi, pridejo k človeku do železne ograje kljuvat ga za obleko. — Ko se zmruči, postanejo nemirni ter se začnejo skrivati; ko  se pa v vsaki razdel
postavi po jedna velika svetilnica, katera celo noč sveti, postanejo tiči zopet mirni. Okolu nojevišča je dokaj obdelane zemlje, na kateri raste živež nojem ; hranijo se pa tudi s starim suhorjem. Želodec nojev vsprejme več kilogramov peska. Lepotičuo perje izpuli se jim po jedenkrat na leto. Videla sem tudi stroj za umetno valjenje nojevih jajec. Pri 350 toplote (menda po R) izvali se mladej buči podobno jajce v 45 dneh Kupila sem izpihneno (prazno) jajce za 2 šilinga; *) njegov obseg meri 46 cm. Na potu nazaj šli smo pogledat Bloveče Marijino drevo, ki stoji, še posebej ograjeno, v lepem vrtu; 5 mož bi še le obseglo (objelo) njegovo deblo. Vejevje je jako razraščeuo in senčuato.
Tretji dan smo si ogledali arabski bazar, ki je na dobrem glasu zaradi svojih m nogo vrst nos tij v nenavadno veliki, labirintu podobni stavbi. V jednej ulici se prodaje zlatnina, miloduh, v drugi tkanine, v tretji reči od usnja, v četrtej preproge itd. V vsakej blago druge vrste. Blago je razloženo, razvito, v sredi mej njim pa sedi pušeči prodajalec. V te preozke, pokrite ulice ne sme nikdo z vozom, zato smo morali puščati voz na glavnej cesti. Drugoverce nazivaju tu „blatne", in tem cenijo svojo robo vsekdar še jedenkrat dražje.
*) 1 Siliug — 60 kr. av. vr.
(Konec prih.)
Priloga „Slovenskemu Narodu" St. 101 2. maja 1889.
dal jim je zakone, ki so še danes jedro Judovstva. Mojzes je Judom ustvaril narodnogospodarski zistem, o katerem hočemo govoriti v posebnem članku, kajti na tem starem zistemu osnovano je staro Judovstvo in na tem prastarem zistemu deluje tudi vse današnje Judovstvo. Tretji važni moment do leta 953. pred Kristusom je v judovski zgodovini to, da so si Judje uredili državo, in to mogočno državo.
Politični razgled.
Notranja dežele.
V Ljubljani, 1. maja.
S U u pni h m i ni str rs k Hi poNVctovniij
so se udeležili miniBter vnanjih zadev grof Kalnokv, skupni finančni minister Kalay, vojni miniser baron Bauer, sekcijski načelnik Szogyeny, poveljnik mornarice baron Sterneck, avstrijski ministerski predsednik grof Taafte, avstrijski finančni minister Du-najevski, ogersk finančni minister Wekerle. Ministri so se tudi posvetovali, kateri dan naj se skličeta delegaciji. Kaj natančnejega o tem posvetovanji bomo težko zvedeli poprej, da se predloži delegacijama skupni državni proračun.
JIini*t«'i'sh» posvetovanja, ki so se končala z ministerskim svetom, baje neso imela uspeha, Vojni minister in obestranska finančna ministra se neso mogli sporazumeti. Ogerska ministra sta se vrnila v Budimpešto, da se udeležita generalne budgetne debate, ki se je pričela in prideta v kratkem zopet na Dunaj.
Shod nemških veleposestnikov je odklonil kompromis, katerega so ponujali jim češki konservativni veleposestniki za bodoče deželnozborske volitve. Glavni uzrok, da so odklonili kompromis je, da bo ga predlagali konservativni veleposestniki s pogojem, da voljeni nemški poslanci iz veleposestva tudi ustopijo v deželni zbor. Pričakovati itak ni bilo, da bi se doseglo sporazumljenje. Tudi v prihodnjem zasedanji ne bode Nemcev v deželnem zboru. Čehi bodo najbolje naredili, če Nemcem nič več ne usiljujejo sporazumi jenja. Čas, ko Nemcev ni y zboru, naj porabijo v to, da se dobro utrdijo. Ko bodo nemški poslanci videli, da Cehi lahko zbo rujejo brez njih, bodo se že sami premislili in popustili kujanje, če so mnogo let shajali v državnem zboru brez Čehov, bodo tudi v češkem deželnem zboru brez Nemcev
Na ltatoliftltcm mImmIii je grofBlome posebno naglašal, da kristijani zahtevajo za otroke svoje kristijnnske šole in to ne le ljudske šole, temveč tudi sreunja učilišča in vseučilišča, in škof Haller je potem posebno naglašal potreb) katoliš kega vseučilišča. To je tembolj potrebno, kt r se brezverstvo vedno bolj širi mej mladino in je mej omikanimi stauovi že malo gorečih vernikov. Tudi se je govorilo, da se na Poljskem osnuje poBebna katoliška stranka. Na shod je prišlo mnogo aristo-kratov, zlasti poljskih.
Katoliško solsk« društvo imelo je v nedeljo občni zbor na Dunaji, katerega se je ude ležilo več sto članov. Predsednik je naglašal, da so dnevi brezverskej šoli že šteti Katoličani ne bodo poprej mirovali, da si pribore zopet jedno postojanko za drugo v javnem življenji. Iz računskega poročila izvemo, da je društvo že kupilo stavbeni prostor za katoliško učiteljišče, ki se bode zgradilo na Dunaji. Za prostor jo dalo 20.000 gld. Jeden govornikov je govoril o cerkvi in šoli, drugi o židovskem liberalizmu, ki podkopava obrtni in kmetski stan. Zborovanje je imelo precej politični značaj,
če tudi društvo ni politično, a vender ga vladni zastopnik ni nič oviral. Na Dunaji se pri tacih priložnostih ne postopa tako strogo, kakor pri nas na Slovenskem.
OgerNlcu akademija znanosti nameravala je grofa Andrassy ja voliti predsednikom. Bivši minister vnanjih zadev se je pa odločno izjavil, da zaradi slabega zdravja ne prevzame predsedništva. Sodi se pa, da ni slabo zdravje povod temu, temveč to, da je več akademikov se bilo odločno izjavilo proti kandidaturi njegovi, ker se je bil grof nekoč o akademiji in o učenjakih kaj nelaskavo izjavil. Sedaj pa misli akademija voliti za predsednika sinu njenega utemeljitelja Belo Szecheny-ja ali pa finančnega ministra Kallay-a. — V zbornici poslancev opozicija pri posvetovanji o kontingentu vojaških novincev, zopet zahteva posebno ogersko vojsko z mad-jarskim vtlenjem in ogerskimi zastavami. Opozicij ski govorniki dokazujejo, da bi to bilo le v prid državnej sili. Te zahteve opozicije pa neso brez pomena, ker ona izraža pravo mišljenje madjarskega naroda. Agitacije za posebno vojsko bodo na Oger-skem še dolgo trajale, kajti dosedanji veliki uspehi Madjarov jim dajo nov pogum.
Viijtiij«' države.
Bivši kralj srbski vrne se sredi maja v Be-ligrad, kjer bode ostal tri tedne, potem pa potuje v Pariz. Kaj je povod temu, da se hoče vrniti v Beligrad, seveda ne vemo. Najbrž bode skušal srbske državnike pregovoriti, da popuste rusofilsko politiko. Opravil pa najbrž ne bode dosti, ker ima v Belemgradu že jako malo veljave. Še celo najboljši prijatelji niegovi več ne marajo zanj. V Belemgradu bodo Milanu kmalu dali razumeti, da sedaj nema več pravice mešati se v državne zadeve.
Dolgo so glede pošte in brzoiavov mej Z^iii*-rijo in liolgiirifo vladala razna nasprotsva, ki so izvirala največ iz zjedinjenja Vzhodne Rumelije z Bolgarijo. Sedaj sta se pa ti dve državi sporazumeli in sklenili   pogodbo  glede pošte in brzojava.
Car ruski imenoval je poslanika v Bukureštu zaradi njegovih posebnih zaslug „hofmajstrom". Poslanik Hitrovo pa ostane še nadalje v Bukureštu. Podelitev tako visečega čina honoris causa je v Rusiji velika redkost in dokazuje, da je car posebno zadovoljen z delovanjem poslanikovim. Hitrovo ima vsekako tudi nekoliko zaslug, da so Be odnošaji v Itumuniji ugodno obrnili za RuBijo, kar je velike važnosti za vso rusko orijentalsko politiko. Hitrovo je znal iz Runmnije izriniti nemški upliv in ga nadomestiti z ruskim. Ruski uspehi v Rumuniji pa tudi ne bodo ostali brez upliva na Bolgarijo. Morda ne bode več dolgo, da bode ruski upliv odločilen po vnem Balkanu. Kake uspehe je dosegla Rusija v jednem samem letu Pred letom so imeli njeni nasprotniki vao oblast v Srbiji in Rumuniji v rokah, da celo v Carigradu so ruski nasprotniki imeli velik upliv, kako drugače je pa danes. Le še v Sofiji odločujejo nasprotniki Rusije, pa tudi Koburža-nov prestol se že maje.
Carp po vsej Kuni uniji snuje klube in društva ki bodo delovala proti sedanji vladi. Ta društva štejejo že jako mnogo članov in bodo napela vse sile pri volitvah, če bi se razpustila zbornica. Konservativna vlada se pa nadeja, da bode pri bodočih volitvah dobila veliko večino vzlic vsemu prizadevanju nasprotnikov njenih. Mnogo jej bode to pripomoglo, da je povsod nastavila prefekte, na katere se sme zanašati, da jo bodo podpirali. Tudi Ivan Bratiano se je zopet začel mešati v politično življenje. Po vsej deželi začelo se je kaj živahno politično gibanje. Naj pomeni jivejše je pa to, da konservativni listi še vedno napadajo kralja, če tudi je
„Ne tako, ,batko', ne . . . Tomko ostane do smrti pokorilec . .. Tomko ostane „bradjaga" !u
Poslednja Tomkova beseda se je glasila kakor grom. Stresel sem se jaz, omahnil je tudi Žid. Bradjaga! Oj, groza . . .
„Ne govori tako strašnih besed, Kazak!"
