*°*taiaa plačana v (otorinL j | $bua/zjcu v vi&ahJjiv llkt|a vaak četrtek • Posamezna itevilka stane Din l’S0 ^ |V ^ Izdajat Konzorcij „Straž» » vihar|u“ (A. Tepež) • Urejuje: J, Natek Celoletna naročnina Din 40’— • Čekovni račun: „Straža v viharju”, Ljubljana, it. 16.790 l |J J Uredniitvo in uprava s Ljubljana, Kolodvorska 23 • Tisk Jug oslov, tiskarne (J. Kramarič) Itkaja vsak četrtek • Posamezna itevilka stane Din 1’50 Celoletna naročnina Din 40’— • Čekovni račun: »Straža v viharju”, Ljubljana, it. 16.790 Ljubljana, 11. aprila 1940 Izdajal Konzorcij »Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: J. Natek Uredniitvo in uprava s Ljubljana, Kolodvorska 23 • Tisk J ud oslov, tiskarne (J. Kramarič) Leto VI — Številka 27 Slovenski akademik ie spregovoril Akademska mladina manifestira za kralja, Jugoslavijo in narod Velike protikomunistične demonstracije na ljubljanski univerzi Vest, da nameravajo komunistični plačanci krediti na belgrajski univerzi »mirovni končaš«, da »omirovijo« krvave pohode boljše-^kih tolp v Španiji, v baltskih državah, v en iški Poljski, v junaški Finski in krvave Pohode njihovih zaveznikov, da ovenčajo z olj-kfoo vejico bodoče krvave orgije sovjetskega k&rbarizma, je naletela na ljubljanski univerzi ^ ogorčeno obsojanje vse akademske mla-^*Oe, iki je v ponedeljek 8. aprila prišlo do v*dnega izraza na zborovanju akademske mladine. V zgodnjih dopoldanskih urah so še polovili na univerzi letaki, ki so razkrinkali na-^^re »mirovnega kongresa«, ki ga prirejajo Plačanci in špijoni kominterne, da si ogledajo, je naša država že pripravljena za sovjet-*«o republiko; v teh »težkih in resnih časih, se morajo vsi Jugoslovani združiti okrog Sv°je narodne dinastije, da si zavarujemo svo-neodvisnost in svobodo, vadljajo za nas in igrajo z ognjem vojne. Akademska mladina Ie ves dopoldan živahno komentirala letak in ^sojala hinavsko in nagnusno početje ko-^nisitov. Opoldne pa je njihovo razpoloženje prišlo vidnega izraza: zbrali so se v ogromnem ^fcvilu v avli univerze, da tam javno protestirajo proti »mirovnemu kongresu«, proiti ko-^fiističnim špijonom in plačancem Moskve da javno manifestirajo svojo zvestobo kra-Jugoslaviji in našemu narodu. Zbrana aka-^ftnjska mladina je najprej zapela državno 1J*mo, nakar je eden izmed njih stopil na 5Ipavice in javno izrazil mišljenje vse zdrave ^^ademske mladine. Jasno in odločno je ob-*°d*l razdiralno in škodljivo delo komunistov , njihovih zaveznikov framasonov in repu-'ka.ncev. Izvajal je: Ogorčeno ugotavljamo, da se vrši v teh eh na belgrajski univerzi kongres komuni-j|°V' framasonov, republikancev pod lažno »Mirovni kongres«. Predobro poznamo ^mere na belgrajski univerzi, predobro one, 80 šli tja, predobro vsebino krilatice »Mi-kongres«, ki so jo potegnili iz ropotar- Izražamo neomajno vdanost in zvestobo kralju Petru II. Nedotakljivost Jugoslavije bomo branili tudi za ceno naše krvi. Hočemo združiti vso narodno javnost v borbi za dinastijo, narodno in državpo moč. Zahtevamo zaščito univerzitetne znanosti proti destruktivnim zlorabam s strani komunističnih razgrajačev. Zahtevamo brezobzirno oblastveno borbo proti vsem frama-zonskim, republikanskim in komunističnim pojavom v državi. Zahtevamo razpust vseh prikritih legalnih komunističnih organizacij na univerzi in izven univerze. Pozivamo