p 0 s t n i n a plačana o t o t l n I L E T O 42 g T E V. 30. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« v Članom Jug. kmetske zveze! Vsled soglasnega sklepa zadnjega občnega zbora je Jugoslovanska kmetska zveza spremenila svoja pravila iu se preosno-viila vstanovskostrokovnoorga-iiizacijo. Z odlokom gospoda velikega župana z dne 5. julija 1929 je preosnova druživa dovoljena in sprememba pravil potrjena. Društvo, ki se je doslej imenovalo Jugoslovanska kmetska zveza, se od sedaj naprej imenuje Kmetska zveza za ljubljansko oblast, in ima svojo pisarno v Ljubljani, Dunajska cesta 29, drugo nadstropje. — Tajništvo Kmetske zveze. Krščanska ljubezen govori... Človeško družbo uravnavata predvsem dve kreposti: pravičnost in ljubezen. Brez njih ni življenja, vrednega človeka. Predvsem je potrebna pravičnost. Pravičnost zapoveduje predstojnikom: "Delite bremena in koristi med člane v pravem razmerju::. Podložnim veleva: »Prispevajte za družbo, kakor ste dolžni in določajo zakoni. Vsem članom pa za medsebojno življenje veli: »Dajte vsakemu, kar mu gre . Taka pravičnost je potrebna in je podstava družbi. Zalo odmeva danes vsepovsod tako pogosto klic: ; Več pravice!:'. Toda pravičnost sama še ne zadostuje, da je vsak človek srečen. Za človeka ni dosti, da ga nihče ne ovira v njegovih pravicah, ali da ga podpira samo toliko, kolikor je plačan. Vsak človek potrebuje mnogotere pomoči, ki mu jo more dati samo ljubezen. In pravica je hladna, odtehta samo lo, kar ti gre, in človek potrebuje, če ne drugega, topline, sočutja, tolažbe. O, tisti velikanski stroj, ki mu pravimo človeka družba, bi še bolj ropota! in jeeal in zastajal, ko bi mu venomer ne prilivali med kolesca in v ležišča olja — krščanske sočutne ljubezni. Zato odmeva tudi danes vedno pogosteje klic: »Več ljubezni, več krščanske ljubezni.« Tiste ljubezni, ki je svoj čas brez hrupa odpravila suženjstvo, 'zruvala iz src egoizem (samoljubje) in vliva mesto njega bratsko ljubezen in z dobrodelnimi napravami posejala krščanski svet. Prošlo nedeljo, 21. t. m., je imela orga-aizirana krščanska liubezen v Sloveniji svoj dan. Družba sv. Vincencija Pavelskega za prostovoljno oskrbovanje siromakov in za varstvo mladine v Ljubljani je imela dopoldne v Marijanišču v Ljubljani svoje vsakoletno zborovanje. Zborovanja so se udeležili delegati skoro vseh konferenc in številni člani. Iz poročila, ki ga je podal družbeni predsednik Fran Lavtižar je razvidno, da je družba izdala v prošlem letu 1928 ogromno vsoto 1,440.084 Din. Tega usmiljenja so bili deležni siromaki, sirote in dobrodelni zavodi. Družba je štela 17 konferenc, po novem letu je začela poslovati tudi na novo ustanovljena konferenca v Celju, 3 nove se snujejo. V živahnem razgovoru pa se je dognalo, da vsa ta organizacija še ni kos vsej nalogi, ki se ji stavi v Sloveniji, in da živa potreba kar kliče po novih konferencah, po novih vnetih članih. Popoldne so bile v marijaniščni kapelici litanije, ki jih je opravil pomožni škof dr. Gregor Rožman, nato pa v dvorani ka-ritativno zborovanje. Dr. P. Roman Tomi-noc je imel prelepo predavanje: »Klic sveta po ljubezni«; dijaki pa so uprizorili igro Leva Tolstega: »Kjer ljubezen, tam Bog«. Zborovanje in prireditev sta napravili na vse udeležence globok vtis. Prepričevalno je ta-dan govorila organizirana krščanska ljubezen v Sloveniji. Stiska časa, krščansko usmiljenje pa nam vsem brez izjeme veleva, da poslušamo to propoved. Zganiti se morajo vsa dobra srca, da se še osnujejo potrebne nove konfnrence, in vse konference dobe še več vnetih članov. Imeti moramo veliko zaupanje na moč krščanske ljubezni. »Nobena stvar ni tako trda, nobena tako železna, da bi je ne mogel premagati ogenj krščanske ljubezni,« je deja/ žc- sv. Avguštin. Nekaj misli ofo žetvi. Dozorelo je žito in oživela so žitns polja. Veselo gredo na delo žanjice in vežejo v snope dragoceni pridelek, možje in fantje pa radostnega obraza vozijo snope v kozolce. Ne utrudi jih 16 in več ur dnevnega dela ob neznosni vročini. Dobra žetev je pač najpomembnejši dogodek naših kmetskih družin, saj jim zagotavlja kos vsakdanjega kruha. Te dni pa nam prihaja na misel prav izven običajnega časa še drug, nič manj važen kruh, to je duševna hrana, ki jo daje tisočim in tisočim naše časopisje. Vsi dobro vemo, da so v svetovnem in tudi slovenskem časopisju v glavnem dve smeri: prva hoče zidali vse na trdnem verskem temelju, priznavajoč Boga kot vsemogočnega svojega gospodarja, druga smer pa z vsem svojim pisanjem več ali manj odkrito zametuje Cerkev in njen nauk in seje mržnjo do vere in Boga. Vse to je stokrat dokazana resnica. Ali se vsi, ki smo in hočemo ostati verni katoličani, tega zavedamo? Ali slušame v tem oziru sv. očeta, ki je opetovano priporočal katoliško časopisje in poudarjal, da je naročanje in širjenje takega časopisja pravo apostolstvo? Zaveden slovenski mož, kreposten mladenič, verna slovenska žena, pošteno slovensko dekle, saj je res, veliko ste že storili za katoliško stvar, vendar vprašam vas, ali bi se ne moglo storiti še kaj več? Poglejte okrog sebe in opazili bosi e, da jih je še mnogo, mnogo, ki nimajo »Domoljuba : in »Bogoljuba;:, da niso redki, ki nimajo »Slovenca«, pa bi ga po svojih premoženjskih razmerah lahko naročili. In koliko je še hiš, ki »Mladike«, tega lepega mesečnika ne poznajo. In »Delavska Pravica« in »Dom in svet« in »Ilustracija« in še drugi listi katoliške smeri, ali je z naročniki vse tako, kot bi bilo lahko in bi moralo biti? Uprave bodo gotovo zanikale. Še en časopis naj omenimo, to je naš »Slovenski list«. Od vseh strani so opeto- V H A i JI NOVEGA vano izražali željo za katoliško usmerjen ponedeljski list. Sešli so se koražni možje in dobili smo »Slovenski list«, ki jc prav dobro urejevan. Prinese vsak ponedeljek vse, kar se je važnejšega zgodilo preteklo nedeljo, torej gotovo zanimiv časopis skozi in skozi, posebno ob dnevih, ko ni drugega branja. »Slovenski list« je že dobro razširjen, vendar še ne tako, kot bi moral biti. Vsaka številka »Slovenskega lista« stane le en dinar, zato bi lahko imel vsaj petkrat več naročnikov kot jih ima danes, ako bi bila pri vseh doma — polna zavednost. Le povejmo, da je ni. Pa poglejmo! Primeroma maloštevilni nasprotniki vzdržujejo poleg dnevnika in ponedeljskega lista še popoldnevnik. Mnogi naši nasprotniki so naročeni na vso tri, a če pride tak naročnik v Ljubljano, kupi svoj časopis še pri raznašalki in ga nato v železniškem vagonu drugim pusti, vse zato, da podpira in dela reklamo za svoje časopisje. Kaj pa mi, ki smo že zbrali več kot ritotisoč .volilnih kroglic in ki se imenujemo zavedni katoličani, ali v tem oziru nasprotnike posnemamo? Ob ponedeljkih in drugih dnevih vidimo stotine in stotine mož, fantov, žen in deklet iz bližnje in daljne okolice, ki hodijo v Ljubljano po svojih poslih: eni kupujejo, drugi prodajajo. In med njimi je gotovo ogromna večina katoliških ljudi. Kako pa vršijo vsi ti apostolsko delo za slovensko katoliško časopisje? Koliko pa jih je, ki bi si utrgali ubogi dinarček, kupili ob ponedeljkih vsaj »Slovenski list« in tako ponesli svojcem v domačo hišo najnovejše vesti ter obenem podprli časopis katoliške smeri? Naj bi našle povedane, iz najboljšega namena napisane besede pri vseh, ki So dobre volje, blagohoten odmev vsaj sedaj, ko je Bog z dobro žetvijo blagoslovil naš trud za vsakdanji kruh. Novice iz Belgrada. Zakon o taksah je nekoliko spremenjen. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon, po katerem bodo v bodoče uradniške stanovanjske zadruge, vodne ter kmetiške in obrlne zadruge oproščene plačanja taks za nakup in prenos zemljišča, za vpis v zemljiško knjigo in za sklenitev posojil za zidanje hiš itd. Za pravično vojno odškodnino sta se po naročilu naše vlade potegnila naša poslanika v Parizu in Londonu. Nedavno so se namreč države zmagovalke, seveda le večje, dogovarjale z Nemčijo glede končne ureditve vojne odškodnine. Po takozvanem Youngovem načrtu, ki so ga gospodje prerešeiavali, bi naša država od Nemčije več kot deset milijard dinarjev manj dobila kakor nam gre. Tega Jugoslavija, ki jo itak teže stari državni dolgovi in težko gospodarsko stanje, ne prenese. Zato je naša vlada prav storila, da je te dni odločujoče velesile odločno na vse to opozorila. Če moramo mi drugim pošteno vse plačati, naj plačajo tudi nam drugi, kar nam gre. V vsako hišo ..Domoljuba"! 2- d Prvo pontifikalno službo božjo je opravil pomožni škof g. dr. Gregor Rožman 21. julija v šenipeterski cerkvi v Ljubljani. d Srebrno sv. mašo je daroval preteklo nedeljo župnik in dekan g. Alojzij Kurent v Leskovcu pri Krškem. Bog živi! d Dr. Korošec na srbski planini. Te dni je prometni minister dr. Korošec napravil izlet na planino Goč in sicer preko vasi Stanišinac v spremstvu župana iz Sta-nieinca Tomanoviča. Ljudstvo je dr. Korošca prisrčno pozdravljalo. Na planini Goč so miitistru priredili planinsko kosilo. asiv //-tvCfi . d Vse one, ki so se priglasili za romanje na Višarje 3. in 4. avgusta t. 1. tem potom obveščamo, da velja to romanje tudi za svetoletni jubilejni odpustek. Kdor torej poroma na Višarje in trikrat obišče cerkev ter prejme sv. zkramente, je deležen svetoletnega odpustka. Zato opozarjamo vse one, ki imajo izkaznico, glasečo se za romanje 3. in 4. avgusta, da opravijo spoved, kolikor mogoče že doma. Vlak odhaja iz Ljubljane v soboto zjutraj ob 8 in se vrača v Ljubljano v nedeljo popoldne ob 5. Na programu je tudi procesija s svečkami takozvana rimska procesija okrog hriba, ki bo v soboto zvečer ob pol 9. Podrobna navodila prejmejo romarji v vlaku, kakor tudi potrebne znake. Prosimo pa, da se v celoti ravnajo in pokorijo odredbam rediteljev. d Polovična vožnja za zborovanje Zveze vojakov. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo za vse udeležence slavja Zveze vojakov iz svetovne vojne na Brezje. Istočasno je dovolilo polovično vožnjo tudi Krščanski ženski zvezi do Planice. d V strokovne šele za mizarstvo, čevljarstvo in krojaštvo na Rakovniku v Ljubljani se sprejemajo tudi letos dečki, ki so dovršili z dobrim uspehom ljudsko ali meščansko šolo ter so telesno in duševno zdravi. Za vpisovanje naj se priglase po. tem svojih staršev oziroma njih namestnikov pismeno ali osebno vsaj do 1. avgusta. Predlože naj pravilno izstavljeno zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in zdravniško izpričevalo o zdravstvenem stanju dečka. Šola ima pravico javnosti. Natančnejše podatke in pogoje daje ravnateljstvo strokovne šole v Salezijanskem zavodu na Rakovniku v Ljubljani. d Dve leti deviznega premeta na ljubljanski borzi. Prvega julija sta pretekli dve leti, odkar je začela ljubljanska borza delati z devizami (denarnimi vrednotami). V prvem poslovnem letu je prišel devizni promet na 848 milijonov Din, v drugem letu (1. 