GOSPODARSKI LIST
VI.
UREDILA
Inž. JOSIP RUSTJA in Inž. FRANCE PEGAN
V GORICI 1927
ZALOŽILA ZADRUŽNA ZVEZA — NATISNILA KATOLIŠKA TISKARNA
VSEBINA 6. LETNIKA.
--š*3---
Živinoreja in živinozdravništvo.
	Stran			Stran
Razširjen želodce pri prešiču in prežveko«			Vprašanja in odgovori.	
valcih (dr. Ravnik)		2	1.	Ali lahko povzroči kislo zelje obolenje	
Kam gremo? (P.)		2		prašiča? 		21)
Kužni katar nožnice (dr. Ravnik) ....	26	4.	Kateri prah naj trosim po travniku, ali	
Beli tok (dr. Ravnik)		46		beli ali črni?		21
Tuberkuloza ali jetika domačih živali (dr.		6.	Kako ozdravimo snetljive krave? . . .	42
Ravnik) 	 46, 66, 86		7.	Zakaj krava liže?		42
Ali so belanke dobre mlekarice? ....	47	8.	Kako pravilno pripravimo sladko krmo?	42
Skrb za prešiče v poletnih mesecih (inž. P.)	87	12.	Breja kobila oteka po trebuhu, kako naj	
Hitro napenjanje goveda (dr. Ravnik) . .	106		jo zdravim? 		62
Prašičja rdečica (dr. Ravnik)		108	13.	Tele mi je poginilo na griži. Kako se v	
Vnetje pljuč in oprsniee (dr. Ravnik) . . .	126		v prihodnje temu ubranim?		62
Krmljenje krav (Anton Peve) 		127	14.	Ali smem od vode pokvarjeno seno po«	
Ujed ali kolika (dr. Ravnik)		146		kladati živini? 		63
Driska (dr. Ravnik)		147	17.	Kje dobim jajca od kake dobre kokošje	
Davek na koze		164			63
Znižana skočnina		164	20.	Ali smem uporabljati neliccncirancga	
Stanje domačih živali v Franciji		164		bika za svoje krave? 		63
Pomanjkanje krme 		166	22.	Kako ozdravim volu presiljcno nogo? .	82
Vnetje semenovoda (dr. Ravnik) . . . .	166	23.	Kako ozdravim volčiča pri živini? . .	82
Naša mlada živina		169	38.	Kako, kdaj in koliko solitra rabim za	
Prešič v odstotkih		169		gnojenje travnikov? 		124
Živinorejska razstava v Idriji		182	40.	Kaj je krivo, da se mi krava noče pojati?	142
Davek na koze		183	42.	Kako ozdravim konja pljučnice? . . .	142
Kurja kuga (dr. R. A.)		184	44.	Kako odpravim bradavice na vimenu? .	143
Dajte živini soli in klajnega -apna (inž. R.) .	185	45.	Zakaj se mi krava kljub dobri krmi	
Zastrupljenja živali (dr. A. Ravnik) . . .	202		noče debeliti?		14.3
Zdravstveni predpisi in klanje živine (tudi		56.	Ali je potrebno dajati živini klajnega	
prešičev) 		203		apna? 		198
Pomladite travnike 		222	57.	Gnojenje detelji s tomaževo žlindro in	
Rczanica 		222		kajnitom 		198
Kokoši pozimi ne nesejo		22 2	63.	Ali je koristno ensiliranje pitnika? . .	219
'te imajo kokoši uši		222	64.	S čim bi opital živino za mesarja? . . .	219
Cepljenje proti jetiki		223	65.	Kalijeva sol na deteljišču		219
Ovčjereja v Italiji		223	66.	Kako stoji zadeva z 20°/o državnim pri*	
Proizvodnja jajce v Italiji				spevkom za ureditev hlevov, itd.? . .	219
Brejc junice			68.	Kaj povzroča vrtoglavost ovac? ....	220
Teleta na vrvi		187	69.	Kaj je vzrok, da krava nerada žre krmo?	220
		70.	Zakaj se ne ubreji moja junica? . , .	220
Stran	Stran
72. Setev deteljo v jeseni................................... 237	80. Izplačilo nagrad za hleve..................................238
78. Pot črez sosedov travnik  ............................... 238	83. Prešičji kašelj............................................238
Mlekarstvo.
Mlekarne! (Uredništvo) ....		3	Plačevanje mleka po maščobi		151
Preizkušanje mleka (A. Pevc) . .		4	Vzgoja molzne živine (Anton Pevc) . . .	167
1. Čutno preizkušanje ....		5	Zakonodaja o mlekarstvu		163
2. Določanje kisline ....		28	Molža in mlečnost (Anton Pevc)		185
3. Določanje gostote ....		67	Trgovska zbornica v Gorici in pospeševanje	
4. Določanje maščobnosti . .	. . . 89,	III	mlekarstva . . 		197
Vpliv krme na mleko (inž. Pegan)		7	Higijena molzne živine (Anton Pevc) . . .	204
Mleko in krma (A. Pevc) . . .		50	Zimsko krmljenje krav (Anton Pevc) . .	223
čistoča v hlevu in v mlekarni (inž	Pegan) .	71	Vodeno mleko 		240
Mlekarske zadruge in bilanca (inž.	Pegan) .	130		
Sestanek za mlekarne	 Kako preskrbujejo v Nemčiji mesta z mlekom		143 144	Vprašanja in odgovori.	
Podedovanje mlečnosti (Anton Pevc) . .		147	3. Kako naj krmim kravi, da bo dajala bolj	
Razpredelnica cen mleka z ozirom	na tol«		tolsto mleko? 		21
ščobnosf 			150	36. Kje bi se izučil za mlekarja? ....	124
Sadjarstvo.
Sadnemu drevju škodljive žuželke pozimi .	8
Nasadi ob cestah....................................22
Uspeh škropljenju z arhorinom.......................22
Izvoz sadja iz ptujskega okraja.....................23
O zimskem škropljenju sadnega drevja (Just
Ušaj) ...........................................32
Razdeljevanje mladih murvinih drevesc .	33
Domača gnojila za sadno drevje (P.) ...	33
Kodravost na breskvah (inž. Pegan) ...	33
Zakaj rodi jablana le vsako drugo leto? (F.
Magajna)' ^......................................47
Saditev breskvinih divjakov s spečim oče«
som (dr Vallig)..................................48
Lep zgled iz sadjarstva (dr. Vallig) ...	49
Razstava domačega sadja v Massalombardi
(P. Vallig) .....................................72
Priščipavanje enoletnih breskvinih divjakov
(dr. Vallig).....................................73
Pazite na pravočasno zatiranje uši (P. Valig)	74
Krvava uš (P. Vallig)...............................88
Nasadi breskev v Massalombardi (J. Ušaj)	109
Rak na sadnem drevju (P.)	....	111,	132
Dvajsetletne breskve (P. Vallig) ....	132
Kuga na češnjah (dr. Vallig).......................152
Praktične vaje v obrezovanju breskev v zc» leno ..............................................153
Sadna razstava v Massalombardi ....	154
Poučni izlet goriških kmetovalcev v Massa«
lombardo (P. Vallig)............................173
Novi nasadi.......................................173
Zelena in rumena jabolka..........................174
Goriški oddelek na sadjarski razstavi v Mas*
salombardi (P. Vallig) .........................190
Dolinsko sadjarstvo v Komagni (P. Vallig) 191 Sadjarstvo v brdnatih legah Romagne (P. V.)	208
Pazimo na starejše drevje.........................227
Kakšne naj bodo kupljene sadike? ....	228
Kako pognojimo drevesu ob saditvi .	.	.	228
Podlaga za cepljenje breskev......................228
Slive Burbank ....................................228
Vprašanja in odgovori.
29. Zakaj dobi na sosedovem vrtu vsako
drevo raka? ................................104
35. Koliko metrov od moje njive sme sosed
saditi kostanje? ...........................124
37. Zakaj se začne na češnjah sušiti listje
že pred trganjem češenj?....................124
		Stran			Stran
41.	Kako uničim uši na češnjah? ....	142	58.	Kako pripravim sadni mošt, da ostane	
46.	Ali lahko naredim iz češpelj vino? .	162		sladek? 		199
48. Zakaj mi usihajo češnje v vinogradu?		162	61.	Adventivno popje in ali pajk škodi popju?	199
52. Varovanje mladih drevesc pred zajcem		180	62. Škoda povzročena po sosedovem drevju		199
53.	Sadno drevje in gnojnica		180	79.	Sosedovo drevo ob mejniku		238
55.	Nagrade za breskvinc nasade . . .	180	85.	Kako sčistim motni hruškovec? ....	239
Vinogradništvo in kletarstvo.
I-acrima Gristi 		9	2 kg težak grozd		189
Rjavenje vina 		10	Kako podaljšamo trajanje kolov . . . .	206
Vino in njegova hranilna vrednost (Abst.) .	35	Vinske tropine kot živalska krma ....	207
Vinska kriza (inž Pegan)		54	Vpliv mraza na vino		226
Plante (Pegan) 			Vinske tropine kot gnojilo		226
Ali smemo trte grebeničati? (P. V.) . . .	75	Pomni če kupuješ cepljene trte!		226
Korenska plesen 		76	Zeleno gnojenje trtam		226
Nekaj miljonskih številk iz vinoreje . . .	83	Žveplanje praznih sodov		227
Tečaj za cepljenje trt v zeleno		89	Zdrava klet 		227
Škropljenje in žveplanjc trt (G.) . . . .	95	Poskušnja vin v Vipavi 			i3‘)
Črni palež (Just Ušaj) 	 Katera modra galica je boljša?		96 %	Vprašanja in odgovori.	
Žveplena ruda mesto žvepla (inž. Peagn) . .	97	5. Koliko 48/50°/o kalijeve soli lahko potro*	
Grozdni molj 		97	sim po vinogradu?		21
Samorodnc trte in njih križanke (P. Vallig)	Ho	10. Kako naj cepim bilfe predno jih sadim?	43
Ne ovijajte zamaškov s cunjami (Just Ušaj)	117	25. Kaj je vzrok usihanju trt?		83
Žveplanjc (P.) 		117	28. Katero galico naj kupim?		104
Nekaj poletnih opravil v vinogradu (J. Ušaj)	130	32. Kje dobim cepiče, ki nimajo v jagodah	
Ne zanemarjajte okopavanja vinogradov!	131	pelkov? maj — platnice.	
Ali je pri nas še trtna uš? (dr. Vallig) . .	151	49. Kako popravim skisan sod?		163
Trgatev 		170	59. Ali je potrebno dovoljenje za prodajo	
Žveplanje mošta 		170	cepljenih trt? . . .'		 .	199
Kuhanje" mošta		171	60. Ali je potrebna katera knjiga za prodajo	
Izreden uspeh zelenega cepljenja (P. Vallig)	171	ccpljenih trt? 		199
S čim tržemo?		171	71. Ali imajo vinske tropine kakšno vrednost	
Uvoz vina v Anglijo		175	kot krma za govejo živino?		220
Od mošta do vina		188	73. Umetno gnojilo za trto »zelen« ....	?37
Prevrenje starega vina . 		188	81. Kje bi dobil kolči?		238
Najboljše sadje 		189	82. Kje bi dobil kolči »Rupestris du Lot«?	238
Poljedelstvo		in vrtnarstvo*	
Gnitje krompirja (inž. Pegan)		10	(iospodarska kriza in gnoj (inž. Rustja) . .	53
Gnojenje s kalijem (G.)		11	Uporaba umetnih gnojil (inž. Pegan) . . .	74
Gnojenje cvetlic 		12	Globoki) oranje 		75
Ali je pšenica »Ardito« dobra za peko? . .	22	Prehod k zeleni krmi (C!.) . . -		93
Krompirjeva letina 		n	Pirika in nje pokončavanje (inž. Pegan) . .	91
Krompir in paradižnik /rasteta na eni rast=		Kosite pravočasno (inž. Pegan)		115
lini. — Februar — platnice.		Krompirjeva plesnoba (P.)		115
Spomladi okoli žita (inž. Rustja) ....	52	Ali koristi trganje krompirjevih cvetov?	116
	Stran			Stran
Rahlanje zemlje v cvetličnih loncih . . .	134	16.	Kdaj naj se poliva železna galica in ka*	
Po žetvi (inž. Pegan)		135		terim rastlinam koristi? 		63
Izkopavanje krompirja (P.) 		135	19.	Ali lahko mešam gnojnico z umetnimi	
Nemški krompir (inž. Pegan)		155		gnojili? 		63
Produkcija sintetičnega dušika v Nemčiji .	164	21.	Kako pomagam slabotnemu in redkemu	
Pšenica in suša		175			63
Sejanje pšenice		175	24.	S katerim umetnim gnojilom naj po*	
Kako shranimo semenski krompir? . . . .	175		gnojim krompir?		82
Kdaj poberemo peso		193	26.	Zakaj posajen krompir ni prišel iz zemlje?	83
Razkuževanje žitnega semena (Rustja) . .	193	27.	Zakaj sem ime) neuspeh s poglobitvijo	
Prva državna žitna razstava		210		zemlje? 		104
Nagrada 100.000 lir		210	30.	Kako uničimo plevel, ki mu pravimo raba?	104
Pozno zorenje paradižnikov		211	31.	Ali pomaga kako umetno gnojilo na mo*	
Smisel »bitke za žito«		229		kri njivi? 		104
Uši na mladi pšenici (dott. Happachcr) . .	229	33.	Ali lahko naredim gnojišče ob javni	
Jesenska nega špargerk 		230		poti? maj — platnice	
Čebula in Česnik		230	39	Kako si pomagam proti rjavenju krom* pirjevih listov? 		124
Vprašanja in odgovori.		43.	Kako najlažje pridem bramorju do ži* vega? 		142
5. Koliko 48/50"/o kalijeve soli lahko potro*		51.	Živo apno kot gnojilo		179
sim po krompirju?		21	74.	Umetno gnojilo za koruzo		237
9. Kako odpravimo iz njive osat (mleč)? .	43	75.	Pripomoček proti snetljivosti koruze . .	237
15. Ali umori apno žuželke v zemlji? . . .	63	77.	Borba proti bolhačem		237
Čebelarstvo.
Čebclna družina (P .Angclus)....................... 16
Prepovedan uvoz čebel.............................. 19
To in ono o matieah (P. Angelus) ....	40
Vpliv starosti satja na barvo medu ...	40
Ali moramo pohabljeno matico odstraniti?	44
Računi .............................................44
Uporaba kartonov v panjih...........................44
Slabiči (H. Peternel)..........................59,	79
Najslabša letina za med.............................83
Kdaj naj poberemo satje iz medišč? ...	83
Čebelarski kongres v Pragi..........................84
Jelov med kaj rad nategne vodo......................84
Negujmo pločevinasto posodo za med! .	.	84
Neroden čebelar . . . '.............................84
Oskrbovanje čebel v A.»Z. panjih (Fr. Do* nat Jug) ....	98, 120, 138, 160,	177,	195
Važni ukrepi za zaščito čebelarstva	.	.	121
Ustanovitev Čebelarske zadruge za goriško
provinco ......................................196
Mokrota v panjih pozimi in odevanjc	panja	215
Čebele in voda (F. D. Jug)...................230
Ali smemo zaležen sat na glavo v panj po* staviti? februar platnice.
Končnice panjev prepleskajmo. — Februar — platnice.
Kako spravimo sate z obnožino? Fe* bruar — platnice.
Zadružništvo.
Mlekarne in davki (D. Doktorič) ....	13	Novi zakoni za posojilnice		37
Mrtva roka in zadruge (D.)		13	Trgovska licenca za naše zadruge ....	37
Vprašanje denarja in naše zadruge (D. D.)	14	Z Zadružno zvezo ali ne? (D. Doktorič) . .	45
Nekaj nasvetov navim zadrugam ....	15	Omejujte prodajanje blaga na upanje! (D.)	60
Zidajmo, a nikar ne rušimo! (1). Doktorič) .	25	Posojilnice in novi zakon o zaščiti ljudskih	
Čuvajte se visokega obrestovanja! ....	36	prihrankov 		ul
	Stran		Stran
Zadružna zakonodaja 		61	Kaj morajo zadruge po ohč. zboru? 16,37, 101, 123	
Naraščaja potrebujemo! (D. Doktorič)	80	Vse sam (Dr. J. B.)		139
Pismo našega zadrugarja (F. J.) . . . .	80	Posojilnicam 		141
Pristop k sindakatom 		81	Zadružna Zveza v Gorici (občni zbor) 145	157
V znamenju denarne krize (D. Doktorič) .	85	Tako je treba delati			176
Pomagaj ljudstvu! (D. Doktorič) . . .	100	Tako se ne sme delati ........	176
Pripravljajmo se na občni zbor (D. D.) .	100	Sindakalne zadeve 		176
Družbe z omejenim jamstvom ....	102	Sorodstvo in vodstvo zadrug (D. Doktorič)	194
Strokovna Zveza naših posojilnic . . .	102	Kmetijsko zadružništvo na Danskem . . .	211
Krigovod. tečaja v Cerknem in Iderskem	102	Nadzorstvo mlekarskih zadrug (D. Doktorič)	212
Zastoj v denarnem prometu (D. Doktorič)	122	Ne menjajmo načelnikov brez potrebe (D.)	233
Sindakalizem 		123		
Splošno gospodarstvo in razno.
