Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka Din r_ ŠTEV. 127. V LJUBLJANI, četrtek. 10. junija 1926. m 53«ntsaBjessac* Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mese5na naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo' Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON.ŠTEV. 552. I PRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanin. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.03:3. gsaag- -i u.mi i j;p-v In kje je efekt? Ni bilo še kmalu v Ljubljani shoda, ki bi bil tako sijajno obiskan, kakor je bil nedeljski protikorupcijski shod. Ni bilo pa kmalu tudi še shoda, ki bi rodil tako majhen uspeh. Moremo skoraj re-ci, da je danes vsaka njegova sled čisto *L'!?saua 111 81110 ravno tam, kakor p^a fb°da sploh ne bi bilo. varani smo, da se nam bo ugo-J c, se .polagoma rasSirile v panevropsko gospodarsko ozemlje. Višek v pwnevropskem' stremljenju pa bi bila ustanovitev: Združenih držav Evrope po vzorcu združenih držav Amerike. -— Panav-retpa -bi nastopala nasproti ostalim delom sveta in svetovnim velesilam kot — enota, dočim bi na znotraj te federacije vsaka država uživala maksimalno svobodo. Panevropa bi imela na čelu dvoje zbornic. ljudsko in državno. Ljudska zbornica (Votker-lia-us) naj bi štela 300 poslancev, na ;a bi bila zavarovana pred hafeiburško, Skandinavija pred a usko, Balkan pred 'turško nevarnostjo. — Francija in Belgija bi ibili varni pred Nemčiijo, ta pa ibi Urila varna pred napadi sossdov, pred reakcijo .':.i toCjlevkniom. Neposreden debiček pa 'bi .im-ale narodne manjšine v vseh državah, ki ibi bile va,-.ne pred preganjanjem, zatiranjem in raznarodovanjem. V skupili naddomoviai (tJber\-.ite-i-land) Panevropi ibi našli na .netorvaiv in miren način pot do svojih rojakov, tkrr bi se diug.’-če zgodilo le po opustošeuiju domačije, vojni in masakrih. . EvrdpsCrim kolonfjalnim državaim bi bita pdsest kolonij zajamčena, dof- ni jih drugače prej ali slej izgubijo. Tisti evropski narodi pa, ki so danes (bretz kolonij, bi našli v ogranunUi atriških kolonija.h dovolj polja za razmah svojih gospodarskih energij. Posebno bi mogli pomagali Belgiji in Portmgaliji, ki morela le uezadoslno obtlelova1..; in izkoristiti svoje afriikanske dežele, — ‘kajti ogromne afriške kolonije Evrope, ki zavzemajo vso za-padno AfrjJvO, po večini se niso izikoristene. Po^tr/ii bi mogle žitnice in skladišča suroivi.n za Evropo. Sahara more postati še ogronmo polje; i-z srednje Afrike pa je treba iztretoiti Bpatno 'bolezen, sicer kolonizacija ni mogoča. To so pi-Oblemi, ki jih ne bodo reševali vojskovodje in politiki, marveč inženirji in zdravniki. Toda le združene sile vse Evrope bodo mogle te naloge -rešiti im Afriko .tudi gospodarsko osvojiti. Panevropa bo .najboljši zaščitnik demokratizma proti reakciji -in boUjševiamu. Komuui i-sti silijo pod sovjetsko knulo, narodni šovinisti sanjajo le o nadvladi svojega naroda: pnvi hočejo sovjetsko, dragi vojaSko diktaturo, Oboji pa morejo zaplesti Evropo v novo vojno. — .^roti tem elementoan nimajo de-inokrailiske sreidnje stranke nikakega pozitivnega plojnmia. So<-ialist! ipa-njati o ^očIM-nodeinokratski svetovni republiki. Z drago in Irerjo interaacionalo je ta veliki program že propadel. — Pa 'tudi meščanski depio-krutje niso na iboljem. Prvi so doživeli ^az-cčaranje z Leninom, drugi z Wilsoaiom, če-gar Zveza narodov je prinesla prav 'tako razočaranje, kakor pričakovana svets&a revolucija. Zato sta obe vediki stranki izgulbih evOjo zunanjepolitišiko orientacijo m sta P««' opoi.tunistiški, kar daje pogum Obema strankama na skrajni levici in desnici. Kratkovidna -je politika sedanje -evropejske demokracije, ki lnen-i, da more 26 držav ločeno živeti v mira in tako tekmocvaii s svetovnimi državami, kajti svetovnopol-itiški položaj je taik, -da moraijo evropske držav« zi-veti bodisi »kupno ali v .borbi, ne pa .mirno druga poleg druge (er»tweder gegeneinander oder miteinander, nicht mebeneinander)! Vse stranke Evrope -se morajo torej odlo-čitii: ali hečejo preobrat sedanje Evrope i novo vojno ali pa mirno s panevropsko federacijo. Druge izbire ni! Ruska gospodarska kriza. Tudi vrhovni sovjetski poglavarji ne mo-rejo ve5 tajiti, da se nahaja^ sovjetska Rusija v težki gospodarski, /tasti v težki iinan-čili krizi. Priznati treba, da se sovjetski voditelji z veliko odločnostjo in tudi spretnostjo bore za odpravo te krize, toda ravno ta‘ ko je jasno, da je sanacija nemogoča, če ne bodo sovjetski voditelji žrtvovali še nekaj komunističnih načel. . . , . . Zakaj vzrok sovjetske krize je globok in izvira iz komunistične ureditve države. To tudi uvidevajo sovjetski voditelji, le da tega nočejo in skoraj tudi ne morejo priznati. Vzrok sedanje krize pa je v glavnem v sledečem: . Tudi najbolj zagrizeni komunisti so morali spoznati, da se sovjetski sistem ne more vzdržati, če ne pridobe komunisti za sebe kmeta. Zato so se nehale rekvizicije poljskih pridelkov in kmet je postal zopet gospodar svojih pridelkov. Pričel jih je prodajati v mesto in za izkupiček si nabavil industrijske izdelke. Stabilizacija valute je kupno sposobnost vasi še povečala in nujna posledica tega je bila, da so bile zaloge industrijskih izdelkov skoraj izčrpane. Po v,sej Rusiji je nastala prava lakota za industrijskimi izdelki in zato se je sovjetska vlada odločila zi velike nakupe v tujini, obenem pa ie hotela z nakupi strojev dvigniti rusko industrijo. . . Komisariat za zunanjo trgovino je hotel v tujini nakupiti za 1010 milijonov zlatih rubljev raznega blaga (bombaževine, volne, tovarniških izdelkov, produkcijskih strojev, obenem pa je hotel izvoziti za 11(6 milijonov žila. Na ta način bi prišla Rusija do prepotrebnih industrijskih izdelkov, a obenem ne bi bila ogrožena ruska valuta, ker bi se vsi nakupi krili z izkupički za izvoženo žito. Dejansko je bila žetev tudi tako dobra, da bi mogla Rusija izvoziti nameravano količino žita. Ni se pa sovjetskim organom po- srečilo zbrati potrebno žito in zato je vsa akcija propadla. Zakaj v dobi od oktobra do marca je Rusija izvozila sanio za 308 milijonov rubljev, dočini je v istem času uvozila za 867 milijonov tujega blaga. Trgovska bilanca je bila torej prav zelo pasivna in bi se še silno povečala, ker že ni bilo več eks-portnega žita na razpolago, dočim je bilo tujega blaga še vse polno naročeno. Zato je morala sovjetska vlada vsa ta naročila pre- *'pasivnost trgovinske bilance pa je imela seveda tudi težke posledice na valuto. Valutna zalega državne banke je padla od 335 milijonov na 230. S tem sicer še ni padlo kritje bankovcev pod zakonito določeno mejo toda tujina je takoj nižje ocenila rubelj, zlasti še, ker je bilo poleg bankovcev v prometu tudi državnih zakladnih listov za 355 milijonov. Padec valute je kakor vselej, tako tudi