7. 1928—30. 6. 1929) na 937 milijonov. V prvi letošnji polovici je bil devizni promet nekoliko slabši kot v isti polovici lanskega leta. To nazadovanje je v zvezi z dejstvom, da je bila poraba deviz manjša, kar je opazovati tudi na drugih jugoslovanskih borzah. d Predsednik čeheslovaške vlade g. Udržal je došel na letovanje v Dalmacijo. d V dijaški konvikt na Rakovniku v Ljubljani se sprejemajo tudi revnejši dijaki, ki so dovršili z dobrim uspehom ljudsko šolo ali kak prejšnji razred humanistične ali realne gimnazije ter so telesno in duševno zdravi in lepega vedenja. Pri-glaee naj se vsaj do konca julija na vodstvo gimnazijskega konvikta v Salezijanskem zavodu na Rakovniku v Ljubljani, ki daje natančnejša pojasnila in pogoje. d Horjulski križev pot najden. Točno pred letom dni se je pripetila v Ljubljani zagonetna tatvina, ki je razburila vso hor-julsko okolico. Pa ne samo te: razburila je tudi vse slovensko umetnost ljubeče kroge. V Ljubljani je namreč izginil križev pot iz horjulske cerkve, dragoceno umetniško delo Jur. Šubica. Stvar je bila k sreči namreč taka, da ni izginil ves križev pot, a m- ' * V'* *^'" r 6t /( /. I .' Xti'!x C- *J i /* . C ( (tf f , ."/t<<< /'/ .■; *>~i>/,1.,.0/fm ,/tVi^ . r-.-S/O >1 Vf' f* f ""fc otfe *** jc/etu. ,'*. vaS, pak samo pet slik, ki jih je horjulski župnik poslal v popravilo akadem. slikarju prof. Mateju Sternenu v Ljubljani. Profesor Sterrien je te slike popravil in jih pustil v paviljonu vrhniške konzervne tovarne na Tržaški cesti, odkoder naj bi jih vzel neki voznik s seboj v Horjul. Toda preko noči so dragocene slike naenkrat izginile. Najmanjša škoda, ki bi jo horjulska cerkev trpela, bi znašala okrog i5.000 Din. Točno čez leto dni pa se je tatvina križeve-ga pota pojasnila. K znani ljubljanski tvrdki s slikami je prišel neki Rus in ponudil — horjulski križev pot na prodaj. Tvrdki se je sumljivo zdelo, odkod bi prišel Rus do Šubicevih slik in je poklicala policijo. Rus je pošteno povedal, da slik ni ukradel, ampak, da mu jih je dala druga ljubljanska tvrdka, naj jih spravi v denar. Ta tvrdka pa je povedala, da so bile slike v njeni posesti že slcoro leto dni. Dobila jih je od nekega delavca, ki je pri njej zamenjal Šubiceve umotvore za — navadne, na papir tiskane slike, vredne kvečjemu kakih 250 Din. Delavca je policija aretirala, Rusa pa izpustila. Horjulci bodo prišli zopet do svojega križevega pota, vsaj do štirih slik, pete namreč policija še ni mogla najti. LTpanje pa je, da bo našla še peto sliko, tako da bodo Horjulci imeli zopet ves Šubicev križev pot. d Minister dr. Mažuranič je podal v ponedeljek ostavko, katero je Nj. V. kralj sprejel. Vzrok demisiie je agrarni zakon, glede katerega so se ministrova mnenja in mnenje ministrskega sveta bistveno križala. d Na vseh progah državnih železnic je dovolilo prometno ministrstvo 50% popust za obisk »Ljubljane v jeseni;. d Poškodovanega denarja ne sprejemajo. Italijanska vlada je po do«lih poročilih izdala v zadnjem času ostre odredbe proti poškodovanju kovnega denarja. Italijanske javne blagajne odklanjajo sprejem poškodovanega denarja. V naše kraje prihaja v trgovski promet veliko inozemskega drobiža, ki je več ali manj poškodovan. Zato: pozor! d Zeta-cigarete so se podražile. Odslej stane" 100 kosov 25 Din, mesto 22.50 Din. d Poročevalca »Berliner Tageblatta« Berkesa so naše oblasti izgnale iz države, ker je o naših razmerah neresnično poročal v nemški list. Berkes je odšel v — bol-grrsko Sofijo (!). d Podpore za absolvente kmetijskih Sol. Kmetijsko ministrstvo bo podelilo nekaterim absolventom nižjih in specialnih kmet. šol, ki gospodarijo na lastnih gospodarstvih, podpore po 2000 Din za napravo modernega gnojišča, ako ga še nimajo. Tozadevne prijave s priporočilom pristojnega županstva se naj pošljejo na velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani najkasneje do 31. julija. d Državni uslužbenci ne bodo več prispevali za uradniške konsumne zadruge. Tako je sklenil ministrski svet dne 8. junija 1929, št. 19.155. d Dosedanji angleški poslanik v Belgradu Sir Kennard je imenovan za poslanika v Stockholm v Šved i ji. d Proslava desetletnice osvobojenja Slovenske. Krajine se vrši 17. in 18. avgusta v Murski Soboti, Dol. Lendavi, Čren-sovcih in Beltincih z raznimi prireditvami v cerkvah in izven njih. Slovenska Krajina vabi Slovenijo onkraj Mure z vsemi njenimi društvi, da se v obilnem številu udeleže proslave in tako pomagajo utrditi vez ljubezni, ki je že tlosedaj družila brate. d Važno za one, ki imajo pravico do invalidnine. Vsi oni, ki imajo po novem invalidskem zakonu pravico do invalidnine, morajo do 30. novembra t. 1. dati glede svojih pravic pismeno prijavo onemu sodišču, ki mu je svoječasno prisodilo invalidnino, in zahtevati od njega, da jim izda potrdilo, da imajo vse pogoje za svoje pravice. Poleg prijave morajo invalidi' predložiti overovljen prepis invalidskega lista od vojnega okrožja, potrdilo občine o svojem imovinskem stanju, potrdilo, da žive vsi člani družine, za katere sprejema invalidske dodatke, potrdilo, da ni invalid med tem časom izstopil iz državljanstva, oziroma stopil v službo kake tuje države, da ne dela proti interesom naše države, da ni obsojen za delo proti državi in njeni ureditvi, da ni kaznovan za žalitev Nj. Veličanstva, da ni kradel, da ni pijanec, kvartač in da moralno živi. Istotako morajo rodbine, ki prejemajo invalidsko pomoč, predložiti sodišču potrdila, ki jih zahteva invalidski zakon. d Napadalcc 28. junija 1914 položil doktorat. Na filozofski fakulteti v Belgradu je te dni bil imenovan za doktorja modro-slovja Vasa Gavrilovič, zadnji še živeči udeleženec krvavega napada na pokojnega avstrijskega nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo v Sarajevu. d Ribolov kakor ga še ni bilo. Letos so ob dalmatinski obali nalovili rib, pose- . buo sardel, kakor že 20 let ne. V Komiži ' in Pelagružu ujamejo vsak dan 100 centov rib, ki jih ribiči deloma oddajo tovarnam, deloma nascle sami. d 75 odstotkov vinogradov je uničila toča v Baranji. d Knjiga »Slovensko dekle«, ki smo jo v zadnji številki priporočili, stane broširana 12, vezana 20 Din. Kdor pošlje denar vnaprej (lahko tudi v znamkah!), mu jo dopošlje Sveta vojska v Ljubljani poštnine prosto, sicer pa po povzetju, kar pa knjigo po nepotrebnem podraži. Ker je knjiga trajne vrednosti, naj bi se naročala vezana, četudi stane par dinarjev več. Duhovniki in vsi, ki so jo čitali, posebno pa dekleta, katerim je namenjena, te res krasne knjižice ne morejo prehvaliti. Naročite takoj, da ne bo prepozno! d Tat se je oglasil v župnišču v Vog-ljah pri Kranju. Je pokradel več obleke, razne predmete in tudi z jestvinami se je založil. S tatom pa je izginila od keliha srebrna in dobro pozlačena patena in od večje monštrance istotako srebrna in dobro pozlačena lunula. Uzmoviča še niso izsledili. d Letno gledališče so sezidali v Rogaški Slatini. Ljubljanska opereta je tamoš-njim letoviščnikom podala že več predstav z lepim uspehom. d Radi komunistične propagande so bili obsojeni pred celjskim okrožnim sodi- ščem: ICocman na 2 in pol leta težke ječe. Butala 3 leta težke ječe, Weissbacher 8 mesecev zapora, Borščak 10 mesecev zapora, Stankovič 2 leti težke ječe, Sommer 10 mesecev zapora, Šego 8 mesecev zapora, Stojan 6 mesecev zapora, Vičar 6 mesecev zapora, Pirš 5 mesecev zapora, Lonča-rič 7 mesecev zapora, Krčmar pa je Dii oproščen. d V odsotnosti sta bila obsojena na smrt pred državnim sodiščem v Belgradu po zakonu o zaščiti države § 1., znana hrvatska veleizdajalca dr. Ante Pavelič in Gustav Perčec. d Letošnja žetev tobaka bo zelo dobra. V celi južni Srbiji se bo po dosedanjih ra-čunjh pridelalo 8 milijonov kilogramov tobaka v listju. Ako načunamo ceno za 1 kg tobaka vsaj 20 Din, bo prinesla letošnja tobakova žetev južni Srbiji najmanj 160 milijonov Din. d Vzlic gospodarski krizi se naša trgovska mornarica veča. V severni Dalmaciji ima naša trgovska mornarica zaznamovati, kar se tiče gradnje novih ladij, kljub gospodarski krizi lepe uspehe. V prvih šestih mesecih tekočega leta se je na področju šibeniškega pomorskega okrožja zgradilo 48 novih ribiških ladij, 2 jadrnici s pomožnimi motorji, dooim so eno motorno ladjo, 133 ton tonaže, kupili v tujini. Nadalje je bilo izdelanih 20 novih čolnov za pristaniško službo in 4 jadrnice. Lastniki so povsod naši hrvaški Primorci. d V Kandiji pri Novem mestu je umrl prof. Franc Brežnik, vlad. svetnik in upok. gimnazijski ravnatelj. d V Dolenjem Logatcu je umrl po kratki bolezni g. Janez Kune, poseshiik, v 70 letu starosti. Pokojnik je bil 45 let naročnik »Domoljuba« in zvest krščanski mož. N. v m. p.! d Hiša in vsa gospodarska poslopja so zgorela posestniku Janezu Pelko, Radule pri Šmarjeti na Dolenjskem. Požar je uniči! tudi ves živež. d Iskra iz lokomotive je užgala met Starim Bečejem in Sento v Vojvodini letošnjo žetev mnogih malih posestnikov v obsegu 70 johov zemlje. d Požar je izbruhnil v oddelku za pra-ženje kave v tvornici v Novem Sadu. Škoda se ceni na 300.000 Din. d Na tri dele je razbila strela novi zvon v občini Bokšičlug v Slavoniji, ko je udarila v cerkveni zvonik. d V Štipu v južni Srbiji so pokopali dva orožnika, ki sta dobila smrtne rane pri zadnjem spopadu z bolgarskimi komi-taši. Po pogrebu je več kot deset tisoč ljudi na zborovanju zahtevalo, da mora biti razbojništev od bolgarske strani konec. d Vpacl albanskih razbojnikov. Pod vodstvom bolgarskih komitašev so pričeli vpadati albanski razbojniki na naše ozemlje. Te dni se je pripetil tak slučaj blizu Ohridskega jezera, kjer so albanski kačaki (razbojniki) napadli planinske hleve, povezali pastirje in odgnali 700 ovc. Tamoš-nji kmetje so skupno z orožniki zasledovali kačake, ki so bili prisiljeni pustiti- ovce. Začelo se je streljanje, v katerem sta bila dva naša orožnika ranjena, še več pa komitašev, ki so se končno umaknili n? albansko ozemlje d Žrtev alkohola. Bilzu Čulinca pri Zagrebu je nek pijani kočijaž padci na tračnice ter prišel ped kolesa vlaka, ki so ga dobesedno razsekala na kosce. d Staro sovraštvo med fanti. Te dni Ee je Ž. iz Mraševega na Dolenjskem napil ko-rajže v vinotoču posestnika Jeršiča. Ko je šel zvečer proti domu, je spotoma izzval Janeza Z., ki je bil pri gostilničarju Zajcu, češ, kaj da išče v Mraševem. Po kratkem prepiru sta se spoprijela in Z. iz Brda je potegnil nož ter preparal Ž. obleko n« trebuhu ter mu zadal tako rano, da se je vsled velike izgube krvi onesvestil. Smrtnone-varno ranjenega Ž. so še ponoči prepeljali v brežiško bolnico, kjer je bil tu'.oj operiran, kar mu bo morda rešile Življenje. d Nesreča v gorah. Večja družba je preteklo soboto odšla iz Ljubljane v Moj-sirano in od tam v Vrata. Hoteli so zlesti na Triglav po znani severni steni, ki je zelo nevarna in je povzročila že marsikatero smrtno nesrečo preveč drznih planincev. Tudi zdaj se je tako zgodilo. Raz visoke, skoro navpične stene je omahnil v kakšnih 150—200 metrov globok prepad Cene Habeiz Ljubljane. Za seboj je potegnil še Viktorja Vreza, ki pa je padel le kakih 80 metrov globoko in so ga še rešili, močno potolčenega sicer, toda še živega, docim je bil Habe koj mrtev. Smrtna nesreča. 