Beseda odličnega Italijana (D. Doktorič) . .	1
Novi trgovski zakon............................ 13
Tržni pregled................... 19, 41, 64, 81, 103
Nova najdišča fosfatov.........................22
Izvoz sviloprejkinega semena na Kitajsko
in Japonsko ........................................................................22
Izkoriščanje zdravilnih rastlin ........................................................22
Svetovna produkcija umetnih gnojil ...	23
Zanimiva amerikanska neumnost ....	23
Umetno jezero..................................23
Gojite sviloprcjkc! (inž. P.)..................34
Amerika in njeno kmetijstvo (France Mas
gajna) 	 38,	55,	76
Drevje ob mejnikih .....................................................................57
Zadruge in zavarovanje proti požaru	...	58
Poizkus gnojenja travnika s čilskim solitrom	78
Gospodari previdno! (I). Doktorič)	.	.	.	105
Gospodarski pregled v maju.....................118
»	»	» juniju.......................................................136
»	»	» juliju ......................................................156
»	»	»	avgustu	....	178
»	»	»	septembru	.	.	.	197
»	»	»	oktobru	....	217
»	»	» novembru .... 235
Prvo občinsko gnojišče ............................124
Ne	pozabi!	(D.	Doktorič).........................................................125
Padanje cen in umetna gnojila..................136
Agrarni krediti 	  .	137
Cene v Nemčiji	.............................................................144
Delaj	vztrajno!	(D.	Doktorič).....................................................165
Nauki tudi za nas (D. Doktorič)................181
Kmetsko prebivalstvo v Italiji.................193
Zemljiški davek	.............................................................193
Davčne in druge	olajšave.........................................................196
Numeriranje faktur ................................197
Slava kmetu! (D	Doktorič)........................................................201
Praktična poljodjelska škola u Pazinu (va»
bilo na vpis) .	 200
Prenos zelenjave v acroplanih......................211
Moka iz soje.......................................211
Slavljen, dokler kreposten (D. Doktorič) .	221
Novi predpisi glede mlinov	(R.)..............216
Osušenjc kobariške kotline	(R.)..............218
Nadzorovanje živil ................................234
Osuševalna dela v Italiji......................., 236
Trgatev v Srednji Evropi...........................236
Kisla tla .........................................236
Sladkor iz rožičev.................................240
Pogozdovanje v Italiji.............................240
In zopet luna......................................240
Poroka ............................................240
Ob koncu šestega letnika...........................240
»Gospodarski list« v 1. 1928.  ................... 240
Vprašanja in odgovori.
2. Kako uničujem živalice, ki se zaredijo v
vodnjaku?	.....................21
11. Kdaj je najboljši čas za sekanje borov? 43 18. Kako uničim slinarico na vrbah? .	.	.	63
34. Je li riješeno pitanje sreeaka »Bodcn* kredit«, koje je preuzela »Banea d’ Ita* lia«? maj — platnice.
47. Kje je kaka dobra italijanska kmetijska
šola?............................................................... 162
50. Ali se splača gnojenje z elektriko in
kako se uporablja?.............................16$
54. Premije pri	Pokojninskem zavodu v Pragi 180
67. Kaj pomenijo besede »amonijakalen« in
»nitričen«?...........................................................................220
76. Bodeča žica ob občinski poti .... 237 84. Pristojbina za sekanje dreves .... 238
	Stran			Stran
Slike		Hoybcrgovo stojalo s smetanomeri		113
Vzorno urejen hlev — molža s stroji . . .	5	Žveplo Romagna M. S. R			118
Mlečno cedilo 		6	Dvajsetletne breskve		133	134
Soxhletov aparat za določanje kisline . . .	29	Udeleženci knjigovodskega tečaja v	Iders	
Gerberjev aparat za določanje kisline . .	31			
Lep zgled i/ sadjarstva		 .	49	Pcgled na nasad breskev g. Štckarja .		153
Gostomer 		68	Udeleženci tečaja pri g. Stekarju . .		H4
Stojišče in jasli		72	Vinograd v kn. škof. zavodu v Gorici		172
Chevalier»ov smetanomer		90	Goriški oddelek na sadjarski razstavi v	Mas*	
Gerberjev aparat za določanje tolščobe . .	91	solombardi 			190
Avtomatične priprave za določanje kislin .	91	Izletniki v Masalombardo			218
Različni tolščomeri		92			
Udeleženci knjigovodskega tečaja v Cer*		Osmrtnice.		
knem 		102			
Napenjanje goveda a) Prerez živali, b) tro«		t Josip Fon			24
kar, c) mesto vboda na živali		107	f H. Skalicky 			24
Hoybergov aparat		112	Luigi Luzzati umrl 			65
Hoybergov tolščomer za mleko		112	f Anton Možina 			P3
Hoybergov tolščomer za smetano ....	112	Smrt barona Teuffenbacha (P. V.)		179
N
Potrebščine za mlekarne
toplomere, gostomere, buttirometrein tekočine za Gerberjev ali Hoybergov aparat, strojno olje, sirišče v prahu in tekoče, sirne prte, itd. itd. dobite le pri
Zadružni zvezi v Gorici
Corso Verdi štev. 37
r'Don list
List izhaja enkrat n- lesec — Stane za celo leto 12 lir, za poi leta61., posamezna številka 1 liro.
Leto VI.	Štev.	1
Januar 1027
:: Upravništvo in uredništvo.:: <j''VsGORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ( f^fcJRokopisi se ne vračajo ::
VSEBINA:
Beseda odličnega Italijana (D. Dokto* rič.)
Živinoreja in živinozdravriištvo: Raz* širjen želodec pri prašiču in prežveko* valcih. (Dr. Ravnik.) Kam gremo? P.
Mlekarstvo: Mlekarne! Preizkuševa* nje mleka. (A. Pevc.) Vpljv krme na mle= ko. (inž. Pegan.)
Sadjarstvo: Sadnemu drevju škodljive žuželke pozimi.
Vinogradništvo in kletarstvo: Rjave« nje vina. Lacrima Christ’.
Poljedelstvo in vrtnarstvo:	Gnitje
krompirja, (inž. Pegan.) Grajenje s ka* lijem. G. Gnojenje cvetlic.
Splošno gospodarstvo: Mlekarne in davki. Mrtva roka in zadruge. (D. Dok; torič.) Novi trgovski zakon. Kje ste možje?
Zadružništvo: Vprašanje denarja in naše zadruge. (D. Doktorič.) Nekaj nas svetov novim zadrugam. Po občnem zboru.
Čebelarstvo: Čebelna družina. (P. An* gelus.) Prepovedan uvoz čebel.
Tržni pregled.
Vprašanja in odgovori: št. 1: Ali lahko povzroči kislo zelje obolenje prašiča? št. 2: Kako uničujem živalice, ki se zares dijo v vodnjaku? št. 3: Kako naj krmim kravo, da bo dajala bolj tolsto mleko? št. 4: Kateri prah naj trosim po travniku, beli ali črni? št. 5: Koliko 48/50% kas Hjeve soli lahko potrosim po vinogradu? Koliko za krompir?
Gospodarski drobiž in razno. Nasadi ob cestah. Uspeh škropljenja z arbori« nom. Ali je pšenica Ardito dobra za pe* koJ Nova najdišča fosfatov. Izvoz svilo; prejk iz Italije na — Kitajsko in Japon; sko. Izkoriščanje zdravilnih rastlin. Sve= tovna produkcija umetnih gnojil. Zanis miva amerikanska neumnost. Umetno jezero. Krompirjeva letina. Izvoz sadja iz Ptujskega okraja.
f Josip Fon.
t B. Skalickv.
Listnica uprave: Poravnajte naročnino za »Gospodarski list«. Kdor pravočasno poravna naročnino, podpira list. Kdor jo poravna šele potem, ko se je nave* ličal vednih opominov, ta ovira redno poslovanje in škoduje napredovanju li= sta. Dvanajst lir lahko žrtvuje vsak go* spodar za dobro gospodarsko čtivo, ki mu ga prinaša list celo leto.
Odvetnik ti računa za en sam nasvet 50 lir, koliko brezplačnih nasvetov ti da »Gospodarski list« zastonj! Če kaj ne veš, vprašaj ga in on ti bo odgovoril, pomagal ti bo z dobrim nasvetom. Pod* piraj ga tudi ti in pošlji mu takoj 12 lir po položnici, ki jo najdeš v listu!
Širite »Gospodarski list"!
Širite Gospodarski list
Na razpolago
Širite Gospodarski list
V založbi Zadružne zveze v Gorici je izšla knjiga mlekarskega inštruktorja
A. Pevca: Sirarstvo.
Priporočamo jo predvsem našim mle* karjem, članom in odbornikom mlekar* škili zadrug. Knjiga obsega 286 strani in je opremljena z velikim številom lepih slik. Člani naših zadrug jo dobijo pri Zadružni zvezi v Gorici, sicer pa je v razprodaji Katoliške knjigarne.
ru.
Uinogradniki in hmetoualci pozor! V Tvrdka g
VIN03GRSRI9
8 Gorici Piazza Vittoria»
(Traunib) št. 1
PRISTNI
ROPIHOVEG!!
dobite vedno v Dornbergu
pri ..Zadružni žganjekuhi"
Hupujte domače vino!
Najpristnejše dobite vedno pri [1]
.Vinarski Zvezi* v Gorici
Via Formica št. 1 ob Hornu. —
- Podpirajte lastnega kmetovalca. -
PRODAJA
najboljše škarje za sadje in trte - - garantirane znamke „Kunde“ in „Butter“, ščetke iz jeklene žice za drevje,, „ Antiparassit“, lep proti pedicu, jeklene grablje za vrt in lile v, „orlginal Adler", nadalje vse kletarske, čebelarske in druge kmetijske potrebščine i. t. d. i. t. d.
Posebnost: švedski posnemalnlki za mlekarne in posestnike, odlične kakovosti z 10 - letnim Jamstvom -
Lastnik
JUST UŠAJ
enotehnlk In agronom
Sir iSf 15? iSt ~i5ir -S~ š3r :$3r :s5r Sr SSI
GOSPODARSKI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta61.,posamezna številka 1 liro.
telo VI.	Štev.	1
Januar 1927
:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi'se ne vračajo ::
D. Doktorič.
Beseda odličnega Italijana.
Luigi Luzzatti,, oče italijanskih ljudskih bank, je objavil v listu »Sole« članek »Aiutarsi e non combattersi!« (Podpiraj* mo in ne bojujmo se med seboj!). Go* vori v njem o dveh tipih zavodov, ki zbi* rajo prihranke širokih množic, to so »Casse di risparmio« in »Banche popola* ri«. Prve so hranilnice, kot mestne, de* želne, ali pa naš »Mont«), ki se ravnajo po posebnih od države potrjenih in za« konito urejenih določilih, druge so usta? nove, ki odgovarjajo približno našim za* družnim posojilnicam starejše dobe. Luz* zatti priporoča tem zavodom, naj si med seboj ne delajo konkurencei, ker služijo končno vsi podobnim če ne istim višjim ciljem narodnega gospodarstva. Sklicuje se pri tem na banke bivšega avstrijskega ozemlja, ki so pripadale sicer trem na* rodom, italijanskemu, nemškemu in slo* venskemu, in so se vendar radi skupnih interesov med seboj podpirale, ker so čutile, da občutljivost in kočljivost kre* ditnih poslov ne dovoljuje medsebojnih bojev.
Iz Luzzatti*jevega članka je razvidno da je bilo in je morda še med hranilni* cami in zadružnimi posojilnicami neko nezdravo tekmovanje, proti kateremu se mu zdi vredno nastopiti s tem svojim Poslednjim člankom.
Glavni vzrok, ki govori proti takemu tekmovanju, je dejstvo, da se pri tekmo* vanju med denarnimi zavodi mnogokdaj uporabljajo sredstva, ki škodujejo kre* ditu. Kaj pa je lažje, kakor izpodkopati kredit zaupanje v zavod, ki zbira hra* nilne vloge množice malih vlagateljev?
Kako lahko se vzbudi v ljudeh, ki so si od ust pritrgovali težko zasluženi denar, sum in bojazen da bi mogli priti ob svoje prihranke?
Naj bo to tudi za nas opomin in nauk. da se varjemo vsega, karkoli bi moglo škodovati ugledu naših gospodarskih ustanov. Ena sama lahkomiselno izgo* vorjena beseda more vničiti, kar je sezi* dala požrtvovalnost dolgih let.
Prebivalstvo naše dežele se deli na naj* pestrejše skupine. To ločitev povzročajo različni vplivi m razlogi, socialni, politič* ni in plemenski. Vendar so pa vse te sku* nine po medsebojnih gospodarskih ko* ristih tako ozko spojene, da škoda, ki bi jo trpela ena glavnih izmed njih, ne bi mogla biti brez hudih posledic tudi za druge.
Tega se moramo dobro zavedati Ita* lijani in Slovenci, ki tu skupaj živimo, tega ne smemo pozabiti kmetje delavci in drugi stanovi, to bi morali imeti pred očmi vselej pripadniki raznih struj ali strank. Sovraštvo ne more nikdar roditi dobrih sadov, zato se borimo vsi proti njemu, saj slednjič je nam vsem škod* ljivo.
Vsi ne bomo nikdar enih in istih misli, ker je vsak od Boga dobil svojo glavo in te glave nimajo samo vsaka svojo obliko ampak imajo tudi vsaka svojo pamet! Gorje nam, če bi bile narejene vse po enem kopitu! Vendar smo pa lahko vsi v tem edini, da si medseboj gospodarsko ne škodujemo. Aiutarsi e non combat* tersi!
Živinoreja in živinozdravništvo
Razširjen želodec pri prašiču in prežvekovalcih.
Pri prašiču opažamo večkrat akutno razširjenje želodca. To razširjenje po* vzroča navadno preobloženje želodca z veliko množino slabo prebavljive, suhe ali kvašenju podvržene krme. V tem o? žiru posebno škodljiva krma je: krom* pir. kri, ovela zelena piča, repno zelje in sočivje.
Pri govedu nastopa razširjenje si? riščnika (četrtega želodca) le izjemoma, kadar se v njem nakopiči mnogo suhe krme, ki je prišla — premalo prežveče? na — namesto v drugi, neposredno v tretji želodec tzv. prebiralnik in nato v siriščnik.
Pri konju se pojavlja razširjenje že? lodca še bolj pogosto kot pri prašiču, toda o tem prihodnjič.
Pri zaklani živali se vidi želodec po? večan in vsled plinov zelo napet; včasi je popolnoma natlačen s trdimi snovmi. Pri prašiču se zgodi, da želodčna stena celo poči. Siriščnik, ki je napolnjen s tr? dimi snovmi, utegne doseči pri govedu ogromnih dimenzij. V nekem slučaju je dosegel celo obseg vampa.
Preobloženje želodca pri prašiču ne povzroča hudih posledic, ker se prašič s pomočjo bljuvanja lahko iznebi čez? merne vsebine. Če pa zavžije žival pre? več trde in suhe krme, zamore postati bljuvanje brezuspešno ali docela izosta? ti. Prašič se v takem slučaju davi, slini in napenja. Žila mu utriplje hitreje, di? hanje je otežkočeno, postane nemiren in ječi. V nevarnih slučajih prašič prav težko diha in pogine navadno že v par četrtih ure. V lažjih slučajih se njegovo stanje polagoma zboljšuje ali pa preide ta bolezen v akutni želodčni katar.