Toda Tomko že ni imel inega odgovora, nego odločno kimanje z glavo. Pa ginljivo se mi je zahvalil: »Spasibi, batko!" in prej nego sva se na-djala, bil je na pragu. Še mej dvermi čula sva to strašno besedo: „bradjaga!"
A žid in jaz sva prestrašena klicala za Ka-zakom, da bi se vrnil.
Toda Kazak ni nikogar več slišal, nič ga ni ustavilo.
Njegov Kazak se je tresel, a vender je šel v odločeno smer. Tekla sva za Tomkom in ponavljala svoje klice. Žalibog — klicanje se je razlegalo brez uspeha po stepi.
Glej! Mračna in strta postava izgublja se po Časi v globoko temo te nepregledne stepi. Vihar zopet tuli in ječi tožno, da tožneje kakor pred tem. Oster dež udarja na obraz,   vsa step  je puBta in temna — ali Tomko se ne povrne.
Iznenagla ugledava samo njegovo podobo, pa še trenotek in Tomko je izginil v večernem step-nem mraku.   Izginil je in niti najin glas ne more
več k njemu doleteti — zanaša ga vihar na ino stran.Tomko hiti k svojim tovarišem — k nesrečnim „bradjagoin."
Otožen, premrl na vsem životu vrnil sem se v krčmo. I žid je javil pomilovanje. V tem tre-notku tresla ae je na njegovih ustnicah strašna beseda „bradjaga!" —
Ne veste, laskavi čitatelji, koliko solza se krije s to besedo, in niste umeli, zakaj sem se stresnil, začuvši jo iz ust kazaških.
Ni groza, ako umrje Kazaku dobra „molodycau ni groza, ako Dnjeper poplavi in odnese v svojih valovih vse kazaško imetje ni groza, ako se uname oddaljen gozd in ako ne da dim prodreti žarkom nebeškega solnca, ali groza je ako se čuje iz kazaških ust beseda — bradjaga!
Kdo in kaj je bradjaga? Druhal sibirska brez doma in brez namena! Njegovo živenje je vedno potovanje, katero se konča le s smrtjo gladu ali mraza. Kupoma se skrivajo po sibirskih jarkih in se le redko odločijo po dnevu iti v vas. Le ob naj-večjej bedi prosijo milosrčnosti. Tu volijo navadno jednega svojim poslancem, da naj v imenu ostalih koleduje. Ta izbranec pa pride pred kočo sibirčana potrka na zasneženo okno in kliče: „Matušky, ba-tušky! radi Chrysta! vspomogitč nčščastnavo čelo-včka".   In ker je Sibirčan dobrega srca, odpre
prišla na krmilo konservativna vlada. Konservativni listi posebno očitajo kralju, da je katolik in da je na svojih posestvih sezidal več tovaren, od katerih ne plačuje davkov. Tudi hočejo, da se bodo potem, če pride nov vladar, vsa krouina posestva, katere sedaj uživa kralj razdelila, mej narod. Tudi se širi vest, da sta car Aleksander II. in knez Cusa zapustila veliko vsoto rumunskim kmetom, ki se bode pa še le razdelila, kadar poženo kralja Karola iz dežele.
Preiskava proti Boulangerju je baje pokazala, da se je zakrivil raznih sleparij, ko je bil tran-cONkl vojni minister. Posebno se je dal podmititi od zalagateljev vojske, ki so potem lahko dajali slabo blago. Trdi se tudi. da mu je nekdo dal 2O00 frankov, da mu preskrbi mesto davkarja. Seveda preveč važnosti ne smemo pripisavati takim vestim, ker osobe, ki pričajo proti generalu, neso baš zanesljive in so nekatere tudi najete. Bepubli-čani bi radi pripravili Boulangerja ob zaupanje pri narodu in neso izbirčni v sredstvih svojih.
Na povelje nemškega, cesarja bodo odslej državni tajniki vnanjega urada, državnega urada notranjih zadev, državnega pravosodnjega, poštnega, pomorskega in zakladnega urada imeli naslov ekse-lencija, dokler traje njih poslovanje. Ta ukaz se je najbrž izdal zaradi tega, da bode grof Herbert Bis-marck imel naslov ekscelenca.
Zdravje liolanilNkciiiu kralju se je začelo boljšati. Holandski zbornici bodeta zatorej kmalu zopet razveljavili rogentstveni zakon ter bode kralj sam prevzel vladanje. Vojvoda nasavski bode pa odložil regentstvo v Luksemburgu ter bode imenovan namestnikom. Luksemburški prestolno vprašanje torej morda še ne bode tako kmalu definitivno rešeno. Će bi kralj še živel kaj let, bi se utegnile evropske razmere kako zasukati, kar bi utegnilo uplivati na rešenje tega vprašauja. Posebno v Franciji je pričakovati v kratkem velicih sprememb in Francija se je prejšnje čase najbolj zanimala za Luksemburške.
Na srninojskrj konferenci zatrjeval je grof Herbert Bismarck, da Nemčija ne namerava prisvojiti si samojskih otokov in sploh nikakor ne razširiti svojih posestev v Tihem morji, varovati le hoče nemške trgovske koristi. Strogo se bode držala pogodeb sklenjenih z Anglijo in Zjedinjenimi državami. Izjavil je, da Nemčija in Anglija glede teh otokov nesta sklenili nikake tajne pogodbe, čemur je pritrdil tudi angleški veleposlanik Malet Mi Nemcem radi verjamemo, da sedaj ne mislijo pri -svoji ti si samojskih otokov, kajti preverili so se, da grozdje visi zanje previsoko- Zaplesti bi se utcg nili v kako vojno, ki bi zanje utegnila biti osode-polna. Nemška mornarnica je preslaba in njeni pomorščaki premalo izurjeni, d* bi se mogli m eri ti z Angleži ali pa z Američani.
Dopisi.
las Ment Ju rja pri Itranji 30. aprila. [Izv. dop.] Zastop zdravstvenega okrožja Cerkljanskega konstituiral se je v 23. dan t. m. Volil je predstojnikomTrana Okorna, posestnika v Št. Juriji, in njegovim namestnikom Šenčurskega župana Mateja Barleta.
Imenovanemu zdravstvenemu okrožju pripadajo nastopne občine: Šenčurska, Cerkljanska, Preddvor-ska in Vogljanska. Sredi teh občin je obširna ob-, Čiua Šenčurska in vas Št. Jurij nekako središče vsemu zdravstvenemu okrožju. Cerklje so mu prav na meji in vender je veleslavna deželna vlada z sporazumljenjem  slavnega deželnega odbora stano-
malo zasneženo okno in milosrčna roka podaje, 8 čimer bi utešila glad bradjagam. In izbranec se vrne k nesrečnim tovarišem in razdeli, kar bo mu milosrčniki privoščili. Globoko v gozdu pri ognji uživajo siromašno jed. Tu so vsi jednaki in nihče ne sme pred ostalimi skloniti glave niti v sramu niti v srdu. V vsej Sibiriji so prosti in varni; le v Permskej guberniji na meji evropske Rusije morajo Be skrbno varovati človeških očij. Tam jih ne trpe, celo love jih in izročajo vladi.
Gkj v tako živenje je šel Tomko. Poznal je je že in zato se je k njemu vrnil.
Pol leta pozneje sedel sem v toplej, prijaznej sobi. Misel mi je vzletela na Ukrajino. Zvunaj se je sneg usipal in mrzel veter „zvizal je veselo." Spomnil sem se ubogega Tomka. Takrat ni mogel še biti na konci svoje tožne poti in ako je ohranil revno telo pri živenji, mučil se je s še stokrat hujim vremenom. Toda, ako bode gospod milostiv, zazi-blje ga v večno spanje božji mraz, pokrijejo ga zameti visokega snega ali reši pokorilca tolpa volkov. Vse to jo v resnici bolje od živenja, kakoršno žive bradjage. — — —
Oj, Tomka! Črno nit so ti Sodice spredle — goBpod ti bodi milostiv.
vališče zdravnikovo za naše zdravstveno okrožje določila v Cerkljah in ne Št. Juriji. To je osupnilo tukajšnje prebivalstvo. Ko bi ista vse razmere prav natanko poznala, ukrenila bi bila to gotovo drugače. Ako bodo ljudje iz Vogljanske in iz Preddvorske občine trebovali zdravniške pomoči, morali bodo iti daljno pot pol drugo, oziroma štiri ure v Cerklje, mesto pol, oziroma 2 uri v Št. Jurij.
Vas Št. Jurij je velika s 178 hišami. Za streljaj oddaljena je Sr> dnjavas in ravno toliko od te so Luže. Vse te vasi imajo nad 2000 stanovnikov. Bog nas pL varuj v teh vaseh kake epidemije! Vse izmre! Skozi te vasi teče mali potoCek — po letu samo kadar Bog hoče. — Ker vrelcev in vodnjakov ni, sem in tja kaka kapniea, — rabijo to vodo kot pitno, za pranje, napajajo živino itd. Da pride dosti nesnage v njo, ume se samo ob sebi. Da bo moči zdravniku za časa kake epidemije uspešno delovati, moramo ga imeti doma, v domači vasi. In v to naj nam pomaga zdravstveni zastop. V resnici bo isti prosil v soglasji vseh v naše zdravstveno okrožje pripadajočih župnijskih zastop-niko opirajoč se na § 4. al. 3. zdravstvene postave veleslavno deželno vlado, naj ona s sporozumljenjem slavnega deželnega odbora stauovališče zdravnikovo premesti v Št. Jurij ter naj se okrožje imenuje Šenčursko. Vsi bodemo hvaležni vrlemu zastopu! Od veleslavne deželne vlade pa za trdno pričakujemo, da bo dobro utemeljeno prošnjo tudi uslišala.
— e —
Od Celja 30. aprila. [Izv. dopis.] Za Slovence dobri in prijetni nasledki zadnje slovenske zmage pri volitvah v Celjski okrajni zastop se že kažejo po raznih krajih in občinah Celjskega okraja* Tako so u. pr. posestniki v Sp. Grušovljah v Savinjski dolini kmalu po volitvah odstavili svojega vaškega sodca, ker so bili zvedeli, da je volil z neraškutarji in tako postal izdajalec svojega slovenskega naroda. Tudi čujemo iz istih krajev jako prijetne glasove, da so zdaj posebno tudi žene hude na nemškutarje, in hočejo tamošnji rodoljubi s temi v zvezi, zdaj vse dobro in korenito z brezovo metlo pomesti.