47 letni posestnik Ivan Janež iz Hrastja je šel v ponedeljek zjutraj za svojega svaka z vozom po opeko v Oražmovo opekarno v Gameline. Pri črnuškem mostu pa mu je nenadoma odpovedala zavora pri vozu. Skočil je h konjem, da bi jih previdno vodil po hudem kiancu, toda bilo je je prepozno. Konji so Janeža podrli na tla in šli z vozom preko njega. Težko naložen voz mu je stri prsni koš. Gameljski delavci, ki so šli ravno na delo, so Janeža potegnili že mrtvega izpod voza. Pokojni Janež je bil vzoren gospodar, skrben oče svojim 4 nedoraslim otrokom in zelo spoštovan med sosedi. d Grob je našel v morju. Pri gradbi bakarske železnice zaposleni delavec Josip Balenovič je skušal na obali dvigniti skupno s svojimi tovariši z dvigalom težek vagon. Naenkrat se je vagon prevrnil, padel v morje ter pokopal pod seboj Baleno-viča. Morje je tam globoko kakih pet do šest metrov. Vsi poizkusi, da bi Balenovi-ča rešili iz groznega groba v morju, so bili brezuspešni. Tudi njegovega trupla še niso mogli dobiti. Balenovič je že dvanajsti delavec, ki se je ponesrečil pri gradbi bakarske železnice. d Usodepoln skok na glavo. V kopališču v Zemunu je skočil pri kopanju obrtnik Mijo Premec na glavo v vodo, zadel pa se je pod vodo v nekega drugega kopalca, ki se je komaj rešil. Premec je najbrže padel vsled udarca v nezavest in utonil. d S kolesom je prišel pod avto. Pretekli teden je na oblastni cesti med Kam-nico in Senico ob Dravi pri Mariboru povozil avto graščine Viltuž 43 letnega vini-čarja iste graščine Jožefa Kupljenika iz Jalovca pri Mariboru proti Selnici, v isti smeri pa se je peljal na kolesu viničar Kupljenik. Na strmem klancu pri Brester-nici, kakih 40 korakov od gostilne Bruder-man je hotel Kupljenik s kolesom prehiteli avto, a je na ozkem ovinku prišel podenj. Avtomobil mu je zdrobil lobanjo. Kupljenik je ostal pri priči mrtev. d Avlomobil je zavozil v vlak med postajama Dovže in Metlinje pri Celju. Avtomobil je vc-zil g. Stangl, sodavičar iz Slo-venjgradea. Na avtu so sedeli še g. Lobe, pečar iz Slovenigradca, njegov 15 letni sin in še neki dečko. Ob trčenju so vsi potniki zleteli iz avta, ki je popolnoma zdrobljen. Lobe in Stangl sta težko poškodovana, dočim sta oba dečka zletela raz 'avto brez posebne nesreče. dZ avtom v 35 m globok prepad. Po cesti blizu Ogulina v Dalmaciji je vozil tovorni avto avtobusnega podjetja Tapred, na avto pa je bila pripeta prikolica. V prikolici je sedelo šest oseb, pri volanu poleg šofera pa še ena ženska. Na nekem nevarnem mestu se je avto hotel ogniti tovornemu avtu in se prekucnil v 35 metrov globok prepad. Prikolica je preskočila tovorni avto in se ustavila na nekem drevesu, avto pa sta zadržali dve debeli bukvi 15 m nižje. Šoferju se ni pripetilo nič hudega, težko pa so ranjene štiri osebe, ki so jih prepeljali v ogulinsko bolnišnico, kjer se bore s smrtjo. d Zopet smrtna vožnja z avtomobilom. Lesni trgovec in lastnik parne žage Franc Razboreek je zavozil s svojim avtomobilom v obcestno drevo, jablano na državni cesti pri Vrholah, približno 2 km od Slov. Bistrice proti Konjicam. Sunek je bil tako močan, da je avto izruval celo drevo. Vozilo se je popolnoma razbilo. Avto je šofi-ral Razboršek sam. Poleg njega je sedelo v avtomobilu še 5 eseb in Razborškov sin. Vsi drugi so le malo poškodovani, a Raz-borška je pritisnilo na sedežu s tako silo, da mu ie pretisnilo trebuh in prsni koš. Mariborski rešilni oddelek ga je prepeljal v mariborsko bolnico, kjer pa je umrl. d Avtonesreče druga za drugo. V sredo, 17. t. m., je vozil pri Brestrnici pri Ma-liboru tovorni avto grajščine Vildoš v Je-lovcu proti domu. Za njim se je pripeljal s kolesom 43 letni pri grajščini uslužbeni viničar Josip Kuplenik in je hotel priti po desni strani vozeč se, pred tovorni avto. Ta se je pa po predpisu držal jako na desno stran in tako je zadel v kolesarja ter ga vrgel na tla in ga pozovil. Poklicali so takoj rešilni oddelek. Ko ie ta prispel, je bil Kuplenik že mriev. d Z eno roko naperil revolver, v drugi držal bombo. Župan piperske občine v Črni gori Ljubovie je dvignil 90.000 Din invalidskega denarja in odšel v svojo občino, da ga razdeli invalidom. Spremljal ga je občinski sluga, ki je bil oborožen. Na nekem samotnem kraju se je mahoma pojavil pred njima neznani iuiec ter sta župan in spremljevalec takoj spoznala, da gre za roparja. Neznanec je z eno roko naperil revolver, v drugi pa je držal bombo. Izvršilo se je to s tako naglico, da se napadena nista mogla znajti, ko pa sta opazila v bližini še enega roparja, ki je naperil proti njima puško, sta se udala sili in izročila roparjema denar. Vrnila sta se v Podgori-co, kjer sta takoj obvestila redarstvo, ki je začelo zasledovanje, vendar ni za roparji ne duha ne sluha. Spominski dan borcev na Brezjah 11. avgusta. S stisnjenimi zobmi, s solzami v oeeh beremo knjige svetovnoznane, ki pišejo o vojni, zlasti francosko Ogenj in nemško Im Westen nichts Neuesl Vendar v t "h knjigah pogrešamo Boga, Marijo. In vendar so milijoni umirali s temi imeni na ustnicah. Marijin zvon nas spet kliče na Brezje tovariši, da javno povemo in dokumentiramo, da je bila v grozoti vojne Ona aaša zvesta spremljevalka. Zato k Njej! Dobro ne bilo bi možu, če bi nikoli ne našel nikjer tiste Žene, pri kateri kakor otrok bi potrkal na dver. Polovična vožnja že dovoljena vsem in letos tudi ženam, ker je mnogo vdov in sirot, ki hočejo z nami na Brezje. Vsak je deležen torej te ugodnosti in sicer od 9. do 13. avgusta. Pevci vežbajte naše pesmi. Vsi dobite izkaznice na Brezjah. Dajte vozne listke žigosati, karte dobro shranite! Tovariši, 11. avgusta na Brezje ob vsakem vremenu! Spored še objavimo. Glavni odbor ZSV v Ljubljani. d Pranje brez mila je ravno tako nemogoče kakor brez vode. To mnenje ne prevladuje samo pri vseh dobrih gospodinjah, temveč tudi pri znanstvenikih, ki so proučevali problem pranja. Glej oglas »Gazela«. d Sprehod v parkn ni nikoli prijeten,, če ste prej imeli težkega dela ali če Vas še čaka. Ako jemljete za pranje perila SCHICHT-ov »RADION«, bo pranje za Vas zabava. d Kdor še ni plača! srečk »Županove jame«, naj to takoj stori, ker je žrebanje pred durmi. d Nastop notranjskega orlovskega okrožja in blagoslovitev novega doma se bo vršila 4. avgusta v Begunjah pri Cerknici. Vabi okrožni odbor. d Listnica uredništva: J. B. v R.: Zastarelo! Kadar se kaj posebnega zgodi, sporočite takoj in bomo radi natisnili. --,T. A. v S.: Z vašo .»zlato valuto« bo težko kaj. Vprašajte za svet dobrega advokata. — Leskovec pri Krškem: Došio prepozno. Pride prihodnjič na vrsto. leiiMtiraoiiik s Šftafji l&kl Verno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Liubijani, poleg hotela,Union5. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. i d. D O M O LJUB r PO SVETU Katoliška cerkev, s Katoličan so bo smel poročiti samo cerkveno. Dosedaj je vsak katoličan v Italiji, ki se je hotel poročiti, moral to storiti najprvo pred državno oblastjo; šele potem ga je cerkvena gosposka smela zve-zati v zakon. Po- določilih, ki izhajajo iz konkordata, pa bo to drugače. Cerkveni zakon je od države priznan kot polno-veljaven. Cerkev je zato sklenila, da se mora vsak katoličan poročiti samo cerkveno. s Razno. Te dni je daroval prvo sv. mašo v Lillu na Francoskem g. Jožef Mari Baken. Navzočih je bilo pet njegovih bratov, ki so vsi duhovniki. — V zadnjih dnevih so bili sprejeti od papeža nekateri romarji iz Mehike. Papež jih je zelo prijazno in očetovsko sprejel ter izrazil nado, da bodo katoličanom v Mehiki zasijali srečnejši dnevi. — Papež je sprejel jugoslovanskega poslanika Simiča, ki je papežu v imenu Ni. Vel. kralja čestital k mašniškemu jubileju. Kalifa. s Mladino sme vzgajali samo fašizem. Mussolini je sprejel nedavno v Rimu 200 voditeljev njilanskih fašistov in govoril med drugim: >Mladi rodovi popolnoma pripadajo nam in nikakor ne namerjorno delati kakršnekoli izjeme pri tem našem trdnem osnovnem pravilu. Mladi rodovi sc morajo vzgojiti v posebnem duhu faši-siovske discipline in zato je potrebno, da marljivo in redno obiskujejo zavode, ki jih je režim zanje pripravil, in sicer samo te zavode.