Pri zapeki siriščnika nima govedo ni? kakega teka, preneha prežvekovati in izgubi popolnoma mleko; žival ne kaže
nikake žeje, otopi in ne bljuva. Pritisk na mesto, kjer leži v notranjosti telesa siriščnik (na desno in nekoliko zadaj od grodnice), povzroča govedu bolečine. Tretji dan po nastopu bolezni, se po? javi hudo zaprtje in hitrejše srčno bitje z zmerno vročico. Ta bolezen konča pri govedu vedno s smrtjo.
Želodčno razširjenje pri prašiču ugo? toviti ni težko, če si zapomnimo prej na? vedene bolezenske znake. Pri govedu se ta bolezen spozna po sledečih znakih: Takoj v začetku bolezni izgubi žival po? polnoma tek. kmalu preneha prežveko? vati in izgubi mleko. Kljub zdravljenju ni opaziti nikakega učinka. Blato je vedno zapečeno ali ga sploh ni. Pritisk na želodčno (siriščno) stran povzroča bolečine.
Zdravljenje razširjenega želodca ni lahka stvar. S pomočjo bljuvalnih sred? stev se prašičev želodec često iznebi svoje vsebine. Pri prežvekovalcih pa tega uspeha ni mogoče doseči. Ko je že? lodec izpraznjen, izpere veščak s po? močjo želodčnega kateterja (cevi) želo? dec. Tej operaciji sledi najstrožja di? jeta.
Dr. Ravnik.
Kam gremo?
Cene živine so šle navzdol. Pomanj? kanje denarja, dolgovi iz prejšnjih let, ki so bila »suha« kot je letošnje, vablji? va visoka cena sena, vse to pa sili našega kmeta, da prodaja svojo živino pod njeno pravo ceno. Kar izgubim na ži? vini, pridobim na senu, tako računa kmet in si pomaga iz stiske s prodaja? njem živine. Toda ta račun je lažnjiv!
Ali nismo prišli že davno vsi na to, da bo v bližnji bodočnosti živinoreja glavna panoga našega gospodarstva? Ne klavna živina, v tem oziru ne bomo mnogo dosegli, dokler bo inozemska živina cenejša kot naša, ampak predvsem
dobra mlečna živina. Mleko in njegovi izdelki, to je tisti, zaenkrat najzaneslji« vejši vir dohodkov, ki se ga. moramo okleniti. Seveda s tem ni rečeno, da mo* ramo zanemarjati lepo zunanjo obliko in pravilni notranji ustroj živine. Ni« kakor! Le zdrava in lepo razvita živina s pravilnimi oblikami bo dala dobre krave mlekarice, ki ne bodo podlegle degeneraciji.
Država je izdala strog zakon o spu« ščevalnicah za bike, katerega namen je povzdiga živinoreje. Tudi se je naredil s povečanim uvažanjem dobrih, čisto« krvnih plemenskih bikov precejšen ko« rak k izboljšanju živine. In sedaj? Velik padec cen je naredil zmedo. Za koga naj redimo živino, se vprašu« jejo kmetje, ko nima nobene cene. Zra« ven je pritisnila še beda in kravice so začele romati iz hlevov. Dosedaj smo
bili navajeni slišati: kdor redi sedaj eno kravo, bo redil v prihodnje dve, kdor jih redi pet, jih bo redil v bodoče de« set. Sedaj pa naenkrat obrat, ki ogroža zmanjšati še to majhno število mlečne živine, ki ga imamo.
Bodimo previdni! Dosedanje razmere so nam jasno pokazale, da je pomen ži« vinoreje v naših krajih vedno večji. Vi« deli smo, da so kraji, kjer so zadruge vnovčevale mleko svojih članov oziro« ma njegove izdelke, stali gospodarsko mnogo boljše od onih, kjer je bila živi« noreja zanemarjena.
Naj nas trenotno nizke cene živine ne slepijo! Tudi če bi padli v ceni mleč« ni proizvodi, kljub vsemu temu je in ostane živinoreja ena izmed najvažnej« ših panog našega gospodarstva, to nujno sledi iz lege naših krajev in iz razmer, v katerih se nahajamo.	P.
	Mlekarstvo	
		
		
Mlekarne!
V preteklem letu smo prejeli od pov« sod mnogo pritožb, da nosijo člani po« kvarjeno, kislo in z vodo pomešano mle« ko v mlekarne. Odbor ni vedel, kako bi si pomagal. Določil je kazni za vse tiste, ki bi ne prinesli v mlekarno naravnega mleka, naročil mlekarju, naj dobro pazi na pokvarjeno mleko, toda — vse je ostalo pri starem. Člani so se sicer za nekaj časa poboljšali, kmalu pa je ro« malo v mlekarno zopet pokvarjeno mle« ko. Kaj narediti? Kako si pomagati? To so bila vprašanja, ki so nam jih stavili odborniki mlekarn. Povedali smo jim, kako preizkušamo mleko, pokazali smo jim smetanomer in mlečni gostomer, toda odkimali so nam z glavo, češ, to že ima« tno, pokazali smo jim tudi Gerberjev aparat, razložili na kratko njegovo upo« rabo, povedali, kako morajo postopati, da bodo končno vendarle odnesli zmago
nad člani, toda v večini slučajev tudi to ni pomagalo. — Zakaj? — Sorodstvo med mlekarjem in člani, sorodstvo med odborniki in člani, odvisnost mlekarja od nekaterih članov, odvisnost kakega odbornika od enega izmed članov, te in podobne vezi bi nam utegnile pojasniti, zakaj si uboga mlekarna ni mogla po« magati. Je pa tudi še druga stvar. Ne« kateri mlekarji — boljše bi jih imenovali »takozvani mlekarji«, imajo sicer smeta« nomer, toda v kotu, poln smeri in prahu. Tudi mlečni gostomer imajo, merijo in merijo mleko, pa le ne vedo prav, na čem so. Nekateri imajo celo Gerberjev apa« rat. ki ga je naročil odbor ob ustanovitvi mlekarne s stroji vred. Takrat so ga vzeli iz zaboja, privili ga k mizi in po« skušali vrteti, toda to je bilo vse, dalje niso šli, ker niso znali. Od tedaj počiva v kakem kotu spanje pravičnega in nihče ne misli več nanj. Če pa so se tako daleč ojunačili, da so šli kam pogledat, kako se dela z njim, potem so mogoče sami
naredili par poizkusov. Radi nezadostne* ga znanja ali pa radi zamude časa so se* veda te svoje »poizkuse« kmalu zopet opustili.
Takemu nerazumnemu ravnanju mora hiti konec! Oziri na sorodstvo in odvis* nost morajo izginiti iz naših mlekarn. Mlekarji morajo biti natančno poučeni in vešči v preizkušanju mleka, to je predpogoj za uspevanje vsake mlekarne.
Obrnili smo se na našega znanega zna? nega strokovnjaka, mlekarskega učitelja A. Pevca, ki nam 'je radevolje ustregel in preizkuševanje mleka vsestransko ob* ravnaval v celi vrsti lepih člankov, ki jih bomp priobčili postopno v letošnjem let* niku. V svrho lažjega razumevanja bodo priložene člankom tudi primerne slike,
v kolikor nam bodo pač razmere dovo* ljevale.
Priporočamo vsem našim mlekarjem, odbornikom in tudi članom mlekarskih zadrug, da pridno prebirajo članke. Po* sebno mlekarji naj člankov ne samo prei* hirajo, ampak naj se iz njih uče, da bodo celotno preizkušanje mleka popolnoma obvladali. S tem bodo obvarovali mle* karno pred marsikatero morebitno iz* gubo. Tudi drugim našim čitateljem, ki so za enkrat še daleč od mlekarskih za* drug in ki jim je predelovanje mleka še tuja stvar, tudi njim želimo, da bi se z našimi članki okoristili i'n vsaj deloma dobili vpogled v panogo gospodar* stva, ki ima v sedanjem času vedno večji pomen za gospodarski napredek naših krajev.	Uredništvo.
A. Pevc:
Prei^kiLi^evanje mleka.
Najvažnejše in vendar v naših mle* karnah zaenkrat najbolj zanemarjeno delo je preizkušanje mleka. Mlekar hoče biti čimprej prost in zato ne ve, kam bi uvrstil to zamudo časa. Zadružno na* čelstvo pa največkrat ne ve, da predstav* lja preizkušanje mleka del njegove dol* žnosti, v kolikor zadruga ni izbrala za ta posel posebni odbor izmed svojih čla* nov. V splošnem moramo reči: tehnika preizkuševanja mleka je posel mlekarja; nadzorovanje pri jemanju poskušenj in pri njih izvrševanju pa je dolžnost član* skih zaupnikov. Mlekar ni zaprisežen, ne napram članom in ne napram uradom, rezultati njegovih poskušenj so za člane v okviru zadruge in napram morebitne* mu nadaljnemu uradnemu poslovanju obvezni zato le tedaj in le toliko, kolikor jih sopodpišejo članski zaupniki (preiz* kuševalci mleka ali načelstvo zadruge).
Mleko je kvari zelo podvržena tvarina. Često prihaja kakovostno in vsebinsko pokvarjeno že iz vimena. Oseba, ki mol* ze mora biti toliko vestna in toliko ra* zumna, da sama prva preizkuša mleko. Namolženo mleko se pričenja prav kma*
lu kvariti (kisati se)- in sicer v tem večji meri, čim bolj gorko je podnebje in čim pomanjkljivejše so v higijenskem oziru razmere, v katerih se molža vrši. V našem razmeroma gorkem podnebju in pri na* ših, za molzne krave povprečno zelo ne* snažnih hlevih bi se molža morala vršiti kolikor mogoče na. prostem, zunaj hleva ali na paši, če hočemo, da bo ostalo mle* ko kakovostno čim dalj časa nepdkvar* j eno in kar največ trpežno. Vsebinsko je mleko povsem odvisno od poštenosti člana, oziroma gospodinje. Voda je na* vadno povsod zelo po ceni. in zakasnuje celo kisanje mleka, zato rada premoti marsikatero, sicer pošteno gospodinjo. Že v par urah je na mleku tako lepa smetana, da jo je res škoda zliti v vrč za mleko in ne pustiti v skledi. Saj nisem n!ič »pančala«, le malo mleka, sem ohranila za dom. Preizkuševalec mleka v mlekarni stoji pred težkimi nalogami: ugotavljati mora pretvarjanje mleka, ki se je izvršilo že v vimenu pred molžo in. pretvarjanje, ki se je izvršilo z mle* kom. po moLži. Le od povsem zdravega mleka zdravih in pravilno krmljenih
krav, smeš pričakovati najvišje donose in najboljšo kakovost izdelkov in s tem naj višje cene za mleko.
Za preizkušanje mleka najdemo danes razne priprave, od navadnega, sedaj že močno opuščenega smetanomera (ci*
čutih pomanjkljiv, ni sposoben, da bi bil zaposlen v mlekarstvu. Eden naših naj s boljših sirarskih mojstrov, sirar Janez Tesar na Vrhniki, je takole označil ne* kega svojega učenca: »Ne bo nikdar kaj prida mlekar, zato ker ne mara mleka
Vzorno urejen kravji hlev, v katerem molzejo mesto ljudi — stroji. V sredi slike vidimo na obeh straneh hodnika vrče s posebnimi gumijevimi cevmi, ki jih nataknemo kravam na vime. Automatično molženje s stroji ima svoje dobre strani (mleko sploh ne pride v stik s slabim hlevskim zrakom), priznati pa moramo, da ima tudi precej senčnih strani, radi česar se ni raz*
širilo v taki meri kot bi se sicer.
lindrična steklena cevka s črticami od« nosno stopinjami za merjenje smetane pod vrhom), do dragocenih mikroskopov, s katerimi opazujemo bakterije v mleku, ki nam jih mora mikroskop najmanj ti* sočkrat povečati. V nastopnih črticah ho* čem razpravljati le o aparatih, ki ne bi smeli manjkati v nobeni najmanjši mlekarni ali magari le zbiralnici mleka.
1. Čutno preizkušanje.
Glavne in z ničemer nadomestljive aparate za preizkušanje mleka morajo hneti mlekar in preizkuševalci mleka v očeh, v nosu in v ustih. Kdor je v teh
pokušati« — in moje naknadno opazo* vanje mi je potrdilo, da je bila označba povsem točna in pravilna. Izgovori, »da se mi mleko gnusi« ali »da je nevarno po« kušati mleko radi možnosti okužen j a po eni aili drugi bolezni živine in ljudi« ali »da moj okus ni dovolj občutljiv«, ne dr< žijo. Mleko je še najmanj ljudi uničilo, vse pa vzredilo. Izberi si drug poklic in pusti mlekarstvo.
Mleko moraš pri vsakem sprejemanju poduhati, tudi tedaj, če se prinaša v mle* karno kar sveže namolženo. Vsak nered v životu živali najde izraza v mleku in
s tem bolj ali manj vedno tudi v vonju mleka. Duh po hlevu radi nesnage pri molži, duh po repi ali drugi ostri krmi, duh po žarkem ali drugače neprijav duh, čutiš že v svežem mleku. Duh po posodi, zadušeno-kislast ali kisel vonj itd. začu* tiiš takoj ko vrč odpreš. Pri vsem tem du* hanju seveda ni treba namakati nosu v mleku. Tvoja dolžnost je, posvečati spreš jemanju mleka zadostno pozornost in ne barantati z dekleti in člani.
Vsako mleko precedi skozi gosto mleč* no cedilo in sicer praviloma tedaj, ko se zliva na tehtnico ali v mero, ali takoj na t6, kakor pač moreš najenostavnejše ure« diti, da opazovanja mleka ne prezreš in vendar sprejemanja ne zavlačuješ. Pri tem delu mora biti vedno navzoč mlekar, tudi če ga opravlja kdo drugi. Pri preče* janju mleka mora delovati oko in seveda tudi nos. Zavedaj se, da so prvi načini za določanje maščobnosti mleka sloneli na opazovanju njegove gostote odnosno prozornosti ali bolje »barvnosti«, z očmi in da smo za to imeli kar posebne aparate (Heerenov pioskop, Feserjev laktoskdp itd.). Z dolgoletno prakso v enoinisti mlekarni lahko pri treznem opazovanju svoje oko tako izuriš, da boš vsak nered v sestavi mleka enega ali drugega člana takoj opazil. Tehtnico ali mero umesti vedno na takem mestu, odnosno tako, da bo luč okna ali svetiljke prihajala do tvojih oči v čim večji meri skozi mleko, kadar ga donašalec zliva na cedilo od* nosno v posodo tehtnice.
Ne prezri morebitnih kosmičev, ki za« ostajajo na gosti mrežici cedila. Tudi ne kradi planinam in gozdu njihovega mahu in igličja, marveč zahtevaj v vsaki mle* kar ni pravilno mlečno cedilo z vodoravno napeto gosto mrežico iz medi ali nikla. Niso potrebna kaka draga kovinasta ce* dila, kar pa moramo zahtevati od vsakega mlečnega cedila, je to, da ima dno iz goste kovinske mrežice.
Vsako mleko moraš pri vsakem spre* jemanju pokusiti, kadar nastopajo neredi ali pa če sta nos in oko opazila kaj sum* Ijivega. (Seveda ne smeš vtakniti v mleko umazanega prsta in ga oblizati, ker bi
s tem le še pomnožil umazanijo v .mleku in bi bilo sploh vsako mleko slabega okusa — vsled umazanije na prstu. Op. ured.) Z izurjenim okusom ugotoviš žarko in slano odnosno v okusu pomanj* kljivo mleko, ki je prav posebno nevarno
Navadno tvorniško mlečno cedilo.
Mlečno eedilo s platneno vložko.
v sirarstvu; ugotoviš nakisano mleko, ki je nevarno povsod, prav posebno pa pri oddaji svežega mleka; ugotoviš vodeno in posneto mleko in s tem ohraniš svo* jo mlekarsko' čast in obvaruješ poštene člane pred goljufi. Pokušnje ni treba po* goltniti, ampak jo praviloma vedno iz* pljuneš, čeprav je osobito pri kadilcih čut za presojanje okusa v bližini goltan* ca najbolj razvit in spredaj ob osti jezika od kajenja povsem omrtvel. Kdor je strasten kadilec, že iz tega vzroka ni sposoben za mlekarja. Njegov jezik je premalo občutljiv za ugotavljanje malen* kostnih razlik v okusu mleka. Tak mle* kar bo pokvaril mnogo blaga. Čim bolj bo prehajalo kajenje moškim v strast, tembolj bo mlekarstvo prisiljeno, delo* vati z ženskami (seveda če tudi te ne ka* dijo), ako se bomo hoteli uveljaviti na trgih s prvovrstnimi izdelki. Na Šved* skem najdemo radi tega že danes 7 mle* karskih šol za ženske in 2 za moške mle* kar j e.	(Dalje	prih.)