Naslednji slučaj je pa posebno zanimiv. Znani Jud, Sonnenberg iz Liboj, ki je pa lepo slovensko ime Liboje svojevoljno prekrstil v „Deutschenthal", je mej drugim nesramnim početjem, ponujal Jude-ževe groše tudi nekemu veleposestniku blizu Žalca. Ta veleposestnik sicer ni imel namena in volje, ta sramotni denar vzeti od Sonnenberga, a je le za šalo vprašal in rekel svoji ženi:
Vidiš, zdaj lahko zaslužim brez vsega truda in skrbi 15 ali 20 gld., če ne grem v Celje 8 Slovenci volit; kaj misliš? ali bi vzel denar ali ne? Žena pa nevoljna odvrne: Ali te ni sram, da me kaj tacega vprašaš? Bog ne daj, da bi storil tako sramoto naši hiši in bi se dal podmititi! To ti povem, če sam ne greš v Celje s Slovenci volit, te bom   pa jaz gnala k volitvi.
Kakor rečeno jc ta slučaj sam na sebi bolj nedolžen, ker dotični veleposestnik ni nameraval vzeti denarja od Sonnenberga, temveč se je hotel s svojo ženo le nekoliko pošaliti.
Drug slučaj pa kaže, da .so slovenski posest niki in kmetje v nekaterih občinah sami začeli radikalno postopati.
Simon Gajšek, posestnik in velikoletni župan v Šeut Lovrenci nad Prožinoin pri Celji uradoval je vedno le nemški, dasiravno v tisti občiui ni Nemcev. Pred zadnjimi volitvami v Celjski okrajni zastop, sta pa prigovarjala on in župan M. Kovač na Teharjih veleposestnika Miho Štanteta pri sv. Lovrenci pod Prožiuom, naj voli z nemškutarji. No poštenjak Štante je vender z nami volil. Ker je Gajšek le nemški uradoval in so drugi posestniki zvedeli, da je Štanteta s Kovačem prigovarjal, naj voli z nemškutarji, so občani pri zadnji volitvi za občinski zastop tako odločno in jasno pokazali svoje narodno zavest, da ga uiti v občinski zastop neso izvolili kljubu temu, da je bil Simon Gajšek poprej v tej občini veliko let zaporedoma župan. Priporočamo vsem Slovencem, da posnemajo take od-ko.ično narodne slovenske posestnike.
Ia Ajdovščine 30. aprila. [Izv. dop.] Opravila me dovedo v Vipavsko dolino. Zadnja številka „Sočeu opozorila me je na veselico, katero prirede Ajdovsko-Šturski pevci iu pevkinje 28. t. m. v korist šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Da nesem prilike zamudil, si lahko mislite, kajti Ajdovci so glede veselic na dobrem glasu. Tudi sedaj je nSoča" resnico  izjavila,  obljubivši   poslušalcem plemenite
zabave. Vse točke so se vršile s toliko točnostjo in preciznostjo, da je zbor obstoječ iz 25 pevcev in pev-kinj moral ponavljati vse komade. Posebno odlikovala sta se mešana zbora, katera je občinstvo splošnim naudušenjem vsprejelo. Slavnostni govor govoril je prečastiti gosp. župnik Ajdovski. Da je svojo nalogo izborno in častno pogodil, čital sem v iskrečih se očeh poslušalcev. Kaj naj povem o dekla-movalki „Starega hajduka". Videti ste jo morali, kako je krvavelo srce se starim hajdukom v ječi tugujočim pri milej svoji domovini, ječečej pod turškim jarmom — ali poznej, ko je veliki car osvobodil Bolgarijo, s kakim blažestvom pila je ž njim zopet sveži zrak „oh moje moje domovine" in v zadnjih zdihljajih molila za-njo. Glede igre naj rečem le to, da sem videl mnogo iger in predstav po velikih mestih in priznati moram, da so Ajdov-ski-Šturski diletantje tekmovali z izvežbanimi mestnimi igralci.
Prosta zabava bila je jako živahna. Rujno vince razgrelo je lica vrlim pevcem in pevkinjam, da so z velikim naudušenjem kratkočasili prisotne goste z dobro ubranim petjem. Poslednjič se je tudi govorilo, nazdravilo pevcem in njih vodji g. Pernetu in preč. gospod župniku Arku, ter se zahvalilo njih neumorno8ti pri vajah. Spomnilo se je vrlih narodnjakov, ki podpirajo preplemenito društvo sv. Cirila in Metoda tako gosp. Boneta iz Trsta, ki je poslal v to svrho 5 gld., gosp. Ferfile iz Gorice 3 gld. in bralno društvo iz Sela 2 gld. V poznej uri smo se razšli. Do svidenja v kratkem!
Prosveta.
Ljudsko šolstvo v Srbiji. Za duševni razvoj slednjega naroda so velike važnosti šole. Več šol če ima narod in bolje če jih obiskuje, tem izobraženejši je. Zaradi tega je treba, če hočemo spoznati osveto kacega naroda, da se natančneje seznanimo s šolstvom njegovim.
V Srbiji bile so šole že pred Karadjordjevičevo ustajo, toda bile so redke in neso imele določenega mesta. Kdor je hotel se naučiti čitati in pisati, /.lasti postati kaludjer ali pop, učil se je v kakem samostanu pri kaludjeru ali popu. Sem ter tja se je pojavil kak učitelj, h kateremu so hodili otroci iz okolice včasih jako daleč, da jih uči in somu plačevali za trud.
Tuke učitelje nazivali so magistre. Taki selski učitelji pa neso ostajali na jed nem mestu. Večkrat so se selili iz jednega kraja v druzega. Stalneji so bili učitelji v mestih, Kjer so se imenovali „daskali*. Malo jih je tedaj zualo dobro čitati v Srbiji. Kdor je umel dobro čitati duhovne knjige, postal je lahko ne le pop, kaludjer (redovnik) temveč celo arihman-drid ali vladika.
Ko je bila Srbija v prvej polovici minulega desetletja pod Avstrijo se je narod jako zanimal za zboljšanje šolstva. Leta 1731. je sklenil zbor v Belemgradu, da se po vseh mestih osnujejo šole, kur seveda se je le deloma izvršilo. Leta 1733. se je bila osnovala „Velika šola v Belemgradu", na katerej so predavali učitelji iz Kijeva. V Požarevci se je bila osnovala bogoslov niča. Vse tedaj osnovane šole so izginile, ko je dežela zopet prišla pod turško vlada
Pod Karadjordjevičem se je tudi bilo osnovalo več šol, ki so vse propale ob ustanku 1804. Potem se je šolstvo začelo razvijati še le po 1815. letu, ko je dežela zopet svobodneja postala.
Leta 1820. je bilo okolu 20 osuovnih šol. Leta 1830. je pa bilo v Srbiji 744.680 prebivalcev, 01 šol, 2511 učencev, torej je bilo na 12000 prebivalcev še le jedna šola in na 290 prebivalcev jeden učenec. Od tedaj so se razmere znatno zbolj-šale. Predlanskim je bilo v Srbiji 2,020000 prebivalcev, 671 ljudskih šol s 50 860 učenci, torej na 3.010 ljudij jedna Šola ali na 39 prebivalcev jeden učenec. 20% šol pride na mesta, 80°/0 Pa n& vasi. V mestih je jedna šola na 1882 prebivalcev, na deželi pa še le na 3.292 prebivalcev.
Šolo pohajajo največ le dečki. Deklic je v šolah le 13 odstotkov. To prihaja od tod, ker narod misli, da je šolska olika le moškemu potrebna, ženske pa tudi lahko shajajo brez nje. Na kmetih skoro nobeno dekle ne hodi v šolo, drugače seveda je v mestih, kjer uradniki pošiljajo svoje hčere v šole. l*o mestih je v šolah 42% učenk, ua deželi pa le 0-5°/o-
Kakor je naravno, je večina šol jeduorazreduih pa je tudi večrazrednic.   V mestih 15 petrazreduic
iu 6 sestrazrednic. Ostale Šole imajo po manj razredov.
Znanje pisanja in čitanja še v Srbiji ni posebno razširjeno, če tudi se vedno vekša. Srbi so v tem oziru daleč zaostali za Bolgari, kateri so dlje zdihovali pod ižesoin turškim. Sedaj v Srbiji le 12% prebivalstva zna čitati in pisati. Leta 1882. se je izdal sicer zakon, da mora vsak otrok šest let obiskavati šolo, pa ta zakon se še ni mogel do-sedaj ni izvesti, ker primanjkuje šol, zlasti pa učiteljev. V več krajih so že postavili šolsko poslopje, pa ne dobe učitelja.
Učitelje plačujejo v Srbiji iz državnega zaklada in občine pa skrbe za druge potrebščine. Tudi država skrbi za izdajo šolskih knjig. V ljudskih šolah v Srbiji poučuje se veronauk, srbščina (s čitanjem staro8lovenščine), zemljepis, občna in srbska zgodovina, računsko in geometrično oblikoslovje, poznanje prirode, kmetijstvo, risanje iu lepopis, petje in telovadbo. V žeuskih šolah se uče tudi ženska ročna dela.
Država izdaje za ljudske šole na leto blizu milijona dinarjev, občine pa le nekoliko manj. Toliko o ljudskih šolah srbskih, o srednjih in velikih šolah govorili bodemo drugikrat.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšno številko našega lista zaplenila je c. kr. deželna vlada zaradi „Poslanega", v katerem je g. Filip Andlovic, mizarski mojster v Vipavi, gospodu c. kr. okrajnemu glavarju v Postoj ini povedal svoje mnenje. Današnja številka ima štiri strani priloge.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) je daroval velečastni Zagorski župnik, g. Jak. Gros, 5 gld. Zavednega domoljuba naj Bog živi!
