f
llili
		
Poštnina plačana v gotovini.
CENA DiN i.50.
ionu«
LETO II.	LIST	DOBRE	VOLJE	ZA	SLOVENCE	/	IZHAJA	DVAKRAT	MESEČNO	Štev.	5.
Tek. račun pri Ljubljanski kred. banki, podr. Maribor št. 11.258. Naročnina: četrtletno din 9.—, polletno 16.—, celoletno 30.—.
\W
Prihodnja številka izide v soboto, dne 13. maja.
D. Goflja:
Položaj
Sedaj je takšen položaj, da zacvetel je mesec maj.
Ta mesec vsepovprek se ljubi, zato se svet med sabo snubi, zato se snubci vsi zelo med sabo obiskavajo.
Povsod se sklepajo zdaj pakti in drugi še ljubavni akti.
A sred’ ljubavnih teh reči vsak dan se vendar prigodi, da se — čeprav le za norijo — mobilizacije vršijo.
Za binkošti — vsaj upajmo — svet Sveti duh razsvetil bo, prišel bo rešit svet skrahirun, če ni že on — mobiliziran ...
KLIMA JIM ŠKODUJE
Nanking, 29. aprila (kablogram). Japonska vlada opravičuje nagli umik svojih čet s tem, da je Japonska otoška dežela in njeni vojaki niso vajeni na kontinentalno klimo Kitajske.
MAGDALENSKIM JUNAKOM & Co.
Če kradeš na debelo in prazniš kase, prav časten si zastopnik pr e čist e rr.se.
VELIKODUŠNOST
Toklo, 29. aprila. Japonci so se odločili, da dovolijo uporabo kitajskega jezika kitajskim guerilskim četam in redni armadi, ki se bori proti Japoncem. Ta velikodušnost je napravila po vsem svetu silen vtis.
PREDLOGI ZA MIR
Ženeva, 29. aprila. Mednarodni strokovnjaki v Ženevi so sestavili program, ki naj bi postavil svet na zdrave temelje. Glasi se:
1. Ustanoviti čim več tovarn za oljčne vejice in jih razpošiljati na vse strani kot vzorec brez vrednosti,
2. Izdelovati papir za pakte iz trdne, negorljive in nepremočljive snovi.
3. Izdelovati pomirjevalne pilule za človeštvo.
4. Izdelovati neprodirno vato za ušesa.
PRAV MU JE!
Jože: »Si slišal, Janez, na Španskem je v bitki pri Saragosi padlo 60 Italijanov, 30 Angležev, 12 Francozov, 20 Arabcev, 14 Nemcev in en Španec.«
Janez: »Pr^v mu je, Špancu, kaj se pa vmešaval«
Olimpijski ogenj
Evropa svetlo dirko imela je nekoč, kar z bakljami drveli so fantje skozi noč.
Spet baklje zagorele sred’ slavnih so Aten.
A zdaj nam bodo vnele krvav ples in ognjen-
Lahkih nog naokrog...
VFashington. — Opaziti je veliko delavnost ameriške diplomacije. Se-
daj proučuje z vso vnemo na ukaz samega predsedniku Roosevelta, kako odstraniti — miši v svashingtonski Beli hiši.
Madrid. — Velika Francova vojaška parada v Madridu je že četrtič preložena. Merodajni krogi izjavljajo, da se je to zgodilo iz estetskih razlogov. Vlada generala Franca pričakuje namreč nujno pošiljko parud-nili uniform iz inozemstva li u \tolj zarthll isti n ni mil j m m; lil n -
Hankau. — Japonsko vrhovno vojaško poveljstvo je izdalo komunike, v katerem javlja, da je kitajske zmage pripisati nastopu nepovoljnega toplega pomladanskega vremena. Slabo oblečeni kitajski vojaki sedaj z lahkoto napredujejo, dočim dobro oboroženo in uniformirano japonsko vojsko zimske uniforme ovirajo pri njenih operacijah, ker postaja vojakom v njih vedno bolj vroče.