Vpliv krme na mleko.
Neki mlekar mi je dejal: Orehove tronine so se hitro poznale v mlekarni, takoj je bilo več mleka. Ta je pravilno označil delovanje orehovih tropin. Prh boljšek v krmi se takoj pozna na mno* žini mleka. Več redilnih snovi v 'krmi zadostuje za proizvodnjo večje množine mleka, katero nam krava v resnici tudi da. Poglejmo malo natančneje, kakšen vpliv ima krma na mleko!
Vsak kmet ve, da ima mleko takoj poseben, oster duh in okus, kakor hitro dobi krava večje množine repe. Neka« teri kraji, kjer pozimi krmijo krave z repo, imajo v zimskih mesecih zelo sla* bo maslo, medtem ko je sicer prvo* vrstno; slab okus mleka se prenese tudi na maslo, Znano je, da nekatere vrste plevela napravijo mleko oziroma maslo neprijetno in zoprno (n. pr. čebulček). Toda ne samo ostra krma, ki vsebuje razne takozvane silice, tudi druga krma vpliva na mleko. Tako na primer dobro vedo mlekarji, da krmljenje lipovega listja naredi maslo lepo rumeno. Po* dobno, toda v manjši meri, deluje ko* renje. Trdo maslo dobimo, če polagamo kravam v večji meri krmo, katere ma* ščoba vsebuje mnogo trdih gliceridov (stearin, palmitin, myristin). Kot take so posebno znane kokosove in palmove tropine. Nasprotno dajo mehko maslo krmila, ki imajo večino maščobe v ob* liki olejove kisline, na primer: koruza, sezamove tropine itd. Krma, ki je bo* gata na celulozi, da trdo maslo, sveža, zelena krma pa mehko; zato je maslo pozimi, ko krmimo s senom in slamo, trdo. poleti, ko je žival na paši, pa mehko.
Množina maščobe v mleku je direktno le v majhni meri odvisna od množine tolšče v krmi. Če ima krava to lastnost, da je njeno mleko mastno (da ima mno* go tolšče), jo bo ohranila tudi tedaj, če bo dobivala slabo krmo in nasprotno: če ima krava malo maščobe v mleku, je ne bomo mnogo povečali niti z naj* boljšo krmo. Je pa zato maščobnost mleka indirektno v veliki meri odvisna
od krme. To se pravi: Če ima krava do* bro mleko, jo moramo tudi dobro kr* miti. Če žival ene ali druge snovi ne do* bi dovolj, jo mora nadomestovati s svo* jim lastnim telesom, pravimo, da krava hujša. Vsaka stvar gre do svoje meje, tako tudi izkoriščanje krave. Če bo do* bra krava redno krmljena z nezadostno krmo, bo začela s časom izgubljati mle* ko, če pa je tako dobra mlekarica, da bo kljub temu dajala mnogo mleka, bo v kratkem podlegla splošni oslabelosti ali jetiki in poginila. Tu tiči tista napa* ka, ki je prirojena našim ljudem. Najsi* bo krava dobra ali slaba mlekarica, obe dobita enako množino krme. O kakem priboljšku ni govora. iMalo je krajev in gospodarjev, ki bi stalno polagali živini razen sena tudi priboljšek v obliki moč* nih krmil. Posledica tega je, da živino* reja nazaduje.
»Krava pri gobcu molze«, ta zlati rek pozna vsak naš kmet, toda malokdo se ravna po njem. Ni dovolj, da ima vas dobrega plemenskega bika, ki bo prena* šal veliko mlečnost svojega rodu na te* leta. Če hočemo vzgojiti res dobro mleč* no živino, moramo pravilno odrejati te* leta in skrbeti tudi za dobro krmo krav mlekaric. Izgovor:	»sem	revež,	nimam
denarja niti za kruh, pa bi kupoval tro* pinc za krave«, ne velja. Če hočeš, da ti bo dala krava mnogo mleka, daj ji do* volj in dobre krme. Ko dobiš ob koncu meseca denar za mleko, ki si ga nosil v mlekarno, žrtvuj en del za oljnate tro* pine. Ne boj se nehvaležnosti od strani krave. Vsak priboljšek na krmi, pa naj bo še tako majhen, bo imel za posledico povečanje množine mleka.
Močno krmilo v jaslih, ti bo pomno* žilo kruh na mizi, o tem bodi prepričan. ____________________________inž.	Pegan.
Kupujte orehove tropine, najcenejše močno krmilo!
Pošiljajte v »Gospodarski list« male oglase! Na ta način boste najcenejše prodali in kupili vse gospodarske pred* mete.
Čitajte male oglase na zadnji strani!
Sadjarstvo
Sadnemu drevju škodljive žuželke pozimi.
Iz »III. Flora« posnel H.
Splošno so sadjarji mnenja, da hude zime vzamejo zalego naših sadnih zaje* dalcev, ki prezimuje v tej ali oni obliki po drevju. 2alibog, da ni tako, kajti si« cer bi bili morali že davno propasti vsi škodljivci naših sadnih vrtov. Izkušnje nam pa izpričujejo, da je tudi po hudih in dolgotrajnih zimah še vedno dovolj golazni, ki zajeda vse nadzemeljske de* le našega sadnega drevja in da se mora* mo na vse kriplje braniti pred njimi, ako hočemo oteti drevje in njega plo« dove.
Čuditi se moramo, kako trdoživa so ta bitja in kako jih narava na ne« pojmljiv način varuje pred poginom. Le pomislimo, da razne žuželke prebijejo zimo v jajčecih, ki so popolnoma neza* varovano prilepljena po vejicah in brst« ju. Edino trda zunanja kožica varuje kal življenja, da ga ne uniči zimski mraz. Zadnji zarod listnih ušic n. pr. kar po« sipa mladike s trdimi, drobnemu smod« niku podobnimi črnimi jajčeci. Kljub najhujšemu zimskemu mrazu se izleže takoj aprila meseca, ko se začne popje razprezati, iz vsakega jajčeca ušica, ki se nemudoma priplazi do prvega brsta, oziroma mladega lističa. Isto, do skraj« nosti neugodno prezimovališče imajo jajčeca zimskega pedica in prstenčarja. Skoro pol leta so izpostavljena vsem neugodnostim zime, pa jim ne škoduje niti dež, niti sneg, niti še tako hud mraz. O tem se lahko prepričamo na lastne oči, ako januarja ali februarja meseca, ko je minulo že več prav hudih zimskih dob, prinesemo v toplo sobo vejico z jajčeci prstenčarja. V nekaj dneh se ožive in iz vsakega zleze prav nežna, ži« vahna gosenčica, ki takoj začne iskati, kje bi bilo kaj zelenega.
Nekaj žuželk prezimuje v obliki lis činke. Najbolj navadne so gosenice zlatnice, ki jih najdemo pozimi v pajče« vinastih zapredkih na koncu vejic sad« nega drevja. Komaj 3 milimetre dolge gosenčicc prenesejo trajen mraz, naj« sibo tudi čez 20" pod ničlo. Sicer so ne« koliko zavarovane med zapredenimi li« sti. Toda ta odeja jih varuje le pred mokroto in snegom, mraza pa ne zadr« žuje, a kljub temu takoj ožive, ako jih pozimi prinesemo v toplo sobo. Ali ni to uganka? — Prav tako preživi zimo brez škode mala zavijačeva gosenčica (ki dela piškavo sadje), nekoliko zava« rovana v razpokah v lubju. Vse te živali imajo nežno, mehko vodeno truplo, ki v mrazu trdo zmrzne, toda življenje ostane v njem. Buba znanega metulja lastovičarja, ki živi tudi v Sibiriji, pre« nese celo mraz do 40" pod ničlo. Kako je to mogoče si ne moremo razlagati.
Še najbolj čudno pa je, da prežive zimo žuželke, ki prezimujejo popolno* rna razvite, kakor n. pr. cvetoder in drugi rilčkarji. Pa tudi mnogi metulji zlezejo iz bub že na jesen ali pozimi, pa jih kljub temu ne vzame zima. V kakem zatišju zmrznejo sicer, a ob lepih dneh, celo sredi zime se otajajo in veselo uži« vajo solnčne žarke (n. pr. pavlinček, ci« tronček i. dr.). Čudno je tudi življenje malega zimskega pedica. Šele oktobra ali celo novembra meseca prileze iz zem« Ije in ne meneč se za slano in mraz ju« naško lezejo samice po deblih v vrhove sadnih dreves, kjer v znožju brstov od« lagajo jajčeca.
Kako trdožive, za mraz in druge vre« menske nezgode neobčutljive so žužel« ke, se večkrat lahko prepričamo v hro« ščevih letih. Zgodi se pamreč, zlasti v gorskih krajih, da zapade sneg in na* stane hud mraz celo koncem aprila ali začetkom maja meseca, ko se hrošči že trumoma izpreletavajo po drevju. Mi*
slite, da jim kaj škoduje, ako so teden dni v snegu in mrzli mokroti! Kaj še! Ko se vreme ugreje in sneg skopni, pa so zopet »na nogah« čvrsti, zdravi in veseli.
Iz pričujočih vrstic se učimo, da zima ni naša najboljša zaveznica v boju s sadnimi zajedalci in da se ni zanašati na njeno pomoč, najsibo še tako huda. Zato pa si moramo pomagati sami. In baš zima je za zatiranje škodljivcev iz rodu žuželk najprikladnejša, ker jih v
Lacrima Christi.
Lucifer, pahnjen od Boga iz nebes, se je prekucnil na zemljo. Pri padcu pa se je oprijel za rob raja in ga odtrgal. Ta košček raja je padel na zemljo in sicer v neapeljski zaliv, ki je v resnici še danes radi čarobnega nebesnega svoda in radi bogatih darov narave, podoben raju.
Nekoč je potoval božji Zveličar po na* šem grešnem svetu in prišel na smehljaš joče obrežje neapeljskega zaliva, kjer tvorijo griči, ki obdajajo Vezuv, položno pobočje. Občudoval je te divne kraje in se razžalostil, ker mu je satan pri padcu iz neba ukradel najlepši del raja. V svoji žalosti je začel jokati in glej čudo: kamor so padle njegove božje solze, so vzklile iz zemlje trte, ki so rodile čudovito vino, Kristove solze (lacrimae Christi).
Tako pravi legenda in dodaja še slede* čo dogodbo: Neki Nemec je šel gledat Vezuv. Na njegovem pobočju se je usta* vil in si naročil znamenitih »Kristovih solz«. Ko je srkal lagodni in opojni nek* tar. je vzdihnil: O Ti moj dobri Bog, za* kaj nisi jokal v Nemčiji! Povem vam še drugo legendo o »božjih solzah«. Pripo* vedujejo, da se je pred mnogimi1 stoletji naselil na pol poti do vrha Vezuva pu* šcavnik, da bi tam preživel, kar mu je še preostalo od življenja, v molitvah in Postu. Spremljal je kot vodnik na Vezuv turiste, ki so hoteli videti ognjenikovo
tem letnem času najlaže dosežemo s sredstvi, katerim se ne morejo upirati, tako kakor se upirajo zimi. Zoper arbos rin in apno jih narava ni zavarovala.
»Sadjar in vrtnar«.
Zadružna zveza v Gorici ima na pro* daj izvleček za pokončevanje drevesnih škodljivcev v zimskih mesecih. Sredstvo je izdelek znane tvrdke Montecatini. Mala doza stane 3 lire, velika 6 lir.
žrelo. Da bi jim dal poguma, je ponudil vsakemu izmed njih nekaj vina, ki ga je hranil.
Nekega dne pride k njemu na obisk tujec. — Bil je sam satan, ki je hotel na vsak način zapeljati ubogega puščavnika v skušnjave in ga opijaniti z vinom, ki je bilo namenjeno za tujce. Že je bil satan na tem, da izvrši svojo zlo namero, ko začne na mah divjati huda nevihta. Blis* ki švigajo kot velike ognjene kače in grom pretresa zemljo do temeljev. Satan sluti bližino božje moči in se spusti v divji beg. Tako si je rešil puščavnik svo* jo dušo.
Predstavljajmo si pa njegovo začude* nje, ko je malo pozneje pokušal vino. Iz slabe, nepitne kiselice je postalo močno, lagodno in zelo okusno vino. Puščavnik je bil prepTičan, da so to naredile Kri* sto ve solze, ki jih je točil nad njegovo dušo, ko ga je izkušal satan in je zato krstil vino Lacrimae Christi, Kristove solze.
Naj bo že ena ali druga legenda, ne si* ccr resnična, ampak recimo zanimiva, gotovo je, da gre širom sveta to vino z mističnim in sugestivnim imenom s pri* jetnim vonjem, z dobroto in skladnostjo svojih sestavin. Najboljše je na solnčnih pobočjih Vezuva, ki so obrnjena proti jugu in vzhodu,
It. Vin. ed A gr.
Vinogradništvo in kletarstvo i
Rjavenje vina.
Najpogostejša napaka naših vin je rjavenje. Poesbno so ji podvržena vina iz mokrih let, ko grozdje v večji meri gnije. Ce vino v odprtem kozarcu ali steklenici v 24 urah spremeni barvo, je podvrženo rjavenju in ni stanovitno. Tako vino je treba ozdraviti. Marsikdo poreče: Nikdar nisem vina »popravljal«, čeprav je v kozarcu porjavelo. V sodu je ostalo vedno dobro in kupec ni bil ž njim nič manj zadovoljen kot z drugim. Lahek je odgovor: Rjavenje vina ni bo* lezen, ampak napaka. Odpravljanje te napake je zelo enosfavno, lahko izvršljiv vo in brez vsake nevarnosti za vino. Utegne se pa zgoditi (v slabih hramih slučaji niso redki), da se ta napaka spremeni v bolezen, ki nam v kratki do« bi naredi iz vina zavrelico. Zato ne od* lasajmo z odpravljanjem rjavenja do* kler je pomoč lahka.
Inž. Pegan:
Gnitje krompirja.
Letos je bilo slabo »krompirjevo« leto. Mnogo moče je sicer naredilo mnogo listov, krompirja pa je bilo sprva zelo malo, ker je bilo malo solnca, ki edino zamore tvoriti škrob. To so nam potrdila tudi vsa poročila, ki smo jih prejeli. Po? sebno lep je bil na zunaj jugoslovanski krompir, toda v zemlji ni bilo krompir« jev. Nekateri gospodarji so nas s skrbjo popraševali, ali ni mogoče seme slabo. Toda vsa stvar se je obrnila, ko se je spremenilo vreme. V mnogih krajih je pozneje krompir nadomestil vse, kar je prej zamudil, v drugih pa vsaj deloma. Povsod pa je bil več ali manj napaden od peronospore (phytophthora infestans), zato so gomolji v shrambah gnili v večji meri kot druga leta. Kjer je peronospora, tam so vedno tudi gnilobne bakterije, ki nadaljujejo svoje škodljivo delo tam,
Kako odpravimo rjavenje vina?
Kdor je zapazil, da mu vino rjavi, naj ga pretoči takoj v čist, dobro zažveplan sod. Pri pretakanju naj skrbi, da pride vino kar najmanj v stik z zrakom. Če je bilo v majhni meri podvrženo' rjave« nju, bo to zadostovalo. Za 6 do 8 dni vzamemo zopet kozarec vina in ga pu« stimo odprtega. Če vnovič porjavi, ali če se je pri pretakanju zakalilo, mu pri« denemo na vsakih 100 litrov 5 do 10 gra« mov kalijevega metabisulfita, ki smo' ga raztopili v steklenici vina. S tem sred« stvom bomo odpravili tudi močno po« rjavela vina.
Vino, ki bi imelo po pridanju metabi« sulfita še vedno zarjavelo barvo-, mora« mo čistiti. V to svrho vzamemo želatino, pri močnejše napadenih vinih, ki so bila motna, pa mleko ali sirnino.
kjer je končala peronospora. Letošnje mokro leto je bilo torej krivo, da je krompir gnil v toliki meri na njivi in v skladišču.
Gnitje krompirja pospešujemo pa tu« di sami z nepravilnim ravnanjem.
V prihodnjem si hočemo ogledati ne« kaj splošno razširjenih napak, ki nam lahko v veliki meri pospešujejo gnitje krompirja. Vprašajmo se, ali nismo tudi mi zagrešili katero izmed njih in glejmo, da se jih bomo v prihodnje izogibali.