sedaj povzročil draginjo in s tem zmanjšanje notranje kupne vrednosti rublja. Ruska vlada je nato hotela dvigniti valuto z deflacijo. V štirih mesecih je potegnila državna banka iz prometa za 62 milijonov bankovcev in za 37 milijonov državnih zakladnic. Toda niti to ni pomagalo, ker je prepoved prostega prometa s starimi zlatniki in tujimi valutami povzročila, da so te na >črnih* borzah silno pridobile na tečaju. Sovjetska vlada se je nato odločila k radikalnejšim odredbam. Pričelo se je intenzivno delovanje za dvig ruske produkcije m v ta namen se je dovolilo privatnemu kapitalu da si sme nakupiti tudi manjše tovarne dočim se je dosedaj trpel privatni kapital le v trgovini. Da ne bi šel denar v tujino, so se silno zvišale pristojbine za potne liste (na 200-300 zlatih rubljev). Enako so bila silno omejen;- vsa denarna nakazila ' v tujino. Proti verižništvu in previsokim cenam so se izdale ostre odredbe in kazen je bila izgon v Sibirijo in zaplemba vsega jire-meženja. Obenem se je pričela ostra akcija preti korupciji, ki se je zlasti razpasla v raznih zadrugah. Samo v jioljedelskih zadrugah je bilo 1579 oseb postavljeno pred sodišče in obsojenih. Kako resna je gospodarska kriza sov jetske Rusije se vidi tudi iz raznih predlogov sovjetskih voditeljev v svrlio sanacije gospodarskih razmer. Tako priznava Kalinin, da je padla nakupna moč rublja za 10 odstotkov. Predsednik petrograjske borze je priznal na valutni konferenci stalno padanje tervonca. Kalinin je vsled tega opozarjal delavce, da se morejo v 'bodoče zvišali mezde le, če se bo povišala produkcija podjetij, v katerih delajo. Torej Čisto kapitalistično stališče. Stalin je označil kot škandal, da operira sovjetski statistični urad z nepravimi številkami in vodja urpda Popov je bil vsled tega odpuščen. Komunistična stranka je izdala številne oklice za povečanje produkcije in se postavila na kapitalistično stališče, da edvisi število delavcev in višina njih zaposlitve od prometa, produktivnosti in rentabilnosti tovarne. Obenem pa so tudi spoznali sovjetski voditelji, da je monopol v zunanji trgov ini ne-vzdržljiv. Kakor je izjavil Rikov, tega sicer iz političnih vzrokov ni mogoče javno priznati, toda praktično dobiva to spoznanje vedno večjo veljavo. Tako i3e je v Rusiji, kakor povsod drugod izkazalo, da gospodarstvo ne prenese nobenih napačnih eksperimentov in da se morajo tudi komunisti polagoma vračati k za-sebni lastnini. Danes sme biti privatni kapital že gospodar manjših tovaren, ne bo j dolgo, ko bo gospodarska kriza prisilila ko- j munistične voditelje k še nadaljnim konce- | sijam. Politične vesti. — Beograjske konvencije sprejete. Včerajšnja seja se je pričela ob četrt ua 11. Za sejo je vladalo veliko zanimanje, ker so bile na dnevnem redu beograjske konvencije. Opozici-cnalci, ki so upali, da pride vsled teh konvencij do razkola med vladnima strankama, niso prišli na svoj račun, ker je bit žd preje dosežen v vladi glede teh konvencij popoten sporazum. — Po končanih formalnostih je skupščin-) takoj prešla k razpravi o konvencijah. Zelo obširen, stvaren in temeljit ekspoze o konvencijah je podal minister dr. Krajač. Kakor vedno, tako je tudi ta njegov ekspoze naredil globok vtis na skupščino. Proti konvencijam je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec Franc Smodej. Proti konvencijam sta se nadalje izjavila tudi poslanca: Joco Jovanovič v imenu zemljoradnikov in posl. Grisogono v imenu samostojnih demokratov. Demokrati niso nastopili proti konvencijam, ker so bili sami udeleženi pri njih izdelavi. Po končani debati se je preSlo k 81Jsov«"l11 *" «o bile VonvenHje »prejele s 149 proti rrlasovi. Opozicicnalni poslanci so torej zopet enkrat blesteli s svojo odsotnosijo. Navzočih je bila namreč samo ena slaba petina. Po glasovanju je zunanji minister predložil skupščini še nettunske konvencije. Nobenega dvoma ni, da bodo tudi te gladko spie-jete. = Ostra izjava v »Domu« proti dr. Ni- kiču V ibeležki o politični situaciji pise Radičev »Dom«, da je izjava ministrskega predsednika Uzunoviča, da ni formalne vladne krize, pravilna. Toda g. Uzunovic pozablja na dogodke po 15. aprilu, ko je bil ustanovljen poseben Nikičev klub. Nato je bil 22. aprila sklenjen meti HSS in Nlv^ nov sporazum, ki sicer ni omenjal dr. Nikiča, a le zato, ker je ta preneznaten. Vse to je predsedniku vlade sporočil dr. Krajač, a po--nzfl ‘3 m SfHi ^lupaspaad uius ipnj atou/. novič ve. kakšne obveznosti je sprejel najprej proti predsedniku HSS, potem pa tudi proti obema opolnomočemma Puclju in Preki G. Uzunovic ve pa tudi to, da je rok za izvršitev teh obveznosti že davno potekel. Politična situacija je potemtal^m noraialn SfftA« ne SSte.il. vpXn?e,8ker dobrote, da ima za to vprašanje predsednik HSS popolno 111 neomejeno moč, na podlagi katere je predsednik HSS opetovano izjavil g. Uzunoviču, da dr. Nikič ne more dalje biti v vladi v imenu HSS. = Kombinacije o razširjenju vlade še vedno ne nehajo. Poleg vseh starih, se 1 javila sedaj še nova kombinacija Ha V bičevič - Korošec. Pravzaprav_ nit.Ja kom binacije in da bo ostala sedanj danes že Dred meseci. Mislimo pa, da je danes ze preu meseci. ko preje, pa čeprav ravno tako n ^ ’Jo kombinacijo zlasti predsednik skupščine Trifkovič, ki je baje iziavil da more Pnbičevic prav lahko resig-nfrati' na dr. Žerjava in dr. Pivka, ko pa dobi mesto njiju 20 klerikalcev. Mislimo, Trifkovič ni tako naiven, da bi kaj takega v resnici izjavil. Sploh je vedno jasneje da vse kombinacije niso drugega ko kombinacije ni da bo ostala sedanja vladna licija najmanj še vse leto in da bo,” ta. .skupščina delovala, ker je drugi ustl ktor proti vsaki odgoditvi skupščine. = I' A«i ki j? £ čen kot njegov namestnih 1,1 Ko«o’huti 5ei„ .Radikalne ..»vine. zl ar^rsio »* «• sto g Aca Stanojeviča. Čast njemu ker je s ar radikalni veteran. Toda on je ze toliko let iz političnega življenja, ne pozna zadosti in tudi ni sposoben za današnje državno ziv-lienie On ne pozna novih krajev, njihovih »trilik in potreb; star je in potreben mu je Inir. In sedaj naj bo on naslednik g. Pašiča i in naj vodi stranko! Videli smo, kako se je i končal poskus is političnim oživljenjem g. Ljube Zivkoviča. Tudi ta politični upokoje- :.«> 'onietflr te ma DR Mfi-OMERA v nedel o ob 1 i ur dopoldne. nec ni stranki prav nič koristil, razven da je ... obrnil večino kluba proti sobi. Ali ie radikalna stianku v resnici tako padla, d* jo vodijo politični upokojenci in starci, a ona sama da postane pri takih voditeljih stranka starcev, senilna in impotentna? — Ve se, zakaj ožja okolica fersira starce. Poleg njih inoie svobodno delovati, kakor je delala d® sedaj. Vemo, kako je s starimi ljudmi. Oni mnogo stvari ne vidijo in ne slišijo in tudi ne morejo jiovscdi paziti in nadzorovati, j Razven tega so stari ljudje pristopni laska- ? nju in prišepetavanju in zato si morejo dostikrat iudi največji nepridipravi pridobiti iijih naklonjenost in s tem vladati. Zato se tako dela. Toda v tem je stvar, da tako ne more d-cigo trajati. Skrajni čas je, da se radikalni klub ohrabri in da napravi red. Ker i)o sedanji poti se gre navzdol, počasi sicer, a sigurno.i = Jugoslovanski dolgovi Angliji. V nji zbornici je državni podtajnik Mac i1* včeraj izjavil, da se bolo v najkrajšem l< su nadaljevala pogajanja za ureditev ju§°' .