« — Sv. stolica je že protestirala, zakaj na temelju nedavno izvršenega spo-razuma z italijansko vlado se papež ni odrekel katoliški vzgoji mladine. s Razno. Gostilno so zaprli g. Svari v Ricmanjih. Bila je nad sto let stara. — Vihar je napravil veliko škodo na koruzi in sicer na ozemlju cd Batuj do Ajdovščine. — Zunanje ministrstvo je dalo nalog vsem italijanskim poslanikom in konzulom v inozemstvu, da morajo točiti pri večerjah in sprejemih le italijanska vina. — Iz llir-sko Bistrice do pod Snežnika je vojaški erar zgradil okrod 10 km dolgo novo cesto. Bistriški in okoličanski gozdovi, ki tam l"žijo, bodo s to cesto mnogo pridobili. Cesta se vije skozi bližnjo vas Trnovo, mirno šole, farovža in cerkve. — V Brestovici pri Povirju je umri 93 letni Valentin Vitez. — Na Proseku je daroval novo sv. mašo g. Aleksander Milic iz Briščikov. To je bila prva nova maša v tej župniji. — V Fo-jani v Brdih je bil te dni upokojen 70 letni učitelj Fortunat Korošec, ki je v tem kraju 45 let neprestano poučeval. — V Velikem Otoku pri Postojni so pokopali osemdesetletno Marijo Vilhar. Bolgarska. s Strune napenjajo. Gotovo je, da bi Jugoslavija, vzlic vsemu kar je bilo, živela rada z Bolgarijo v najboljših prijateljskih 9} o Mi se mnogo ..._______<* pravi mlada gospa Mica. „Časa imamo dosii, pa tudi gospodinjstvo me preveč ne utruja, ker pe-remo tako, da vzamemo RADION, ki pere sam." Varujeperilo! odnošajih. So pa v Bolgariji žalibog še vedno ijudje, ki menijo, da delajo čast bolgarski državi, ako po svojih razbojniških odposlancih pobijajo na našem ozemlju predstavnike naših oblasti. Pa ne samo to: so v Bolgariji tudi časopisi, ki take ubijalce proglašajo za narodne junake. In tako pisavo trpe merodajni bolgarski krogi! Ali ni bolgarski narod vsled take in podobne bratomorne politike že dovolj prestal? Rusifa. s Napetost med Rusijo in Kitajsko. V Mandžuriji, obširni deželi med Kitajsko in Rusijo na skrajnem vzhodu Azije, se že od nekdaj borijo za vpliv Rusi in Japonci. Odkar pa so se Kitajci kolikortoliko osamosvojili, so začeli tudi ti gledati na koristi, ki bi jih lahko imeli v tej deželi, ki je pravzaprav njihova. Rusi so že dolgo pred svetovno vojno zgradili v Mandžuriji več železniških prog z lastnim brzojavom in telefonom. Te železnice so bile skupna last Rusije in Kitajske, taka je bila namreč pogodba. Tudi nastavljenci so bili Rusi in Kitajci. Oni teden pa so Kitajci zaprli vse ruske telefonske in brzojavne uradnike in jih kar poslali v Rusijo. Obdolžili so jih, da so vršili boljševiško propagando. Vprašanje je seveda, ali bodo Rusi kaj takega mirno potrpeli. Nekateri menijo, da bodo, če ne pojde drugače, z vojaško silo prisilili Kitajce k spoštovanju mednarodnih pogodb. Medtem pa Kitajci kar naprej zapirajo ruske državljane. Kitajci kakor tudi Rusi so poslali nn mejo močno vojaške oddelke, vendar trdijo zadnja poročila, da bodo velesile, zlasti Amerika posredovale in tako preprečile novo vojno. Diobne novice. 30.000 ljudi je brez strehe vsled po-vodnji v Indiji. 5600 dreves je uničil letošnji mraz v češkem glavnem mestu. 1000 hiš je pogorelo v Kutišru v Rusiji. V trinajstih dneh je priletel iz Avstralije v London aeroplan ;>Southern Cross . 140 kcnj je uničil požar v nekem hlevu v ameriškem Njujorku. 1C0 ameriških industrijcev je prišlo v Rusijo, da se pouče o razmerah. Granata je eksplodirala na vojaškem vežbališču v Budimpešti. 5 vojakov mrtvih in mnogo ranjenih. Zadnji orkan (silen vihar) je zahteval rt t. Čchoslovaškem 500 smrtnih žrtev, 3000 pa težko ranjenih. Brzovlak je skočil s (ira blizu Strat-teua v Ameriki. 20 mrtvih. Del italijanskega brodovja poseti koncem avgusta Poljsko. Od 10.000 nemških igralcev je več kot tretjina brez službe. Nemški državni kancler Miiller se je podvrgel operaciji na mehurju. Ni še izven nevarnosti. Prazen električni voz je zadel v Parizu v vlak. 25 ranjenih. Umrl je znameniti avstrijski pesnik Jloffmannsthal. Bred se je potopil na sibirski reki Kan. Utonilo je 200 ljudi. Italijansko trgovsko bredovje je po številu ten sedmo na svetu. Streha se je ttdrla med službo božjo v Pattadi na Sardiniji: 2 mrtva, 11 težko ranjenih. Cela vrsta skladišč raznih tvrdk je pogorela v nemškem Frankfurtu. Porušilo se je na novo grajeno gledališče v romunskem Bukareštu. il delavcev težko ranjenih. 300.000 kokoši bodo Rusi prodali Poljski. NRZNRNILR. n K a t. prosv. društvo v Vrhpolju pri Morav-ah priredi v nedeljo dne 28. jul. ob 3 popoldne v društvenem domu gledališko igro v 3. dejanjih »Sanje«. Cena sedežem Din 4, stojiščem Din 3. — Vabljeni! n Prostovoljno gasilno društvo v Gorenjem Logatcu bo priredilo v nedeljo dne 4. avgusta t. 1. blagoslovitev nove motorne brizgalne in društvenega prapora, spojeno z veliko vrtno veselico v lepem senčnatem grajskem parku gosp. dr. Win-dischgriitza v Gorenjem Logatcu. Vabimo vse prijatelje gasilstva na omenjeno slavnost. n Žrebanje loterije »Županove jame« bo 15. avgusta. Ne odlaiajte z nakupom srečk. Čisti dobiček je namenjen za elektrifikacijo jame. 6* PO DOMOVINI Rndovan Hrastov: Na Gorenjskem je ffSeino ... i. Suj pesem poje tako, ne? Seveda! In kur nove narodna pesem, je resničen izraz dejanskega stanja, je tudi točen obraz ljudske duše. Na Gorenjskem je Hotno, k' so v'soke gore .., Na primer Gorje. V breg', pod hrib, pod gore je prislonjenu fnra in od tega izhaja ime. Jasno! Že imenu naših vnsi, nnšili gora, voila, mnogih drugih stvari so pristno domača, narodna, utemeljena v naravi ali v starih, davnih običajih, nnvaduh uli spominih. Niso knr tako iz nič, naše gorenjske vasi. Če še vnsi, kaj šele potlej ljudje, prebivalci vasi? Spet jasno: nekaj podobnega bo! Nekaj pristno slovenskega, domačega. In vam povem, da nisem še našel doslej bolj originalno slovenske vasi, kot so na primer Gorje. Pa novem povedati, zakaj. Človek gre tja, gre med ljudi, pogovarja se ž. njimi, — pa to spozna, kvutko in malo spozna in dožene: tukaj si doma! Ne enkrat, večkrat setn že bil tamkaj. Zadnjič teduj, ko so blagoslovili novi društveni dom. Spet so jo Gorjanci usekali kar po svoje: to l>o >Gorjunski dom« — kakšen društveni, prosvetni, naš naj bo! Tako so Gorjanci sklenili in prav tako je napisano na novem domu. Pa kako so sc fantje postavili tisti dan! Najlepše konje so izbrali, okrasili so jih, potlej zasedli in zdirjali ž njimi gostom naproti! Memla je bilo okrog dvajset jezdecev. Vsi v narodnih nošah, sami krepki, zrnščeni fantje, listje naših gora... In konji takisto! Lepo so bili okrasili vas. Mlaje so postavili j)o vasi, ob domu, ol> cerkvi, ol> kapelici, kjer ie mašo bral in pridigal gospo I ]>oinožni škof ljubljanski, doktor Gregor Rozman. Vse se je tedaj strnilo po:l lipo, pred kapelico, vse okrog nje do cerkvenih zidov. Oh, novega škofa l)i pa vendarle rada slišala in videla!« so šepetale mamice za vrtovi in silile dalje in bliže. In kar smejale so se jim oči od sreče, od veselja, da so novega gospoda škofa spoznalo in videle in slišale, kako. pridigajo le|)o... Gorenjska kri, zdrava, krepka, ponosna, v versko zavest položena in zato raste in živi iu se ohranja. Iu zuto naj jo Bog živi! PREDDVOR (Ker so kupovali vrednostne papirje pri tuji tvrdk i.) Zdrav in prijazen je naš podgorski kraj v vznožju lepih Karavank. Vsako leto pridejo leioviščarji, da se naužijejo svežega zraka. Tudi |>ri nas se dobijo ljudje, ki so bili opeharjeni za vrednostne papirje. Pošteno do zadnje pare so plačali vse obroke, a sedaj so oh ves denar, ker je dotičnn tvrdka propadla. — S poštnim dostavljanjem nekatere daljne okoliške vnsi niso zadovoljne. Trikrat na ledni pošto dobijo, zuto pa jo za tiste dni točno zahtevajo. — Polja dosti dobro kažejo, če ne bo kakšno ujme. JEVN1CA. (Novo ljudsko šolo bodo blagoslovili.) Dne 4. avgusta bo minulo eno leto, odkar je otvorjeno novo žel. postajališče. Ta dan bomo proslavili na poseben način. Na postajnem pioslopjii, ki spada po mnenju strokovnjakov vsled svoje prijazne okolice že itak med najlepše, kar jih poznamo na naših progah, bomo odkrili spominsko ploščo z napisom »Zgradili okoličani 1028«. Plošča sicer ne bo velika, vendar pa iz pravega švedskega granita, ki ima vse pogoje za trajno lepoto. Kot taka bo krasila vzhodno stran postajališča, obenem j>a spominjala še poznejše rodove, da se z dobro vo- ljo in skupnostjo doseže tudi težak cilj. — Isti dan ob 2 popoldne, torej eno uro pred odkritjem plošče, bomo na slovesen način blagoslovili tudi novo ljudsko šolo, ki je ravnokar dograjena. Sola je bila nujno potrebna, saj se je doslej vršil pouk v navadni privatni hiši, ki pa že v nobenem oziru ni več zadoščala. Zahvala, da se nam je uresničila, gre pred. vsem krajev, šolskemu odboru pod predsedstvom g. Hvala Ivana in naši izredno delavni učiteljici gdč. Loopoldini Pleveljevi. Novi, lepši učni prostori naj ji fcodo skromno zadoščenje za vztrajno, trudapolnc delo. — Po končanih slovesnostih se bo vršila lia prostem,.v prid postajališča in šole, velika ljudska veselica, za katero vlada, kakor lansko leto, tudi letos veliko zanimanje. Okoličane cd blizu in daleč vabimo, da si ta dan jevniške nove naprave ogledajo ter se ob zvokih gedbe iz Dev. M. v Polju za par uric F<>razvesele v našem krogu. DEVICA MARIJA V POLJU. (Nagrobni spomenik ubil deklico.) Te dni je cdšla brez vednosti staršev 4 letna Minka Kosanc z drugimi otroci na pokopališče, kjer je hotela zlesti po kamenifem spomeniku na ograjni zid. Spomenik pa je bil slabo pritrjen, je bil že star, sc je odločil od zidu ter tako nesrečno padci na deklico, da ji je razbil čiepinjo in je bi a takoj mrtva. Pač izreden slučaj težke nesreča GABROVNICA POLEG CEŠNJIC. (24 let ležal hrom na postelji.) Umrl je 19. julija v Gabrovnici poleg Češnjiu Simon Urankar, ki je bil v vsej okolici znan, ker je ure popravljal. Ležal je celih 24 let hrom na postelji. Pred petimi leti se je oženil. Bil je poročen na postelji. Izbral si je dobro ženo, ki mu jc ves čas stregla kakor usmiljenka. Zlasti zadnje mesece je mnogo trpel. Zaslužil si je nebesa. TRBOVLJE. (Nastop Celjskega orlovskega okrožja.) Dne 4. avgusta t. 1. priredi Celisko orlovsko okrožje veliko prireditev v Trbovljah. iPrihiteli todo Orli iz Savinjske doline, pozdravili brate iz krajev ob južni železnici in z veseljem v srcu jih bodo sprejeli pocavski Orli. Ta dan obeta biti svetla točka v delovanju orlovske organizacije v Trbovljah. 