Danes je doba krivih pečatov f&lzifikatov in surogatov.
Kdor pa ne ve, da mu človek je brat ta je človeški — surogat.
Boji se...
Angel mira: »Gospodje, zdi se mi, da sem jaz kljub vsem vašim konferencam še vedno v smrtni nevarnosti...«
Kapelnik: »Prosim, prosim, gospodje, uglasite že enkrat inštrumente, da
začnemo s programom!«
LAHKIH NOG NAOKROG...
((Nadaljevanje)
Atene. — Bivši albanski kralj Zo-gu je izjavil novinarjem, da poslednji dogodki zanj niso bili nič presenetljivi. Pričakoval je tak položaj, odkar so v Beogrculn porušili staro kavarno »Albanija«.
Ženeva. — Mednarodno združenje tvorničarjev dežnikov je na svoji zadnji seji ugotovilo, da z velikansko naglico pada nakup dežnikov v malih državah. Ker so s tem interesi združenja ogroženi, bodo poslali nujen apel gospodu Chamberlainu, naj opusti svojo »marelarsko« politiko, v kateri vidijo vzrok nenadnemu zastoju prodaje dežnikov.
BRITSKA MARELA
Tja nad Bospor se razpela stara britska je marela.
Le do kdaj bo reva cela, ko se bliska gramska strela?
TIHO BODI!!!
Peter se je peljal s svojim vozom v mesto in ko se je vračal, se mu je strla os pri vozu. Jezen je stal ob robu ceste in blagoglasno preklinjal. Mimo pride 'sosed Miha in ga vprašujoče pogleda.
P st er: »Hudič prokleti, os se mi je strla.«
Miha: »Tiho bodi, Peter, da te ne zapro radi politike!«
EPIGRAM
Če kdo po licu te desnem udari, nastavi mu levo,
Kristus tako je učil mirne, pohlevne ljudi.
Nam to premalo se zdi, zato smo izboljšali nauk: če kdo odreže ti nos, daj mn kar celo glavd.
Prazen strah v nebesih
Vojnega boga Marsa je prijela pomladanska dremavica in je malo zakinkal. Na Španskem in v Palestini je nehala teči kri. na Kitajskem je šlo brez njegove budnosti po sreči, lahko si je privoščil malo odmora. Pa ga iznenada zbudi odposlanec z zemlje.
— Gospod moj. Amerikanci bi Vas radi vsaj za deset let poslali v penzijon! Prezi-dent ponuja vsemu svetu oljko miru. V Evropo je poslal golobčke.
Bog vojne pograbi daljnogled, gu nameri na zemljo in že leze strah z njegovega obličja. Saj vidi. da delajo orožarne s polno paro in se na vseh koncih zbirajo velike 'armade, vojne ladje, zračna brodovja. Zareži se na ves glas.
— Prazen strah! Tako temeljito se svet še ni pripravljal na noben cirkus. Za to predstavo je že vse zrežirano, prav izvrstno zrežirano, brez mojega signala bodo začeli.
Edini od vseh nebeških in zemeljskih bitij je spet zadremal brez skrbi.
VALOVNA DOLŽINA
Po mariborskem Glavnem trgu hodi v pozni nočni uri moško bitje, ki mu je videti, da prihaja iz hiše, kjer Bog roko ven moli. V velikih lokih se ziblje od enega konca trga do drugega, v vijugastih črtah prečka trg znova in znova in ne more z njega. Stražnik, ki ga je že dalj časa opazoval, pristopi in vpraša moža: »Kaj pa delate? Ali ne znate domov?« Možakar pa: »Naj ne zamerijo, gospod policaj, merim valovno dolžino za radio Maribor.«
Uredniku »Totega lista«, ki se je hotel javiti med dobrovoljce, so na pristojnem mestu odgovorili: Vi ste priznano vedno dobre volje, vam se pa res ni treba še javljati.