— (Obe predstavi v korist podpornemu društvu velikošolcev na Dunaji) prinesli sta čistih dohodkov 250 gld., katera vsota se je poslala rečenernu društvu
— (Prvi maj) pričel je dobro. Jutro bilo je krasno in šetališča pod Tivoli in na Rožniku so kar mrgolela sprehajalcev. Za gimnazijce letos prvi maj ni tako v^sel, kakor druga leta, kajti letos ni nobenega izleta, to pa zaradi tega ne, ker so v nekaterih razredih imeli ponarejene ključe do katedra iu v njem ležečega takozvanega „Gauča". Cuje s e, da bo par dijakov zaradi tega izključenih. Realci praznujejo danes svoje „majeles".
— („Glas bena  Matica" v Ljubljani priredi šolski koncert z gojenci glasbene šole v soboto dne 4. maja 1889.   leta v redutni  dvorani zvečer ob 7. uri. Vspored: 1. Chr. de Gluck: Overtura iz opere „Ifigenija v Avlidi" ; svira orkester gojencev Matične glasbene šole in igrajo osmoročno na klavirji : gospodič. Terezija Bučar, Ana Lukman, Marija Moos in g. Vlad. Ravnikar.   2. a) Čujkowsky: „Nokturna" v cis-mol;  b) Fr. Chopin: „Poloueza" v cis mol;   igra   na  klavirji  gospica Olga Sittig. 3. Fr. Gerbič :   „Lovska" ; mešan zbor s spremlje-vanjem lesnih rogov; pojo vsi gojenci Mat. glasbene šole. 4. Ant. Dvorak: „Filip-Jakobova noč„u ; igrata čveteroročno na klavirji gospodč. Lujiza Danes in Ivana  Meden.   5.  Stan.   Moniuszko:  Recitativ iu Duroka iz opere „Halka" ; poje g. Fran Bučar, na klavirji spremlja gospdč. Ter. Bučar. 6. Fr. Chopin: „Rondo concertante" ; na dva klavirja igrata gospodč. Ana  Moos in Adela Pleiler.   7. F. Mendelssohn-Barth:   „Gospod, po  celem  svetu   moč je Tvoja znana" ; mešan zbor s samospevi, s spiemljevaujem šolskega orkestra iu klavirja, poje mešan zbor Matične glasbene šole.   Samospeve pojo:  gspdč. Pavlina Gdtzel, Katarina Sevnik in Ter. Bučar. Sedeži so reservirani /a čast. dame. V pokritje troškov te javne skušuje  nastavila se je za neude ustopniua 60 krajcarjev.   Pristop k temu koncertu je vsakemu d o v olj e n.
— (Poročil) se je včeraj g. Anton Ros i n a, sodiški pristav v Ribnici, z gospodično Ju van čiče v o iz Radeč pri Zidanem mostu.
— (Gospod dr. Gustav I p a v i c ) po-klonil je „Slovenskeniu pevskemu društvu" dve novi skladbi za mešani zbor. Skladbi sta krasni iu be bodeta peli pri velikem pevskem zboru dne 4. avgusta 1889. Odbor dal je potrebne glasove ponatisniti, da se bodo v kratkem razposlali.
— (Sloveuski klub na Dunaji) ima svoj osmi večer v soboto 4. maja t. 1. v restavraciji „Zur goldeuan Kugel" I Am 'Uof štev. 10 mezzauin. — Na dnevnem redu je govor g. dr. M.
Murka: „Sporoini na Rusijo". — Začetek točno ob osmi uri. — S tem vabijo se na Dunaji bivajoči Slovenci, da so udeleže v obilnem številu tega večera.
— (Majski avancemeut.) Pri domaČih oddelkih vojske zaznamovati so sledeče premeuibe: generalnega štaba načelnik pri tretjem voji, Pavel Lukić, imenovan je polkovnikom, pri pehoti ho imenovani majorji stotniki prvega razreda Karol Me-rizzi 17. polka pri 62. polku, Anton Hell 97. polka pri 71. polku in Josip baron Sehiuidburg 19. lovskega batalijona pri 97. polku; stotniki prvega razreda imenovani so stotniki druzega razreda Ernest Matanovič in Ludo vik Hipssich 17. peš-polka, Karol Čauič in Henrik Lang 97. peš-polka; stotnikom druzega razreda je imenovan nad-poročnik Matija Kump 17. polka ; nadporočniki poročniki Ivan Balzar 17., Karol Witzler in Konrad Christiauovič 97. polka; poročniki kadetje-častniški namestniki Josip Nadler 17., Josip Erslau 97. polka in Evgen Zaccaria, pridodeljeu bosnijskemu pešba-talijonu štev. 4, nadkompleten v 17. polku; pri lovcih: stotnikom prvega razreda je imenovan stotuik druzega razreda Fedor Bamberg 7. batalijona, nadporočnikom poročuik Klet Picbler, 7. batalijona; pri topništvu: stotnikom druzega razreda Alojzij Kalteis, nadporočnikom poročnik Henrik Miiller, poročnikom Častniški namestnik Josip Bau-meister — vsi trije pri teškej baterijskej diviziji št. 5. Nadzdravnik dr. Ignacij Dauneberg 17. peš-polka je imenovan polkovnim zdravnikom II. razreda, računski podčastnik Siginund Nagou 7. lovskega batalijona, je imenovan računskim poročnikom pri 17. pešpolku.
— (Občni zbor ces. k r. kmetijske družbe za Kranjsko) bode v četrtek dne 23. maja t. 1. ob Vs9. uri dopoludne v dvoraoi mestne hiše Ljubljansko. Vzpored: 1. PrvomestniU prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanji glavnega odbora I. 1888. 3. Predložitev družbenega računa za leto 1888. in proračuna za leto 1890. (Račun in proračun dopošljeta se gg. družabnikom še ob pravem času, razpoložena sta pa v pregled v pisarni kmetijske družbe.) 4. Volitev družbenega predsednika. 5. Imenovanje tajnika na podlagi § 12. novih družbenih pravil. 6 Volitev treh odbornikov v glavni odbor namesto po družbenih pravilih izstopivših gg. odbornikov H. bar. Laza rini j a, cesarskega svetnika J. Murnika in vodje Frana PovŠeta. 7. Poročila iu predlogi odborovi, mej njimi tudi predlog, kako ravnati z drevjem, ki je vzgojeno v družbini drevesnici. 8. Poročila iu predlogi podružnic. 9. Nasveti iu prosti govori posameznih družabnikov.
— („Učiteljski Tovariš") ima v 8- številki nastopno vsebiuo: Maj. — Domača vzgoja. Piše Jakob Dimnik. — Svitoslav i Danica. — O šolskih vrteh. (Govor V. Ribnikarja.) — Iz šole za šolo. — Pogovor o vremenu. — Kujiževnost — Prvo zborovanje „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" v Ljubljani dne 22. in 23. aprila 1889. 1.
— Dopisi. — Premena pri učiteljstvu.
— („ Kmetovalec") ima v 8. številki nastopno vsebino: Požlahtnitev zelenečih ameriških trt. — Državui ineiijoracijski zaklad iu dežela Kranjska. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori.
— Gospodarske novico. — Uradne vesti ces. kr. kmetijske družbe kranjske.
— (Južna železnica) je za poletno dobo od 1. maja do 15. septembra 1889 znatno znižala voznino na progah Gradee-Budimpešta, mej Gradcem iu postajami na progi Gossensass-Inoinost, mej postajami na progah Trst-Ljubljana-JVIaiibor-Gorica-Nabrežiua in Reka Št. Peter na jedni in postajami na progi Dolenji Dravbreg-Frauzensfeste in Kufstein-Avio na drugi straui za daljave nad 133 kilometrov izdajajo se za znižano ceno sezonski tour- in retour-listi, kakor je razvidno v dotični, tam povedani izdani kujižiei.
— (V Ljubi janico pal)je predvčeraj zvečer sedemletni sin klobučarja Debevcu. Otroci ska kali so po nabrežji, pri tem se je omenjenemu dečku spodrsnilo, ali ga je kdo sunil, da je pal v vodo. Ker je Ljubljanica sedaj precej narastla, bila je nevarnost velika. K sreči pa se je našel rešitelj. Anton Makovec, mlad črevljarski pomagač skočil je v reko in z velikim naporom spravil že nezavestnega dečka na nabrežje. Pogumni rešitelj si je  gotovo zaslužil določeuo nagrado.
— (Koliko jejudovskih odvetnikov na Češkem.) Na Češkem je vseh odvetnikov skupaj 742, od katerih je 328 Čehov, 188 Nemeev
in JJ2« Judov. V sami Pragi je 68 čeških, 41 nemških in »H judovskih odvetnikov. Po deželi je največ judovskih odvetnikov v nemških predelih, kar priča, da se Judje ne morejo ugnjezditi mej Čehi. Vseh Judov na Češkem je okolo 100.000. Ker mladi Judje kar dero mej juriste in ker zdanja vlada vsaj nekoliko pazi, da judje ne zasedejo preveč sodniških stolov, posvečevali se bodo sinovi izvoljenega ljudstva odvetništvu, in kaj to poineuja za razvijanje pravnih pojmov, ve tisti ki pozna narodna svojstva Judov.
— („Slo vanst vo vesvvch zpevech") Nedavno omenili smo, da g. Ludvik Kuba v Podčbradech pod tem naslovom izdaje pesmi vseh slovanskih narodov. Zdaj so na vrsti slovenske peBni, ki bodo obsezale 8 snopičev na 256 str. Vseh cS snopičev stalo bode 3 gld. 20 kr. Naroča se pa lahko, na kolikor snopičev kdo hoče. V došlem nam 42. in 43. snopiči nahajamo naslednje pesni: „Po jezeru bliz1 Triglava — Pijmo ga, pijmo! — Kaj pa ti, pobič? — Saj sem ti pravil mnogokrat. — Mi Slovenci vinca ne predamo. — Eno petje sem slišal. — Zajček teče, zajček teče. — Ko b' sodov ne b'lo. — Oj, bratec le pij 1 — Jaz pa pojdem na Gorenjsko. — Štirje fantje igrajo. — Men1 vse eno jel — Grenka smrt na duri kljuka. — Bog je stvaril zemljo. — Bratci veseli vsi. — Ko sem k nej peršou. — Juha! zmiraj veselo 1 — Dober večer, dober večer. — Pod lipico ljubljansko. —
V nedeljo jutro vstala bom. — Majol'ka bod' pozdravljena! — Tlaka m' je ukazana. — Slišala sem tičko pet. — Eno si zapojmo! — Koljkor kapljic, toljko let. — V Gorjah zvoni. — Dol' za turškim gričem. — Sladko je vince. — Ljubljan'ca, Ljubljan'ca! — Bod' moja, bod moja. — 0 moj šo-cja je šeu. — Ko bi moj ljubče vedeu to". Vsega vkupe 53 peBnij v slovenskem izvirniku in v češkem prevodu in z notami za štiri moške glasove in za klavir. Tisk je jako lep, cena pa tako nizka, da skoro ne umejemo, kako se more toliko blagu dati za tako neznaten znesek.