in prosimo vse naše profesorje in učitelje, da znanstveno razgalijo protinaravno, protipravno, protislovensko, protikrščansko lažiznanost in zablodo komunizma. Zahtevamo ustavitev vseh levičarskih listov in publikacij. Zahtevamo z vso odločnostjo, da se vsi komunistični agitatorji izključijo iz slovenske univerze. Pozivamo akademike hrvatske in belgrajske univerze, da se pridružijo naši borbi. Pozivamo akademike univerze, da se otresejo varuštva kominterne. mce starih in ožuljenih komunističnih laži, da ne bi znali stvari pravilno postaviti na svoje mesto. Čudimo se, da si drznejo ti ljudje javno zborovati, čudimo, da jim tega ni nihče za-branil, kajti zločinska je njih taktika, zločinski njih nameni. Čas, poln resnosti in odgovornosti, so si izbrali ti plačanci, ki stoje v službi tujih interesov, da neovirano podminirajo naše zdravo notranje jedro, da zrušijo naše vrste, našo odpornost. Nič jim ni mar država, svoboda, samo svoj zločinski cilj poznajo. Ne, ni nas iznenadilo, da so hinavsko dvignili ti ljudje, ki so brez časti, ki danes pre- klinjajo to, kar so še včeraj hvalili, svoj okrvavljeni »prapor miru«, ko je vendar njih glavno sredstvo za dosego cilja laž, pokol}, uničenje, bolje vandalizem z razumom obdarjenih bestij. ' Spregledali smo njih namene. Danes, ko se je zvezal boljševiški azijatski barbarizem s prusko omejeno nadutostjo, da uniči zapadno krščansko kulturo, da uresniči svoje imperialistične težnje, da utesni celo Evropo v eno samo, krvavo koncentracijsko taborišče, je naletel na zapadne demokratske Velesile, ki hote ali nehote branijo krščansko zapadno kulturo, V tem gigantskem, zgodovinskem dvoboju so se postavili ti izkoreninjeni pla- čanci na stran barbarov in to za ceno obstoja naSe države. Zvezali so se s framazoni, ki so jim blizu po sovraštvu do krščanstva in izbiranju metod v boju, zvezali so se z republikanci in jim obljubili stolčke v »bodoči balkanski sovjetski podružnici«. /Njihov bližnji cilj je, porušiti politiko sporazuma, zadovoljitve .narodov v Jugoslaviji. Sami hočejo zasesti oblast, njih Kerenski je že pripravljen. Pa njih drznost se ni ustavila samo ob želji po oblasti Ne. Zgodilo se je to, kar presega vse meje, V svojo umazano dnevno politiko hočejo povleči našo narodno dinastijo, ki nam je sveta, ki nam je poroštvo naše svobode, na katero vežemo svoj obstanek, svobodo in moč. Do takega zločinskega načrta se še ni nihče drznil povzpeti; do sedaj sta bila vedno naša kraljevska dinastija in obstoj države izven de-baite, izven notranjih političnih trenj, toda tem plačanim zločincem sta na poti pri izvedbi njih gnusnih namenov. S tem je naša potrpežljivost pri kraja. Ne poznajo naše velike ljubezni do krščanstva, naroda, države, kralja; nič niso računali z mašo pripravljenostjo do žrterv, do boja, nič vpo-števali naše moči. Dovolj je slepomišenja in nesramnega izrabljanja. Slovettski akademiki, ki smo stali vedno odlbčni in strnjeni na braniku katolicizma, naroda, države, dvigamo danes visoko naš bojni prapor, stopamo danes vsi'brez izjeme v prve bojne vrste. Naš boj velja: komunistom, framasonom, republikancem. Druži nas velika ljubezen do države, dinastije, ljubezen do svobode. Ni nas strah, ker iz nami je narod. — Zato na delo, v borbo 1 Navzoči so govor neprestano prekinjali z navdušenimi vzkliki: Živela