Službeni pot
Če če keri kaj meti ot kakše višiše oblasti, more to lepo razložiti na opčini. lan ga denejo na protokol, ge ga lepo opišejo kak je dugi pa šiirok, kejko je dužen, pa zakaj; 'če ina kakše posebne znamenke se napiše: ma krof, af pa kiirečje oči. Ce ma kakšne nevole pri gospodarstvi, ga pitajo, zakaj mu čejo vzeti živino. Zato, da je v zaščiti! Zakaj se brani živino dati? Zato, da niica gnoj!
Tak mi je to razlaga Zamuda Mihalek, ke sc je jemi tak godilo. Prosa je gospoda župana, ke bi naj šlo vse hitro, pa so napravili na protokol tri rdeče štrihe s plajbo-son, te pa so prpisali »hitno«, pa je vse šlo na službeni pot.
Vidiš, je prava Mihalek dale, gnoj se pač treba. Do toiga so prišle tudi naše oip-čine. V vsaken mejšen varaši maš takše gase, ge liidje postavljajo smrdljive mejnike. Zato jin tudi provijo »šajsgase«.
Za kakšno vejkšo mesto, kak je Ptuj, pa se to ne šika. Zato so tan spovali takšno gajbico ki ma gor »00«. Meni je to ovokrat prav prišlo, samo ne sen zna, ke je tudi tii vse po sliižbenen poti. Kuša sen pr enih vrotah hitro notri priti, pa so ble zaklenjene. Pita sen eno babo, kak bi priša notri, pa se svoje nevole zneba. Pa mi reče, ke se pre kliič dobi tan prek v trafiki, ge je skranjeni. Prav provijo pri nas, gda ma vrag mlode, jih ma devet! Tak so me tudi s trafike poslali še dale po kliič — na op-čino. V stisko sen te že priša takšo, ke je nc za praviti.
Drugo mi je ne prek ostalo, kak ša sen Bogi nemilo za kliičon. No ja, kaj černo? Povsodik more biti red, pa je najbrže Uidi tii pretpisaui službeni pot, ke se človik znebi najhiijšega, pa pride do olekšice.
Komaj dosopen do Opčine, pa sen kliiča več nc niica ...
Kleja sen kak Madžar, ke sen se ne pret zmisla, ke bi morti že od kraja doba kliič, če bi meja po hlačah tri rdeče parte. Te bi tista tetica znali, ke je sila vejka. Tak pa sen si nesa eno parto malo šiiršo — pa žuto.	;
To mi je poveda Mihalek, ki se nikdar ne laže zato, ke se tiidi meni nebi na Ptuji tak zgodlo.
Svetiiva pa mi je, gda bon kaj hteja ge goder meti na sliižbenen poti »hitno«, naj ja prosin za tri rdeče štrihe, ovači de gvlšno prišlo iprekesno.
V	Mariboru je v nedeljo popoldne visela v izložbenem oknu delikatesne trgovine prekrasna kranjska klobasa v vsem svojem sijaju. Tako dehteča, vabljiva in zapeljiva je bila! Pred oknom pa je stal nekdo, z izbuljenimi očmi je strmel v klobaso, kar pretresalo ga je od poželjenja, sline so se mu cedile, jezik mu je visel do tal, ne zlepo ne zgrda ga ni bilo mogoče premakniti z mesta. — Kdo je bil to?
(isaj °p:h)
KRONIKA
Tajne	volitve	v
so bile dne 23. in 24. aprila 1939 pri — Podpornem društvu železniških delavcev in uslužbencev v smrtnih slučajih v Mariboru,
»Krasni, zlati maj, konec zime je sedaj«, poje pesem, toda pesem je vedno teorija, ker praksa kaže, da nas kljub maju zebe. V dno srca namreč . . .