— (Nova knjiga') izŠ4a je pod naslovom: „Roman. Rodbinska sreča. Ruski spisal grof L. N. Tolstoj. Poslovenil P. M. Podravski. V Ljubljani. Založil in izdal J. Giontini 1889. Tiskal Šeber v Postojini. 173 str. Gena broš. 40 kr., v platno vezani 70 kr, po pošti 5 kr. Več. Oblika je prav lična, prevod pa, kolikor smo v naglici pregledali, gladek, glede* romana samega je dovolj opomba, da je od slavnega romanopisca L. N. Tolstega.
— (Divjih p e t e 1 i n o v) je tudi letos mnogo.
V Še nt Vidu nad Ljubljano ustrelili so dva. Posebno ugoden kraj pa je Dobrava, kajti oudu jih še veduo šest poje, dasi so jih že pet postrelili. V Poljanski dolini in okolu Žirov pa je gotovo še boljši lov.
— (Iz Cerknega) se piše: Pretekli četrtek bila je naša vas silno vzuemirjena in to zaradi groznega dogodka Posestnik Jakob Laharuar iz Novakov odšel je ob 1/'2l- od tukaj. Spremljal ga je Janez Kos mač. Mej potom sta se tporekla, Kosmač potegne nož iz žepa in sune Laharnarja v srce, da se je takoj mrtev zgrudil. Morilca so še isto noč prijeli in odpeljali v zapor.
— (Sreča in nesreča.) Posestuiku Švabu v Gribljah se je sanjalo, da vidi tri može, na katerih oblačilih so bile tri številke napisane, te Številke si je zapomnil in jih je potem v Metliki v loterijo stavil. Prigodilo se je, da so vse tri številke v Trstu bile potegnene, tako da je Švab lepih 732 gld. dobil. S 400 gld. je poplačal dolgove, 300 gld. je pa imel v mošnji spravljenih. Ko je pa krave krmil, padel mu je med krmo mošnji-ček, v katerem je bilo 332 gld. Požrešua krava je pa hitro vse pogoltnila. Ves jezen ni vedel, kaj bi s požrešno kravo počel. Sosedje so mu odsvetovali, da naj krave ne zakolje, ker je krava gotovo že mošnjo z bankovci prebavila. Švab ni mogel te krave več gledati, ker mu je toliko škode uare-dila, ter jo je naposled prodal. »Dolenjske Novice".
— (Za kolk o van je b r e t k,) pri sodiščih uloženih, podaljšan je rok do 31. t. m. Podaljšanje pa velja le za one srečke, ki so se pred 29. marcem t. 1. pri sodiščih uložile.
— (Dodatek k zakonu z dne 2 8. mar-cija 1 88 9, drž. z a k. štev. 3 2.) Vsled naredbe pravosodnega ministerstva podaljšal se je rok za kolekovanje obveznic s premijami uloženih pri sodiščih, iu sicer za civilni depozitni urad na Dunaji do uštetega 31. julija 1889 in se za vse druge tlepozitue urade  do uštetega 31. maja 1889. Po
daljšaui rok zadeva pa le one srečke, katere so se uložile pri sodiščih pred dnem 29. nuncija 1889. Da se bode napominano kolekovanje sedaj še zvr-šilo, ni treba za to posebe prositi finančnih obla-stev, marveč zadostuje če se v objavi navedejo de-pozitnemu uradu tehtni razlogi, kateri so ovirali kolekovanje v dosedanjem zakonito določenem roku.
— (Odbor Slov. pevskega društva na Ptuj i) vabi vse svoje izvršujoče člane, da se udeleže Vodnikove slavnosti o binkoštih v Ljubljani. Kdor se hoče te slavnosti kot ud Slov. pev. društva udeležiti in sodelovati, naj to nemudoma na-znaui odboru, da mu priskrbi od „Glasbene Matice" potrebne glasove slavnostne kantate.
— (Iz Šoštanja) se nam piše: „Na mnoga vprašanja usojamo si s tem javiti, tla se je za izlet „Pevskega zbora Šaleške Čitalnice" odločil 19. maj. Kakor vsestranske priprave in splošno zanimanje bližnjih narodnih društev kaže, bode veselica povodom tega izleta v Žalci v istini izborna.
— (Vinarsko in sadjarsko društvo v Dornbergu) priredi kakor navadno vsako leto tudi letos razstavo vin in sicer dne 5. maja v šolskem poslopji Popoludne bode tombola s primernimi dobitki, namreč sodček vina za tombolo iu kmetijsko orodje za druge dobitke. Po končani tomboli pokušalo se bo vino sploh, posebno pa ono, katero za to postavljena komisija c. kr. kmetijskega društva v Gorici kot dobro spozna. K tej razstavi vabi odbor vse prijatelje vinoieje iu kmetijstva sploh, posebno pa vinotržce. Tem bode posebna prilika izbrati si vina, katera so še naprodaj in zvedeti tudi ceno.   Nadejamo se obilne udeležitve.
— („Ogersko- Francoska zavarovalna družba." Ko smo pred nedavnim poročali o obupnem stanji te tudi po Slovenskem poslujoče zavarovalnice, dejali smo, da avstrijska vlada skoro gotovo ne bode dovolila v fuzijo s „Feniksom". To uaše mnenje potrjuje se. Dunajski listi namreč poročajo, da se je vladni komisar pri posledujej seji upravnega odbora „Feuiksovega" odločno izrazil, da bi vlada nikakor ne mogla privoliti v to, da bi se združila „Feniks" iu „0ger-sko-Francoska".
— (Pri žrebanji kreditnih srečk) zadela prvi dobitek ser. 3619 št. 29. Ser. 333 št. 5 zadela 30 000 gld., ser. 4125 št. 7 pa 15.000 gld.
— (Žrebanje srečk 1860. 1.) bilo je včeraj. Prvi dobitek s 300.000 gld. zadela je ser. 13.441 št. 4, drugi dobitek s 50.000 gld. ser. 18.465 št. 6, tretjega s 25.000 gld. ser. 8696 št. 7. Po 10.000 gld. zadeli sta ser. 6043 št. 2 in ser. 1858 št. 8, po 5000 gld. ser. 1365 št. 12, ser. \397 št. 5, ser. 2620 št. 15, ser. 2783 št. 16, ser. 6596 št. 13, ser. 8509 št 12, ser. 13.087 št. 14, ser. 13.285 št 3, ser. 13.354 št. 17, ser. 17,048 št. 11, ser. 17.178 št. 3, ser. 17 254 št. 15, ser. 17.770 št. 16, ser. 17.795 št. 1 iu ser. 19.164 št. 8.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Praga 30. aprila. Deželnozborske volitve bodo: v kmetskih občinah dne 2. julija, v mestih 5. julija, v trgovinski zbornici 10. julija, v veleposestvu 15. julija.
Kajira 30. aprila. Vest, da je Kartum vzet in da je Mahdi ubežal, se potrjuje.
Dunaj 1. maja. Cesar odpelje se zvečer v Stenihaus na lov na divje peteline in se v petek z bavarskim priučeni Leopoldom zopet vrne.
Dunaj 1. maja. Katoliškega shoda šolski odsek vsprejel resolucijo, da se v Soliumi-gradu ustanovi katoliško vseučilišče. Mej obravnavo opomnil Opitz, da bi ustanovitev tega vseučilišča stala šest milijonov gold. Poslanec Karlon opazil, da bi zgradba vseučilišča stala pet milijonov, vzdržavanje pa kapital petnajstih milijonov. Bodo li doneski dohajali, kakor doslej,'potem bode treba 4000 let, da se nabere potrebna vsota. Lienbacher rekel, da se ne treba plašiti pred številkami. On je govoril z Gaučem o pravnem vprašanji. Gauč je rekel: Ako imate denar, potem imate tudi vseučilišče. Deželni glavar Chorinskv je izračuni!, da bi sedanji doneski z obrestmi in obresti j obrestmi v 96 letih narasli do potrebne vsote. O vire proti ustanovitvi se po državnih osnovnih zakonih ni bati. Odsek vsprejel resolucijo, v kateri se obžaluje, da se na vseučiliške stolice imenujejo nekatoliki in brezverski ljudje.
Peterburg 1. maja. Objavil se je zakon, da se imajo od ostalin inostranskih podanikov v Rusiji plačevati isti davki, kakor od ostalin niskih dr/avljanov, to je: 1—8 odstotkov.
Pariz 1. maja. Borza ostane dne 6. t. m. zaprta, ker bodo na dan otvoritve razstave zaprti vsi  denarni   zavodi  in vse menjalnice.
Pariz 1. maja. Včeraj bila huda nevihta. Dočim so Tariz zakrivali temni oblaki, obsevalo je solnce vrhunec Eiftiovega stolpa, ki se je videl kakor velikansk vso razstavo braneč strelovod.
Luksemburg" 1. maja. Kralj naznanil vojvodi Nassauskemu, da dne 3. maja sam vlado prevzame. Zbornica bode jutri vsprejela naznanilo regenta, da regentstvo preneha. Vojvoda odpotuje jutri zvečer.
Berolin 1. maja. S Samoe se javlja: Po dogovoru z drugimi načelniki izrekel Ma-lietoa korvetnemu kapitanu Erardo slovesno obžalovanje na svojem prejšnjem ravnanji, proseč, da bi cesar to, kar je bilo, zmatral poravnano. Cesar odločil vsled tega di se Malietoa izpusti.
London 1. maju. Dolenja zbornica vsprejela s 113 proti 103 glasom navzlic na-sprotvu vlade Samuel Smittov predlog proti sedanji tiskalni sistemi glede prodajanja opojnih pijač in opijuma.