dinastija, živela Jugoslavija; živela krščanska Evropa, dol s komintemo! Zahtevamo razpust Slovenskega kluba, kjer vedrijo komunistični akademiki. Po govoru, ki so ga zbrani navdušeno odobravali, je bila sprejeta naslednja resolucija (Konec na drugi strani.) zbora akademske mladine slovenske univerze v Ljubljani: Izjava sprejeta na zboru slovenske akademska mladine univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani dne 8. aprila 1940 za državo in dinastijo proti razdiralnemu početju framazonov, republikancev in komunistov. 1. Slovenski akademiki univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani izražajo svoje ogorčenje nad dejstvom, da je sklican na belgraj-ski univerzi »mirovni kongres«, na katerega so bili vabljeni akademiki tudi iz hrvatske in slovenske univerze. Naše ogorčenje je upravičeno, ker se za to lažno »mirovno« oznako skriva komunistična pobuda, vodstvo in propagandna akcija. X Se so nam v spominu krvave žrtve preteklih komunističnih izgredov na belgrajski univerzi la ie posebej demonstracije, ki so jih ob priliki komemoracije francoskega admirala Gueprata vprizorili na belgrajski univerzi belgrajski komunisti z vzklikanjem proti »imperialistični« Franciji. »Mirovni« kongres v Belgradu ima isti namen: zlorabljajoč našo vojaško nevtralnost manifestirati za lažine-vtralno boljševiško Rusijo in demonstrirati proti »kapitalistično-imperialistični« Franciji. Takih neznačajnih salto mortale je sposobna samo do dna izkvarjena komunistična duša, ki svojo moralo uravnava po trenutnih poveljih iz Moskve. Ista »omladina«, ki je pred par leti po belgrajskih ulicah aklamirala predstavnika osvobodilne »demokratične« Francije, danes pljuje na »imperialistično« Francijo (ki nima pod svojo oblastjo niti enega slovanskega podanika) —, in to zgolj zato, ker je Moskva spremenila svoje interesne simpatije. 3. Izražamo svoj stud nad izdajalskim početjem špionov kominterne, ki po nalogu Moskve razkrajajo notranjo moralno strnjenost in odpornost in to v času, ko se na frontah odloča o neznani usodi bodoče Evrope. 4. Zahtevamo brezobzirno oblastveno borbo proti vsem ir amazonskim, republikanskim komunističnim pojavom v državi: prisilno delo za vse člane kompartije, razpust vseh prikritih legaliziranih komunističnih organizacij, ustavitev vseh levičarskih listov in publikacij. 5. Zahtevamo zaščito univerzitetne avtonomije proti destruktivnim zlorabam od strani komunističnih razgrajačev. Zahtevamo, da se univerza zaščiti znanosti! 6. Opozarjamo domače in tuje javno mnenje pred usodno zamenjavo: izgredi, akcije, demonstracije, kongresi itd., ki jih prirejajo komunisti belgrajske univerze se ne smejo tolmačiti kot volja jugoslovanske akademske mladine. Akademska mladina slovenske in hrvatske univerze ni in ne bo nikoli izročila zastopstvenega pooblastila belgrajskim komunistom. Prepričani smo, da se bo tudi srbska akademska mladina z vso odločnostjo otresla vsiljivega varuštva agentoiv kominterne, izdajalcev kralja, naroda in države. 