— Drugače je pa res že vse po majevo: avenija je postala razkazo-vališče zadnjih modnih modelov, zlasti so lepa tista čipkasta spodnja krila, ki morajo kukati izpod obleke. Pikantno je to in res najnovejše —• moja stara mati so se tudi nosili tako . ..
— Po parku se sprehaja cvet in sad ženstva. Cvet peš, sad pa v otroških vozičkih . ,.
— Tudi Umetnostni teden smo imeli. Glasbo smo na primer tako predstavili, da so na isti dan in ob isti uri Ljubljančani izvajali mariborske skladbe v gledališču, v »Glasbeni matici« so imeli glasbeniki skušnjo in v »Ljudski univerzi« — recitirali Prešerna . . .
— Staro židovsko grobnico so odkrili. Baš ob tej priložnosti so po-tuhtali, da izvira iz časa okoli leta 1480., ko smo pri nas izganjali Žide. Torej smo približno 450 let pred Nemci, ki počenjajo danes to, kar smo mi že tedaj . . .
— Mariborski radio je dobil že drugo valovno dolžino. To je edinstven primer, da ima nekaj, česar ni, — dvojno dolžino . ..
— Nekaj je vsp zimo manjkalo Mariborčanom, - pa niso mogli dognati, kaj. Sedaj, ko je trg Svobode zopet popoln, so dognali, kaj. — Tombole! . ..
— Hvale vredno so se zadnje čase Slovenci med seboj spoprijaznili. Ali je bilo potrebno, da ima zasluge zato čisto nekdo drugi???
— »Auf zum Kampf«, je naslov najnovejši budnici. Zbesnil jo je neki Mariborčan s pesniškimi popadki. Vsaka druga beseda te pesmi se glasi »marširati«. Žalostno pri vsej stvari je sedaj to, da revežu ne bo dano marširati, ker bo moral — sedeti ...
— 19. aprila zvečer je nekaj rake-tic zažvižgalo proti nebu . . . Ljudje, ki so brskali po koledarjih, so našli z datumom 20. aprila — tri svetnike: Nežo, Viktorija in Agneto. — Zato ni čudno, da nihče ne ve, komu so veljale rakete! ...
— Danes je že takšen čas, da svet stoji na glavi. Ljudje lajajo, rokodelci so politiki, šivilje so trafikantke, trafikantke pa — šivajo . . . Ker imajo nekatere tako veselje za — šivanje, so jih pač za—šili.. .
Zgodbice iz prevratnih dni
Sedaj, ob dvajsetletnici Jugoslavije, mnogi obnavljajo spomine na prevratne dni. Resni so ti spomini, s ponosom prežeti, pa tudi nasmehne se človek ob veselih dogodkih, ki so bili. Prinašali bomo nekaj takih zgcdbic, ker so tudi za sedanji čas še vedre in poučne.
Kmalu po prevratu je šel neki avstrijski železničar s svojimi tovariši čez glavni most v Mariboru. — Videl je splave na Dravi in dejal za-
smehljivo svojim kolegom: »Vidite, to je jugoslovanska flota!«
Za njim je šel neki jugoslovanski nacionalist, ki ga je ta opazka spravila v sveto jezo. Z vso silo je brcnil železničarja v tisti del telesa, kjer hrbet svoje pošteno ime izgubi, tako da je oni padel na nos, in mu rekel: »To je pa jugoslovanska artiljerija!!!«
Škropilno sredstvo.
Maribor, jugoslovanska Prah*a.
UmelnišKi teden
Priznanje iskreno
in nedeljeno dal mil je svet za godalni kvartet.
Gospoda v žiriji so pa v komisiji sklenili v en glas:
»To ni za nas!«
Usmiljeni bili, tolažbo delili: pohvaljen je bil, par kovačev dobil.