2e dolgo se vrše velike priprave in orlovski odseki se že d^vno vadijo za ta veliki orlovski dan. Vabimo vse prijatelje orlovstva, da se lega dne udeleže našega nastopa, da praznujejo z mladinsko orlovsko organizacijo praznik, ki naj bo krona našemu notranjemu delu. Prijatelje našega gibanja in orlovske odseke, kamor pošljemo plakate prosimo, da jih razobesijo na vidna mesta. Bog živi! VELIKE LAŠČE. (Orlovski odsek praznuje dvajsetletnico.) Orlovski odsek v Velikih Laščah praznuje tos dvajsetletnico svojega obstoja, ki jo proslavi dne 28. julija t. 1. s celodnevno prireditvijo s sledečim sjx>redom: ob 9 sprejem gostov na postaji, ob 10 sv. maša s pridigo (g. vikar Koretič), ob it javno zborvanje; ob 14 litanije, ob 15 javna telovadba. lavno zborovanje, na katerem bodo govorili g. dr. Basai in bivša voditelja odseka gg. Jernej Hafner in Miha Jenko ter javna telovadba sc bo vrši'a na vrtu hiše Hranilnice in posojilnice v Ve; likih Laščah. Pri orodni telovadbi bodo sodelovali tudi praški zmagovalci. Po telovadbi prosta zabava, srečolov in šaljiva pošla. Igra žel. glasbeno Ijena tudi polovična vožnja. Vsi bivši člani in prijatelji orlovstva iskreno vabljeni. Bog živi! Odbor. RIBNICA. (Izvrsten mož je umrl.) V nedeljo, dne 14. t. m. se je vračal od jutranje sv. maše v Ribnici Ignacij Smalc iz .Ojavic. Za njim privozi z biciklom.sosedov sin, ki je od zadaj tako nesrečno zadel ob Sinalca, da je ta padel ia z obrazom udaril ob tla. Pri padcu je dobil na »lavi tako težke poškodbe, da je obležal nezavesten. Prenesli so ga v bližnjo hišo, kjer mu je duhovnik podelil sv. poslednje maziljenie, zavedel pa se Šmalc ni vef. V lorek je vsled krvavljenja mcžganov izdihnil. Bil je mož blagega značaja, star 64 let, veren mož, zvest {lan Apostolstva mož, cerkveni ključar v Hrovači in mnogoleten odbornik Hranilnice in posojilnice v Ribnici. Blagemu možu ohranimo najlepši spomin, Bog pa mu bodi — bogat plačnik! ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. (Orlovska prireditev in še nekaj zanimivega.) V nedeljo dne 4. avgusta bo v št. Jerneju celodnevna orlovska prierditev. Ob 10 dopoldne sv. maša, nato javno zborovanje. Govorijo priznani govorniki iz Novega mesta. Ob 14 litanije, nato javna telovadba in prosta zabava. Pri telovadbi nastopijo člani, članice in mladci celega novomeškega okrožja. — Prvi del zdravstvene ureditve vasi Gor. in Dol. Gradišče bo kmalu končan. Tako Higienskemu zavodu, kakor oblastni samoupravi smo zelo hvaležni za važno delo, podporo in skrb za našo občino. Domača pisma iz tujine. IZ ŠVICE. (Kmetje, posnemajte Švicarji) ofcer je moj namen zasledovati sirarsho, a predpogoji za uspešno sirarstvo so: dobro obdelano polje ter skrbno in redno oskrbovana mlečna živina. Zato sem si tudi na tem polju nabral nekaj podatkov, katere hočem podati svojim rojakom — slovenskim kmetom. Švica, kot ena prvih držav na mlekarskem polju, je precej slična Sloveniji. Dasi ima morda nekoliko boljšo zemljo. Zato bi jo morali Slovenci posnemati. Predvsem £0 sledeče glavne napake: 1. Slabo gnojeni ter zapleveljeni travniki. 2. Nepravilno krmljenje živine. 3. Neredna in nepravilna molža. 4, Preveč jalove živine. Ogledoval sem v Švici travnike ter jih primerjal z našimi. Kaka razlika! Tu visoke žlahtne trave, a pri uas neredko zapleveljena, negnojena Mmlja. Vidi sc, kaj zmore umno gospodarstvo. ««! »> E"aga povsod, kamor pogledaš. V vasi ne vidiš najmanjše nesnage, skrbno urejena gnojišča ter gnoj nične jame. Da dobi Švicar gnojnico v večji množini, si ob deževnem vremenu od časa do časa napelje deževnico v jamo. Potem pa priliva travnikom in polju na vse pretege, zato pa tudi uspehi ne izostanejo. Za primero naj podam položaj tukajšnjega srednjega kmeta. Polja ima 810 arov ter 360 arov gozda. In sicer ima 576 arov menjalnih (ravnikov. Od tega polja redi živine: 8 krav težke simodol-ske pasme (700-800 kg), 2 telici ter 2 konja. 2i-vino ima sta'no v hlevu, razen jeseni, ko pase na svojih travnikih. Kot osnovno hrano jim daje poleti svežo travo, pozimi samo seno. Kot produkcijsko hrano pa dobe krepka krmila (otrobi, tropine itd.) po količini mleka. Krmi in molze samo dvakrat dnevno in (o redno ob času, enako uro ima zjutraj kot zvečer: pol 6 do jmI 7. Ne kot pri nas: zjutraj ob 5, zvečer pa ob 9, ali pa še pozneje. Ob rednem in skrbnem negovanju mu dado krave povprečno 3000 1 mleka letno. Iz mlekarske knjige sem posnel, da je dal imenovani srednji kmet preko leta 21.143 kg mleka v sirarno, kar mu je dalo lep denar. Razen lega se v Švici tudi doma poje dosti več mleka ter mlečnih izdelkov kot pri nas v Sloveniji. Boljše izdelke izvažajo v inozemstvo, slal.še pojedo doma. Torej kmetje, posnemajte Švicarje! — Jakob Podlipnik, Zuzurl. Nove knjige. »Slovar tujk«. Ravnokar v založbi Jugoslovanske knjigarne izišli »Slovar tujk« ima namen služiti potrebi vseh družabnih slojev z razlago in pojasnilom številnih tujk, ki se vedno bolj pojavljajo vsled naraščujočega napredka na vseh poljih duševnega in materijelnega prizadevanja v naš jezik in vsakdanje življenje. V slovarju najdemo vse, kar je laiku nepoznanega, tujega; seveda z dodatkom od lue beseda izhaja. Zgodi se, da tujke mnogi čisto mehanično in iz navade rabijo, ne da bi jih razumeli in pravilno tolmačili. To pa ima slabo stran, da se večkrat važni pojavi v dnevni politiki, znanstvu, tehniki in družabnem življenju razlagajo brez pravega razumevanja, kar je večkrat vzrok neljubim zablodam. — "Slovar tujk« je zanesljiv vodnik in tolmač v številno množico tujih izrazov, katerih je danes prenatrpano dnevno časopisje. Knjiga pa ima obenem tudi namen one tujke, ki jih lahko pogrešamo, posloveniti in nadomestiti z dobrimi domačimi izrazi. Kjer pa to ni bilo mogoče, pa so vsi tuji izrazi z opisom razloženi in pojasnjeni. — »Slovar tujk« je nujno priročna ienjiga za vsakogar in Slovenci smo z njim končno le izpolnili občutno vrzel v naši zbirki slovarjev. Ta priročna in pre-potrebna knjiga stane v ceio platno vezana 50 Din, po pošti 3 Din več. — Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Dr. V. Meršol: Malarija. Malarija je bila nam Slovencem pred vojno precej neznana bolezen. Čitali pa smo, kako razsaja v raznih močvirnatih krajih na jugu. Ker služijo naši fantie vojake po raznih krajih, kjer je še vedno leglo nevarne bolezni in je za to večje razširjenje te bolezni tudi pri nas mogoče, moramo biti Higijenskemu zavodu v Ljubljani, ki je izdal in založil geri imenovano knjižico, le hvaležni. Knjižica na 29 straneh poljudno obravnava, kje je razširjena malarija, kdo jo povzroča, kako poteka bolezen, kake se zdravi itd. Toplo priporočamo vsem, ki jim je mar ljubo zdravje, naš najdražji zaklad. 23 RAZNO Pajk, ki preži na ribe. Znani so veliki pajki iz Južne Amerike, ki napadajo tudi ptice. Pajk, ki lovi ribe, na živi v srediji Afriki. Ni baš velik ali močan je. Poišče si primeren prostor na obrežju in se podpre z zadnjimi kraki. da počiva na vodi čisto mirno, sprednje pa raztegne na vodi. Ko se mu približa neprevidna riba, skoči nanjo, jo zagrabi z vso silo in hitro tira na koj>-no. Ribica pogine fn pajk jo poje lepo v miru. Lev na londonski ulici. i'o londonskih ulicah so prevažali cirkus z raznimi divjimi živalmi. Avtomobil, na katerem je bila levja kletka, je zadel ob drevo, kletka se je odprla in devet let star ev je stopil na obljudeno londonsko ulico. Ko se Je čutil prostega, je najprej na sredi ulice pol ure mirno ležal. Nabralo B® je krog izrednega potnika polno pešcev in avtomobilov. Ko se je približal levu krotilec z vrvjo, je skočila zverjad preko plota na travnik m se pognala kravi na »A ona je imela druge načrte zate, ki bi bili zelo ugodni za vašo rodbino.« »O svoji bodočnosti ne pustim odločati,« je odločno rekel Degenthal. »Če pa smatra moja mati tež-koče za nepremagljive, pa naj prevzame posestvo moj mlajši brat, jaz pa se bom zadovoljil potem z njegovo doto. Nora mi je vredna več kot vse drugo.« »Kurt, za božjo voljo, pomisli vendar, kaj delaš!« jo zaklical Dahnovv. »Ne stori ničesar v hipnem navdušenju... poslušaj vendar pameten nasvet!« »Nisem v nikakem hipnem navdušenju, sem popolnoma miren, kot vidiš. A povej vse, kar iinaš povedati; hvaležen ti bom za to.« Vdano se je usedel prijatelju nasproti. . .. Dahnew, ki je hotel zadostiti vsaj svoji dolžnosti in ki je bil prišel zopet do svoje polne zavesti, je povedal vse, kar je mogoče povedati v takem slučaju in kar je bilo v enakih slučajih že stokrat povedano. Da, povedal je še bolje, kakor je to običajno; zakaj govoril je mirno in brez pretiravanja, kratko in s trpko resničnostjo — a je govoril tudi z navadnim uspehom. Najboljša beseda je padla kakor kaplja vode na razbeljeni kamen: nekoliko zasumi, ohladi ga pa ne. . . ... »Vse sem premislil in bom vse premagal,« je bil edini odgovor, tudi že dostikrat izrečen v takih slu- CaSll»Kako pa njen oče?« je še vprašal Dahnow. _ »Njenemu očetu sem, seveda, pravkar pisal; najbrž ima že moje pismo. Ali mislis, da je Nora dekle, ki bi moglo tudi le eno uro trpeti skrivno razmerje?« »Tudi to še!« je rekel Dahnovv. Vendar ga je pri tem zadovoljevala misel, da je bil ravnatelja na to že pripravil. »Moji materi pišem še danes in ji razložim vse. Samo za eno stvar jo bom prosil, naj ne sodi, preden ne vidi Nore.« »Ona je sploh ne bo hotela videti, če jo le količkaj poznam... Da bi se pa zdaj s teboj še dalje pričkaf, bi bilo brez koristi,« je rekel Dahnovv in vstal. Kljub trpki besedi je grof Degenthal segel z desnico po prijateljevi roiri in mu jo gorko stisnil k slovesu. VII. Neprijetne zadeve imajo največkrat tudi še to lastnost, cia nas nadlegujejo v naših najbolj neprijetnih urah. Klemen Dahnow je vsak čas ljubil mir, tako notranjega kot zunanjega, zlasti pa zjutraj. Dan, katerega ni mogel mirno uživati jutranje kave, jutranje smotke in jutranjega časopisa, se mu je zdel izgubljen. Degeiithalova zgodba mu je omajala že notranji mir, zdaj pa je bil ogrožen ludi zunanji. Nekaj dni po tem razgovoru je pridrvel Degenthal na vše zgodaj v spalnico svojega prijatelja, vzlic služabnikovemu ugovoru. Prav tako je hotel tudi Dahnow obnoviti njegov protest, a pogled na prijatelja mu je zastavil glas; kajti Kurt, na zunaj bled in potrt, je bil v razburjenju, ki se ne ozira ne na kraj ne na čas. »Na, beri,« je rekel s hripavim glasom in podal Dahnovvu zmečkano pismo, ki je že kot tako kazalo, kako zelo ga je bila razburila vsebina. Degenthal Je šeln^to z velikimi koraki po sobi sem in tja. /■' "" ~ fladovan Hrastov: Ustki iz Prage, i. Nisem še videl Prage do letos. Le silno livalo sem slišal in bral o njej. Da je lepo, eno najlepših mest v srednji Evropi. Da je bogata na spomenikih, da je obsežna, da je stostolpna — vse to sem bral in slišal. Pa sem tedaj s silnim zanimanjem čakal dneva, ko bom stopil v to slave in zgodovinskih spominov polno mesto. V zgodnjih jutranjih urah me je vozil brzovlak proti Pragi. Ves truden in zaspan sem buljil ven v solnčno jutro, gledal sem, gledal, nestrpen sem že postajati začel — tedaj vendarle: Praha, Wilsonovo liadraži! To' je glavni, centralni praški kolodvor. Napravlja vtis mogočnosti, vtis