Prva velika napaka, ki se ji marsikje kmet ne more prav lahko izogniti, je pre« zgodnje izkopavanje krompirja. Tu čaka zelje, tam repa, drugje zopet zelenjava za goriški trg in krompir mora iz zemlje. Ko bi naš kmet vedel, kako kvarno vpli« va na zdravje krompirja v shrambi, če je prezgodaj izkopan, bi se skušal na vsak način izogniti tej napaki.
Predčasno izkopan krompir je bolj vo« den in iz tega razloga v večji meri pod«
Poljedelstvo in vrtnarstvo
vržen gnilobi. Posebno v mokrih letih, ko je bilo listje napadeno od peronospore, kaj rad gnije. V shrambi se izsuši in po* stane ves grbančast. Izgubi tudi mnogo na svojem dobrem okusu.
Toda še eno izgubo imamo, če koplje* mo krompir prezgodaj, namreč izgubo na množini krompirja. Zapomnimo si, da krompir pridobiva na teži tako dolgo, dokler se nahaja na listih ena sama ze* lena lisa. Vse do tedaj se seli škrob iz listov v gomolje in povečuje težo in vrednost krompirja.
Izjemo v kopanju krompirja lahko na* redimo in moramo narediti tedaj, ko je nastopila peronospora v taki meri, da nam je sežgala vse listje, bodisi da ga nismo mogli obvarovati s pravočasnim škropljenjem, ali pa da si nismo sploh znali pomagati. Če nam je peronospora sežgala vse listje in stebla (kot se je na primer letos dogodilo v nekaterih krajih v Gorah, potem z izkopavanjem ne sme* mo odlašati. Tudi če so krompirji maj* hni, v zemlji ne bodo ničesar več pridobi* li, ker so oropani listov, ampak le izgubili, ker bodo začeli rasti in delati majhne krompirčke. Inž. A. Rolet priporoča, po* škropiti izkopani krompir na lahno z bordoško mešanico (mešanico modre ga* lice in apna) in jih pustiti na solncu, da se dobro osušijo. S tem se krompir raz* kuži in zabrani, ali vsaj omeji gnitje v shrambah.
Druga napaka, ki jo dela pogostoma kmet, je ta, da meče izkopani krompir v koše in ga stresa takoj v vreče. Tako ravnanje je nerazumno. Izkopani krom* pir je vlažen, na njem lepi mokra zemlja in ko pride pod streho, se poti. Vlažna to* plota pa je najugodnejša za razvoj gni* lobe, ki se v takem krompirju tudi hitro razpase.
Krompir izkopavajmo kolikor mogoče v solčnih dneh in ga pustimo razmeta* nega na njivi, da se osuši. Če se nam ni dovolj osušil prvi dan, ga razložimo še drugi dan pred hišo ali na kakem drugem pripravnem mestu. Dolgo časa pa krom* pir ne sme biti izpostavljen solncu, sicer začne zeleneti. V njem se razvija alka* loid solanin, ki je strupen in škodi ljudem
in živalim. Krompir, ki ima večje mno* žine solanina, takoj spoznamo po njego* vem pekočem okusu.
Tretja napaka je ta, da puščajo neka* teri gnil krompir na njivi. Z gnilim krom* pirjem ostanejo na njivi milijarde in mi* li jarde plesnobnih trosov in raznih, gnilobo povzročujočih bakterij, ki na* stopajo vedno skupno s krompirjevo plesnijo. Vse te gnilobne glive prezimijo na njivi in čakajo, da pride nanjo zopet krompir, katerega ob ugodnem (vlažnem in toplem) vremenu zopet napadejo. Na* ravno je, da čim več plesnobnih trosov se nahaja na kakem kraju, tem hitreje se širi plesnoba. Ne puščajmo zato nikdar gnilega krompirja na njivi, ampak po* berimo ga, enako kot zdravega, seveda v posebni posodi, popolnoma ločeno od zdravega. Razumljivo je, da ne smemo krompirja nikdar pokrivati s krompirje* vico, ki je bila napadena od plesnobe.
Gnojenje s kalijem.
Tri umetna gnojila so, katera upo* rablja naš kmet v večji meri: superfos* fat, Tomaževa žlindra in čilski soliter. Prvi dve gnojili skoro izključno za trav* nike, soliter pa za njive in vrtove. Naš kmet mnogo čita gospodarske liste in razne časopise. Pri tem seveda naleti vedno in vedno na pozive:	Kupujte
umetna gnojila! Gnojite z umetnimi gnojili! Ko mu je teh pozivov že preveč, se končno odloči, kupi v resnici par kvintalov superfosfata, ki je najcenejši, in ha j d ž njim na travnik. Pride po* mlad, travniki začenjajo zeleneti. Kme* tič hodi vsak teden mimo pognojenih senožeti, ki mu bodo dale letos dvojni pridelek. Z očmi meri travico, koliko je že višja od sosedove, ki ni kupil umet* nega gnoja. Pozna se, pozna, toda do* zdeva se mu pa le, da pridelek ne bo tako velik kot je pričakoval. In res! Pri* de košnja in mu to njegovo bojazen po* trdi. Več trave kot lani je bilo, to je resnica, tako hudih dobičkov pa umetna gnojila le ne dajo, kot kričijo venomer in na vsa usta vsi strokovni in nestro*
kovni listi. Njegova vera v umetna gno* jila je precej omajana. Bog ve, ali bo prihodnje leto še kupil »prah«, ki da ze* lo mnogo sitnosti in malo dobička.
Dragi moj kmetič! Tehtni so Tvoji ugovori, na travi sami lahko pokažeš, da nisi imel dovolj uspeha, vendar pa dvo* mim, ali so pravilni. Poglejva!
Učenjaki pravijo, da potrebuje vsa* ka rastlina — torej tudi trava — za svoj popoln razvoj fosfor, kalij in dušik. Ra* zen tega mora imeti zemlja dovolj apna in nekaterih drugih, manj važnih snovi. V prvi vrsti pridejo torej v poštev fos* ior, kalij in dušik.
S tem, da kupiš superfosfat ali kot mu ti praviš beli prah, daš rastlini fosforja. Mesto superfosfata lahko vzameš za težki svet tudi žlindro ali kot jo ti ime« nuješ črni prah. Ostaneta nam še kalij in dušik. O dušiku je bilo do zadnjega časa razširjeno mnenje, da je za gnoje* nje travnikov predrag. Sicer so nešteti poizkusi to mnenje ovrgli, vendar ti du* šikova umetna gnojila odpustim. Če imaš dovolj gnojnice, polij jo po travni* ku in rešil boš tudi vprašanje dušika na najcenejši način. Toda še ena stvar nam manjka, to je kalij. Z gnojnico si pri* nesel sicer na travnik tudi nekaj kalija, vendar premalo. Poglejva, kaj pravijo poizkusi o njem!
V zemlji, ki ima dovoli kalija bi mora* le rastline uspevati brez kalijevega gno* jenja. Agronom Ville pa je z mnogimi poizkusi ugotovil, da temu ni vedno ta* ko. V mnogih na kaliju bogatih zemljah ni mogel z najboljšim gnojenjem (brez kalija seveda) doseči več kot 15 q žita po hektar ju. Prihodnje leto je zopet po* gnojil isto zemljo s fosforjem in duši* kom in pridal še 150 kg kalijeve soli po hektarju. Uspeh je bil presenetljiv: kjer je bilo prej 13 do 15 q žita, ga je zrastlo sedaj 20—25 q. To je en poizkus enega strokovnjaka, navedli bi lahko poizkuse Vacherot*a, Benot*a, Taraguat*a in tisoč drugih. Vsi pa nam pravijo eno, namreč da je za dosego velikih pridelkov po* trebna zadostna množina vseh redilnih snovi, fosforja, kalija in dušika. Če
manjka le ena izmed njih, ni nič poma* gano, če damo ostali dve v še tako ve* liki meri. Drugič pa nam pravijo ti po* izkusi, da ni dovolj, če ima kaka zemlja vseh redilnih snovi v zadostni meri, mo* ra jih imeti tudi v taki obliki, da jih rast* lina tekom svojega kratkega življenja lahko izrabi. Le na ta način si lahko razlagamo, da zemlja, ki je bila sicer bogata na kaliju, ni dala zadovoljivih pridelkov, dokler ni bila pognojena s kalijem. Tudi tvojim senožetim, dragi moj kmet, je primanjkovalo kalija, zato uspeh s superfosfatom ni bil tak, kot bi bil sicer. Niso vse zemlje v enaki meri potrebne kalija, gotovo pa jih bo malo takih, ki bi kalijevega gnojenja ne po* plačale. Predvsem potrebuje kalija pc* ščen svet in pa močvirni travniki ob vodi. V mokri in težki dolinski zemlji, ki ima malo apna, zelo dobro deluje lesni pepel, ki vsebuje precej apna. Hra* nimo ga zato in trosimo ga po dolinah. Pepel nam seveda ne bo zadostoval za pognojitev vseh travnikov, ,zato mora* mo kupiti kalija v obliki kalijeve soli in ga potrositi skupno s superfosfatom. Poizkusimo enkrat, mnogo nas itak ne bo stalo: V/> do 3 kg kalija zadostuje na 100 m2. Posebno dobro se bo poznalo kalijevo gnojenje (združeno s superfos* fatom) na peščeni zemlji. Slabe trave in razen škodljiv plevel bo izginil never* jetno hitro, dobre trave se bodo ob* rastle in ruša se bo zgostila. Škodljivi mah, ki se je prej šopiril po travniku sc bo popolnoma izgubil če pred gnoje* njem travnik pobranamo ali postrgamo z grabljami. Travnik bo ves drugi in ne bo nudil več one žalostne slike, kot jo nudijo večinoma vsi naši travniki v pe* ščenem svetu.	G.
Gnojenje cvetlic.
Zadržna zveza v Gorici ima v zalogi posebno gnojilo za cvetlice, ki se dobi v ličnih, malih dozah. Cena tega gnojila je zelo nizka. Za manjše število cvetlic, zadostuje na leto ena doza gnojila, ki stane samo 5 lir.
		
	Splošno gospodarstvo	
D. Doktorič:
Mlekarne in davki.
Mnogo šuma je nastalo lansko leto pri mlekarnah, ko so začele davkarije pritiskati nanje. Davčni agenti so za* htevali napovedi za odmero davkov, voditelji mlekarn pa niso hoteli slišati o davkih. Agenti so potem davčno pod* lago odmerili po svoje. Ker so bile zelo redke mlekarne, ki so imele knjigovod* stvo tako urejeno, da so mogle davkariji z jasnostjo dokazati svoj dejanski go* spodarski položaj, davčni agenti sploh niso hoteli slišati o bilancah, ki jim ni* so zaupali. Proti odmeri so nekatere mlekarne po nasvetu goriške Zadružne zveze vložile rekurz, ki je bil te dni raz* sojen pred Deželno komisijo za nepo* sredne davke v Vidmu na ta način, da se bodo davki odmerili mlekarnam na podlagi predloženih računskih zaključ* kov.
Proti običaju, ki so ga hoteli vpeljati davčni agenti, da bi namreč davek od* merjali na podlagi v mlekarni predela* nega mleka, ne glede na razne stroške, pomeni ta odločba velik uspeh za za* druge.
Opozarjati pa moramo tu voditelje zadrug, da ta razsodba predpostavlja pri zadrugah redno in strokovno knji* govodstvo, brez katerega ni mogoče se* staviti pravilnih računskih zaključkov. Način mesečnih obračunov, kot ga ima* jo pri večini mlekarn, ni zadosten in ga je treba nadomestiti ali izpopolniti z načinom, ki odgovarja potrebam da* našnjega časa. Strah pred to novotarijo je prazen, nekoliko več reda gotovo nikjer ne škoduje. Ko bodo voditelji naših mlekarn spoznali prednosti take* ga modernega knjigovodstva, se bodo sami sebi čudili, da so se ga bali. In na* vsezadnje je vsa stvar tako silno pri* prosta, da jo mora v par tednih raz*
umeti docela vsak, kdor ima količkaj zanimanja za napredek našega gospo* darstva.
Ali bi ne kazalo, da priredimo letos zopet kak tečaj za mlekarne kakor lani v Cerknem?
Mrtva roka in zadruge.
V zadnjem času so nekateri agenti pristojbinskih uradov (Ufficio registro) vznemirjali naše zadruge radi napovedi za odmero pristojbine mrtve roke (tassa di mano morta). 2e v prešnji številki našega lista smo pojasnili zadrugam, da nimajo s to pristojbino prav nič opra* viti. Ker je pa neki agent le naprej vsi* ljeval svoje mnenje, smo se obrnili do predstojnika deželnega pristojbinskega urada radi pojasnil. Potrdil je naše sta* lišče, da zadruge kot trgovska udruže* nja niso podvržene tej pristojbini. Sicer je zakon sam na sebi dovolj jasen. D.
Novi trgovski zakon.
Podrobno dovoljenje za trgovanje.
V uradnem listu od 29. decembra 1926. je bil objavljen zakonski odlok št. 2174 od 16. decembra 1926., s katerim je ve* zano prodajanje blaga na drobno in de* belo na posebno dovoljenje od strani ob* čine.
Pri vsaki občini se bo- v ta namen usta* novila posebna komisija, ki bo sestav* ljena iz podeštata, dveh zastopnikov stro* kovne zveze trgovcev in dveh zastopni* kov strokovnih zvez delavcev, duševnih ali telesnih.
Kdor hoče dobiti to dovoljenje, mora vložiti pri občini prošnjo na kolekova* nem papirju za 5 lir.
Osebe ali ustanove, ki že izvršujejo tr* govino, morajo v svrho pridobitve ome* njenega dovoljenja plačati pri pristojni intendanci kavcijo od 500 do 5000 lir, ki se odmeri po velikosti dohodninskega davka (ricchezza mobile).
Kdor hoče šele začeti z izvrševanjem obrti, plača zaenkrat 500 lir kavcije, ki se mu pozneje spremeni v sorazmerju z dohodki.
Mesto gotovine lahko predloži prosilec finančni intendanci odgovarjajoče število izkaznic liktorskega posojila, ki se raču? najo po nominalni vrednosti in od kate« rih mu tečejo obresti.
Opozarjamo na ministrski dekret od 31. decembra 1926., objavljen v uradnem listu od istega dne, ki določa v členu 9., da poteče rok za polog kavcije z 31. ja* nuarjem 1927.
Zakonski odlok obsega tudi natančneje
D. Doktorič.
Vprašanje denarja in naše zadruge.
Razne države so to vprašanje že koli« kortoliko uredile. Te ureditve so bile še vselej združene z velikanskimi žrtvami od stranli prebivalstva. V naši državi je sedaj to vprašanje na dnevnem redu in prav je, da se tudi mi z njim bavimo.
Od leta 1914 do 1918 smo preživeli čase, ko je bilo vedno več avstrijskega papir« natega denarja. To je bila doba »infla« cije«. Denarja je bilo kot peska, draginja pa tudi vedno večja. Kdor je imel kake dolgove izpred vojne, jih je z lahkoto po« plačal. Inflacija je bila pri nas ustavljena s polomom Avstrije, ko je Italija zasedla naše kraje in odtegnila ves avstrijski denar prometu pod pogoji, ki so bili za naše prebivalstvo izredno ugodni. To uvidimo takoj, če primerjemo izmeno pri nas z izmeno v Jugoslaviji, kjer je dala država po 1 dinar za 4 krone, medtem ko smo tu dobili za vsako krono 60 itali« janskih stotink. A žal se je za nas tu v Italiji nadaljevala inflacija, ker so se tudi v državah zmagalkah pojavile posledice vojne. Ppirnatih lir je bilo tudi vedno več, gospodarstvo države je trpelo, do« kler se državniki niso odločili, da upora«
še določbe glede podeljevanja in odvze« manja dovoljenj, glede fakultativne uvedbe enotnih prodajnih cen od strani občine, glede izobešen j a prodajnih cen v nadrobni prodaji' na vidnem mestu itd.
Naše zadruge naj takoj poskrbe, da se prilagodijo tem novim odredbam.
Kje ste možje?
Neka zavedna Slovenka je pridobila 33 novih naročnikov za »Gospodarski list« in obenem z naročilom poravnala tudi vso naročnino. Kje ste možje in fantje — gospodarji?
bijo radikalna sredstva, da se propadanje lire ustavi.
