Tovarištvo ni prazna beseda Člani navega novinarskega krožka smo obiskali Angelo Prusnikovo. Povedala nam je marsikaj zanimivega o dneh narodnoosvobodilnega boja, v katerem je tudi sama sodelovala. Pripovedovala nam je o diieh Irpljenja v zaporu na Irhii, pa o časih, ki jih je preživljala v koncentra-cijskih taborišcih Ravensbriick in Brandenburg. Skojevka je postala razme-roma pozno, šele ob začetku vojne. Vzrok jc bila njena mla-dosl in je aktivno začeia sodelo-vati med vojno. Podlipoglav in okoliške vasi so bile že od vsega začetka zbirališča zavednih in po-gumnih Slovencev, ki so odhajali v partizane, da bi se bojevali proti okupatorju. V gozdove pa jini je bilo treba nositi hrano, obleko, zdravila in pošto. To delo sprva ni bilo tako nevarno, saj se ni bilo treba bati domačih izdajalcev, vendar je kmalu, ko se je pojavila bela garda, postajalo vse težje. Ljudje v vaseh niso bili več enot-ni, žal je bela garda dobila tudi nekaj zagrizenih pristašev. Leta 19-U so zažgali Podlipo-glav skoraj do tal. Angelin brat, ki je bil ujet skupaj z Jožetom Moškričem, je bil ustreljen na Polici kot talec. Nekaj dni po nje-govi smrti so zvečer k Prusniko-vim prišli partizani, med njimi tudi Angelina brata. Skuhali so jim večerjo. kmalu zatem so par-tizani odšli, brata pa sla ostala, da bi se naspala. Vendar z njunim spanjem ni bilo nič, saj so kmalu po odhodu partizanov prišli belo-gardisti in obkolili hišo. Brata sta se še pravočasno skrila v zasilno skrivališče, loda belogardisti so nekaj sumili in začeli natančno preiskovati hišo V prilličju niso našli ničesar, na podstrešje pa si niso upali, saj jih je bilo strah teme. Zato so sklenili, da poča-kajo do jutra. Vendar sta bila brata zjutraj že daleč. Pozabila pa sta puško. ki so jo belogardisti našli. Angelo so ostro zasliševali, toda zaman. ničesar jiin ni izdala. Ce/. nekaj mesccev je brat spo-ročil, da jo bo s kurirji čakal v uozdu nad vasjo. Angela je odšla tja z neko prijateljico. toda ko sta se vračali. sia naleteli na zasedo. Spet so ju zasliševali, a vendarlc nato izpustili, saj sta bili obe še mladoletni. Ob kapitulaciji Italije so se belogardisti začasno uma- knili, kmalu pa so se vrnili in na Urhu zaeeli zverinsko mučiti in pobijati — življenja je izgubiio nad 600 Ijudi. Tudi tovarišica Angela je bila med tistimi, ki so jih obsodili na smrt, ker je sodelovala s partiza-ni. Zaradi prošenj domačih, znancev in sosedov so jo pomilo-stili in jo poslali v Ijubljanske za-pore, od tam pa v koncentracij-sko taborišče Ravensbriick. Med potjo je liudozbolela in za večdni so jo zaprli v karanteno. Po vrni-tvi iz bolnišnice, je morala, tako kot druge, delati ali v tovarni ali na polju. Kasneje so jo premestili v de-lovno taborišče Brandenburg, kjer je bila zelo ostra disciplina. Sabotiratise ni več dalo, saj so bile kazni za lo zverinsko prete-panjc, mučenje in smrt. Lahko pa so interniranke prepevale sloven-ske pesmi, saj jih Nemci niso ra-zumeli. Kmalu so številna zavezniška lelala večkrat na dan prelelavala taborišče, in jy tudi bombardira-la. Vedele so. da se bliža konec vojne. Vendar Nemci niso popu-stili. 7. ujetnicami vred 5o bežali pred Rdečo armado. kdor ni hotel bežati, so ga na mestu ubili. Zadnjo noč, preden so begunce dohiteli Sovjeti, so Nemci izginili. Ko so ob sedmih zjutraj prišli sovjetski vojaki, se je 12 Slovenk, med njimi tudi tovarišica Angela, odločilo, da se same odpravijo domov. To je bilo 1. maja, leta 1945. Potovanje je bilo dotgo-trajno in naporno. končno pa so se -X. junija vrnile na svoje do-move. Vsinjenibratje — razenti-siega, ki je padel na Polici — in sestra so se srečno vrnili domov. Veselje je bilo nepopisno. In ie prvi dan po vrnitvi se je vključila v razne organizacije in pomagala obnavljati porušeno in požgano domovino. Tovarišica Prusnikova je še dodala, da takega tovarištva, pri-pravljenosti pomagati drugemu v nesreči ni doživela nikoli več. Želi pa si. da bi tako iskreno tovariš-tvo nikoli ne ugasnilo in da naj zanj ne bi bila potrehna vojna. Tovartšici Pmsnikovi ega, a tudi prefresljivega. TONČKA GAŠPERSlČ 8.b OŠ TONETA TRTNIKA- TOMAŽA