7. Pozivamo vso slovensko, hrvatsko in srbsko akademsko mladino, pa tudi vso narodno javnost, da se pridruži tej naši veliki borbi za dinastijo, narodno in državno moč proti agentom boljševiške kominterne, ki bi hotela, skrivajoč se za svojo lažinevtralnost ta veliki boj v Evropi zlorabiti za svoje suženjske načrte. Naj živi velika nepremagljiva Jugoslavija! Naj živi kralj Peter II. in naš narodni kraljevski dom! Naj živi svobodna Evropa svobodnih evropskih narodov! Dol s komintemo in njenimi agenti! Slovenska akademska mladina Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Brzojavke Z zborovanja so bile odposlane brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., kateremu mladina, zbrana na velikih manifestacijah za državo in monarhijo proti' razkrajalnim akcijam frama-sunov, republikancev in komunistov, ki se skrivajo za lažno krinko »mirovnega kongresa«, izraža vdanost in zvestobo. Brzojavka je bila sprejeta z navdušenjem in z manifestiranjem za kralja in Jugoslavijo, Brzojavka iste vsebine je bila poslana Nj. Vis. knezu namestniku, ki je bila sprejeta z istim navdušenjem. Nadaljnje brzojavke so bile odposlane ministrskemu predsedniku Dragiši Cvetkoviču in notranjemu ministru Mihaldžiču, v katerih mladina izraža pričakovanje, da kraljevska vlada pri odgovornem delu za narod in državo v teh velikih časih ne bo ostala na pol pota v borbi proti framasonom, republikancem in komunistom. Predsedniku senata dr. Antonu Korošcu pa je bila z zborovanja akademske mladine odposlana brzojavka, v kateri Slovenska mladina univerze kralja Aleksandra L jeni, zbrana na velikih manifestacijah Čudimo se, da o veličastni manifestaciji za kraljia in državo proti razdiralni akciji komunistov, framasonov in republikancev torkovo »Jutro« ni ničesar priobčilo, dasi se gospodje okoli »Jutra« o »patriotskih« manifestacijah v njihovem taboru razpišejo čez cele strani. Čudimo se dejstvu, da je »Jutro« opetovano zagovarjalo komuniste (omenimo samo »Ju' trov« izpad proti oceni Wendlove knjige Mar-seljeza, ki je izšla v Straži v viharju), a sedaj molči. Res, čudno se nam to zdi! Poiitniški tabor SDZ1940 v Ptuju! Fantje: od 6. do 9. julija Dekleta: od 10. do 13. julija Agitirajte. Zbirajte dinarje. Oskrbite si kroje. Letošnji tabor bo prekosil vse dosedanje. — Geslo: Vsa armada SDZ se zberi v Ptujtil Športnik — značaj, žentlemen, rekorder, svetni (Nekaj misli duh. ■ voditelja kat. dijaštva na Češkem, p. Dom. Pečka.) za državo in monarhijo proti razkrajalnim akcijam framasonov, republikancev in komunistov, ki se skrivajo za lažno krinko »Mirovnega kongresa«, izraža velikemu soustanovitelju Jugoslavije zahvalo za njegovo državniško budnost v borbi za zaščito naroda in države proti framasonskim, republikanskim in komunističnim elementom. S pesmijo Hej Slovenci še je zborovanje na univerzi zaključilo. Zbrani akademiki so se padali v sprevodu pred bansko palačo, vzklikajoč kralju, Jugoslaviji, proti komunistom iin zahtevali razpust Slovenskega kluba in odstop univerzitetnega sekretarja, ki je ponovno tako nastopil, da mu kat. akademiki ne morejo zaupati. Ko so manifestanti prišli pred banovino, je deputacija odnesla resolucijo g. banu, ki se je po deputaciji vsej izbrani mladini za njeno dosedanje delo zahvalil in jo pozval, naj vztraja pri svojem delu za kralja in državo proti vsem razdiralnim elementom. Za tem se je z državno himno manifestacija zaključila. * Slovenski akademik je spregovoril. Odločno, jasno in kratko. Odklonil je z jasno besedo delovanje komunistov, framasonov in republikancev, prav tako je z jasno besedo izrazil vdanost in zvestobo svojemu kralju in