Mod raznimi ukrepi, ki jih je sedanja vlada z odločno vztrajnostjo uveljavila, sta najvažnejša že v drugih člankih orne« njena omejitev obtoka papirnatega de« narjaiiin podpisovanje liktorskega poso« jlla, ki se še nadaljuje. Od odziva prebi« valstva pri tem podpisovanju in od uspe« ha te akcije je v veliki meri odvisen uspeh ukrepov Vlade za izboljšanje dr« /avnega gospodarstva in seveda tudi lir« ske vrednote. •
Če vlada doseže svoj namen, kar mora« mo pričakovati z vso gotovostjo iz po« ročil, ki prihajajo iz vseh krajev države, se bo morala dvigniti vrednost lire in dr« žavni finančniki bodo morali poskrbeti, da se bo ta vrednost ustalila na taki vi« šini, ki bo odgovarjala koristim narod« nega gospodarstva.
Padanje cen bi morala biti naravna po« sledica te nameravane »deflacije«. Če bi se deflacija izvršila prenaglo, bi imela lahko nevarne posledice za posamezna gospodarska podjetja in trpela bi tudi skupnost.
Računati moramo na vsak način na de« flacijo itn vsi moramo biti na njo priprav« ljeni. Pojavili se bodo znaki nasprotni
	Zadružništvo	*
		
pojavom, katerim smo bili privajeni v dobi inflacije. Kdor je danes prisiljen nas jeti kako večjo posojilo, se izpostavlja nevarnosti, da ga bo mnogo težje povrnil. Številka, ki izraža vrednost posojila bo sicer ista, a resnična vrednost denarja bo morda mnogo višja, isti znesek de* nar j a, ki ga danes z lahkoto zaslužimo, nas bo stal morda mnogo več žrtev in truda. Kdor trguje z blagom, mora paziti, da se preveč ne založi z njim, ker bi se izpostavil nevarnosti, da cene isti vrsti padejo, predno se ga more še pravočasno odkrižati.
Priporočamo zato vsem voditeljem naših zadrug, da upoštevajo nastali polo« žaj in se mu z vso previdnostjo skušajo prilagoditi, da ne bodo morda radi njih nepoznanja razmer trpele naše zadruge. Posojilnice naj natančno pregledajo vsa posojila, ali so v vsakem slučaju dovolj krita. Pomislijo naj pri tem, da bo defla* cija zelo vplivala tudi na vrednost kmet: fikega premoženja. Njih moralna dolž* nost je, da svoje dolžnike opozorijo na posledice deflacije in vsled tega morajo z vsemi sredstvi vplivati nanje, da sku* šajr. čim več dolgov vračati, ker jim bo to vračanje v bodoče čedalje, težje. Naj s več previdnosti je treba konsumnim za? drugam, ki so vse odvisne od tujega ka* pitala. Naj dobro premislijo, kako se bo* do mogle odkrižati v slučaju deflacije svojih dolgov! Pozornosti je treba sedaj še več kot kedaj tudi pri nakupovanju blaga. Morda bi prav nič ne škodilo zmanjšanje zaloge na tako množino bla* ga, kolikor jo obratovanje res nujno za* hteva, tako bi mogle zadruge še o pravem času povrniti tudi nekaj izposojenega denarja.
Nekaj nasvetov novim zadrugam.
1. Zadruga, ustanovljena brez upošte* vanja zakonskih določb, ki ni registri* rana pri pristojni sodniji, sploh ne za* služi imena zadruge. Delovanje take »zadruge« pride prej ali slej v nasprotje z obstoječimi zakoni, kar ne ostane brez slabih posledic za njene člane.
2. Vsaka zadruga mora voditi predpi*
sane knjige, pravilno kolekovanje, da jih lahko pokaže na zahtevo oblasti vedno in brez strahu pred kaznijo. Izgovor: »Ne vemo, katere knjige zahteva zakon in kako naj jih pravilno kolekujemo«, ne velja. Zakon zahteva, da zadruga vo* di knjige in ne pridejo v nasprotje z zakonom samo zadruge, ki ne vo« dijo pravilno kolekovanih knjig, ampak tudi tiste, ki knjig sploh ne vodijo. Še cn izgovor imajo nekateri:	»Če bomo
vodili knjige, nam bo davčna oblast predpisala visoke davke.« Tem odgovar* jamo: »Če boste knjige pravilno vodili, Vam bo naložila davčna oblast tak da* vek, ki bo odgovarjal Vašim razmeram, če pa knjig sploh nimate in ne veste, kaj so računski zaključki, Vam bo na* lc.žila davčna oblast toliko davka, koli* kor bo hotela; premalo gotovo ne, prej preveč.
Pravilno kolekovane knjige za vse vrste zadrug ima vedno v zalogi Z. Z. v Gorici.
3. Naše manjše zadruge po večini ni* majo v načelstvu nobene osebe, ki bi obvladala italijanski jezik. Nekatere iz* med njih imajo to slabo navado, da vsa italijanska pisma, ki jih ne razumejo, od* ložijo v kot, ludi če so od oblasti. S tem si povzročijo mnogokrat občutno ško* do. Dobijo na primer od davkarije avi* zo glede odmere davka (Avviso d’accer* tamento), vidijo, da so napisane števil* ke prevelike, pomagati pa si ne znajo, zato avizo enostavno odložijo in tako za* mudijo rok 20. dni. ki je določen za re* kurz proti odmeri davkov. Ali bi ne bilo pametnejše . poslati avizo takoj Zadruž* ni1 zvezi v Gorici in jo prositi pojasnil?
4. Pri sklicanju občnega zbora mora paziti zadruga na tozadevne določbe v pravilih. Ne zadostuje na primer, ob* vestiti člane v petek in soboto po kaki osebi, da bo v nedeljo občni zbor, če določujejo pravila, da mora biti javljen 8 dni poprej z razglasom v zadružnih prostorih. Občni zbor, ki ni bil pravilno sklican, ni veljaven, vsi sklepi takega občnega zbora so nepravilni. Zgodil se je na primer slučaj, da načelstvo ni ho*
telo sklicati občnega zbora, čeprav bi se morale po pravilih vršiti volitve novega načelstva. Člani so sklicali občni zbor na svojo pest in izvolili novo načelstvo. Razume se, da občni zbor ni bil velja* ven in tudi volitve novega načelstva ne. Člani so bili dolžni iskati poti, ki bi sta* ro načelstvo prisilila, da skliče občni zbor, ne pa zadeve urediti kar sv o* jevoljno. Kam privedejo take nepravil* nosti. nam bo takoj jasno, če pomisli* mo, da pred oblastjo odgovarja še vedno staro načelstvo, medtem ko vodijo za* drugo drugi ljudje, ki do tega nimajo pravice.
5. Vsako spremembo pravil, sprejeto na občnem zboru in vsakega novoizvo* Ijenega člana načelstva je treba takoj prijaviti. Če tega ne upoštevamo, se lahko zgodi, da je pred sodnijo še ved* no veljavno staro načelstvo, od katere* ga se je mogoče kak član preselil, drugi umrl, tretji izstopil iz zadruge itd.
6. Članstvo zadruge mora biti v re* du. Vsak član mora 1. podpisati pravil* no izpolnjeno pristopnico, 2. plačati za* družni delež, 3. biti sprejet za člana na seji načelstva, kar mora biti iz dotične*
P. Angelus:
Čebelna družina.
V panju bivajo od maja do oktobra meseca in tudi že v aprilu ter še v no* vcmbru tri vrste živali, ki so združene v celoten organizem in druga od druge odvisne: matice, troti in čebele. Matica živi najdalje 3 do 4 leta; troti žive v dru* žini, v kateri je vse v redu, od aprila do oktobra meseca; čebela živi le kratek čas. Tiste čebele, ki so se izvalile jeseni, prezimijo in ostanejo morebiti do konca aprila meseca, ob dobri paši pa žive ko* maj šest tednov.
Čebelna družina je torej neka našel* bina, neko skupno življenje samostojnih
ga sejnega zapisnika razvidno. Kjer ni* so vse tri zahteve natančno izpolnjene, članstvo ni v redu.
Po občnem zboru
morajo zadruge poslati:
a) Zadružni zvezi: Zapisnik občnega zbora in računski zaključek;
b) Prefekturi: Dva računska zaključka; ključka;
c) Sodniji: Predlog o vpisu novih čla* nov načelstva in o spremembi pravil, ako je občni zbor o tem Sklepal;
č) Davkariji: Računski zaključek.
Članice Zadr. zveze naj pošljejo Zve* zi po občnem zboru natančen zapisnik, v katerem so zapisani vsi sklepi in vse spremembe, ki jih je sprejel občni zbor. Za pravilno prijavo poskrbi potem Za* družna zveza sama, če jo zadruge pro* si jo, naj to uredi.
Uporabljajte v ta namen dvojezične tiskovine računskih zaključkov, k'i jih je založila naša Zadružna zveza.
organizmov, ki so drug od drugega od* visni tako, da drug brez drugega ne more obstati.
Matica.
Srce panja je matica. Brez matice ni čebelne družine. Napačno pa bi bilo mi* sliti, da matica kraljuje ali vlada v panju, da ona vodi vse delo, da ona kakor kak vojskovodja ukazuje čebelam in jih vodi. Ne, matica ni kraljica, da bi vladala. Ona nima v panju nič oblasti in tudi ne za* hteva pokorščine od čebel. Čebelna dru* žina v njej ne gleda svoje vladarice, marveč svojo mater, ki ji je narava dala zmožnost, da nese jajčeca. Zato bi jo bolj pravilno smeli imenovati stroj za nesenje jajčec. Ker je pa ona mati vse če*
Čebelarstvo
belne družine, ker od nje zavisi sreča in obstoj panja, tako da lahko reče: »Dr* žava to sem jaz,« uživa v družini ljubezen matere in čast kraljice. Matica ne oprav* lja zunaj panja nikakega dela; ne izle* tava, da bi si iskala hrane, saj za to tudi nima primernih organov. Kar potrebuje hrane, ji nudijo čebele najobilnejein naj* boljše. Dobra matica potrebuje dobre, že prebavljene hrane, mnogo zlasti, ka* dar leže. To delo, nesenje jajčec, oprav* lja skoraj devet mesecev. Proti koncu januarja ali v začetku februarja meseca že prične zalegati in leže do oktobra me* seca, nekatere tudi dalje, zlasti ako je vreme ugodno ali pa, če čebelar pridno pita. Ako pomislimo, da takrat, ko je razvoj panja na vrhuncu, t. j. v aprilu in maju mesecu, dobra matica vsak dan zleže dva tisoč ali še več jajčec in je skupna teža teh jajčec mnogo večja nego teža telesa matice, si lahko mislimo, da ta čas potrebuje tudi mnogo dobre hrane. Mlade čebele spremljajo matico pri nje* nem delu in jo pridno pitajo.
Na tem, kako matiea zalega, spoznamo, ali je dobra in rodovitna. Ako je zalega strnjena, da je sat z zalego tako rekoč zalit, pravimo, da je kakor salo, je to znamenje, da je matica dobra. Najdemo pa včasih matico, ki je bolj površna in ne leže brez presledkov, temveč izpusti tu pa tam kako celico, toda je vendarle dobra in rodovitna, ker s pridnostjo na* domesti, kar je s površnostjo grešila. Matica je najbolj rodovitna v prvih dveh letih, zato mnogi čebelarji ne trpe nad dve leti stare matice. Vendar so pa tudi nekatere triletne matice še zelo dobre in rodovitne.
Matica je krotka in pohlevna živalica. Brez skrbi jo lahko vzameš v roko, jo pregleduješ, nič žalega ti ne bo storila. Stari čebelarji so mislili, da matica sploh nima žela. Toda želo ima in strup tudi, le narava ji brani, da ne rabi žela, kakor da bi se zavedala, da bi bilo v nevarnosti njeno in vse družine življenje, če bi želo rabila. Ako pa ona naleti v svojem panju na kako drugo matico, ki se je morebiti pri prašenju zmotila in zašla vanj, jo z
veliko silo napade in jo piči, ako le more.
Dokler je matica dobra in rodovitna, jo imajo čebele rade in jo pitajo. Ako pa se preveč postara, ako ne more več izvrševati svojega dela, ako je pohabi je* na, se ljubuzen čebel hitro ohladi: obso* dijo jo na smrt in jo kratkomalo pahnejo iz panja. Ako čebelar o pravem času ne poseže vmes in jim da kako reservno matico, si čebele same izpodrede novo, pravinto, da preležejo. Nastavijo matič* nike, navadno dva ali pa tudi enega sa* mega. Včasih puste staro matico pri živ*
1 j en ju toliko časa, da se mlada izgodi in opraši. Zato se zgodi, da najdemo včasih dve matici v enem panju. Preleganje je za čebelarstvo velikega pomena. Priporo* čaj o, da od takih družin vzrejamo matice in take panje puščamo za pleme.
Umen čebelar skrbi, da ima vedno le dobre, mlade matice.
Čebele.
Narava je čebele obdarila z najlepšimi darovi. Opremila jih je s krasnim in zelo primernim orodjem in jim vcepila ve* selje do dela, za zalego pa najnežnejše čuvstvo ljubezni in skrbi. Za zalego se zelo trudijo, jo negujejo, pitajo in gre* jejo z neumorno vztrajnostjo in s čudo* vito požrtvovalnostjo. Med in obnožino nabirajo in se trudijo od zore do mraka, da zalega ne trpi lakote. Ne zabijo pa tudi ne matice ne trotov.
Razvoj in obstanek čebelarske družine ni mogoč brez dobro urejenega nagon* skega življenja. Nosilke in gojilke teh na* gonov pa so čebele. Življenje v panju je kaj lepo urejeno, delo pa razdeljeno. To naj lepše opazujemo v zgodnji pomladi. En del čebel čisti satje, druge čistijo dno panja, tretje iznašajo mrtvece, četrte stražijo pri žrelu, pete donašajo vodo, šeste obnožino, druge zopet opravljajo delo dojilk in pitajo ter grejejo zalego itd. Vse čebele pa niso za vsako delo, temveč je delo odvisno od starosti in ka* kor se razvijajo razni organi, razne žleze, n. pr. žleze za topenje voska. Ta raz* delitev dela se ravna po razvoju če*
belnih nagonov. Tako razločujemo na* gon za množitev, rojenje, stavbo satja, nabiranje in donos medu itd. Umen če? belar drži te nagone v pravih mejah ter jih ali podpira ali pa omejuje. Seveda se mora pri tem ravnati po paši in vres rnenu. Pravilo je, da pri čebelarstvu ne smemo nobenega nagona zadušiti, tem; več nudimo čebelam priliko, da zadošča* jo svojim nagonom. Ne bi bilo prav, ako bi čebelam ne dali prilike, da sta* vijo satje. Mnogi čebelarji so tudi mne* nja, da ni prav, ako naravno rojenje preveč zatiramo.
Čebelar naj torej podpira in urejuje čebelne nagone, pri tem naj se pa ravna po paši in vremenu. Ako pa narava sa* ma ne nudi čebelam dovolj hrane in toplote, mora čebelar za to poskrbeti s tem, da gnezdo v panju zoži, panj bolj opaži in pridno pita. Kadar pa dobe če* bele vsega dovolj, naj čebelar to pravo* časno izkoristi. Razširi nai jim gnezdo (v A.*Ž. panju prestavi), jih pelje v pa* šo, kadar je čas, pa pridno trca, pred* vsem pa naj skrbi, da bo v panju vedno dosti čebel. To pa ni odvisno samo od dobre paše, marveč tudi od dobrih ma* tic. Čebelar mora čebele ohraniti pri do* bri volji, dobre volje pa so, ako se za* vedajo, da je panj s hrano dobro pre* skrbljen. Zato naj čebelar ne skopari in naj nikar ne pusti, da bi stradale. Stra* dež jim vzame ves pogum.
Čebele imajo torej v panju glavno be* sedo. Res je sicer matica za družino ne* obhodno potrebna, toda res je, da so tudi troti potrebni, ker brez njih bi imeli same trotovke. Čudno se slišijo te be* sede: brez trotov bi imeli same trotov* ke. Vendar vsak čebelar ve, da je tako. Ako se matica ne opraši, leže same tro* te, ako pa ni matice v panju in si mo* rajo čebele izmed sebe izvoliti matico, leže ta »matica« same trote. Taka če* belna družina s čebelo trotovko pa je obsojena v smrt. Vse to je res. Matica in troti so potrebni, vendar je tudi res* nično, da imajo čebele prvo besedo v panju, ker le one določajo delo, le one so nosilke in gojilke čebelnih nagonov.