Bukurešt 2. maja. Povodom prihoda prestolonaslednikovega mesto sijajno razsvetljeno. Vojaki napravili mirozov z baklado. Kralj, kraljica in prestolonaslednik peljali se po mestu, burno pozdravljani. Red uzoren. — „Monitorul" objavlja kraljevo pismo minister-Bkemu predsedniku, v katerem se poudarja, kako važna je izvršitev zakona, vsled katerega se bodo državna zemljišča kmetom prodajala. To bode imelo koristne posledice za blaginjo dežele in prebivalstva, čegar marljivost kralj z največjim zadoščenjem pri poznava.
Berolin 2. maja. „Norddeutsehe" piše: Sedaj, ko so policijskega nadzornika Wohlgc-nmtha iz Muhlhausena izpustili, slo bo za to, da se dobi pojasnilo in eventuvalno zadoščenje za švicarskih oblastev postopanje, ki je v protislovji z narodnopravninii navadami in sosednimi razmerami. Naravno, da je le silobran, ako si švicarskih sosedov policija prizadeva, zavarovati svoje dežele pred posledicami prekucijskili prizadevanj, katera se v Švici dopuščajo in po uradnikih in oblastvih pospešujejo. Ako bi se policiji ne posrečilo, pridobiti si dovoljenega varstva proti spletkam in nakanam, prihajajočim iz Švice, bili bi sosedje prisiljeni, iskati varstva v strožji kontroli in v omejitvi prometa na meji.
Razne vesti.
* (Dela grofa Leva Tolstega) »lavnega ruskega romanopisca izdaje znani knjigar Otto v Pragi v češkem prevodu. Dosedaj sta izSla dva zvezka. Cena vsakemu zvesku 1 gld. 80 kr. Prevod je jako dober.
* (Čehi in svetovna razstava v Parizu.) Čehi nameravajo udeležiti se razstave v Parizu. Postaviti mislijo ondu teško gostilno, da seznanijo Francoze s češkim pivom in češko kuhinjo. Ondu nameravajo tudi dajati koncerte, na katerih se bodo igrali le proizvodi čeških skladateljev.
* (Spomenik ruske vojne s Turčijo) 1828. leta postavili bodo mej Izmajilom in Reni petindvajset sežnjev od Dunavskega obrežja z nad-pisom obrnenim  proti  samostanu sv. Terepontija,
„CarRkem drevoredu". Spo-2500 pudov (pud = 40 ruje že v delarnici jugoza-v Odesi. Veljal bode 15.000 ruhljev. Ulit je iz surovega železa v podobi obiliaka z odsekanim vrhom. Napis na njem je: »Tukaj je dne 26. maja 1828. leta car Nikolaj peljal čez reko vojBko ter jej pokazal pot do slave." Na zadnji strani je pa napis: „Postavljen v 1889. letu". Pod tem naslovom je trdno pribit zlati orel. Na štirih straneh spomenika postavljeni bodo štirje topovi, vzeti Turkom v tej vojski; in bodo okrog nasadili drevesa.
* (Število blaznih) v gorenjeavstrijski deželni blaznici znašalo je koncem meseca marca tega leta 460, in Bicer 237 moških in 223 ženskih. To je primeroma z malo kronovino grozno visoko število nesrečnih duhobolnih.
* (Katoliki v Zjedinjeuih državah.) Sedaj je baš 100 let, ko se je osnovala prva katoliška biskupija v Zjedinjeuih  državah.   Sedaj je
na tako imenovanem menik, ki bode tehtal skih funtov) izdelati padne ruske železnice
pa že ondu 12 milijonov katolikov, torej petina vsega prebivalstva.
* (Ustanova za razstavo.) Nek mecen v Parizu, ki ima staro egiptsko ime Osi ns je poslal odboru za Pariško razstavo 100.000 frankov z določbo, da se da 50 000 frankov za darilo onemu, ki bode razstavil najdovršenejši umetni ali ohrtuijski predmet, ostalih 50.000 pa dobe oni, ki so pomagali izdelovati dotični predmet.
* (Požar.) Velika parna žaga Ortliebova v Vatra-Moldavici v Bukovini pogorela je 28. m. m. z obilim lesom vred. Škoda ceni se nad 300.000 gld.
* (Novo pokopališče.) V Budejevicah otvorili so 23. m. m. novo občinsko pokopališče, katero obsega, 16 oral in ima prostora za 16.000 gomil. Pokopališče blagoslovil je škof dr. Rziha.
* (Zgodovinski važen ples) bil je dne 29. m. m. v Novem Torku. Tedaj je minulo sto let, ko je bil VVashington voljen prvim predsednikom Zjedinjenih držav in v ta spomin priredili so ta ples. Udeležili so se ga predsednik, podpredsednik Zjedinjenih držav, guvernerji vseh držav in teritorij severnoameriških in vsa elita Novojorška. Kadriljo je plesalo 32 parov, kateri so vsi direkni potomci onih mož in ženskih, ki so bili na plesu pred 100 leti, ko so se Ziedinjene države bile osnovale.
* (Železnicne nezgode.) Na Reško-Kar-lovški železnični progi trčila sta vkupe 27. m. m prazna lokomotiva in tovorni vlak, pri kateri ne-priliki je bil strojevodja ranjen. Lokomotiva zaletela se je z vso silo v tovorni vlak, prišedfti iz Karlovca. Strojevodja je na lokomotivi bržkone spal, ker ni ustavil stroja, marveč ne zmenivši se za znamenja, bizo vozil preko postaje meni nič tebi nič dalje. — Iz Novega Torka se pa javlja 29. m. m., da je v Hamiltonu (v Ooturiji) skočil osobni vlak s tiru. Potniki peljali so se v VVashington k slavnosti, katera se je vršila v Čast novemu predsedstvu. — Dvajset osob je mrtvih in  12 pa smrtno ranjenih.
* (Čudno etiketno vprašanje.) Angleški najvišji obredar pri dvoru je pisal debelo knjigo o tem, koliko sme volne biti primešane v svilnatih nogovicah, da še veljajo za svilnate in se sme ž njimi k dvoru.
Zahvala.
Vsem častitim damam in gospodom, ki so sodelovali pri obeh predstavah v korist podpornemu društvu velikošolcev na Dunaji, in vsem onim, ki so pripomogli k lepemu uspehu, izreka najtoplejšo zahvalo Marija Murnikova.
fc\».<fc-..>l«!r.i*.vf.v
prinaša v 5. zvesku naslednjo vsebino: 1. Gorfizd: Ukrajinska balada. — 2. Marica. Moja jn-ijateljica. Povest. (Konec.) — .9. Jos. Apih: Statistika Uanov „Matice Slovenske" poleg stanov. (Konec.) — 4. Pod-limbarski: Strijčevi darovi. — 5. Dr. M. Murko: V provinciji na Buskem. Potopis. — B. Ferdinand Seidl : O menjavi topline v Ljubljani. (Dalje.) — Dr. K. Štre-kelj: Jezikoslovne mrvice. (Dalje.) — 8. Janko Kersnik: „RoŠlin in Vrjanko". Povest. (Dalje.) — !K Jj. Pintar: Akrostihon v Prešernovih sonetih. — 10. Fr. Leveč: Matej Cigale f. — 11. V. IIolz: Janez Subic f. — 12. Listek: Bibliografija slovenska. — Pisateljsko podporno društvo. — Dramatično društvo.
— Od odbora podpornega društva za slovenske veliko-šolce. — Muzejsko društvo. — Anton Chitussi. — ArchaeologiscJie Karte von Krain. — Janko Jurković.
— „Ljubljanski Zvon" in njegov urednik pred državnim zborom. — Listnica.
„LJUBLJANSKI ZVON11 stan: za ceh leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. SO kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
— (ZuHltMlenl ponarejale! ustne vode.) Rilo
je že omenjen«), da v obče po vsem civilizovatioiu sveto tnkt> priljubljeno in razširjeno Anattierin nstno vodo zobozdravnika dr. J. G. Popp-a na Dunaji zlasti na Ogerakem v velikej meri ponarejajo in kvarijo. Ko je udolovatelj v Badimpeiti osnoval generalno zastopstvo za Ogersko, zmatral je načelnik generalnega zastopstva za dolžnost svojo, nastopiti večje potovanje po Ogerskej, da jedenkrat naredi konec tem sleparijam. Uspeh tega potovanja je bil čudovit. Do sedaj je dal v 9 krajih na 10 mestih kacili 130 steklenic ponarejene Anatheriii ustne vode kontiskovati in proti piuiarejalcem začeti sodnje korake. To stane sicer precej denarja, toda izdelovatelj hotel je jedenkrat prav korenito potrebiti, ker bi dober glas te že 40 let preskušene vode utegnil trpeti zaradi nespretnih ponarejanj dobićkaželjnih ljudij. Da Be ponarejalcem delo oteži in koristi velicemu občinstvu, Bklenil jo izdelovatelj, steklenice povekšati za polovico prejfinje količine. Izdelovatelj rad to žrtvuje z nado, da se bode občinstvo v bodoče bolj varovalo pred pukvarjeninii, ponarejeuimi in druzimi ničvrednimi in nekoristnimi uredstvi. Cena Anatherinovej ustnej vodi dr. J. G. Popp-a je po velikosti steklenice 50 kr. do gld. 1.— in gld. 1.40. Zahtevaj le dr. Popp-a Anatherin ustno vodo, ker te sicer lahko prevarijo. To ustno vodo ima dvorni zobozdravnik dr. J. G. Popp na Dunaji, kjer naj se pismeno na roči, In vse lekarne, drogucrijo in parininerije.     («17—Iti)
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrali in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih, (iei-9)
I. i/.haz
darov za Miroslava Villiarja spomenik:
Zaklad, kateri je imela „Matica Slovenska"
v oskrbi, koncem leta 1888.   .   . 340 gld. — kr.