-Icvanskih dclgov. Gre za 31 milijonov funtov vojnih in 2 in pol milijona funta povojnih dolgov. = Zmaga socialnih demokratov pri ',ie' cklemburških volitvah. Pri volitvan v ® cklenburški deželni zbor je bil dosežen s dee rezultat: socialni demokrati , ’ nem. nacionalci 57.362, plemenska stranka (ki je najbolj nazadovala) -oo4s, ljudska 21.475, komunisti 17.200, demokrati 793C skupina za socialno blaginjo 7152, gospodarska stranka 15.805, narodno delavska stranka 4185 glasov. Količnik znaša jx> za-konu 6C00, ki pa ni bil dosežen, ker se je volitev udeležilo samo nekaj nad 60 kov volivcev. Število poslancev c-e bo vsled tega znižalo. — Poraz desničarjev pri me-cldenburških volitvah je popolen. Kot njihova nepremagljiva trdnjava je veljal Me-cklenburg in po prvi ataki je ta trdnjava padla. Nemški nacionalisti so padli za 3» tisoč glasov, volkische (nemška plemenska stranka) pa celo za 40.000 glasov, dočim so * socialni demokrati napredovali za 27.000 glasov. Enako so dobro odrezale demokratom prijazni gospodarska stranka in stranka najemnikov, ki pri prejšnjih volitvah niso nastopile, a sedaj zbrale preko 22 tisoč glasov. _ Silovito sc tudi nazadovali komunisti, ki so padli od 44 tisoč na 17 tisoč gla-sov. Mecklenburške volitve so jasen dokaz, da ekstremne stranke propadajo. = Nemški manevri v vzhodni Prusiji-Grožnja. Pilsudukejsa. NeniSke čete korakajo skozi poljski koridor v Vzhodno Prusijo, y kjer se vrše veliki nemški manevri. To gi- : banje nemških čet je vzbudilo veliko vznemirjenost med poljskim prebivalstvom. Desničarski krogi skušajo izrabiti to nezadovoljstvo poljskega prebivalstva v .svojo korist in povdarjajo da si Nemci upajo to demonstracijo samo zato, ker je Pilsudski s svojim pohodom na Varšavo oslabil Poljsko. Pilsudski je vsled tega izjavil, da ne bo trpel take neprijateljske demonstracije proti Poljski in sebi in da se ne bo ustrašil tudi najbolj energičnih protiukrepov. — Francija za dvig franka. Da prepreči nadaljno padanje franka, je francoska vlada odločena pod vzeti tudi najbolj energične korake. Predvsem namerava omejiti potrošnjo in je v ta namen pripravljena vpeljali krušne karte. Nadalje je francoska vl““ sklenila, da bo silno reducirala vse naKu pe v Angliji in v Ameriki in krila svoje potrebe raje v Nemčiji. Od tega si obeta francoska vlada posebno velik uspeh, ker bi nakupe v Nemčiji izvrševala na račun repa-racijskih dobav. — Bivši poslanec dr. Momi-ilo Ivanič, glavni urednik Protiče\*ega »Radikala« je bil pred beograjskim sodiščem obsojen m* 3 mesece zapora in povračilo sodnih 81 . Skov, ker je objavil vrsto člankov o u1’'1* »Nihag« in s temi članki razžalil bivseg-ministra dr. Žerjava. Momčilo Ivanič ni svoje trditve nastopil dokaza resnice. Fo'd-karavana je našla na svojem potovanju po Jugoslaviji najboljšega dobavitelja »Pajaco«-preoblek, namreč tvrdko DRAGO SCinVAB, LJUBLJANA- za vse šoferje, pomežne in tehin1'"' csobje, je naročila in Ž prejela >Paj*cc*-rhleke — Športniki, naročite si to Pie* obieko, ki Vas ščiti pred dežjem, prahom, blatom 'itd. Kratke vesti. f Mesto demokratskega) (poslam-a Zivkoviča, ki je odložil svoj. m»»*^ Vič v skupščino davidovičevec J Zenan beg'^^{^^'klbamje‘Beogradu. Dosedanji poslanik Stavro Stavni je od,»o- klican v Tirano. novi poslanik v Runu Halugdiu- )e izročil italijanskemu kralju v svečani nastopni avdienci svoje poverilne l'st’,'e' ba Boii v Siriji so končani in odslej bo tre Franciji podvzeti sanio še policijske akciJ ’ kakor se je izjavil francoski vrhovni ko sar De Jouvenel. .. . via. Poljska vlada proti fašistom. iojljJ* da je odklonila potrditev fašistov »kih niziacij. Dnevne vesti. NAŠE CESTE. Ro se je te dni vrnil s svojega potovanja po južnih krajih naše države znani prijatelj jugoslovanskega naroda publicist Hermann Wendel, in ko so ga vprašali za utise ^s svojega potovanja, je odgovoril, da občuduje potrpežljivost našega naroda, da prenese take ceste. Slovenija je včasih slovela po svojih lepih belih cestah. Bojimo se pa, da bi tudi v Sloveniji občudoval Hermann Wendel potrpežljivost slovenskega prebivalstva, ker takšne so postale naše ceste. Kdor hoče io prav spoznati naj tvega enkrat svoje kosti in se popelje proti Sorici. Kdai se bo že pričela vlada zanimati za nase ceste? - Pobere za po elementarnih nezgodah oškodovane. V budžetu notranjega ministr-SN? je predviden kredit 1,000.000 Din za podeljevanje prve pomoči ipo elementarnih nezgodah oškodovanim. Podpore se prično izplačevati, kadar bo kredit odobren od ministrskega sveta. — Zarimaiije Švedov za Jugoslavijo. V ^Plit je prispel naš honorarni konzul v Stockholmu Charlson. G. Charlson je znan prija- našega naroda. Izdal je svoječasno na .-ustne stroške vodnik po Jugoslaviji. Po evo-J on 'Povratku v domovino namerava napisati "-jUrno knjig0 o naših prilikah. •i. , . Hrenca meteorologov v Sarajevu, mm ,Se le vršila v Sarajevu ikanierenca le b™'?v iz vse države. Konferenca se »ii z '™a ® strokovnimi vprašanji, v prvi vr-ško .cu.^^njeni reorganizacije meleorolo-DredlivT6' Vdelan je bil enoten načrt, ki ee mornarice' odohrenje ministrstvu vojske m ^manjkanje sodnih pisarniških uradnici• ' snh Sarajevska odvetniška zbor-predložila vrhovnemu sodišču pred-nravtži I kateri apelira na to, da bi se od-hnsnni-kUi6*110^? razmere, ki -so nastale pri «lukc?r č ,nIn 5Kh TOled preintenzivnih re-ukuj -manipulativnega osebja. Vsled obsežnih redukcij osobje ne zmaguje več dela vsled zastoja dela ;pa trpe stranke škodo. Za izdržavanje (lijakov, ki žele študirati na srednjih tehniških šolah v Beogradu in Sarajevu ter na visokih tehniških šolah in geodetskih kurzih v ZagrelbRi in Ljubljani, je odobrilo finančno ministrstvo večji kredit. — Profesorski kongres v Novem Sadu. — Centralni odbor profesorskega udruženja je plenil, da se vrši letošnji kongres profesorjev v Noveim Sadu. Kongres se vrši šele itie- septembra, ne pa meseca julija, fcoi je “° prvotno določeno in objavljeno, p ~~ Podpora umetniški šoli v Beogradu. šoHiVetno 'ministrstvo je določilo umetniški Beogradu za letošnje leto podporo Ihn. Svota bo v kratkem nakazana. Stvi?ie tečaji. V finančnem miuisir- j nie davte kredu s00-000 Din M Tka» tečajev (izdrževanje gojencev davkarskih Šol in šolske potrebe), kakor “Udi tečajev za davčne uradnike. Zadinje omejeni tečaji se dvorijo v isvrho, da se izvež-, ajo uradniki v praktični vporabi novih zakonov. ~~ Mednarodni evharistični kongres v Chi-»gu V Chicagu se vrši, kot Bino že poročali, JO. do 24. t. m. evharistični kongres, ki ga udeleži na tisoče delegatov iz vsega , ®ta. Kongreisa se udeleži tudi večje število aeIeg»tov in izletnikov iz naše države. Naši udeleženci iposetijo pri -lej priliki tudi svetovno razstavo v Filadelfiji, ki se otvori začetkom tega meseca; istotako se udeleže naši udeleženci proslave 150 letnice ujedinjenja ^ediujenih držav. Naši udeleženci Be odpe-leio v Ameriko že konec tega tedna. Šketi,,J?toiu*k ar(‘tiial poslanca. Zeinljoradiii-Beo.r,,,!?