Čebele silijo matico k zaleganju, čebele krote trote. Ako matica malo zalega, dobi malo hrane, ako je pa marljiva, dobiva hrane obilno. Čebele povečava* jo gnezdo po potrebi, ako nastane toplo vreme in se odpre paša; čebele odženejo trote, kadar jih več ne potrebujejo ali ako nastane slabo vreme in preneha pa* ša, da, celo matico zavržejo čebele in si vzgoje mlado, ako jim stara ni všeč.
Troti.
Troti so »gospodje« in niso na dobrem glasu. Trot je prišel celo v ljudsko pri* slovico, in če hočemo koga, ki nič ne dela in se pase od žuljev drugih, prav po domače ošteti, pravimo: »Ti trot ti!« Torej trot je nekak zajedalec, požeruh, ki nič ne dela, uživa pa najboljšo hra* no, gre okrog poldneva, ko solnce prav toplo greje, na izprehod in se kmalu vrne, počiva in je. Ubogi trot! Če si res tak požeruh in lenuh, imajo tisti čebe* larji prav, ki te tako preganjajo in tvojo zalego izrezavajo ali pa obglavljajo. Ali pa je trot res vreden, da ga preganjamo in sovražimo kot škodljivca? Ali res ni* m a nobenega opravila in pomena v pa* nju? Ali je samo zato na svetu, da o* praši matico in jo založi za vse njeno življenje s toliko množino semena, da more izleči na sto tisoče jajčec? Gotovo je prašenje matice glavni namen in na* loga trota, pa to je tako važno in po* trebno, da bi brez tega čcbelna družina ne obstala. Trot je potreben, kakor je potrebna matica in so potrebne čebele. Pa poreče kdo: Za praho je treba samo enega trota, čemu pa po več sto do tisoč trotov? Tudi to veliko število trotov v panju ni brez pomena in čeprav ne po* znamo vseh skrivnosti čebelnega življe* nja, smemo vendar le reči, da deluje narava smotrno tudi pri trotih.
Gotovo je že marsikateri čebelar opa* zoval mlado matico, ko je šla na praho. Najprej se prikaže na bradi več čebelic, ki živahno izletavajo in se praše: nato začno prihajati iz panja troti, ki jih je čimdalje več. Z nizkim glasom vabijo še druge tovariše iz sosednih panjev. Sled*
njič se prikaže še nevesta, mlada matica, ki se v lepih kolobarjih izpreletava pred panjem in se kmalu izgubi v zraku. Troti jo kmalu zaslede, ker imajo silno dober vid, in šinejo za njo. Hitrejšemu in spretnejšemu se posreči, da opraši matico, zato pa mora dati svoje življe* nje. Matica je preveč dragocena živalica v panju, ki se ob težavnih okoliščinah praši. Zato je modri Stvarnik poskrbel, da jo pri njenem ženitovanjskem izletu spremlja cel trop trotov, da se lažje opraši. To je menda poglavitni vzrok, da je toliko trotov v panju.
V 6. štev. lanskega »Slov. Čebelarja« je bilo priobčeno mnenje čebelarja Tro* jana, ki pravi, da troti pripravljajo hra* nilni sok za žerke v matičnikih, ki je tako zelo potreben za vzrejo matice. Sklepa pa, da kdor vzame čebelam možnost, da si poljubno izpodrede tros te, jim krati veselje do življenja, zavira panj v razvoju in škoduje sebi, ker pri* dela od takih panjev manj medu.
Vsekakor je trot prav potrebna stvar v panju. Previden čebelar pa ne pusti, da bi mu matica zalegla kar cele sate s troti. V A.sZ. panju se ni bati, da bi bilo preveč trotovine, zlasti ako uporbalja* mo cele satnice. Dobro pa je, da v ka* kem satu blizu gnezda pustimo za dobro dlan praznega prostora, da napravijo če* bele tamkaj trotje celice.
Čebelna družina je v resnici lepo ure* jen organizem in se moramo pri čebe* larstvu tudi na to ozirati.
Prepovedan uvoz čebel.
Uradni list je priobčil odlok ministra stva za narodno gospodarstvo, s katerim je prepovedan uvoz živih čebel iz ino* zemstva v Italijo, pa najsibo način (oba lika), s katerim so čebele predložene za uvoz, kakršenkoli. Z drugimi besedami: uvoz živih čebel je prepovedan pod vsakim pogojem.
Tržni pregled
2ito: Žitni trg v decembru ni prinesel velikih sprememb. Enkrat so se cene malo dvignile, drugič so zopet nekoliko padle, v splošnem pa so ostale iste kot prejšnji mesec. Le inozemska pšenica je v primeri z domačo padla v ceni. Inot zemska koruza je tudi padla in je pričat kovati, da bo šla še navzdol, zato se z njo nihče noče zalagati.
Na našem trgu se že dobi dobra, do: volj suha jugoslovanska koruza.
Začetkom januarja je zaznamovala mi* Umska borza pri odjemu celih vagonov franko postaja sledeče cene: pšenica domača	190—200
pšenica inozemska	185—197
koruza domača	95—105
koruza inozemska	93— 98
oves domači	126—130
oves inozemski	119—123
rž domača	138—140
ječmen domači	145—150
Cena enotne moke je bila prejšnji met sec Lit. 241—242, ta mesec zaznamuje Milan nekoliko nižjo ceno in sicer Lit. 237—241.
Živina: V decembru je bilo radi prazs nikov večje povpraševanje po klavni žit vini kot sicer in so mesarji ponujali tudi nekoliko višje cene. Za vprežno živino je težko dobiti kupca in le slučaj je, če jo kdo dobro proda. Enako težko je pros dati kravo ali junico. Kupca najdejo kma; lu le dobre krave s teleti. Vsled velikega padca cen so bile zelo prizadete naše Gore, ki prodajajo v Trst teleta. Tudi nekateri prekupci, ki niso pravočasno zvedeli za padec cen, so utrpeli precej zgube na teletih. Koliko živinorejcev je prisiljenih, prodati sedaj živino, ki so jo kupili pred enim letom za višjo ceno in jo celo leto zastonj krmili.
Če ima kdo veliko zgubo z živino, jo imajo gotovo prašičjerejci. Mlade prat
šičke so morali drago plačati, krma je bila do zadnjega časa, dokler se ni začela lira dvigati, tudi zelo draga in razen tega tvorijo znatno breme še davek in takse. Ubogi kmet ne dobi za prašiča niti to: liko, kolikor ga stane, brez ozira na nje: govo delo, ki ga je imel celo leto z ŽU valj o.
Krma: Začelo je precej živahno pov: praševanje po senu, ki je spravilo cene nekoliko navzgor. Če bi ne bilo pomanj: kanje denarja tako veliko kot je, bi rastle cene še naprej. Visoka cena sena in velika potreba denarja, premoti maršu katerega živinorejca, da proda svojo kras vico pod ceno, ker potem lahko proda tudi drago seno. Živinoreja seveda vsled tega zelo trpi. Za 100 kg neprešanega se: na plačujejo kupci od 35—45 lir in še več; v goriški okolici več, v oddaljenih krajih manj.
Otrobi in tropine imajo iste cene kot prejšnji mesec.
Vino: Kakor povsod, tako se čuti ve: liko pomanjkanje denarja tudi tukaj. Ljudje so prisiljeni, prodati svoj pride: lek in ga prodajo kot pač morejo. Cene letošnjega vina so zato zelo različne. Dolnje vipavsko in briško vino gre ko: Ukor toliko iz kleti, gornje vipavsko v majhni meri. Cena gornje vipavskega je od 215—230 lir, slišimo pa tudi o 205 in celo o 200 lirah. Kdor ima šibkejše vino in slabo klet ga pač mora prodati, poseb: no še, če je potreben denarja. Dolnje vi«
Pod tem naslovom bo odgovarjal Go* spodarski list na vsa gospodarska vpras sanja članov, ki se podpišejo s polnim imenom in naslovom. Opozarjamo po* novno vse člane, naj se vedno podpišejo in naj napišejo tudi svoj naslov. Na vprašanja brez podpisa in naslova ne bomo odgovarjali.	Uredništvo.
pavsko in briško vino ima ceno od 240 do 300 lir.
Mldko in mlečni izdelki:	V	zadnjem
času se opaža po celi naši deželi veliko zanimanje za oddajo svežega mleka v Trst. Iz Vipavske doline je začela dobav: Ijati v Trst sveže mleko letos ustanovi je: na mlekarska zadruga v Šempasu. V Gor: nje vipavski dolini se pripravlja ustano: vitev nove mlekarske zadruge v Branici, za Branico in sosednje vasi. Tudi iz Sv. Lucije že gre sveže mleko v Trst. Po: trebno bi bilo, da se čim prej oživotvori centralna mlekarna v Trstu. Ustanovitev podeželskih mlekarn in zbirališč mleka bi sledila centralni mlekarni automatično in brez velikih težkoč.
Prazniki so minuli, to dobro občuti tr: govina z maslom. Sir bi se vnovčil lažje, toda prihaja na trg le v pičlih množinah, ker le majhno število mlekarn izdeluje sir. Nekatere nimajo pripravnih prosto: rov, da bi ga izdelovale (po večini so prostori premrzli), druge se bojijo, ker imajo slabe izkušnje s pokvarjenim si: rom in tako dela večina mlekarn maslo, kar seveda tlači cene navzdol in povzroča zaostajanje blaga.
Umetna gnojila: Sem in tja se oglasi še kak zakasneli naročnik za tomaževo žlindro, toda le poredkoma. Za super* fosfat pa je vedno več odjemalcev. Žali: bog se je cena superfcsfata dvignila za 1.20 lir pri stotu. Kdor si ga ni nabavil do konca leta, ga bo moral sedaj dražje plačati. Uporaba kalijeve soli se je za: čela večati.
Vprašanje št. 1: Imam navado, pokr« miti kislo zelje, ki mi preostane, praši? čem. Do letos nisem nikdar opazil kakih slabih posledic, pred kratkim pa se mi je en prašič napel. Hropel je in sline so se mu cedile, tako da sem bil prisiljen ga zaklati. Ali je to povzročilo zelje, ali kaka druga stvar?
C
Vprašanja in odgovori C   []
Odgovor: Vsaka kvašen ju podvržena krma je nevarna, če jo pokladamo v prc« veliki meri. Gotovo je dobil vaš prašič preveliko množino zelja naenkrat. To je začelo v njem kvasiti in razvijali so se plini, ki so razširili želodec. Želodec je stiskal drob in pljuča in povzročal du« šen j e živali. Pri podajanju presočne, ali ovele zelene piče, kvašen ju podvržene krme (kot je zelje), pa tudi krompirja, bodite previden. Prečitajte tudi članek živinozdravnika dr. Ravnika o razširje« nju želodca pri prašiču in prežvekoval« cih, v notranjosti lista.
Vprašanje št. 2: Pred vojno smo upo« rahljali za uničevanje živalic, ki se za« redijo v vodnjaku neko mineralno sol, ki smo jo dobili v drogerijah. Pred časom sem zopet povpraševal po njej, toda ni je mogoče nikjer dobiti. Kako sredstvo mi svetujete, da uničim živalice ki so se mi zopet zaredile.
Odgovor: Informirali smo se pri miro« diiničarjih in dobili odgovor, da mineral« ne soli ni mogoče uvažati. Tudi lovci so prosili za uvoz brez uspeha. Če-ne dobite mineralne soli, vzemite navadno prodaj« no morsko sol.
Vprašan je št. 3: Naša mlekarna bo pla« čevala mleko po množini tolšče. kot je bilo pisano v decembrovi številki Go« spodarskega lista. Prosim, da mi sporoči« te, kako naj krmim krave, da bodo imele bolj tolsto mleko.
Odgovor: Krma vp.liva direktno le v majhni meri na tolščo mleka. Če ima kra« va prirojeno lastnost, da ima tolsto mle« ko, ga bo imela vedno, če pa ima krava manj mastno mleko, ne boste mnogo zvi« šal tolšče niti z najboljšo krmo.
Dobra krma pa bo imela drugi uspeh in sicer ta, da bo dala krava več mleka. Ve« čja množina mleka bo dala seveda pri isti stopinji tolščobnosti večjo količino masla. Končni uspeh bo torej isti, kot ga želite Vi.
Če hočete povečati množino mleka, mora dobivati krava razen navadne por« eje sena
1. nekaj sočne krme, repe, korenja ali
pese;
2. primemo količino močnih krmil.
Kot močna krmila se rabijo največ razne tropine, sezamove, orehove, lane« ne, koruzne itd. Pri nas pridejo največ v poštev orehove tropine, ker imamo v bli« Žini tvornice, ki nam jih dodajajo. Kra« vam mlekaricam damo dnevno od 1 kg do 1% kg orehovih tropin in sicer po množini mleka, ki nam ga dajo. Dajati večje količine, ni gospodarsko.
Vprašanje št. 4: Kateri prah naj trosin sedaj po travniku, beli ali črni?
Odgovor: Domnevam, da mislite pod črnim prahom žlindro, pod belini super« fosfat. Za prvi je kasno, ali pa zadnji čas, da pridema travnike. Sedaj je čas za tro« šenje belega prahu. Kateri od teh bi bil boljši? Vaš kraj ima (kolikor sodimo po dosedanjem načinu govorjenja in po legi kraja) dvoje vrste zemlje. Rebri imajo dovolj apna, močvirni travniki ob vodi pa trpijo pomanjkanje apna. Če imate travnike v rebri, trosite superfosfat, po dolini pa bo boljše delovala žlindra. Natančnejši odgovor na Vaše pismo naj« dete v članku: »Gnojenje s kalijem«, v notranjosti lista. Članek je namenjen Vam in vsem drugim začetnikom v upo« rahljanju umetnih gnojil, pa tudi vsem onim, ki jih sicer že več časa uporabljajo, ne da bi jih prav poznali.
Vprašanje št. 5: Pri našem »Consor« zio« sem kupil 2 q solfato potassico (v slovenskem jeziku se imenuje to gnojilo kalijev sulfat ali žveplenokisli kalij. Op. ur.) Ž njim hočem pognojiti vinograd in krompir. Koliko gnojila naj vzamem?
Odgovor: Po vinogradu lahko potrosite 150 do 200 kg kalijevega sulfata na 1 ha in ravno toliko po krompirju. Kalijev sulfat je 48 do 60% kalijevo gnojilo in je dražji od kalijevega klorida, navadne 40 do 50% kalijeve soli. Za vinograde je boljši od slednjega, za vse drugo gnoje« nje pa lahko kupimo 40 do 50% kalijevo sol, ki je razmeroma cenejša.
Gospodarski drobiž in razno 111111
Nasadi ob cestah.
Tujca, ki se vozi po ptujskem okraju, prijetno iznenadijo obcestni nasadi. Saj je obsajenih 40 km cest s 4700 drevesi. Po večini je nasajen bobovec, v manjšem številu tudi pisana lesnika, huberjev moštnik, hruška Weilerjeva moštnica. Vmes pa so tudi nekatere druge, za take nasade manj primerne vrste, ki so se prL mešale pri dosajanju. Izpočetka je bilo in je tu pa tam še sedaj ljudstvo sovražs no tem nasadom. Poškodbe in tatvine niso redke, 200 do 300 dreves je treba vsako pomlad za dosajanje. Te cestne nasade oskrbujejo cestarji, ki so v to svrho obiskovali sadjarske tečaje. Ces starski naraščaj pa dobi pouk na tečajih, ki jih prireja vsako leto srezki kmetijski referent.
Krasota je gledati te cestne nasade na pomlad, ko so v cvetju in jeseni, ko so obloženi s sadjem. Sadež se proda potom draženja. Vzklicna cena je razmeroma nizka in za to ceno lahko dobi sadje po« sestnik sosednjega zemljišča. Le če se ta ne zanima zanj, se izdraži višje.
Po Sadjarju in vrtnarju.
Uspeh škropljenja z arborinom.
Minulo zimo sem za poizkušnjo po* škropil eno jablano in sedem češpelj z arborinom (1 kg na 10 litrov vode). Dre* vesa so se pomladila in bujno rastla. Ja« blana je bila tako obložena z božjim das rom kakor še nikdar prej. Tudi črviva niso bila jabolka. Letos bom poškropil z arborinom več drevja. — Jos. Zivič, Kas pele. Sadjar, in vrtnar za dec. 1926.