Gospa Pivčanka....... 5Q _
Donesek   bralnega  društva v Zagorji'n»i " Notranjskem: čisti  dohodek veselice 1. januvarija t. I.     ... 40 (jj „     čitalnice v Postojini: čisti dohodek viaelice 17.  februvarija t. I. 52 _
„     bralnega   društva   „Miru   v Sv. Petru na Notranjskem :  čisti dohodek veselice dne 14 febr. t.  I.    42   „ 40 Po gdč. Elizi Železni k so darovali:
Gospa N. Skvarče, posestnica v Itovtah . 10 ,, _
„    J. VrhoTska........ 5 _
Gospodič.na M Šumi v Kranji    .   . 2 _
,,         F. .Sumi v Kranj 1    .... 2 „ —
Gospod J. Giperle, častnik "na Dunaji   . 2 „ _
„      J, Čtiček, župan v Knežaku   .   . 9 =» n      L. Svetec, c. kr. notar in deželni
poslanec v Litiji...... 2 ,, _
„     M. Gabrovšek v Ljubljani ... 2 ,. _ "
Gospa M. Domlcelj v Zagorji na Notranjskem .......... 1 „    50 „
Gospod J. Stare v Ljubljani..... 1 „ —
,,     B. Pukl, notarski koncipijent na
Dunaji.......... 1 _
J, Zalaznik, pok. mojster v Ljub-
.....'..... 1 „   — „
„     M. Kukali, c. kr. uradnik v Ljubil«"' ........•   • 1 ,.    — „
„     J, Mazi, hišni posestnik v Kovtah 1 ,,    — M
Gospa M. Princ v Zagorji na Notranjskem 1 „   — „
„    M. Svetec v Litiji...... 1 „   — ,
„     A. Trošt,  posestnica  v I'.»graj ah 1 „    — „
Gospodičina A. Jenko v Litiji   .... 1 „    — n
„         N. Feifer v Kranji .... 1 „    — „
„         Elita v Ljubljani    .... 1 „    — „
,,         Josipina v Ljubljani   ... 1 „    — fJ
Gospa M. M-tzi, posestnica v Itovtah .   . — ,,    (JO „
„     T. Pavlin, poseBtnica v  Kovtah  . — „    50 „
„     M. Vončlna v Litiji     ,   .   .   .   . — „    50 „
Gospodičina J. Tomšič v Vol. Laščah    . — »50 „
„         M. Demšar v Litiji     ... — .,    50 ,. ,         Dragica v Zagorji naNotranj-
skem ....... — „    50 ,,
„         Etnici v Kranji..... — „    50 n
r        Ivanka na Vrhniki .... — „   50 „ Skupaj . ~!   f><;*> gld. tU. kr.
JjOterijiie Nrefke 1. maja. V Brnu:      57,     28,     41, 70,
47.
T 11 j <» i :
30. aprila.
Pri Malici: Sporr iz Trsta. — Korošic z Reke. — Koritnik iz Gorice. — Menotti, Mazzaratti iz Trsta. — Kircher iz Inomosta. — Kegalli, GrUnhut, Kroschl z Dunaja. — Khunent iz Urna. — Orttotor iz Linea.
Pri Slonu: Dolenc z Grma. — Karres iz Brna. — "VVortteiiiier, Ilenkel, Winideilich, Echinge , Carra iu Luk-selich i Dunaja. — Sandemiolli iz Cerknico. — Treven iz Idrije. — Bnoggiier iz Florenco.
Pri Južnem kolodvoru: Ćardež iz Poljan. — Ne-besini iz L'tije. — Tome i/. Starega trga.
Pri KavarHkem <lvoru: Pfiuer s Češkega.
Umrli bo v iJ uhlja n i:
30. aprila: Josip Mantuani, bivši krojač, 72 let, Gradišće št. 11, za oslabljen jem Pavi Cecco, delavec, 38 let, Poljanski nasip št. 60, za plučnico
1. maja: Jakob Mihelič, črovljarjev sin, 7 let, Vegove ulice št. 12, za škrlatico in davico.
V d e ž e I n e j bolnici:
27. aprila: Marija Božnar, kajžarjeva hči, 1 leto, za
angino jetiko
28. aprila: Marija Selan, kajžarjeva hči, 2 mes., za
Tržne cene v Ljubljani
dne 1. maja t 1.
	si.	kr.	Speh povojen, kgr. .	gi.jb;
Pšenica, hktl.	5	83		— 66
Rež,        „ ...	4	<>	Suruvo maslo, „	— !80
Ječmen,    „ ...	4	50	Jajce, jedno :   .   , .	-H
Oves,       „ ...	3	—	Mleko, liter ....	- i
Ajda,       „      .   . .	4 50		Goveje       meso, kgr.	-54
Proso,      „ ...	5	—	Telečje          „ „	1—50
Koruza,    „ ...	5	—	Svinjsko        „ „	i—52
Krompir,  „ ...	2	85	Koštrunovo    „ „	— 31
Leća,       „ ...	12	—	Pišanec......	!— 60
Grah,       „ ...	iy	—	Golob......	-i 18,
Fižol,       „ ...	11	_	Seno,   100 kilo .   . .	2 50
Maslo,             kgr. .	_	H4	Slama,   „     „   .   . .	2 32
Mast,                „ .	—	70	Drva    trda, 4 Qmetr.	6 35
Speh frišen „	—		„    mehka, 4 „	4'25
Meteorologično poročilo.
4 O	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
30. aprila	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	734 9 mm. 7339 mm. 7339 mm.	9 4" C 14-8" C 10 6° C	brezv. st. jz. hI. jz.	megla obl. obl.	0-00 mm.
1. maja	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	73l"8 mm. 7348 mm. 734-9 mm.	17CC 202*0 12-6"C	al. jz. si. jz. brezv.	jas. jas. jaa.	0 00 mm.
Srednja temperatura 14-30 in 16*t>°, za 8-2° in 5'3° nad uoruialom.
TD-u.ri.aos!k:a. "borza.
dne 2  maja t :. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — daDeb
Papirna renta.....gld.  «585 - gld. 86-05
Srebrna renta.....„     86 05 — „ 8U 20
Zlata renta......„   110-75 - , 110 30
6°/u marčna renta ....     ,   10085 — , 101-05
Akcije narodne banke...     „   85*6-— — „ 896'—
Kreditne akcije.....p   300 — — B 300 —
London.........119-20 — , 11880
Srebro........n     —'— — „ —' —
Napol. .......,      9-44'/i - n 'J,4l'/i
C. kr. cekini......                            ,      5 62 — „ 5-61
NemSke marke .....     ,     5815 — , 58-00
4°/0 državne srečke iz L 1854     250 gid. 138 gld. — »r.
Državne srečke iz 1. 1864          10«»   „ 180 „ — „
Ogerska zlata renta 4°/„   ...       ... 102 „ 80 „
Ogerska papirna renta 5%   . 97 „ 30 „
6°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   . 104 ,, 75 „
Donava reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld. 135 „ 50 „
Zemlj. občr-avstr. 41/!0/,, zlati zast. listi . 120 „ — ,,
Kreditne 3rečke.....100 gld. — ,. —
Rudolfove srečke.....                           10 21 ,, — .,
Akcije anglo-avstr. bauke   .   .    120 „ 129 50
Traramway-dmSt. velj. 170 gld. a v. 236 „ 50 „
Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice
v Ljubljani
z letno plačo 600 gld. (328-1) Pogoji: znanje knjigovodstva in izvedenost v zemljiški knjigi. Ponudbeniki z lastnim premoženjem imajo prednost.
Pismene ponudbe s spričevali in drugimi dokazili «lo 20. maj« t. 1. na Odbor.
Ljubljana, dne 1. maja 1889.
Hiši na
Prodam svoji hiši v Spodnji Šiški pri Ljubljani, obe poleg državne ceste, pripravni za vsako obrt. — Hiša št. 29 je pritlična, s kletjo in podstrešnimi sobami, zraven gospodarsko poslopje in vrt. — Hiša št. 117 je jednonadstropna, nova, z veliko kletjo in vrtom. — Pri obeh hišah sta lastna vodnjaka z dobro vodo. — Kup naznanjam.
(307—2)    Jakob Burger št. 29 v Spodnji Šiški.
Zmoti za moib (Waoetfeitorn)
vsake vrste in garantujoč za najboljšo kakovost, prodaja po najnižji ceni (321—2)
tovarna zmetij za vozove Ernesta Ločniker-ja & Co. v Ljubljani.
Na zahtev.mje se pošljejo ilustrovani ceniki.
Nekaj čisto novega v dij etetiki
je naravna, veliko v sebi imaj oni, z oblastveno koncesijo z umetno, svobodno ogljeneevo kislino nasiščeiia, na novo v trgovino došla
Kostrevniška Rimska slatina
pri llo£'atei.
Srečno zjedinjeiije prirode in umetnosti, nepre-kosljiva dijeteticua pijača, kakeišne še dosedaj ni bilo,
ruflništo-slatinska sodna voda,
zdravejša, kakor tako imenovana v .sifonih napolnjena, bolj se peneča, nego druge nahajajoče se
mineralne vode. Dobiva se v vseh boljših lekarnah, prodajalnicah rudninskih  vod,  pri  trgovcih  in  direktno pri oskrbnifitvu Rimske slatine, pošta Rogatec-Slatiiia
(ua Štajerskem). (305—2)
katera obstoji že nad 80 let ter je bila vedno dobro obiskovana,  dajo se v najem v C^erkniei pri Itakeku
sredi trga „pri lipi", blizu cerkve. Pogoji izvede') se pri lastniku.   Oglasila pošljejo naj so podpisanemu.
Cerknica, dne l. maja 1889.
posestnik.
Marijino kopališče
poleg Prul
otvorilo se je dne 1. maja.
Tudi Be izdajajo
naročilne karte za kopeli v lesenih in kamnitih banjah.
Za mnogobrojni obiek priporoča se
(318-3) Josipina Ziakovvski
/""["J Proti ognju varne
,   železne kasete,
■      ki se dajo a vijaki pritrditi, kakor tudi
nove,
ognju
Brnsko sukno
za elegantne
pomladanske in
obide
1
ourezktli po 3-10 m, to je po 4 Dunajske vatio vsak odrezek, kateri stane
4.80 i/, fine Kifl. O.— iz fiiioj&o 7.75 is jako fini ■Jf&r- 10.50 ti najfinejše -J^a
pristne ovčje volne.
Nadalje blago za ogrtače, s svilo pretkano grebenasto sukno, letni lodeu, blago za livreje, blago iz sukancu, ki .se sme prati, fino in najfinejšo črno sukno za Balonske obleke i. t. d. i. t. d. razpošilja proti povzetju zneska kot reelua in solidna dobro znana (106—23;
S9EGEL-IMH0F v BRNU.