silnega prometa, vtis velemesta. Praga tudi je velemesto: prebivalstvo bo kmalu doseglo prvi milijon. Pred kolodvorom takisto ostrmim. Vsepovsod val velemesta, promet na vse slrani, tramvaji, množica taksijev. Komaj se prerinem čez ulico, v park. Na Hradžane mi je bila prva pot. Žal in škoda: le po opravkih, nujnih opravkih som parkrat zašel v te mogočne dvore, nekdanje bivališče čeških kraljev. Pa bi tamkaj tako rad pogledal to in ono, o čemer som slišal in bral — delo me je podilo venomer dalje, dalje, od vseh zanimivosti proč. Zato ne bom pisal in ne boste brali o tistem, kar je lepega in zanimivega v Pragi, pa videl tamkaj nisem; o tistem bom par bežnih vtisov narisal, kar je slučajno šlo mimo mene in je vtisnjen pečat. Kdor s kakršnim koli opravkom pride v Prage, ni več sam svoj gospodar. Čas, prilike, razmere ga pode po vseh koncih in kotih, ki jih nikdar konca in kraja ni. Praga ni Ljubljana, Praga je velemesto! — to pove vse. Jaz nisem verjel, ko pa sem prvo dopoldne prebil v tem vrtincu življenja in pestrosti, sem ugotovil: če bo tako dalje šlo, me sploh več iz Prage ne bo! Silne daljave so to, vračaš se v ta in oni urad, znova nazaj — ves zbit, lačen, poldan zvoni, delo še čaka in te še podi, joj, nikdar konca ne bo... Potlej greš, iščeš gostilne, restavracije, karkoli, da se le pošteno po kranjsko naješ in si — razočaran. Prideš tu, prideš tam, polno, natlačeno polno povsod, kam tedaj? Še dalje se poženeš v ulico, zaviješ ponovno v kakšno restavracijo — nikjer nič, pod milim Bogom nič in nobenega prostora. In ko si prišel v Prago, nisi utegnil zajtrkovati, celo dopoldne si letal in zdaj si tu: lačen, utrujen, vrgel bi svoje uboge kosti kamorkoli — nič. Grozno je to, fantje! V tujem mestu, med gručami ljudi, ki se vsak hip prerivajo sem in tja in ogrožajo vsak drugi vozni promet — ti se pa pehaš med njimi in res ne veš, kam bi. Res: le kam bi?. Končno je ura tri, od letanja, od iskanja si že sit; tedaj najdeš komaj malo prostora v kakšnem vrtu. Jedi, kuhane, tople jedi pa nikakor ne, nikjer ne. Le šunko, pristno, sirom sveta znano in priznano prasko šunko, to dobiš in ti jo po-nujpjo kjerkoli. In jasno: pivo, pivo... Oboje, šunka in pivo, pravo plzensko pivo je v Pragi, kakor bi rekli: špecialiteta. lil se nazadnje mesto poštenega, toplega kosila, pogostiš z mrzlo, prasko šunko in plzenskim pivom — in si, in moraš biti zadovoljen in sit. Radio. Radio-progrnm od 25. jul. do 1. avgust« 1929. Vsak delavnik: 12.30 Reproducirana »las-|>a — 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 22 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 25. jul.: 18 Reproducirana glasba _ 20 Prenos koncerta iz unionskega vrla. Petek, 26. julija: 18 Koncert Radio-orke. sira — 20 Gospodinjska ura — 20.30 Pevski sol. večer ge. Woliinz: Slovensko dekliško pesmi _ 21.30 Koncert Radio-orkestra. Sobota, 27. julija: 18 Koncert Radio-orkestra — 20 Delavska ura — 20.30 Prenos iz Za-greba. Nedelja, 28. julija: 0.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.30 Poljedelska ura — II Spomin A. P. Čehova (čl. nar. gl.) Samospeve poje gdč. Vedral — 15 Reproducirana glasba — 15.50 lluinoristično čtivo — 16 Koncert kvarteta moškega pevskega zbora iz Krike vasi — 20 Prenos koncerta iz unionskega vrta. Ponedeljek, 29. julija: 18 Koncert Radio, orkestra — 20 Družinski mir podlaga vsake vzgoje (Horn) — 20.30 Koncert Radio-kvartc-vvgoje (Ilorn) — 20.30 Koncert Radio-kvarteta. Torek, 30. julija: 18 Koncert Radio-orkc-sira — 20 (z slovenske literarne zgodovine — 20.30 Veseli večer: Na diatonično harmonik« igra g. Stanko, vmesne kuplete poje g. 1'rcinlč — 21.30 Koncert Radio odkestra. Sreda. 31. julija: 18 Kotiček za naše malčke — 18.30 Reproducirana glasba — 20 Antologija slovenske lirike — 20.30 Koncert slov. vokalnega kvinteta (gg. Gostič, Mikuš, M. Vončina, Sulc, R. Petrovčič) — 21.30 Koncert Radio-orkestra. Dahnovv je s hladnosrčno zadovoljnostjo vzel in bral pismo z ravnateljevim podpisom. Glasilo se je: »Da s i se Vam, velecenjeni gospod grof, zahvaljujem za čast, ki ste mi jo izkazali z včerajšnjim vprašanjem meni in moji hčeri, moram vendar enkrat za vselej odločno zavrniti prošnjo, s katero ste se obrnili name. Prav nič ne dvomim nad Vašim trdnim namenom, da hočete utrditi srečo mojemu otroku; a le Vaša mladost Vas tako siopi, da vidite možnost za to. Dovoljenja Vaše rodbine za to zvezo ne boste dobili nikdar in z njenega stališča priznavam to kot povsem upravičeno, ker so naši poklici preveč različni. A tudi iaz ne bom nikdar dovolil, da bi stopila moja hči v razmere, kjer bi je ne mogli z veseljem sprejeti, kjer bi dala njena zveza le povod za spor in nesoglasje, čegar posledice bi morala vedno nositi. Vi sami, gospod grof, niste v trenutnem navdušenju premislili dalekosežnosti svojega sklepa. Moja hči popolnoma priznava pravilnost mojih razlogov. Prav nič Vam nočem očitati, da ste dobili njeno besedo prej, preden ste vedeli za moje mnenje, ker mi je rekla moja hči, kako čudna zmota Vas je bila privedla, da ste ji odkrili svojo ljubezen — mladih, ljubečih src človek ne sme strogo soditi. Vendar zelo obžalujem, da sem bil prepozen. Neka vest me je bila iže poprej opozorila na to, kar se je zdaj, žal, že uresničilo. Vas, gospod grof, pa moram tem bolj prositi, da mojo odločitev resno upoštevate in na noben način ne omajete moje hčerke v njenem sklepu ali ji skušate tega otežkočiti. Ne poizvedujte za njo; čez nekaj časa odidemo iz tega kraja. Sami mi boste kdaj hvaležni za to bol, ki Vam jo moram povzročiti danes in o kateri rad verjamem kakor tudi o iskrenosti vseh Vaših namenov. Z iskrenim spoštovanjem Vaš udani Karsten.« 5' Iskrečih oči se je ustavil pred prijateljem. »Tebi »Pameten mož!« je zadonelo Dahnovvu iz dna duše. A še preden je izpregovoril te besede, jih je Degenthal, kot je bilo videti, že bral z njegovih ustnic, se vse to, seveda, zdi izborno, izvrstno, povsem tvoje mnenje,« jo rekel trpko in s tresočim se glasom, »pa če postaneva midva po tem omejenem naziranju še tako nesrečna! 0, do smrti so jo bili zmučili, preden so to dosegli!« je vzkliknil ves iz sebe; vrgel se je na stol in si z rokami pokril obraz. Dahnovva je obšlo človeško sočutje. »Ubogi fant,« je rekel kar najbolj sočutno in mu podal roko. Na znotraj pa jc mislil še bolj: »Uboga deklica!« »Beri tudi Š3 to,« je rekel Degenthal ter mu izročil drug list, ko je začutil mehkejši glas prijateljev. Dekličja roka je bila vrgla nanj le nekaj besed: »Bila je lepa, a velika zmota. Bolje je, da se ločiva. Zdravstvujte! Bog Va3 blagoslovi! Nora.« Dahnow je vzdihnil; porodila se mu je neka zavest, da je tudi on kriv te bridkosti. Nekaj časa sta oba prijatelja molčala. A čim bolj je Dahnow razmišljal, tem bolj je zopet prihajalo do veljave .suhoparno jutranje razpoloženje. Da je mlada in lepa in da bo pozabila, da jo bodo tolažili drugi, je menil. »Ali veš ti, prijatelj,« je začel potem s kolikor mogoče pomirjevalnim glasom, »kakor tudi je za ta trenutek bridko, ima njen oče vendarle povsem prav; zdaj je ločitev še lažja in li bi vendar nikoli ne mogel premagati težkoč.« Degenthal je skoraj skočil vanj. »Ali misliš, da bom pustil pri tem?« je vprašal. Dahnow je bil napravil napačno šahovsko potezo. V takih slučajih pa človeka nič bolj ne utrdi kakor dvom o možnosti, da se posreči. »Ali misliš, da.me bo taka čečkarijac — in Degenthal je vrgel pismo vrat. Preganjalec je nato dvakrat ustrelil v zver, jo zadel, a je tekla dalje in jo ubrala za nekim Angležem večkrat krog hiše. Trpelo je dolgo, preden sd leva ustrelili. Zver je bila 7.3 predstave dobro izšolana in je bila vredna 04.000 Din. Črne žrle na ženskih nogavicah. V Italijanski Genovi so si tolmačili mladi iantje poziv oblasti, da naj si ženska csisrbe primernejšo modo in zlasti, da naj nosijo daljša krila — Cisto P° svoje. Vzeli so s seboj kose oglja in na utali sa ustavili vsako žensko, Iti je imela kratka krila. Prijeli so jo In na lioge-vicah so ji napravili črno črto. do katere bi moralo segnti njeno krilo. Gospodične in gospe so protestirale, krik in vik je nastal na ulicah, razvili so se prepiri, katerim ie napravila konec šele policija. £0. dete - smrt w»-(ere. Nn porodniški kil; nilti v Lincu je te dm umrla žena mesarskega mojHt-a Obermnyer M" rija. Rodila je d«*J dete in pri tem je dobi « vnetje trebušne n'.® Od dvajsetih otrok, ki " je redila, jih živi ««!' devet jih je pa urnrl£ Novorojenček živi w le Gostilne in gosti na deželi. Nemalokrat so našim podeželskim ljudem očita bolezen alkoholizma, po domače pijanstvo. Ne morem reči, da je to očitanje krivično, dejal pa bom, da so naši ljudje tega očitanja navadno sami krivi. Pride ti v gostilno, pije in pije in še na misel mu ne ,iride, da bi poklical na mizo kaj gorkega ali kaj hladnega za želodec. Čemu? Doma lahko je zastonj, pa bi v gostilni jed plačeval! Pijače pa doma ne dobi, torej je čisto »naravno«, da v gostilni samo pije. Kdor pa samo pije in ničesar ne je, se pa mnogo preje vpijani, kakor pa če bi zraven še jedel. Zato pa moramo gledati po naših cestah tiste žalostno omahujoče postave, zato poslušamo po vaseh tisto divjaško rjovenje in preklinjanje, zato leže za grmovjem tisti žalostni junaški korenjaki, ki so obležali v boju z alkoholovo vojsko, zato se polnijo ječe z mladimi močmi, ki bi bile bolj na mestu doma na gruntih in zato prihajajo v bolnišnice poravnavat svojo ude in šivat raztrgano kožo junaki — aufbiksarji, ki jim je alkohol omamil možgane in jih opogumil, da sami niso vedeli kdaj in kako so jo izkupili. Žalostno dejstvo torej je, da naši ljudje v gostilnah več pijejo nego jedo. Naše gostilne postajajo pivnice; njih častitljivo ime »gostilne« pa visi neredko brez pomena pribito zunaj nad vežnimi vrati. Toda: ali so vsega tega krivi naši možje in fantje? Ali ne nosijo tudi gostilne same v tem oziru precej greha? Zapisal bom semkaj nekatere očitke. Vem, da ne zadevajo vseh gostilničarjev kar na splošno; gotovo pa so več ali manj krive v veliki večini vse naše podeželske gostilne. Zato sem prepričan, da radi tehle dobrohotnih besed ne bodo jezni tisti gostilničarji, ki jih ta stvar ne zadene. Preje bo kri zavrela tistim, ki se bodo čutili prizadete. Morebiti se bo kdo hotel radi tega znašati nad našim listom. Star pregovor pravi: Kdor se opravičuje, samega sebe obtožuje. Tole bi povedal tudi tistim, ki se bodo nad temile vrsticami jezili: Kdor se bo jezil, je prizadet. Lepo naj spozna svojo napako, poboljša naj se in pomirila se mu bo kri, gostilna bo pa pridobila na veljavi. 