Ali je pšenica Ardito dobra za peko?
Pojavili so se v raznih krajih Italije glasovi, da pšenica »Ardito« ni dobra za peko kruha. Poizkusna stanica za pečeš nje kruha v Torinu je preiskala moko iz pšenice Ardito in dognala, da ima visoko
procento glutina vsled česar se kruh iz te moke zelo dobro peče. Razni špeku* lantje so hoteli dobro vnovčiti druge vrste in so zato skušali pripraviti pšenico »Ardito« ob dobro ime. Seveda se jim to ni posrečilo.
Nova najdišča fosfatov.
Največ fosfatove rude, katero predeš lujejo tovarne v superfosfat, se je izkos palo v zadnjih letih v Alžiru, Tunisu in Maroku, v severni Afriki.
V letu 1923. je bil celoten svetovni pris delek fosfatove rude 7V£ milijonov toneš lat, od katerih odpade samo na severno Afriko 4 milijone. Fosfata iz severne Afrike so uporabljale največ Italija, Francija, Španija in Nizozemska.
V zadnjem času so odkrili na Irskem zelo bogata ležišča fosfatove rude, ki vses buje 70% fosfatov. Izkoriščanju teh les žišč dela velike zapreke vprašanje prevos za iz kraja najdišča, ki ni lahko pristos pen.
Izvoz sviloprejk iz Italije — na Kitajsko in Japonsko.
Kitajsko in Japonsko, ki jih imenuje svet deželi svile, sta uvozili v preteklem letu iz Italije 115.000 onč sviloprejkinega semena, da bi z njim izboljšali svoje svis logojstvo in povečali pridelke. Tudi lepo priznanje italijanskemu svilogojs stvu.
Izkoriščanje zdravilnih rastlin.
V Milanu ustanavljajo Sindikat za iz« koriščanje domačih industrijalnih in zdravilnih rastlin«. Namen tega društva je: 1. Oživotvoriti lastni trg za zelišča in rastline, ki jih rabijo lekarne, drogerije in industrija. Sedež društva bi bil v Mi« lanu. podružnice in zbirališča rastlin po celi Italiji in tudi v inozemstvu. 2. Orga« nizirati in širiti gojenje soje, ki nam daje vsestransko korist: jedilno olje, su«
silno olje, rastlinski kazein in tropine, ki imajo veliko hranilno vrednost za živino.
Izkoriščanje zdravilnih rastlin bi bilo velikega pomena tudi za nekatere naše kraje, zato bi bilo potrebno, zasledovati ustanovitev in delovanje tega društva.
Svetovna produkcija umetnih gnojil.
Po poročilih Mednarodnega instituta za poljedelstvo je svetovni pridelek umet« nih gnojil sledeči:
Rudninski fosfati	60	milijonov	q
Tomaževa žlindra	34	milijonov	q
Čilski soliter	24	milijonov	q
amonijev sulfat	2	milijona q
apneni dušik	1	milijon q
vsega torej
121 milijonov q
Zanimiva amerikanska neumnost.
Iz New Yorka poročajo, da je dr. C. A. Pierle, ki je znan po svojih ekscentričnih znanstvenih poizkusih, objavil izid svo« jih raziskovanj glede kemične vrednosti človeka. Po njegovih podatkih ima nor« malen človek, ki tehta 75 kg: toliko ma> ščobe, da bi se iz nje naredile tri sveče, toliko vode, kolikor je rabimo za opranje para rjuh, železa dovolj za napravo žeb« lja, za prst debelega, apna toliko, da bi ž njim pobelil kokošji hlev, žvepla dovolj, da bi ž njim usmrtil vse bolhe, ki jih ima odrastel pes in sladkorja toliko, da bi ž njim napolnil eno navadno škatljo za sladkor, kot jih imajo naše gospodinje v kuhinjah. Pierle računa, da človek, ki ima vse te snovi, ne velja več kot 98 cen« tov, to je približno 23 lir. Pač čedni ra« čuni, prav amerikanski!
Umetno jezero.
Iz Kanade prihajajo poročila o na« makalnem načrtu velikanske izmere, ki bo obširne pokrajine temeljito spreme« nil. Gladina Michiganskega jezera stal« no pada in imajo zato tudi njegovi od« toki malo vode. Po načrtu inženirja Campbella hočejo napraviti sedaj sever« no od Michiganskega jezera umetno je« zero iste velikosti. 62.000 kor, kot ize« načevalni rezervoar. To so štiri Slove«
nije! V tem jezeru bi se nabirala voda onih rek, ki tečejo sedaj proti severu v Hudsonov zaliv. Stroški bi dosegli ogromno svoto 200 milijonov dolarjev, a bi vendar ne bili tako visoki kakor so bili stroški za gradbo Panamskega prekopa. Novo jezero bi prišlo v dobro tudi slapu Niagara, ki bi mu lahko od« vzeli 600.000 konjskih sil več, kot mu jih morejo vzeti sedaj. 30 milijonov liudi bi dobilo po novem jezeru lahko boljše življenske pogoje
Krompirjeva letina.
Podatki pravijo, da je bil letošnji pri« delek krompirja na severni polobli daleč pod navadnim srednjim pridelkom. Po? glejmo številke!
Pridelek krompirja v milijonih q:
Srednji Srednji Države	pridel. pridel. Leta Leta
1909« 13' 1920»24 T925 1926 Evropa (18 držav) 940.0	844.4	1,000,9	807,5
Zed. države in Kanada 118.6	140.5	107.9	117.9
Skupaj (20 držav) 1,058.6	984.9	1,108.8	925.4
Kot vidimo, ima letos Evropa celih 280 milijonov q, to je	20%	krompirja
manj kot lansko leto. Moramo pa še upo« števati, da je letošnji pridelek vsled pre« velike moče slabši kot sicer in da je mno« go krompirja segnilo v zalogah.
Izvoz sadja iz ptujskega okraja.
Po statistiki J. Zupanca, priobčeni v Sadjarju in vrtnarju, se je izvozilo iz Ptujskega okraja
leta	vagonov	sadja
1906	266
1907	70
1908	542
1909	82
1910	231
1911	-	196
1912	200
V teh številkah pa niso zapopadene br« zovozne in poštne pošiljke, ki so tudi go« tovo dosegale letno več vagonov. Po mnenju g. J. Zupanca tudi sedanji izvoz ne bo manjši, če ne večji.
»gospodarski list«
t Josip Fon.
Spominu tega odličnega našega moža, zaslužnemu sinu naše goriške dežele, ki je umrl v Mariboru v šestdesetem letu svojega delavnega življenja 23. decem* bra 1926. posvetimo zadrugarji misli hvaležnosti za ljubezen, s katero je de* loval za našo ožjo domovino in za našo stvar.
Doma je bil v Volčah na Tolminskem, študiral je z odličnim uspehom gimna* zij v Gorici, kjer je bil gojenec »Malega semenišča«. Po končanih pravnih študi* j ah si je izbral sodnijski poklic. Boril se je med prvimi v vrstah mlade Slo« venske ljudske stranke na Goriškem, ki ga je tudi izvolila kot svojega poslanca v državni in deželni zbor. Bil je eden najzvestejših soborcev Krekovih.
Že leta 1907. je bil izvoljen v načel* stvo naše mlade Zadružne zveze in leta 1910. je sprejel mesto predsednika, kar je ostal ves čas do 4. septembra 1919, ko se je Zadružna zveza vrnila iz begun* stva v Gorico, medtem ko je njemu dolžnost branila vrnitev. Izredne so nje* gove zasluge za našo zadružno organi« zacijo. Občudovanja vredno je bilo nje* govo zanimanje za vsako podrobnost mladega življenja naše zveze, ko je bi! vendar kot državni in deželni poslanec silno zaposlen. Pod njegovim predsed* stvom se je članstvo zveze čudovito pomnožilo, zadružni pokret je prav takrat vzcvetel k čisto novemu in svežemu raz* mahu. S svojo vplivno in priljubljeno osebnostjo je znal pridobiti našemu de* lovanju uglednih prijateljev in tako se je mogla Zveza v kratki dobi razviti v organizem, ki je kljuboval vojni in ki še danes vrši svoje poslanstvo med na* šim ljudstvom.
Častimo njegov spomin ih Gospod Bog bodi mu plačnik!
t B. Skalicky.
Dne 9. decembra je umrl naš poznani vinarski strokovnjak, ravnatelj Kmetij* ske šole na Grmu pri Novem mestu, g. B. Skalicky. Celih 31 let je neumorno delal za prospeh dolenjske vinoreje in kmetijstva sploh. Napisal je nešteto strokovnih razprav in spisov. Med zad* njimi je izšla njegova knjiga »Kletar* stvo«. Lahko trdimo, da je današnja do* lenjska vinoreja plod njegovega neu* trudljivega dela.
Ime B. Skalickega je poznano ne sa* mo širom Slovenije, ampak tudi izven njenih mej. Njegovo strokovno delova* nje mu je priborilo trajen spomenik med nami.
MALI OGLASI.
Iščem par zajcev sive srebrne pasme za pleme. Naslov v Uredništvu »G. L.«
Kdo bi mi prodal letošnjo pomlad ne* koliko jajec od guinejske kokoši? Spo* ročite naslov Uredništvu »G. L.«
Pomanjkanje semenskega krompirja
bo veliko. Priglašujte naročila pri Za* družni zvezi v Gorici.
Še imate čas za naročbo Tomaževe žlindre. Dobite jo v skladišču Zadr. zveze v Gorici.
Gospodinje. Izvrstno gnojilo za cvet* tlice ima v zalogi Zadružna zveza v Go* rici. Za 5 lir gnojila zadostuje za manj* še število cvetlic za celo leto.
PRODAJAM cepljene trte in sadno drevje. Na zahtevo pošljem cenik. — Rudolf Tavčar, Ivanjigrad p. Comeno.
Pozor!
V prihodnjem letu bo sprejemal »Gospodarski list" male oglase. Drevesca, divja in cepljena, trte cepljene in divjake, gospodarsko orodje, domače živali: konje, vole, plemensko živino, prašiče, kokoši, zajce itd. pridelke: vino, sadje itd. boste najlažje kupili oziroma prodali potoni malega oglasa v »Gospodarskem listu"
'MALI OGLASI
PozorS
Pošljite uredništvu „Gospodar-skega lista" tnali oglas, ali pa mu sporočite, kaj želilte kupiti, oziroma prodati in uspeh bo gotov. — — — — — — Cena malih oglasov, ki ne presegajo fT vrst, je za enkratno objavo 5 lir, večji oglasi po dogovoru.
----------------------------------------------------------------------  m
W ANTON JERKIČ Izvršuje povečave, slike na porcelan (za
nagrobne spomenike) barvanje slik in slike
fotograf	za	legitimacije	v	najkrajšem	času.	Na
GORICA- Corso Verdi §t. 36	željo	pride	slikat	tudi	na	dom.	JU
m
V
1 '
KATOLIŠKA KNJIGARNA v GORICI
VIA CARDUCCI 2
m
‘i‘
MnVfict? Slovenski prilrkovavec. Spisal svetnik I. Mercina. iiUVUoU Navodilo za vzorno pritrkovanje. 243 vzorcev. Edina knjiga te vrste ! Broširana 8, vezana 11 lir.
Zadnji dnevi velikega mučenika. Povest iz življenja misijonarja. Ilustrirana 4 Lire.
Radi oreha. Igra z mešanimi vlogi za ljudske odre. Spisal Dragotin Vodopivec. 3 Lire.
Oče budi tvoja volja! Istrska povest. Spisal dr. Ivan Pregelj. 3'50 Lir
Mali katekizem v novi nakladi. Cena: broširan 1 '50 Lir, vezan 2 Liri.
Izdala in založila
»KATOLIŠKA KNJIGARNA1' v GORICI
VIA CARDUCCI 2
Kje boste dobili
rdeč krompir rožnik,
ki se je v letošnjem mokrem letu tako dobro obnesel?
Pri Zadružni zvezi v Gorici.
Razen rožnika bo uvozila Zadružna zveza tudi
gorenjski krompir Oneida
in
dolenjski krompir.
Kdor hoče imeti prvovrstno, zdravo seme zgodnjega krompirja, naj kupi
najzgodnejši nemški krompir
Ali ste že poslali naročilo Zadružni zvezi v Gorici?
V skladišču Zadružne zveze dobite vedno: umetna gnojila« oljnate tropine«
vse potrebščine za mlekarne« sirarne in maslarne«
tiskovine za vse vrste zadrug.
Zadruža zveza v Gorici, Corso Verdi 37
Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rusija. Tisk »Katoliške tiskarne« v Gorici.
rEDEPf7!r"r CCCTtRATIVf. j
p^vtz Servi3io ^>ct contt corrcntf postali
[	te***	;	V-'	   1	/	*
j» ^^Sa/Zeihno.
IJ&s s.~~.r.nr~r:
! C^ei tca to Ji ai'ti inamenčo ►
► ^tioa le/i/a ch
►
►
<?4Z
r
.P
(in lettore)
• ,
••»'' '-.v. •_•/<! CZ<X ;:• '
*v<-.tr-rt4yr^e in
11/984
Zadružna Zveza - Gorizia
i^uio a
11/984
i S5Uh EL_______
jjta/ «/« <S^V.
ZADRUŽNA ZVEZA - Gorizia
9
Jti c+tUi Ji THIBSTB
S
! Firma del versante	c'tŽLJJi
Satta <s/i
j / B o 11 o
delTuffioio j »cccttaiito /
Ve li »tergo la causaie ifacoltativa), e la di-ciiiarazione di alli-brameritD.
Uod. ca n. S Kdis. lugJlo XSr2
• Spazio rUcrvato
• ill' ufilcio del cont*
•
\ •
■■ • tj •
:
	—	;
f \		 Cartellino	• • nm mer ato
j Bollo \	del bo!ir*‘:rario ■ • • ev*xii	
i 4»iruffioio \ aceettttiit* /		• •
L’*fliclaie i\ Past«
Sen^Jo Del contl coricntt poetuli
c -J~Licen4iJ:a,
J, x°
ut uri ver meni*
fuito c/,a
11/984
Zadružna Zveza - Gorizia
te4iaU<i u
£&Vi
/9
L’uf!ic!8lt 41 Past*
Bollo doli Uitieto accettaiite
pm Ir een~ucucaMwu ded ad c***+fU*c£a de&tuuUaf'1* (fae+lU
Conio covvcmo con iu poau*
*44€XAi<U,i aJJuffucio det coni*
N.  dflV opera ziom
D op o la presente opera zione il credito del conto l d
I OfUhHf
Aw>?rten&e.
13	is	cent*	correiaT* d U bmio »!$ s*mp*fe« « p;i
•con: irtipo 5or effattnsere ritnca^b ~A deasro z farore <31 ek! abbia
sa e/a y«r£aie.
Chinnqno. ar.cho k c r.en k eerrestista. pnd ežfattnare ver&anianci a favero di ti n e«rrentist*. Frease asrai uiReio postale esisre oc eionc« renersi* dei eorrentisti. chm ?vb ossorc consultato dal
pvbblic«.
P-^r aceKtiira il versantcate il rsrsaar« dove compii&re in tutte Ws s«e parti. s maethin* * a ne*o. purehk con iacbiostro, il pretenta bollettino (indiaando eo* ehiarezza il aumero • la in ta* tani o n« dol coai« riecTent« qualora gia non ▼ i siano impressi a st-umpa) » presen rarlo alPufficio postalo, insieroe con !’imporfco dai vcrsament« sless«.
Su.Uo ran« parti del hollotrino dv/rra essere cbiaramenta indr-eata. a eura del Tartan t«. l!effattiya deta in etii avviene 1’op-o-razione«
Non sonc ammessi bollettini recanti cancellature abr&sioni e correzion!.
I bollettini di Ter.-r.mento sono di regola spoditi, gik prodi-s posti, dai «orrentis>ti stessi ai propri corrispondenti ; na possono anche essero f orni ti dagli uffici postali a chi li ric.hiede per fare ▼eraamenti immediaii.
A tvrzo dei eertifieati di aliibrameat« i rersanti possono s»cr!-Tcre brori «otnunica*ioni a Tindirizr« dei eorrontisti destinatari. eni i certificati anzidor : sor-o spoditi a eura dell’ufficio conti rispettire.
I/uffieio postale deve restituire al versante, auale ricevuta dello effettuato vorsarnento. 1’uKima part« del presen te modulo.
debiiameote completata e firmsts.