^um-u Vujiču se je pripetil te dni v .- orožni) -i maIbeur. Na cesti ga je ustavil kliub ter ga aretiral in odvedel — SeVhr 0mu’ da se i® poslanec legitimiral ter n, Kllceval ua poslansko imuniteto — seboj J Policijski komisariat. Tam so noslanca sil cer takoj izpustili, kljub temu pa še e ahvn l Vujič na predsednika skupščine z energičn i protestom m apelom, da se ukrene vše no treibno, da se slični slučaji kršenja poslanske imunitete enkrat za vselej zatro. — Drugi tir na progi Zagreb— Beograd. Bve važni prometni vprašanji sta vprašanji dvotirne proge Beograd—Niš in Beograd— -agreb. Te dni 'bo imel prometni minister ' svrho proučavanja teh dveh vprašanj raz-h 'ore z ravnateljema železniških direkcij ‘teograd 'n Zagreb. Po končanih razgovorih Se predloži že gotovi zadevni elahnS strskemu svetu. iProtnetnl minteter je l»™m-i" da ib o zadeva v najkrajšem času rešena ’ — Posnemanja vredna naredba. Na pred Ion H. L. R. G. je prusko ministrfetvo odredilo c a ee (bodo v bodoče smeli čolni izposlujeva ti mladoletnim samo takrat, če se izkažejo s 'potrdilom, da znajo plavati. S tem upajo pre-?Aeuiti Stevihte nesreče, ki se dogajajo vsako ni radi tega, ker večina »veslačev* pri nas umavaniu- Taka naredba bi se tudi — iiun to izdala. bistra pf* 1.18'ko potovanje prometnega ma- S mei0me ni mi»isler bo inepiciral tekom t_ ,} ^ slovenske in hrvatske železnice. Liuhli. aZpiSiU10 mesto. Na konservatoriju v IhrvniJ1 ■ ^e, razpisano služiteljsko mesto, teliu,. i V H do dne 5. junija pri ravna-, invnii r ?Tn8ervntorija. Prednost imajo vojni žavi- i m .dobrovoljci. Prosilci, ki so v dr-nj pojj U i’ imai° vložiti prošnje po sltilžbe- imTj prosvetne službe. Franjo Zajec je ha Sušaku plo^esoria lrSOMske akademije veiT IzQ1dr*av.n.° Referent ministrstva 'kojen' 0VeniJ° Vlktor St6ska J'e trojno vpo- „ ~ Poštne službe. Ivan Konte, doslej uradnik pri pošti Ljubljana je imenovan za Piavmka poštnega in brzojavnega -urada v Ju- N 5. -skupine II. kategorije so napre- dovali v 4. skupino poštni .pripravniki: Josip Rupnik in Franc Žnidaršič v Ljubljani, Pavel Kandus, Janko Kuntarič in Ana Vrtovec v Mariboru', Ivana Peternelj v Škofji Loki, Ana Bernik v Križah na Gorenjskem in Ana Pezdirc v Črnomlju. — Poštni uradnik Anion Krolnik je premeščen iz Poljčan v Maribor. — Znižana vstopnina na VI. Ljubljanskem velesejmu od 26. junija do 5. julija 1926. Da se omogoči Obisk te naše največje narodnogospodarske prireditve prav vsakemu, je sklenila uprava velesejma, da se zniža vstopnina za obisk letošnjega velesejma. Permanentna legitimacija, ki upravičuje do poljubnega vstopa n,? velesejem in tudi zvečer na vinski oddelek in katere posestnik je deležen polovične voznine na vseh osebnih in brzovlakih in parnikih (razven S. O. -E.), je veljala prejšnja leta 50 Din, letos pa etane samo 30 Din. Legitimacija se že dobi v predprodaji v uradu Ljubljanskega velesejma, pri Putniku, v Ljubljanski kreditni banki in pri Josip Zidar, Dunajska cesta v Ljubljani. Legitimacije prodajajo tudi veeji_ denarni zavodi, tujsko prometna društva in trgovske, obrtne in industrijske organizacije v vseh večjih krajih po državi, kakor tudi pri velesejniskih zastopnikih, Vstopnice za enkratni vstop so po 10 Din. Rodbinska vstopnica stane 20 Din in upravičuje do enkratnega vstopa 3 oseh skupno, članov rodbine na velesejm. . — Glavna skupščina Udruženja jugoslovanskih inženjera i arhitekta se \rši 20. in 21. junija 1926 v Beogradu. Dne 19. junija ob 9. uri zvečer je prijateljski sestanek vseh udeležencev. Člani ljubljanske Sekcije potujejo skupno. Cas odhoda se priobči pozneje. Po skupščini dvodnevni izlet po Donavi skozi Železna vrata v Turn Severin in Prahovo. Od tu se vrnejo izletniki ali po Donavi nazaj v Beograd, ali pa preko Zaječara in Niša v Paračin in v Bosno. Za člane, ki so državni uradniki, velja četrtinska karta, za ostale člane pa polovična karta na železnicah. Člani naj prijavijo udeležbo Sekciji Ljubljana do 14. junija 1926 z navedbo imen sopotujočih rodbinskih članov, da-li žele, da se jim preskrbi etanovainje, da-li hočejo dobiti polovično karto za svečano gledališko predstavo dne 20. junija in katerega izleta se bodo udeležili. 'Podrobni program z legitimacijo se bo dostavil vsakomur takoj po priglasitvi. V svr-ho razgovora o skupščini iu potnih dispozicijah se vrši v petek, dne 11. junija oh 8. uri zvhčer članski sestanek v družabnem lokalu Sekcije v »Kazini«, II. nadstropje. Člani in gostje se vabijo. — Sekcija Ljubljana. — Znanstvene zasluge belgijske kraljice. »Soeiete franijaise des arts, Sciences et letlrels* v iParizu je podelila belgijski kraljici Elizabeti v znak priznanja njenih zaslug za razvoj medicine v Belgiji častno diplomo. — Poplave. Iz Varšave poročajo: Visla je silno narasla ter izstopila mestoma iz bregov. Eno od predmestij Pol očke je pod vodo. Porušenih je več mostov. Število človeških žrtev še ni znano. Škoda še ni ocenjena. — Katastrofalne poplave v Rumuniji trajajo dalje. Voda je porušila več železniških mostov. Poroča se o novih človeških žrvate — 8 anioni or duhovnika V Bilecu je izvr-šil te' dni samomor upokojeni pravoslavni žnnnik Gjorgje Palic iz Oštre Luke pri Sanskem Mosten Skočil je v domači vodnjak. Župnik Palič je bil ze dalje časa močno de-primirno ter ee je opetovano izrazil, da življenje nima smisla ter da bi bilo najbolje umreti. — Utopljenec in odgovorni organi. Nedavno so izvlekli pastirji iz Save pri vasi Županja pri Daravaru truplo neznanega utopljenca. Obvestili so župana, ki je poslal, čuvši, da ima utopljenec na sebi samo spodnjo obleko, dokumentov pa nobenih, na lice mesta občinskega stražnika z nalogom, da naj da vreči utopljenčevo truplo nazaj tv vodo, da bo plavalo dalje, češ, tako si prihrani občina nepotrebne stroške. Stražnik je najel nekega cigana 'ter hotel izvesti kot mu je naročil župan. Pri tem je pa naletel na nepričakovan odpor. Okrog utopljenčevega trupla se je zbrala namreč večja lhnožica ljudi, med drugim tudi neki finančni stražnik. Ta se je takemu nehumanemu postopanju uprl ter