svoji narodni državi. Kratko in jasno, tako kot ima navado slovenski akademik, da ga bo cula vsa Jugoslavija. Poganski svat Poganski svet je končal z idealom športnika. Ideal poganske antike je bil tekač, metalec diska, borec, atlet. Atlet je bil vzdržen človek. Odrekal si je vsak užitek, da bi si ohranil telesno moč in dosegel venljivi venec. Atlet je bil navidezno podoben svetniku. Tako vsaj govori Apostol: Vsak pa, ki tekmuje, se zdržuje vsega: oni delajo to, da bi prejeli minljivi venec, mi pa neminljivega. Jaz torej tako tečem, ne kakor na slepo; se tako borim, ne kakor bi mahal po zraku, marveč zatiram svoje telo in ga devljem v sužnost, da bi, oznanjujoč blagovest drugim, ne bil sam zavržen. (L Kor. 9, 24—27.) Atlet se bojuje s telesom. Bori se za ploskanje. Teče na slepo. Poskuša se s sovražnikom, ki ni njegov sovražnik. Svetnik se bojuje z duhom. Bori se za rešitev duše. Teče na gotovo. Poskuša se s sovražnikom, ki je njegov sovražnik: telo, svet, hudič. Srednji vek V apostolski dobi še ni bilo kristjanov. Bili so svetniki; bratje, sveti so se imenovali med seboj. Ko pa je zmagala Kristusova vera, so mnogi prejemali krst iz posvetnega dobička kakor še danes. Biti v Cerkvi, je v začetku pomenilo biti svet. Kristjan je človek, ki se naziva po Kristusu. Ima Kristusovo ime. Pravi: Gospod, Gospod! Vendar ne zadostuje govoriti Gospod, treba je izpolnjevati voljo Očeta. Kristus je bil Ideal. Kristjani so zanj živeli in umirali. Kristjani so se bojevali, da bi osvobodili sveto deželo. Križarska vojna ni bila svetna vojna. To je bila viteška vojna. Svetniki so jo vodili. Svetniki so k njej izpod-bujali. To je bil srednji vek. Končal se je s knjigo Imitatio Christi — Hoja za Kristusom. Novi vek Vzdignil se je menih iz Wittenberga in proglasil biblijo za edino vodilo vere, Ker pa knjigo razume vsak po svoji pameti, ni čudno, da je bil razum proglašen za versko merilo. Luter je začetnik racionalizma. A racionalizem je biblijo zavrgel kot zbirko židovskih bajk. Kristjana je enačil s tepcem. Ideal je postal »značaj«. Ce vas zabava, lahko poiščete v kakšnem leksikonu, kaj je značaj — karakte*' Po čltanju boste morebiti zvedeli, da je zaa' čaj dosleden in izravnan način mišljenja ravnanja, ki ga volja izoblikuje na temelj11 prirojenih sposobnosti in nagnjenosti. Brez Boga, brez Kristusa Ni tu niti besede ne o Bogu, ne o Krist11' su. Človek je sam sebi dovolj. Rousseau brbljai Človek je po naravi dober. Slišite v tem Vol' tairov smeh: Boga potrebujejo samo čevlja1" ji. Izobraženim ljudem zadostuje znanost. ZnataJ Značaj je nejasna beseda. V grščini pome®1 karakter — harakteros lastninsko znamenj*' Ovcam je n. pr. bilo vžgano znamenje Lastfli' ka. To je bil karakter. V teologiji se imenuj* karakter neizbrisno znamenje, ki ga vtis»e duši svetost krsta, birme in mašniškega pr svečenja. To je znamenje pripadnosti Kriste' su, znamenje soudeleženstva Kristusovega J11' hovništva. Edino v teologiji ima torej pomen. Pov*®^ drugod je to ime osamljeno in ne pomeni 01 česar. Karakter je razmerje duše do Kristus*' Zavržemo li Kristusa, ni značaja. Če še klju^ temu tudi potem govorimo o značaju, morau*0 biti pravični do vseh govorečih na svetu: Z*1*" čaj je beseda, ki neprenehoma kliče po sV°' jem rodilniku. 