Izjava: Vsak odrezek jo 310 m dolg in 13(> cm
širok, torej zadostuje z:i celo moško obleko. Tudi so pošiju vsacega blaga toliko metrov, kolikor kdo želi. Jamči se, da se pošlje ravno tako blago, kakor se izbere uzorec. - Uzorci zaatoug iu franko. '"
Ravnokar je i išlo:
Rodbinska sreča.
1 toinun.
Ruski spisal grof L. N. Tolstoj. Poslovenil P. M. rodra v ;ki.
Jako vabljivo in inikalno pisan, ki je v Rusiji dosegel velik uspeh.
Cena  broširanemu 40 kr,   v   platno vezanemu 70 kr., po pošti B kr. več. (325—1)
J. Giontini-jeva zaloga v Ljubljani.
Prodajalnica
z magazinom in stanovanjem
z dvema sobama in kar zraven spada
odda se v najem 1. junijem 18HD. v /u-
žemberskem trgu hiš. štev. 33 na prijetnem prostoru.
Natančneje poizvo ae pri gospej  Ani HaNkvnr v Žužemberku. (329—1)
Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, raznovrstne trave in sočivja
prodaja po najnižji ceni in zanesljivo kaljive
PETER LASSNIK
Poitna naročila so proti postnemu povzetju hitro razpošiljajo. (181—17 j
T&tentovane Strakosch-Bonor j ovc-
stroje za pranje in munge
priporoča      157-17)
ALEXANDER HERZOG
Dunaj, (irahrn, l!riiiiJHTstrasse 0. Katalogi zastonj iti franko.
4» ♦
Na najnovejši in najboljši način
11    ■ • tne
1825—44
ustavlja brez vsakib bolečin ter opravlja plombo. & tuuJm  in   vse  zobne  operacij*«, — odstramije ♦ zobue bolečine z usmrtenjem živca
♦ zobozdravnik A. Paichel, |
j poleg Hrsdeokega čevljarskega) mostu. I. nadstropje. •*
Nič več mokre noge ali trdo usnje!
To doseže le I. Ilcii(liUs:i iz &t. Valentinu (F 6—20)
c. kr. privilegovana nepremočljiva
hranilna mast za usnje,
potrjena s stotinami spričeval (cene: cela škitlja 1 gld., Vi škatlje 50 kr., *U škatlje 25 kr., »!„ škatlje 18'/« kr.)\ potem za likanje usnja ravnokar patentovona
hranilna tara za usnje,
ne lak za usnje ali momeritni lik, tudi ne aprttnra /a usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero jo preskusilo c. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Ceno: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 stekle! ica št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., It, 3: 20 kr. — Razprodajalcem rabat. Dobiva se v vseh večjih krajih monarhijo; v Ljubljani pri gg. Scliii.siiig-u »V Weber-|u in A. KrlNper-)u. — Si urimo pred ponarejaliji! — 1'rosi se /.a pouuilbe v ruzpro«lajanjc, kjer še ni založbi.
Najboljše in najcenejše
v ploščevinastih pušicah
se dobivajo pri
ADOLFU HAUPTM ANN-U
(218- iti
54
Plznsko uležano pivo.
Usojamo si s tem uljudno naznanjati, da se je točenje našega že pričelo in z radostjo pričakujemo mnogobrojnih naročil na ta slavnoznairi produkt.
Meščanska pivovarna v Plznu,
ustaiiov^jeiia X8-43.
Glavna zaloga: F. SCHEDIWY, Gradec,
AnaGnstrassG 13.
(322—1)
Notarski kandidat
I dveletno postavno prakflO «eli se prenusl it i. — Ponudbe naj  se  izvole  poslati g. OogniuJvii  Itriiner-ju,
c kr. višje deželna sodnije svetovsilcu in odvetniku v Ko-eevji, kateri iz prijaznosti tudi izvestja daje.       (315—2)
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla knjiga:
Otci in sinovi.
Kuski spisal  J. H. Turgeiiev.   Preložil Ivan diornik.
Mala 8U, 357 strani j.   Cona SO kr., po pošti ."»."» kr.
Hiša z vrtom
v <lol»reiii Hiami v JLJuhl jaui uu 8*«>ljnii-sl.i ceati Nt. U jo        protiaj.
Ponudbe vsitrojeina gospod Ekl ravno tam, pri tleh na desno. (320—2)
Zalivala.
Za mnoge dokaze širnega sočutja žo m«) boleznijo, kakor tudi ob britkoj /.gubi presreno ljubljenega brata, oziroma svaka in atrijca, gospoda
F. P. VID I C A
posestnika in trgovca,
za pokojniku darovano lepo vence in mnogobrojno udeležitev pri pogrebu, dolžni smo Izreci najiskrenejšo in najtoplejšo zalivalo, posebno pa še gospodom fiitaluiikitn novcem.
V Ljubljani, dne 1. maja 1889.
ŽsLlmjoča ostali.
Trgovina špecerijskega, materijalnega, barvnega blaga in deželnih pridelkov
na Pliiji mi Spodnjem Štajerskem
ustanovil etna leta IH2!». u:i (»lavnem trgu, — sedaj jako dobro obiskovana —
se ćLcl tstlcoj tt aasujeno. a,li s© tia.ćLi procLet.
VpruSanja pod naslovom : Viljem Skubltz na Ptojt. (317—2)
Št. 7280.
O-lsu^mi zbor
(310—3)
v zmislu postave o bolniškem zavarovanji delavcev z dne 30. marca
1888. leta drž. zak. št. 33
za mesto Ljubljano ustanovljene
okrajne bolniške blagajne
vršil se bode
v eetrtek dne 22- maj EL t. 1. ob 7. uri zveeer
v mestni dvorani
x  naslednjim tliievuim redom:
1. Volitev bolniškega načelstva.
2. Volitev nadziralnega odbora.
3. Volitev razsodišča.
To se daje na znanje z vabilom, da naj se tega zbora polno-številno udeleže" zastopniki delo dajočih gospodarjev in od delavcev izvoljeni odbranci.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 25. aprila 1889.
FRAN CHBISTOPH-ov <8UJ
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši In dolgo traja.
_ Zarudi teb praktičnih lastnosti) jednostavnega rabljeni a so posebno pripo-j^roča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobo se v dveh uran zopet lahko rabijo.
— Dobiva sov mzln'nib barvah (prav kakor oljnare barve) in brezbarven (ki daje; samo »viti. — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah
Dobiva se v Idnbljani M FRAN OHRISTOPH,
W j\T A KTTT    T ITCimiT A KTKT  TT      izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega| 1 ViilN U    IjUtjJVlTliiJNJN - U.     Bvotloga laka za tla, i*RAUA * BEHOUN.
g
rrolesurjt «. kr. itllnike «ia »imajl, protVuor DmHche, profesor Welinitzl«*r. pol*, profoMor Oppol^t.  kakor tudi xv i: «1 niz i h slovvcili zdravnikov .-.a p mi jejo In priporočajo le   pristno   in  n««'tovn<» nIuviio  c. kr. tlrorn^ga zotiuzdraviiika
©r POPP
za vsakdanjo porabo, ker je boljša, nego vsaka druga zobna voda, kot pre-scrvativiio  sredstvo proti vsem zobnim in ustnim boleznini, priznana voda za grgranje pri kroničnih vratnik boleznih in neobhodno  potrebna pri rabi mineralnih vod, katera, če uu hkratu rabi z
Dr. POPP-a sobnim praskom ali zobno pasto,
ohrani vedno zdrave in lepe zobe.
i»ri iM'|n-«'si.jini rabi dr. Popp«*vlh Bobnita sredstev m« pre-j0tT |)reci  1»  n'Miani  vuni  droknllt za katere je um:na
votlina lako ugodna tla. katere Ste lotijo zob, da zacuo gnitl.
Dr. Popp-a zobna plomba >° "fiigfSJLirtJl mm Dr. Popp-a zeljiščno milo »tLffSSS^Jfi^r
Cena: Auallierin UHtna > oda v dvojno povekaanih steklenicah po 50 kr., gld. 1.— in gld. 1.40. — Aiititlieriu zol>na> pasta v pušeicah po gld. 1.22. — Arouiatle.nu zobna pasta a 35 kr. — Zobni prašek v škatljicah po fi.'l kr. — Zobna plomba v etuiji  gld. 1. — . — Zeljid6tt<? milo si 30 kr.
l'red kupovanjem ponarejen«1 Atiatheriu UNtue vode, kt je po analizi le it. klnllu napravi jeni preparat, h katerim »e zobje prezgodaj uničijo, isv izrecno Nvarf.    ^SSy        |t;if,_
Dr. J. G. POPP, VVien, I., Bognergasse Nr. 2.
Dobivaše v Ljubljani pri lokarjib.J. Svvoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoezv, E. Bir-schitz, O. Piccoli, dalje pri trgoveib C. Karinger, Vaso Detričič, Edvard Mabr, Peter Lassnik, bratje Krisper; r Postojini: Fr. Baooarieb, lekar; na Krškem: F. BOmcbes, lekar; R. Engcisberger, trgovina z galanterijskim blagom \ v Idriji: J. Warto, lokar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; r Kočevji: J. lŠraune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; «> Litiji: J. Benei, lekar; !> Metliki: Fr. Wacba, lekar; v Iiadovljici: A. Koblek, lekar; p Novem mestu: F. Haika, D. Rizzoli, lekarja; A. Gustin, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniku: J. Moćnik, lekar; v Trebnjem: J  Ruprecht,  lekar; v Crnomlji: J. Kik, lekar; v  Vipavi: A. Leban, lekar.
J. Deller-jeva
Jedino razprodajo za Kranjsko ima
J. 1 B Kfl\imER
v Ljubljani, liimska cesta 9.
RADGONSKA
Ma|I»olf.<«»
mizna in osveževalna pijača. Prestoišeno zdravilo
za katar sapnih organov, protin, revmati-zem, želodčne in niehiiriie bolezni.
najčistejša alkalična
Se ne sme zamenjati z ;j«r Radcnjsko
kislino.
(209—13)
KISLINA.