zagrozil, da prijavi stvar velikemu županu. Tega sta se župan in stražnik ustrašila. Zato je poročal župan o imisteriozni najdbi srezkemu načelniku, ki je poslal na lice mesta komi-sijo. Komisija je mrtveca prav površno pregledala, protokolirala, da se ne da ugotoviti, če gre za samomor, nesrečo ali pa zločin ter dala utopljenca na občinske stroške pokopati. Stvar se je zvedela seveda tudi v Daru-varu. Ker je izginil tiste dni neki mož, so se obrnili svojci na srezkega načelnika s prošnjo, da bi preskrbel od župainjeke občine •podroben opis najdenega utopljenca. Pripom-nlli so, da je manjkala izginulemu možu na esni roki .polovica srednjega prsta. Ker je „..p?v°.rR šrezki načelnik, da se opis s porovi r n? uieni;l, je prišel na občino Da* nisec dn0^1”1®!1 doP's» v katerem povdarja prsta’ .všteti'čel naidenemu utopljencu pol Ijenec ekshumiran.'Prilik na pogrešanega v utopljencu na prvi pogled svojega moža, kar je bilo tem lažje ker je poznala njegovo perilo. Tako pride’ končno vendarle do tega, da bo oblast poizvedovala, če gre za samomor, netsrečo ali zločin. — Vlom v prostore Saveza privatnih nameščencev v Zagrebu. Te dni je bil izvršen v prostore Saveza privatnih nameščencev v Zagrebu drzen vlom. Neznani svedrovci so odprli in razbili vse pisalne mize ter odnesli 10.000 Din gotovine. Iz načina vloma sledi, da so (bile vlomilcem razmere v lokalih dobro znane. — Italijanski avtomobilisti, ki streljajo z revolverji. V^t»chwyz-u je hotel prehiteti te dni neki italijanski avtomobil nekega domačega. Ker se švicarski avtomobil ni hotel umakniti, je potegnil eden od Italijanov krat- komalo revolver ter oddal na švicarski avtomobil 4 strele, od katerih je poškodoval eden kolel za ibetncin, vsled česar se je švicarski avtomobil ustavil. Korajžni Italijani •so se pognali istočasno v beg. Ker je bila cesta preozka, da bi se bili obrnili, so vozili nazaj. Ko so se hoteli končno obrniti, so zavozili v močvirje ter obtičali. Medlem je prihitelo več pasantov, ki so Italijane razorožili in prijeli, ne meneč se za to, da so hoteli Italijani zopet streljati. Da ni intervenirala pravočasno policija, bi bilo ogorčeno prebivalstvo Italijane linčalo. — Pokrajinska zadruga kleparskih, inštalacijskih in' k »Barskih mojstrov v Ljubljani obvešča članstvo, da se vrši vajeniška preizkušnja 25. junija 1926 ob petin popoldne v začasni zadružni pisarni pri »Šesiici« na Dunajski cesti. Po preizkušnji se vrši vpisovanje vajencev in splošni sestanek članov, nato odborova seja. Oblake lastnega izd ika Ua i > udi najceneje JOS. ROJIM A., Ljubljana Aleksandrova c. 3. Ljubljana. 1— Lep čin denarnega zavoda. Zadružna zveza v Ljubljani je v .spoznanju, da obligatorno pokojninsko zavarovanje njenih nastav-ljeneev ne zasigura zadostno za starost in svojcev za slučaj njihove .smrti, prostovoljno in iz lastne inicijative zavarovala svoje naslovljence še posebej pri neki domači zavarovalnici za slučaj smrti ali starosti 60 let za visoke zneske od 100.000 do 200.000 Din. Ta plemenita gesta kaže o visokem čutu navedenega zavoda za socialne -dolžnosti napram svojim nastavljemcem in je le želeti, da bi našla posnemovalce. Čast komur časi. 1— Sokol Ljubljana II. priredi v, nedeljo 13. junija ob pol 17. uri na svojem letnem telovadišču na Prulah javno telovadbo, pri kateri nastopijo vsi oddelki. Sodeluje godba dravske divizije. Po telovadbi ljudska veselica. — K udeležbi vabimo vsa bratska društva in Sokolstvu naklonjeno občinstvo. — Udeležba za člainBtvo obvezna v krojih. —• Odbor. Prosveta. Vaclav Talich o Ljubljani. Začetkom tega meseca je objavila »Pra-ger Presse« zanimiv interviev z Vaclavom Talichom o zadnji koncertni turneji Češke filharmonije. Objavljamo iz intervieva odstavek, ki govori o Ljubljani:.»Po Italiji je prišla Jugoslavija. Priredili smo dva koncerta v Zagrebu in v Ljubljani. Zlasti očaru joči so bili utisi v Ljubljani. Je to mesto mojih otroških dirigentskih let in tudi po dolgih letih se ni pozabilo na mene in moje delo. Sicer pa so me sem vabili tudi osebni spomini, v katerih je imelo besedo tudi privatissimum mojega življenja. V Ljubljani sem se namreč poročil in še danes se govori v moji rodbini ravno tako slovensko, ko češko .. .• KONCERT GLASBENE MATICE. Pri koncertu, katerega priredi v ponedeljek, dne 14. t. m. v Unionski dvorani Glasbena Matica, sodeluje poleg celot regi Matičnega pevskega zbora, popolni orkester Narodnega gledališča v Ljubljani in 6 solistov. Posamezne solistične partije dr. Širolovega oratorija Abrahamova žrtev bo sledeče razdeljene: Boga očeta poje g. Sekula, očaka Abrahama: g. Julij Betetto, Abrahamovo ženo Saro: ga. Vilma Tierry-Kavčnikova, sina Izaka: gdč. Verbič Milena, Abrahamovega slugo Šilmana: g. Janez Završan in pastirja Kresoje: g. Knittl Zdenko. Oratorij Abrahamova žrtev ee v Ljubljani prvikrat javno izvaja in kakor čujemo se udeleži koncerta avtor dr. Božidar Širola sam in z njim razni glasbeni referenti zagrebških dnevnikov, kakor tudi zastopniki zagrebških pevskih udru-ženj. Vstopnice v Matični knjigarni, tam se dobiva tudi priročna knjižica is celotnim besedilom oratorija. Cene navadne koncertne. Abonente reda C in D opozarjamo, da imajo pri nedeljski vprizoritvi »Grofice Marice« pri nakupu vstopnic za to predstavo 50% popust od navadnih dnevnih opernih cen. Vsak abonent ima pravico do toliko sedežev, na kolikor jih je sicer aboniran. Uprava prosi, da se kupijo vstopnice že v predprodaji. Vsak abonent se mora pri nakupu izkazati s svojo legitimacijo in abonentsko izkaznico. Predstava se vrši v nedeljo ob pol 8. zvečer. Sokolstvo. ŽUPNI ZLET C. S. Ž. V TRBOVLJAH. V nedeljo dne 6. 1. m. se je vršil v Trbovljah župni zlet Celjske Sokolske Zupe. Z jutranjimi vlaki so došli Sokoli in gOBi-ie’ v1.1 . ni'm' srn o -opazili Reputaciji Novo- meške in Ljubljanske sokolske župe. Z rudniško godbo na čelu je šla povorka iz kolodvora pred novo izgrajeni Sokolski dom v Trbovljah, na kar se je pričela otvoritvena slavnost tega doma. Pozdravili so bratje Kramer, Sušnik in Ro-caK, ina kar je odzdravil župni starosta dr. , t t” er 11 ec iz Celja, ki je povdarjal vstrajnost in eneržijo staroste Sušnika ter vsega članstva, ki ei je zgradilo v polu svojega obraza svoj lastni dom. Dotaknil se je zmage naše sokolske vrste v Lyonu in pozval Sokole k udeležbi na vsesokolski zlet v Pragi. V imenu starešinstva J. S. S. je čestital trboveljskemu Sokolu, njegov član brat Jože Smrtnik in za njim brat dr. Krevl kot zastopnik Ljubljanske Sokolske Župe. Dopoldne so se vršile vaje telovadcev na letnem telovadišču in je imel sejo odbor CSŽ. Popoldne ob 3. uri se je pričela javna telovadba, ki niti številčno, niti kakovostno ni zaostajala za lanskim župnim zletom v Laškem. Nastopilo je 100 članov s prostimi vajami, 40 gojenk ženskega naraščaja, 5 vrst je izvajalo na orodju deloma prav lepe vaje, nato je nastopilo kakih 50 članic s prostimi vajami, 24 naraščajnikov s kiji in dve šestnajsterici članov in članic s praškimi vajami. Šport. Ilirija — Villacher S. V. V nedeljo dne 13. t. m. igra Ilirija revanžno tekmo s Vilacber S. V. iz Beljaka, ki je pravkar ponovno dosegel nogometno prvenstvo Koroške. Prva letošnja igra v Beljaku je končala z zmago Ilirije v razmerju 3 : 1, pri čemer -se je izkazal S. V. krepkega in odpornega nasprotnika. Pa.olino ne potrebuje več Deseampsa! Španec Paolino, ki je pred kratkim postal evropski bokserski prvak, se je odločil, da ee loči od svojega imanagerja Deseampsa, ki ga je spravil n.a sedanjo višino. Pavlinu se je posrečilo, da je na drug način sklenil pogodbo za ibokismatch z Argentincem Firpo in misli, da bo v bodoče lahko shajal brez dosedanjega managerja. Gospodarstva LJUBLJANSKA BORZA, sreda, 9. junija 1926. Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje dn. 193, bi. 195, zaklj. 195. Blago: Smrekovi hlodi od 25 cm napr., fro ;nakl. postaja 1 vag., dem. 180, bi. 180, zaklj. 180; pšenica, 76 kg, 2% primesi, fco vagon slov. postaja 10 vag., dem. 360, bi. 365 zaklj. 365; koruza, fco vag. slov. postaja 1 vag., den. 180, bi. 180, zaklj. ISO. BORZE. Zagreb, 9. junija. Devize: Ne\vyork izplačilo 56.443—56.743, London izplačilo 275.5 do 276.6, ček 275.35—276.55, Pariz izplačilo 109 do 171, Praga izplačilo 167.7—1168.7, ček 167.65—168.65, Curih izplačilo 1096—1100, Dunaj ček 800.15—804.15, Berlin izplačilo 1350—1354, Milan izplačilo 208.97—210.17. Curih, 9. junija. Beograd 9.11, Newyork 516.625, London 25.14, Pariz 15.45, Praga 15.31, Milan 19.075, Berlin 123.05, Dunaj 72.9875, Bukarešta 2.14, Sofija 2.75, Budape-šta 0.007225. Ljubljanska porota. Tatvino preje v Tržiču. Včeraj je ljubljanska porota razpravljala o edinem slučaju hudodelstva tatvine, ki je prišel v junijskem zasedanju na vrsto. Na obtožni klopi niso sedeli kaki mali tatiči, nego prav velepotezni zločinci. Od leta 1922 do 1924 so se vršile v skladišču tvrdke Glanzmann in Gassner v Tržiču ogromne tatvine bombaža in preje. Le slučaj je hotel, da so jim prišli na sled. Včeraj so se morali zagovarjati pred poroto radi hudodelsiva tatvine Viktor Lokar iz Struževa, Janez Beton iz Cerkelj ter Alojzij in Karel Legat iz Priotave, vsi obtoženi, da so pokradli precejšnje množine bombaža. Kolovodji tatinske družbe sta bila Lokar in Beton, Legata pa sta bila v tatvine «d prvih dveh zapeljana. Potek porotne razprave je nudil utis, da niso vsi krivci na zatožni klopi, ker zlasti Beton ni hotel izdati svojih komplicev, del onih, ki so blago kupovali in pri tem bogateli, pa se bo moral zagovarjati še pred rednim sodiščem. Tvrdka Glanzmann in Gassner v Tržiču ima svoje skladišče, kot pravi obtožnica, ta-korekoč na otoku in je utrjeno ter obzidano kot trdnjava. Skladišče obdajata Bistrica in Močenik. Tatvine ne bi bile mogoče, da niso imeli tatovi pomočnika v predilniškem mojstru Rolandu Wachtarju, katerega žena ie imela v Tržiču trgovino pletenin, ki je, kar je umljivo zelo lepo uspevala. IVachtar je postopal zelo spretno. Ko so nekoč prišli tatvinam na sled, je speljal vso zadevo na stransko stezo, tako, da je vodstvo tovarne osumilo nedolžne delavce, ne pa njega. Obtožnica navaja, da so ti štirje obtoženci v družbi s še neugotovljenimi tovariši pokradli bombaža in preje v vrednosti okrog 80.000 Din. Alojzij in Karel sta pri tem le parkrat pomagala in nista bila deležna na dobičku, nego sta jih Beton in Lokar nagradila vsakega .s 450 Din. Omenjena tvrdka hrani in paketira bombaž le v balah s 50 zavitki, od katerih tehta vsak 2 kg. Tatovi so morali torej vsakokrat odnesti celo balo, da zabrišejo sled. V skladišče so tatovi prodrli le tako, da so imeli pripravljeno odprtino v zidu skladišča. Ponoči so odstranili par opek, zlezli noter in odpahnili vrata od zadaj. Lokar je baje imel tudi vetrihe. Ker so morali biti previdni in so morali težko nesti, so morali biti dobro organizirani in v družbi. Odprtino v zidu so zunaj maskirali z drevesnimi vejami, znotraj pa z balami bombaža, kar je bil na tisti strani skladišča divji park, po katerem nikdar nihče ne hodi, v skladišču samem pa so imeli vernega pomagača ŠVachtarja, ki je delal vsekakor čast svojemu imenu. Tatovi so imeli svoje skladišče v Križah in odtod so blago razpečavali peš, z vozmi ali po železnici v Kranj, kjer so ga skrivali pri Antonu Novaku, »Nackovem Tonetu«. Največ ukradenega blaga pa so prodali trgovki na Javorniku Nagy »Načevkic in njenemu sinu Ludoviku. Nagyjeva je z ukradenim blagom hitro bogatela, zadnji čas je imela v svoji predilnici okrog 30 delavk, kupila si je tudi hišo. Nagy pa je stopil s tatovi v zvezo in jim pomagal blago razpečavati pri raznih gornjskih trgovcih, od katerih so mnogi blago kupili, za kar so imeli pozneje velike sitnosti in so bili nekateri tudi nekaj časa zaprti. __ Vsa družba se je izborno počutila. Nagy- jeva je čimdalje bogatela, Beton si je k svoji hiši prikupil še vrt, Lokar pa je bil kavalir, podpiral je mater in vzdrževal mnogo j ljubic. Svoji nevesti je kupoval zlatnino, j opremo in obleko ter druge darove. Trgovina jim je šla tako dobro, da se je Lokar celo osmelil in blago ponudil tudi v Ljubljano trem trgovcem, ki so res nasedli in v dobri veri, da je blago pošteno, tudi blago kupili. Pro svojem poslu je Lokar nastopal kot veletrgovec, imel trgovska pisma s šifro »Anton Jeriša, trgovec, Kokra«, dopisi so bili pisani s pisalnim strojem. Prejo. so duli barvati radovljiškemu barvarju Wag-nerju. Koncem leta 1923 sta se Lokar in Beton sprla radi Lokarjeve pohlepnosti, od tedaj naprej sta kradla vsak zase s svojimi tovariši. Mnogo drugega zanimivega pa je razkrila razprava, ki ji je predsedoval podpredsednik deželnega sodišča Keršič, kot votan-ta sta tungirala sodni svetnik Golja in sodnik Kravina. V dvorani je bilo poleg Ljubljančanov tudi mnogo občinstva iz Tržiča, med njimi tudi Lokarjeva mati, ki je ob koncu razprave pričela bridko ihteti. Pri zaslišanju obtožencev Lokar le deloma prizna svojo krivdo. Z Betonarn sta se seznanila »pri Jelenu«; v Kranju, kjer ga je tudi Beton opozoril na Naprjevo, ki da kupuje pavolo. Glede tiskovin s pretiskom »Anton Jeriša, trgovec« se nič ne .spomni. Ko ga predsednik opozori, da je samo enemu ljubljanskemu trgovcu prodal 124 zavitkov bombaža (skoro dve 111 pol veliki bali, 248 kg), izjavi Lokar, da je to kupil od tihotapcev. Predsednik mu pove, da so ostali obtoženci že vse priznali, Beton pa izjavlja, da ne ve prav nič o tem ter noče nič priznati. V skladišču tovarne ni bil, blago je pa tudi on kupil od tihotapcev. Ko odvedejo Betona, se prične zasliševanje Alojzija Legata, ki v joku vse prizna, kar ve in natančno