0 tem se prepričamo, čB prevedemo slovenski: znamenje. In tu se oglasi neizprosno logično vprašanje: Kog3 Česa? Čcgavo? Leksikomski značaj je kristjan brez Kr* stusa. Žentlemen In kakor je karakter destilat kristi3 na, tako je žentlemen destilat viteza. ^'e!' tlemen je olikan človek. Izpolni, kar je obli11 bil. Je to mož, ki nikoli ne govori o ®e^1 Mož, ki spozna točno trenutek, kdaj je n®P° treben. Mož, ki pravi dame in gospodje, a *** gospodje. Mož, ki sleče rokavice, preden va111 poda roko. Itd. Športnik hoCe športnik je naravnejši. Žentlemen biti vljuden. Športnik hoče biti gibčen. 2ent®^ men noče imeti slabega glasu. Športnik n 11. aprila 1940 113 »STBA2A V VJHAfiJU uneti velikega trebuha. Zemtlemen goyori čim **aj. Športnik rjove, kar največ more. Zen-tlejaem si dala iz sovraižnikiov prijatelje. šparl-si dela iz prijateljev sovraiinike. 2ea-tlemen se klanja. Športnik brca in suje. Rekorder Rekorder je človek, ki j« skočil za 1.5 cm dalje kot drugi rekorder. Ali pa čkcvek, ki ®ia bolje teči kot konj, bolje plavati kot riba., bolje skakati kot opica. To je športnik v bistvu. Razlika je v tem, da ima rekorder ®lavo, športnik živi brez slave; ne, da se za njo ni trudil, ampak, ker je imel vedno neuspeh — smolo. ■ Športnik je atlet. ta mil Ali naj ibomo žalostni, da nismo športniki, *Žemtlemeda se morejo vrniti na pot pravičnosti.. .* To se pravi: Če smo z božjo pomočjo prišli do luči resnice, potem se nam šele razodene prava pot pravičnosti. Ali ne ugotavlja zadnja papeževa okrožnica, ko analizira vse vzroke sedanje zmede v Evropi, prav iste misli? šele po resnici se pride do pravičnosti. Zato moramo vsi, ki se prištevamo h krščanstvu, zametovati, kar je temu nasprotno in stremeti za vsem, kar je lega imena vredno. Resnično, v tej kratki nedeljski molitvi je podano globoko jedro, kako je treba zastavili vso našo usmerjenost, da ne bo blodna, da bo peljala k luči resnice in po njej k pravičnosti. Pridružimo se v nedeljo z iskreno prošnjo molitvenemu besedilu. Saj je sestavljeno kakor nalašč za naš čas! Belgraisko pismo V Belgradu, 'kjer je imel komunizem do-silej ugodna tla za rast in neenoten razvoj med študenti, je nastal preokret »od »garaj«. — Ni nam treba tega dokazovati iz lastnimi besedami. Dovolj bo, če podamo vsebino letaka, ki lep prevod Nove zaveze. Pred kratkim srno dobili še žepno izdajo Nove zaveze po tako nizki ceni, da je dostopna slehernemu Slovencu. Z veseljem pa moramo ugotoviti, d* nismo pri tem ostali. O tem nam priča lep0 opremljena knjiga: Sveto pismo stare veze, ki ga nameravajo izdajatelji izdati 0 štirih delih. Prvi del je že izšel. V lepem jeziku slogu nam dr Slavič podaja prvih pet MoJ' zesovili knjig in Jozuetovo knjigo. Sveto pismo stare zaveze naj bi ne bd° samo okras knjižnic naše inteligence, ampa^ naj bi ga tudi ta, ko ga ima sedaj pred seboj’ za svoje življenje čim vestne je uporablj^a" __k. ZTO. V kratkem bo Zveza izvedla revi*')0 po vseh krožkih. ZTO. Nekaj krožkov je nabiralno akcijo počitniški dom že zaključilo in so dosegli l^Pe uspehe. Pohitite tudi Vi in naj Vaš krožek bo zadnji. ZTO. Iz Bratislave je prispel v Ljubi}®**** kot zamenjanec Slovaške dijaške zveze t°lV' Stefaneek Anton, cand. phil. iz Bratislave. 2e limo mu pri nas prijetno bivanje! Kot zaane njanec SDZ pa je odpotovati na Slovaško tov* Lobe Henrik, dipl. iur. ‘Podpirajte poUret Katoliške mladine*