1. Kuhinja. Truden in izhojen popotnik pride krog poldneva v vas. Z velikim veseljem se ozre na divje kostanje, ki rastejo pred hišo in v svoji senci skrivajo prijazen in veliko obetajoč napis: Gostilna pri dobri postrežbi. Vstopi. »Dober dan! — Prosim, ali bi dobil kaj jesti?« Komaj prijazen, če ne naravnost neprijazen odgovor zajedne gostilničarke se glasi: »Pri nas opoldne nič ne kuhamo.« Če bi zastavil isto vprašanje zvečer, bo odgovor za eno besedo drugačen. Če bo gostilničarjeva boljša polovica malo pri boljši volji, bo svoj odgovor še malo utemeljila: »Veste, kuhati se ne izplača. Na- vadno ni nikogar, da bi jedel. Potem se pa vse pokvari in mi imamo samo škodo.« Ko bi bil gost po svetopisemsko nadležen in bi le prigovarjal, naj zanj kaj skuhajo, mu bo prišel do ušes čmeren in pust odgovor: »Za enega samega človeka se pa res ne izplača kuhati. — Morebiti boste kaj pili?« In vendar se kuha na štedilniku kosilfc za domačo družino in bi se brez truda in samo z malo dobre volje lahko pripravilo tudi za došlega gosta kaj toplega. »Morebiti boste kaj pili?« »Bi že. Pa bi rad preje malo prigriznil. Morebiti par kuhanih jajčkov in malo salate, morebiti imate kakšno konzervo, pa bi jo hitro ogreli.« Pa vam povem, da jajčka še nekatera gostilničarka pozna, kaj je pa konzerva, pa še dober procent ne ve. Kdo ve, kakšna pregrešna beseda bo to! Izredna milost bo, če se bo mati gostilničarka dala preprositi, da bo tujcu postregla s kuhano jedjo. Sicer bo pa veljala beseda: »Pij!« In ravno ta zanikrnost po mnogih naših gostilnah je kriva, da imamo pri nas vedno veliko pijancev. Naši ljudje pijejo in se zalivajo, ni pa tistega usmiljenega Sa-marijana in src Samarijanke, ki bi takim pijanim muham o pravem času postregla z jedjo in s tem zabranila marsikako nedo-stojnost in marsikake izgrede. Priznano dejstvo je, da mnogo našili podeželskih gostilničark ne zna niti najbolj navadne jedi narediti zadosti okusno. Vzrok temu je tista grda trma takih ženic, ki dobi izraz v besedah: »Kdor noče jesti, 24 idvav. Avstrijski zvezni predsednik Miklas je, naslovil na mater, ko je šo žjivela, priznalno pismo in ji je poslal zraven dar republike Avstrije. Pod krivo palico je dobro, je dejal srednjeveški rek, hoteč izraziti misel, da je bilo pod vlado cerkvenih knezov, ki. imajo zakrivljene Škofove palice, življenje boljše nego pod svetnimi „ iezi. Tega mnenja so pa «e danes vsi oni tisoči, «i so vložili prošnje za sprejem v uradniške, vojaške, poselske in druge službe v Vatikanskem mestu. _ Toliko je teh Prošenj, da je vatikanski guverner nabil razglas, skoz pragozde in čez 'Mena gorovja, so prera-S ■1 na 10 milijonov sevw! Tihotapci bi si £, n Pomagali s pre-uo" Pod ograjo. zaničljivo od sebe — »omajala v mojem sklepu? Do severnega tečaja jo bom iskali Vem, ona me ljubi in nihče naju ne sme ločiti!« Glede severnega tečaja bi bil Dahnow rad omenil, da je tam podnebje, ki bi ga bržkone zelo ohladilo; ker pa so imele njegove besede doslej tako nesrečen uspeh, je menil, da bo bolje, če molči. Degenthal pa je brez prestanka nadaljeval: »Takoj sem poskusil vse mogoče, da bi kaj zvedel o njej. Drugega nisem slišal kot to, da so bili včeraj zjutraj odpotovali. Da bi vsaj ne bil Nori obljubil, da me ne bo, dokler ne odgovori oče! Danes zjutraj sem bil že na brzojavnem uradu in na pošti; menil sem, da je mogoče ravnatelj pustil tam naslove. A ničesar nisem zved jl. Zdaj grem pozvedovat na železnico. Karsten je znana osebnost, tam moram kaj zvedeti.« »Bil si vendar jako zgoden,« je godrnjal medtem Dahnow v neprijetni misli na svoj moteni počitek. Degenthal pa se ni zmenil za to. »Zdaj sem dobil tu še eno novico,« je nadaljeval, »in zato sem te moral motiti. Storiš mi lahko veliko uslugo. Včeraj mi je pisala mati, da namerava priti sem; nisem dobro razumel, kdaj. Moje misli so preveč raztresene. Ker pa bom moral bržkone odpotovati, mi je ni mogoče sprejeti. Bodi tako prijazen in jo sprejmi na kolodvoru. Beri tu njeno pismo, da boš vedel, kdaj; jaz se ne morem brigati za to.« Dahnow je bral vdano tudi to, tretje, pismo. »Tvoja mati ne misli priti sem; potuje samo tod mimo v Bruselj, kjer namerava odpeljati tvojo sestrič.ie iz samostana. Upa pa, da prideš na kolodvor in računa na to, da jo boš spremljal.« »O tem zdaj ne more biti govora,« je izjavil De- gen'»A tvoji materi se bo zdelo zelo sumljivo, če ji odrečeš to malo uslugo!« »O ne,« je rekel Degenthal, »ona že najbrž ima moje pismo in bo vedela, zakaj.« »Veliko vprašanje je, če ima že tvoje pismo alt ne,« je zopet rekel Dahnovv, dočim ni prav nič dvomil, da je njegovega že prejela in da bi bil zato po njenem mnenju potni ovinek za Degenthala zelo prikladen. »Po poštnem žigu sodeč je prav mogoče, da tvojega pisma še ni prejela. Naj bo temu kakorkoli, vedno boš dovolj potreboval dobro voljo svoje matere, da ti je ni treba zastonj jeziti. Kakor tedaj nisem doumel tvoje brezpogojne odvisnosti, tako mi je nerazumljivo sedaj, da nočeš prav nič prizanašati njenim čuvstvom. Jaz sem ti to, kajpak, prorokoval.« Pravi in zdravi besedi je tudi razburjeno srce najprej dostopno. Tako tudi tu. Degenthala so zadele te besede v živo; mrmral je o nečem, »kar mu mora biti zdaj najvažnejše«; a Dahnov je izrabil pridobljeni uspeh. »Če pričneš s svojimi poizvedbami dan preje ali kasneje, je popolnoma vseeno. Ravnatelj ni mož, ki bi mogel izginiti brez sledu; zdaj torej ne pozabi glavne stvari: pripraviti svojo mater, da ti bo naklonjena. Na potovanju se najde priložnost za marsikako zaupno besedo.« »Bom videl,« je rekel Degenthal. »A na vsak način bodi tudi ti na kolodvoru; če mi bo mogoče, te bom poslušal. Wpam, da nama hočeš dobro.« Z našo umetno mošfovo esenco »Nosfin" si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekle* niči za 150 litrov Din 30'—. po poŠti Din 50'—. Dobi se samo v drosreriji A. Kane sinova. LJubljana in drogeri ji Wolfram nasl. M. Kane, Maribor, Gosposka 18. kar mu skuham, naj pa pusti. Če jaz lahko jem, naj pa še drugi.« In podobno. Kar daš na mizo, prinesi vsaj v čedni posodi. Domačim postrezi, kakor si vajena, tujcem pa posveti malo več pozornosti. Pravil mi je nekdo, da je zahteval v gostilni klobaso. Gospodinja mu jo je prinesla, pa ne na krožniku, kakor si je želel, ampak zavito v zamazan časopisni papir. Taki slučaji se ne smejo dogajati niti v zadnji hribovski gostilni ne. Naše gostilničarke bi storile dobro delo in seveda njih možje tudi, ko bi svoje Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Diu5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ati prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. njba sprejmem takoj ■i™ Hrana in stanova i je na željo v hiši. Plača podogmoru. Mihael Ci^ole, Zg Game-ljne st. 22 p Št. Vid nad Ljubljano. BEDE)! dobro ohtanjea p 1 prota radi nabave »deklromoiorja L ivro Novak, Pivka 6 p. Naklo. v ponio: gospodinji, se sprejme. Istotam se sprejme čevljarski vajenec, kateri se je že učil. Naslov v upravi Domolmba št. 7891 Proda se ysnsii v zeto dobrem stanu. Cena po dogovoru. Ogleda se pri Franc Križaj, Pivka 8. P.Naklo pri Kranju. Čevljarski vajenec se sprejme takoj z vso oskrbo v hiši. Jernej Bsrtoncelj Zg. Dobrava p. Polnart. Pletllni strojen „Ideal 8/50" se proda pri Stanko Abolnar, St. Lsvrenc, p. V. Loka. Mala hišica skor1 - nova poleg larne cerkve v trgu Sevnica se proda. Več se izve pri Ivan Mlinaric, Sevnica. Ključavničarstva £ rad izučil pri kršč. mojstru v Ljubljani ali okolici krepak fant 18 let, kjer bi imel lirano in stanovanje. Naslov pove uprava št. 7968 jjnfn suho, trdo, pro-—— dam po 25 par kg. Pripeljem na dom. — Ogrin Franc, Sap 33, p. Vrhnika. T1- Teža] za honzervi- nanje na dr. Krekovi " gospodinjski šoli v Zjr.ŠiSkipri Ljubljani se vrši od 19. do 25. avgusta t. I. Plača se za ves tečaj 200 Din; notranje za hrano in stanovanje še posebej 250 Din. Priglase sprejema vodst»o do 15. avgusta 192«. ki se je že eno leto učil, sp eimem. I. Jamar p. Bled. tfrtngrsM vajenec se sprejme takoj. Naslov v upravi pod št. 7841. Huharica9tarei5? """"' ""* katera je bila uslužbena na večjem posestvu nn deželi se išče za takojšnji nastop proti dobri plači. Po uudbe pod »Starejša moč" na upravo Domoljuba. pridnega, treznega. poštenega, poštenih kmetskih staršev iščem za prevažanje sodavice. Naslov pove uprava „Do-moijuba" pod št. 7807 dr. Krekova Meščanska v Zgornji Šiški pri Ljubljani prične novo šolsko leto 1. oktobra 1929. Prospekti na razpolago. Šolske sestre. Hunim kozolec 9 4-0 HUJIMII oben v dobrem stanju. Naslov pove u-prava Domoljuba pod štev. 7947 Drva bukovasuha ca umu Hununu ^Qvag0. nov kupizasukcesivno dobavo tranko vagon. Ngbavljalna zadruga držav, železnic Ljubljana VII. hčere poslali v gospodinjsko šolo ali pa vsaj v gospodinjski tečaj, kadar se priredi v bližnji okolici. S tem bi dobremu imenu svoje gostilne neprimerno več koristili, kakor pa če vabijo goste v svojo hišo s hre-ščečimi glasovi harmonike, basa in »pum-.pardonac. Poznam gostilno na deželi, visoko v hribih. Vsako nedeljo dobiš lahko za primerno ceno dober prigrizek, pa tudi med tednom ne bo gospodinja v zadregi, če boš prosil za jed. In gostilna ji ide dobro; dosti bolje kakor pa tam, kjer sladko vince toči se, če boš pa vprašal po jedi, se boš pa zameril. Kjer se le toči, tam so vrata odprta vsakovrstnim pregreham in nerodnostim, kjer pa gosti tudi hrano dobe, se izprego-vori tudi v gostilni marsikalca pametna in potrebna beseda. (Dalje prih.) Prodajalce za prvovrstne švedske posne-malnike v vsaki, še tako oddaljeni vasi iščemo Prodajamo na 12 me sečne obroke Švedska tovarna da 10 let garancije in sprejme stroj nazaj, če ne odgovarja Tehna družba . ubliana, Mestni trs 25/1 Dekleta, ženske in moški cenijo dobri učinek že 32 let preitkušenih proizvodov: Fellerjeva EIsa-pomada za obraz in zaščito kože, za negovanje obraza vratu ter rok. proti solnčnim pegam, sojedcem itd. nadaljnje Felleneva EIsa-pomada za rast las, za kožo na glavi, proti prhaju, izpadanju las itd. — 2 lončka ene ali en lonček od obeh pomad tranko po pošti pri vnaprei poslanih 40 Din pri lekarnarju FELLElt, STUBICA