opiše’, kako je pomagal Lokarju pri tatvini. Lokar je skrbno izbiral b mbaž po kvaliteti, nato pa sta ga naložila v vreče in odnesla, To je bilo dvakrat, Legat je pri tem zaslužil vsega skupaj le 450 dinarjev, Lokar pa najmanj 10.000. Dalje Legat ni hotel več krasti. Tudi Karel Legat vse prizna in pove približno enako kot Alojzij Legat. Karel je bil leta 1924 star komaj 17 let, ko je pomagal pri tatvini. Tudi on je to napravil samo dvakrat, poleni je pa nehal. Dalje so bili zaslišani razni trgovci iz Go- I renjskega in Ljubljane, ki so kupovali od te družbe bombaž. Edino eden iz Kamne gorice je blago odklonil, ker je sumil, da je blago ukradeno. Beton je tekom preiskave že enajstkrat premenil svoj zagovor. Zaslišana je bila tudi priča Marija Ko--mač, ki je povedala, kako je zvedela, da so Lokar in drugi tatovi, nakar je opozorila tudi orožnike na to. Predsednik je nato prečital izpovedbe raznih drugih prič, med drugim tudi izjavo bivše Lokarjeve neveste, ki je sedaj poročena z drugim. Ona natančno opiše vse darove, ki jih je prejela od Lokarja, pove pa tudi, da sta bila Lokar in Beton vedno brez službe, naenkrat sta pa dobila denar. Lokar ji je rekel, da ga zasluži z veriženjem. Kar je prejela od Lokarja, mu je deloma že vrnila, deloma Ji je pri nekem požaru zgorelo, za ostalo pa si je Lokar tudi pridržal njeno enomesečno plačo, ko je bila nekoč v bolnici. Predsednik nato prebere podatke o obtožencih. Lokar še ni bil kaznovan. Beton je bil večkrat kaznovan radi hudodelstva tatvine, enkrat celo na sedem mesecev. Legal Lojze je bil enkrat kaznovan radi malenkostne tatvine in enkrat radi majhnega tepeža. Po daljšem posvetovanju je stavil senat porotnikom 4 vprašanja. Vprašanje o krivdi Lokarja našteva 5 slučajev tatvine v skupni vrednosti 88.000. Din, deloma izvršenih skupno z ostalimi obtoženci. Vprašanje za Be-tonovo krivdo obsega 2 dela in končno je stavil senat še vprašanje za krivdo obeh Legatov. Nato so govorili drž. pravdnik dr. Fellacher in pravni zastopniki. Porotniki so nalo po zelo dolgem posvetovanju odgovorili na prvo vprašanje za vseh pet slučajev soglasno da; na drugo vprašanje za oba slučaja soglasno da, na tretje in četrto glavno vprašanje tudi soglasno da vendar z omejitvijo do 450 Din. Senat je videl v zadnjih dveh odgovorih formalno napako in je porotnikom ponovno stavil vprašanji, nakar so porotniki odgovorili z 9 proli 3 glasovom da, brez omejitve. Razsodba. Senat- j® nato razglasil razsodbo in sicer sta bila Viktor Lokar in Janez Beton obsojena vsak na pet let težke ječe, poostrene vsako leto s postom. Legat Alojz in Karel šta bila obsojena vsak na eno leto navadne ječe. Vsi obtoženci so bili dalje obsojeni na zahtevo pravnega zastopnika tvrdke Glanz-m:vnn in Gassner na skupno povrnitev ugo- tovljene škode v znesku 88.000 Din. Zais-top-nik tovarne je tudi povdarjal, da znaša faktična škoda mnogo več, da ipa se omeji le sia dokazano škodo. Mariborska porote. Maribor, 3. junija 192(1. j Senatu predseduje višji sod. svetnik Str- j gar, votanta sta sod. svei. Zemljič in dr. j Mihelič. Državni pravdnik dr. Hojnik, zago- ' vornik dr. Lasič. Roparski zavratni umor. Ker je še vsemu prebivalsvtvu ptujskega j in mariborskega okraja dobro v spominu I zločin, ki je bil izvršen nad Rihardom Ro- j senfeldom, trgovcem z dež. pridelki v Pod- ' vincih, je bila dvorana že koj ob začetku j nabito polna. Na zatožni klopi sedi član j družbe Žlahtič & Cič, ki sta bila nedavno j obešena. 271etni Franc Kajič iz Boštjana, j okraj Krško, oženjen, steklarski pomočnik. j Obtožen je, da je, najet od Ivana Žlahtiča, j dne 4. februarja 1922 v Podvincih v družbi j s Francem Čičem večkrat sunil z velikim j nožem Riharda Ro.-enfe.lda v prsi v. namenu ■ ga usmrtiti in prilastiti si njegovo premo- j ženjes Obtožnica pravi: Dne 4. februarja 1922. 1. ! je bil trgovec Rihard Rosenfeld z Brega pri j Ptuju v svojem skladišču v Podvincih za- J vratno umorjen in oropan. Zadobil je šest ' vbodljajev v desno stran in enega v levo ' prsno Stran, enega v desno stran trebuha; I rane so bile do 25 cm dolge-glohoke. Smrt j je nastopila vsled izkrvavitve. Tisti dan, približno ob čssu, ko je bil t:i zločin izvršen, so videli prebivalci v bližini Rr-'-enfeldovega magreina in trgovine dva sumljiva individija. Umora je bil obtožen Alojz Polak in porotno sodišče ga je v Mariboru dne 21. septembra 1922 obsodilo na smrt na vešalih. Pozneje mu je bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Alojz Polak se je dolgo časa trudil, da bi dosegel obnovitveno postopanje, toda njegov Irud je bil zaman, dokler ga ni rešil Cič, ki je bil obsojen, kot znano, z Ivanom Žlah- 1 tičem radi roparskega umora družine Mik! I v Studencih pri Mariboru na smrt na ve-j šalih. — Par dni pred usmrtitvijo pa je Cič, ker ie videl, da mu ni nobene rešitve več. ; razkril, da je ^Riharda Rosenfelda umoril on skupno z obtožencem Francem Kajičem, h čemur ju je najel večkratni morilec Ivan Žlahtič, ki ima nad šestnajst umorov na . vesti. Franc Kajič je bil nato aretiran ter takoj priznal, ne da bi bil vedel, da je že Cič priznal umor in tako je odpadel vsak dvom o odkritosrčnosti Čiča in njegovega priznanja. Vsled tega je drž. pravdništvo samo predlagalo obnovo kazenskega postopanja zoper Alojza Polaka in je bil Polak umora oproščen. Umor se je izvršil tako: Žlahtič je napravil načrt za umor. Najel si je zalo Čiča in Rajiča, s katerima se je seznanil v kaz--■ :lnici. Izrecno je še poudaril Čiču, da se cn tega umora ne sme udeležiti, ker ga ljudje poznajo in ker dela za Rosenfelda po-^ hištvo. Nato je dal svojima tovarišema čičrip in Kajiču natančna navodila in orožje za umor, vsakemu po eno brušeno pilo. Cič in Kajič sta šla po določenem načrtu; poprej enkrat k Rosenfeldu ter mu ponudila veliko mnežino jajc, ki jo je bil Rosenfeld tudi pripravljen kupiti. Rekla sta, da jih pripeljeta čez dva dni in naj se ziloži z denarjem. Dne 4. februarja 1922 sta prišla oborožena v njegovo skladišče. Ker ga še ni bilo tam, sta stopila morilca v bližnjo gostilno in popila pol litra vina- Ko je Rosenfeld prišel sta šla k njemu; malo sta počakala, da je odpravil dve stranki. Nato sia mu rekla: Jajca, ki ste jih naročili, pripelje voznik. Mora biti vsak čas tu! Vsi trije so •se postavili tako, da so gledali proti okuu> da vidijo, če je varno za nje. Ko sta ropffi videla, da ni nikogar v bližini, sta plo®! * nanj. Prvi je skočil na njega Kajič, ga pr'Je' za vrat in mu izpodbil noge; takoj nal°. j8 pokleknil na niega Čie, nakar sta ga je'a zbadati s pilami. Pri zbadanju se je Knjičlt skrivila .pila; bržčas je ztidel na kost. Mrtvo žrtev sta zavlekla v skladišče v neki kol (dejanje se je izvršilo v pisarni), jo oropata, zaklenila vrata in zbežala v gozd; tu sta si razdelila plen. Zavratni morilec Kajič priznava umor, pravi pa, da je moral to storiti, ker je bil prisegel Zlabtiču. Pravi, da se je prisega jz-vršila z istimi ceremonijami kot na sodišču. Samo da je bil tam Žlahtič belo oblečen. Iz tega sledi, da je bil čin izvršen popolnoma po načrtu, hladnokrvno in s preudarkom. Porotniki so stavljeno jim vprašanje, ali je obtoženec kriv, da se je, najet od Ivana Žlahtiča, dne 4. februarja 1922 v družbi s Fr. Čičem R. Rosenfelda v namenu ga usmrtiti in nato oropati, dejansko lotil, soglasno potrdili, nakar je bil France Kajič obsojen na dosmrtno ječo. Na vprašanjn predsednika, ali ima kaj pripomniti, je rekel, da bi mu bila ljubša smrtna kazen, kot pa dosmrtna ječa. Jack London: 96 Morski vrag. Nato je bilo treba spustiti čoln v morje. Ta naloga ni tako enostavna za enega človeka. Ko sem odvezal vrvi, sem najprvo potegnil sprednjo vrv, za tem zadnjo, da je čoln obvisel nad ograjo; nato sem spuščal vrvi, enkrat sprednjo, enkrat zadnjo, vsako za nekoliko čevljev, dokler ni lepo visel cb ladiji. Prepričal sem se tudi, da sc bila v njeni potrebna vesla, jadro in rogovile za vesla. Predvsem pa je bilo tieba vzeti seboj vede. Pobral sem z vseh čolnov, kar smo jih imeli na ladiji, male vodne sodčke. Ker smo imeli vsega skupaj devet čolnov, sem tako dobil dovolj vode; tudi tovora je bilo dovolj, in ker sem bil vzel seboj obilico drugih reči, sem se skoraj bal, da bi ne bil prevelik. Ko mi je Maud podajala razne robo in sem jo jaz spravljal v čoln, je prišel iz predladja nek mornar na palubo. Nekaj časa je stal na privetrni strani (midva sva si bila izbrala odvetrno stran), nato pa je počasi krevsal na sredo ladije, kjer se je zopet ustavil obrnjen proti vetru, tako da je nama kazal hrbet. Slišal sem, kako mi je srce bilo, ko sem ždel v čelnu. Maud se je sesedla na palube, kjer je v senci ograje nepremično ležala. Toda mornar se ni okrenil; iztegnil je roke nad glavo, zazeval, da sem ga slišal, nato pa je od?el pioti predladju in izginil. V nekoliko minutah je bilo.vse potrebno v čolnu; spustil sem ga v vode. Ko sem pomagal Maudi čez ograjo in čutil njeno postavo tesno ob svoji, sem se komaj premagoval, da nisem zavpil: »Ljubim te! Ljubim te!« Humphrey Van Weyden je bil kencem koncev res zaljubljen, sem si mislil, ko me je držala za roko, ko sem jo spuščal v čoln. Z eno roko sem se držal ograje, z drugo pa njo; tisti hip sem bil ponosen na svoje dejanje. V meni je bila moč, kakoršne nisem imel pred nekoliko meseci, tjsit dan. ko sem se bil poslovil pri prijatelju Fumsethu in odplul na nesrečnem Marti-nezu proti San Frančišku. Ko je bil čoln v vedi, sem izpustil njene roke. Odvrgel sem vrvi in skočil za njo. V svojem življenju nisem bil nikoli veslal, vendar sem izpostavil vesla in s precejšnjim naporom cdveslal ocl ladije. Nato sem poskušal z jadrom. Mnogokrat sem gledal lovce in krmarje, kako so razvili jadro, ampak to pot sem prvikrat poskusil ravnati ž njim. Za kar so oni rabili dve minuti, sem jih jaz mogoče dvajset; vendar se mi je naposled posrečilo, da sem vse uredil; nato sem vzel v roke krmilo in naravnal čoln po vetru. »Tam leži Japonska!« sem dejal »Naravnost pred nama.« :>Humphrey Van Weyden«, je odgovorila, »vi ste vrl človek.« Ozrla sva se oba iz istega nagiba, da bi še enkrat videla ladijo. Njeno nizko ogrodje se je dvigalo in zibalo na morju, jadra sc se temačno videla v noči: privezano krmilno kolo je škripalo, ko se je krmilo obračalo. Nato pa nama je počasi izginila izpred oči in bila sva sama na temnem morju. Sedemindvajseto poglavje. Napočil je dan, siv, mrzleč. Colu je plaval pred svežim vetrc m in kompas je oznanjal, da voziva v smeri, v kateri bi lahko dospela na Japonsko. Dasi sem imel debele rokavice na rokah, me je zeblo v prste; roka me je bolela cd vednega krmarenja, noge so bile vse premrzle in goreče sem želel, da bi zasijalo sdn.ee. Pred menej pa je na dnu čolna ležala Maud. Bila je hvala Bogu na toplem, kajti pod njo in okrog nje so bile debele odeje. Vrhnjo sem ji potegnil čez obraz, da bi jc or uval pred nočnim hladom; zavoljo tega nisem videl drugega ket nejasne orise njene postave in svitlo-rujave lase, ki so, okrašeni po zračni vlagi, valovali izpod odeje. Dclgo sem zrl na njo, ooi so mi kar obstale na tem edinem v idnem znaku; tako je mogel gledati samo človek, v čegar cčeh je bila ena najdragocenejša stvar na svetu. Moj pogled je bil tako vztrajen, da se je napcsled zganila pod odejami; zgornji del odeje je /e odgrnila in nasmejala se mi je, dasi je imela oči && vedno zaspane. Dobro jutro, gospod Van Weydenr, je rekla.. ste že ugledali zemlje?« Ne še, sem odgovoril, »vendar se ji bližava s hitrostjo šestih milj na uro.« Razočarana je nategnila ustnice. »Ampat to se pravi, da prevozimo stoinšlirideset milj v štiriindvajsetih urah, : sem jo pomirjeval. Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj so edino Petelinovi znamke Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Gritzner, Adler, Phonix za dom, obrl in Industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi na obroke. • Večletna garancija. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj ,PUB1EP‘ Josip Peteline, Ljubljana „GR0M“ CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJ SKI BUBEAU LJUBLJANA, Kolodvorska ulica ~ Hariov bHOjavkami .OSOM'. Telefon Int. fit. 43-4. | PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. jj Obavlja ti« y to »troko .padajoče posl« najhitreje in pod ku- §j lantnlml pogoji. g Zastopniki družbe spolnih voz S. O- N. za § ekspresne pošiljke. | iimjiiuuiutujiiiuflimuiiiHHitimiiiinniiiiniinBHiiiiusi VRTNARSKE ZADEVE posreduje Goikovo »Vrtnarsko podjetje" v Kranju. IB - Oglašujte v »Narodnem Dne “i mali oglasi Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din i —. Otomane Za v Prago priporoča podpisana tvrdka *se telovadne oblačilne potrebščine za člane, naraščaj in deco. Solidno in lepo izdelani kroji po najnižji ceni. Zahtevajte cenikel BRATA CAPUDP* LJUBLJANA Wolfovaullcal/lI* BI NAUODNI DOM ŠTAJERSKA KLET OSET, Maribor 2 kcgljišfa, klubi, prvovrstna vina. Tri lepe poslovne sobe v I. nadstropju odda z novembrom Pokojninski zavod «i naniešFence v Ljubljani, Gledališka bi. 8. najfinejše izdelave v da-mastu 700 Din, v blagu 800—1000 Din, modroci iz najfinejše trave 250 Din in vsa tapetniška dela najceneje Rud. Sever, Gosposvetska cesta 6. "Celulozni les Melika drva, plača najbolje Fructus, Ljubljana, Krekov trg 10. Ufolfova 1/11. - Telef. 56. Poletna stanovanja z opremo se dobe v graščini v Višnji gori. Okoli gradit in v gozdu mimo in prijazno sprehajališče-Vpraša se pri oskrbništvu- Kupimo star 9vinec. — Mestna pl*' narna, Ljubljana. Itdajatelj tn odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskarno »Merkur v Ljubljani Andrej Sever.