DONJA, Elsa trg 16, Hrvatska. Ako se pošlje 48 Din vnaprej se priloži še eno Fellerjevo milo zdravja in lepote „Elsn" Tečaj strojnega pletenja T^l^l Poučevalo se bo strogo strokovno do popolne iz. delavo po krojili prav vseh v to obrt »padajočih del. Ker je neposredno pred sezijo, izrabile ugodno priliko pri skrajno znižanem honorarju. Prijave sprejema do 8 avgusta učiliSče E. BONAC, Ljub. ljana, Streliška ulica št. 24 Wmr 0Jlesse 1. do 7. septembra 1929 (Rotunda do 8. sept.) Posebne prireditve: MEDNARODNI RADIO-SENENJ. Razstava hranil in nasladil. Razstava potrebščin za hotelske obrate, razstava U. d. S. S. R. — Razstava južnoafriške Unije. — Tehniške novosti in iznajdbe. Gradbeni in cesluo- gradbeni semenj. Avstrijsko rudarstvo. — Razstava francoskih umetnih obrti in luksuznega blaga. — Dunajski salon za kožuliovino. Razstava pisarniških potrebščin. — Reklamni semeni — Vzorčna razstava poljedelstva in gozdarstva. — IV. Avstrijska ječmenova razstava — Vrtnarska razstava — Mlekarstvo — Razstava malih živalij. Poskušnja avstrijskega vina. II AV$TR. ŽIVINSKI SEIEK (5. do 8. septembra 1929) Plemenska živina - K avna ž.vina - Konjska razstava Urez potnega vizuma! Prost prehod avstrijske mo.e k sejntHKo izkaznic i in potnim 1'stom. OtrrsUi polni vizum fij dobi na meji proti Bv-Jinski izkaznici. Znatno znižanji' voznih cen lin jugoslovanskih, odrskih in avstr! jskili železnicah, na Donavi, Ja-lrauskem morju in pri zračnem prometu. — Vsakovrstna pojasnila kakor tudi aejmske izkaznice (po Dinarjev 5-V—) pri WIENER MESSE A. G. WIEN VII. ter 7.a č-asa tipskega Jesrnikeija sejnin pri AuskunfUte.le v Lipskem, Oesterr. Messehaus, ln pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska e. 31 Zveza za tujski promet r Sloveniji, Dunajska c. 1 Josip Zidar, Dunajska ee-ta 31. Globoko znižane cene letnemu blagu, in sicer; Umetna svila enobarvna in karirasta . . 22 Din Pralna svila, vsakovrstna, rožasta ... 28 Din Delen in koton za obleke in predpasnike 11 Dir. Kontenina bela in rujava prve vrste . . 10 Din Najmodernejše volneno v vseh barvah , . 45 Din Modna hlačevina za moške obleke ... 30 Dir. Sukno in kamgarni, delavne in pražnje srajce, kravate, najnovejše delenaste robce, svilene šerpe in rute, platno za prte in rjuhe, cvilh, odeje itd., se kupi vedno najceneje v domači trgovini »pri Ivanki« F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. HUNANIEC MOSKi PLATNENi POLČEVtJi. ZENSKi PLATNENi CEVUI S SPONAMI UGODNA PRIUKA ZA NAKUP Č.EVLJEV RAZLIČNE I ZDELAVE Uubllana: Dunajska c. la „Petovia", Maribor: Gosposka U. 17. Celje: Aleksandrova cesta 1. P|U|: Slovenski trg „Petovia". Graparica je bila skopa žena. Nekega dne je stopila v prodajalno, da si kupi ko-" nec blaga, s katerim bo predelala staro bluzo. Kupila je en meter za 22 Din. Ker pa je od bale ostalo samo še poldrugi meter, potem ko je prodajalec odrezal en meter, ji je ponudil, naj vzame še ostanek, ki bo poceni. »Koliko hočete zanj?« je vprašala Graparica. »18 dinarjev,« pravi trgovec. »Dobro, bom pa vzela ostanek, ta meter pa nazaj vzemite,« je dejala premetena Graparica. * Neki kaznjenec, ki je bil na smrt obsojen, tudi v ječi ni izgubil humorja. Stražnik mu je nekega dne povedal, da bo drugo jutro ob šestih obešen. »Nemogoče,« je odvrnil, »jaz noben dan ne vstanem pred poldnem.« ČUDA MADAGASKARJA Slavni Britski muzej v Londonu namerava ta mesec poslati celo ekspedicijo učenjakov na otok Madagaskar ob vzhodni obali Afrike, da zbere vse različne vrste ptic in drugih živali, ki živijo na Madagaskarju. Saj je ta tretji največji otok sveta glavni stan lemnrjev ali polopic, čudnih ajajev, edino najdišče tenrekov ali živali, ki imajo med vsemi živalmi največ zob ter naenkrat skotijo 21 mladičev. Na Madagaskarju so našli 33 vrst živali, ki se ne nahajajo nikjer drugje na zemlji. Pa Madagaskar je Evropa poznala iz knjig že davno, preden je videla njegove čudne živali. Učenjaki namreč trdijo, da je to ista d«iela, kakor jo v svojih knjigah omenja sloveči potnik Marko Polo, Benečan, ki je okoli 1. 1300. jadral ob Arabiji in je od Arabcev izvedel za otok s čudnimi živalmi in' nenavadnimi običaji. AMUNDSENU V SPOMIN Ko je slavni raziskovalec Norvežan Amundsen hitel Nobilovi »Italiji« na pomoč, so vsi hvalili njegov nastop kot dokaz, da se narodi vedno bolj čutijo kot ena družina. Da se ta zavest še bolj utrdi, so Norvežani sklenili zgraditi ladjo kakor so jih imeli slavni Vikingi in z njo broditi okoli sveta ter zbirati povsod prispevke za spomenik svojemu rojaku Amundsenu, simbolu mednarodnega bratstva. 1000 dlnarlev v«,« piu«om, aho VaSe bradavice, Mirta Otes«, trdo kožo, Izrastke, ne odstranilo zanesljivo v času 3 dni z Rla balzumom brez bolečin, brez nevarnosti, brez noža. Zdravn ftka priporočilu; l)r.aCyraknBB. Wion, niše; Sem zn-tovoljon 7. nta, pošljite mi So 24 lončkov, ker .lih lom uporabljal pri svojih paci-jentib. — Cena z irarancijskim pismom Din 8'— !1 lončki Din 1H'-, i; lončkov Din 32'-. Dr. NIC KKMENV - KoStce - Kaschau Poštni predal 12/L5S. - C. S. R. vseh domačih in tujih sistemov dobite v vsaki velikosti najceneje v lastni izdelovalnici Meh za smeh. Narednik je poučeval rekrute: »Vojak mora biti drug drugemu tovariš, pomagati si morajo medsebojno. Na primer, kaj bi ti napravil, Rogelj, ako bi tvoj .tovariš imel menažo na mizi, čevlje neosnaže-/ie, mudilo pa bi se mu za nastop?« Rogelj je točno odvrnil: »Mesto njega bi pojedel menažo, tako bi oni utegnil čevlje osna-ttti« * Stara gospa: »Ali vas ni sram, da prosite za denar?« Potepuh: »Gospa, dobil sem nekoč šest mesecev, ker sem ga vzel, mesto da bi prosil.« Nooa Jugometaliia Siolodoorska nllcs št. 18 Veliki f E M I K ilustrovani * dobite zas(onj."H9|S Zahtevajte ga od skladišča Mf2SM®5E< IN HEROLD tovarna glasbil, gramofonov ln harmonik R. Lorger MARIBOR Slev. lOJ-B Violine od Din 95 —, Ročne harmonike od Din 85'-, Tamburlce od Din S8'-. Gramofoni od Din 345'— dalje. Dama (v kinu gospodu, ki je sedel za njo): »Upam, da vam moj klobuk ni v na-potje?« — Gospod: »In še zelo. Moja žena je ravnokar rekla, da hoče tudi takega imeti.« * Nekemu župniku je ml;,karica dobavljala prav slabo mleko. Zato jo je neko jutro pričakal ter ji dejal: »Najbrže, da ste pri vaši hiši v zmoti, jaz potrebujem mleko za piti, ne pa za krstiti.« * Mlada gospodična: »Prosim en svinčnik.« Prodajalec: »Trd ali mehak?« Gospodična: »Mehak, prosim, ker ga rabim za pisanje ljubimskega pisma.« Kotle za žganjekuho prange s taftim milom? Ta krasna, gosta in izdatna pena — ta izredna mehkoba ter nad vse učinkovito svojstvo za čiščenje in razkuženje še tako zamazanega perila. Vedite pa, da ima vsa ta svojstva naše pristno fcrpciittnovo milo Oazela Ml ni nlHch Ure, zlatilino in srebrnino Kupite najboljše in najcenejše pri stari, priznani tirdkl N. SI1ITNER. LJUBLJANA Prešernov® nlica 4 (poleg Frančiškanske cerkve) NnlvfiCJa in naisolidnaJSa ra7.po3UJa'nica ■ Razpošilja v vso kraje tu- In inozemstva Lastna protokolirana tovarna ur v Švici znamk IKO, OMIKO, AXO ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK! nsnttner Ljubljana! Cliina srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo Cliina srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo Prešernova nlica 4 (poleg Frančiškanske cerkve) L ntkiiz Ljubljano, Mestni trg 15 No malo Dežniki NO veliko ustanovljeno 1839 Telefon 2282 letri0 pienltho moko staro in novo KORUZO, debele otrobe, lanene tropine, prvovrstna semena, vse vrste umetna gnojila, cement itd. itd. 2% popust — dobite vedno najceneje pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Dolenjem Logatcu in pri podružnici v Hotedršici. Edino najboljši šivalni stroji in pietilni švic. „Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le Jos. Petelinca Grlfzner. Adler Najnižje cene! Tudi na obrokel Mubllono blizu Crešernovega spomenika. Pouk v vedenju brezplačno. noVtečla garancija. Prvovrstna gor\llr\Q jermen in mlinsko-tehnične potrebščine priporoča tvrdka čadež & Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35. Ali se hočete osvobodili svojega revmafizma in trgania? Zbadljive, skeleče bolečine v udih in členkih, otekli udje, sključene roke in noge, trganje, bodljaji, zbadanje po raznih delih telesa, da celo slabe oči. so češče posledice revmatičnih in protinskih bolečin, ki jih je treba odstraniti, ker bo sicer bole- vcdno boli "a^tdovala- Ponudim Vam ,drav„cn,t , Pijaf„, k, bo 07dr.,n., r«,edsn, vodno kislino, po'peJ;Ia prebavo in itločevanje, torej ne takozvano splošno ali tajno sredstvo n-arveč izdelrk. ki ca — nam oudi v blagor bolnega človeštva dobra mati narava. Vsakomur poskušnja zastonf I Pišite mi ia!:oi in prejeli boste od založništva, ki jih imam v vseh deželah, popolnoma asaston) in iranko poskušnio g poučnim navodilom. Sami se boste lahko prepričali o neškodljivem in hitrem učinkovanju sredstva! MIGUST mHRZHE, Beriln-WllmersdorI, Brucbsalerstr. Ur. 5. Hat. 17. ifiamcnite nagrobne spomenike kakor tudi druge kamnoseške izdelke dobite najceneje pri domačinu Josip Zngorcu, kamnoseku vNotrm mestu, poleg starega pokopališča, kakor tudi v Bršljinu št. 27. Rad; obilne zaloge zelo znižane cene. — Prevzamem tudi v prenoriranjo stare spomenike in vklesanje HO.il) napisov, po najnižji c?n;. Na željo pridem delo izvršit nn razna pokopališča na Dolenjskem. Za obilna naročila se priporočam Josip Zagorc. teamnoseh Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali je brezdvomno sMASTINs ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna jahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. £0 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rolovža), Ljubljana, Mestni trg 4. Najbolgfa in večvrsf. vina dobite najceneje pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Dolenjem Logatcu. V vsako hišo Domoljuba! ■■IfflMIlMMBMI»IMilili* I'1' Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani Brzojavni naslov: Gospobanka (MikloIKeva cesta 10) Teleton št. 2057. 2470 in 2079 Izvršuje vse vrste bančnih In reZer™ SkUPn0 »ad Di" 16,000,000"-, vloge nad Din 360,000.000-- ^^ ^^ ^ poslov pod najugodnejšimi Podružnice: intcst. posojiia ter 2'/s°/o Bled, Celie, Dlakovo, Kočevje, Hrani. Maribor, Novi Sad. Sombor, Split, Sibenik S^T'- Izdajalel*: Dr. Frane Kuloiec. V HMUknni Urednik: Viktor Cenčič. Za Jugoslovansko tiskariio: Karel