LIRIČEN NAROD
Narod naš ni več razklan, je kulturen in močan, z neba naše poezije vseh stanov svetloba sije,
s pesmijo se vse ukvarja od kaplana do rudarja. Škof, profesor, advokat, general in diplomat, šolmušter, pisar, zdravnik, delavec, kmet, obrtnik, pater, razigran študent pesniški je producent. Lirika žena, deklet greje lep slovenski svet, pesmi poje nam žarnlar, trdni smo za vsak vihar!
Prva nagrada iz glasbene stroke prišla je letos res pravemu v roke. On po imenu že sliči Pohorju:
Prva nagrada zato gre — Pahorju!
B.
REK
Ne po pameti, po nogavicah jih boste spoznali.
INTELIGENČNA PREIZKUŠNJA
K rr.lademu učitelju je prišel šolski nadzornik. Učitelj mu je med drugim povedal tudi to: »Gospod nadzornik, sedaj sem upe-ljal tudi posebna vprašanja, s katerimi preizkušam inteligenco otrok. Tako, na primer, povem učencu: »Primož Trubar je štirikrat ipotoval v Nemčijo. Na enem teh svojih potovanj je umrl. Na katerem potovanju je to bilo?«
Nadzornik: Čujte, to pa je imenitno. Samo — oprostite — nekaj bi vas v zvezi s tem vprašal. Jaz se namreč zadnje čase nisem pečal s Trubarjem. Na katerem od svojih štirih potovanj pa je umrl?«
PROFESORJEVA LJUBAVNA IZJAVA
»Draga! Na svetu je milijarda in devetsto milijonov ljudi, od teh je devetstopet-deset milijonov žensk. In od teh devetsto-petdeset milijonov žensk ljubim najbolj tebe! Preceni torej, kako velika je moja ljubezen!«
JAPONSKA Dragi ruski so slaniki, grenke naše slavne zmage, ti prekleti boljševiki delajo nam večne zgage! MED STUDENŠKIMI DEKLETI
— Zakaj si žalostna?
— Zdravnik je predaval, da devi-štvo ni največja dota, jaz pa drugega ne premorem.
— Vidiš, vedno si mi oponašala mojega pamža, zdaj sem pa na boljšem kot ti; bom vsaj kaj prinesla v hišo, kadar se omožim. ' :-
Ježov:
Neoporečna lobanja
Ta reč se je zgodila tu pri nas v Rusiji, mislim, da šest let po krimski vojni. Od takrat se je Rusija popolnoma izpretnenila, prav tako ves svet iti se kaj takega pod milim nebom ne more več zgoditi.
Gospod komisar za politične delikte, Pjotr Mihajlov, je govoril z gospodom višjim stražnikom Semjonom Pristikinom tako, kot pač govori znanstvenik s svojim nadobudnim učencem.
»Videli boste, kolega, moja razprava o obliki protidržavne lobanje bo zrevolucijo-nirala ves sistem preganjanja političnih zločincev. Zdaj, premislite, vam govori nekdo o carju kot o kakršnem koli pastirju. Začeipatiš ga za vrat iti ga obtožiš: .Govoril si o carju kot o kakršnem koli pastirju!' On pa se ti zareži v podbradek: .Dokažite, gospod!’ Pa smo tam. Dokaži mu, če mu moreš! Po mojem sistemu bo stvar vse drugačna. Komaj si bo upal blekniti: .Dokažite, gospod!’ že mu bom vrgel dokaz v zobe: .Protidržavno lobanjo imaš!’ Proti temu dokazu ni ugovora. In tički bodo romali tja, kamor spadajo. To bo revolucija v sistemu preganjanja političnih zloči-ticev, videli boste, kolega.«
»To bo. To vsekakor bo.«
Gospod višji stražnik Semjon Prištrkin je snel z glave polfcajsko čepico in pomolil
svojo pegasto iplešo gospodu komisarju pod nos.
»In moja lobanja, gospod komisar? Mislim, ali je moja lobanja državljansko zanesljiva?«
»Brez skrbi, kolega! Tale vdolbina tu, dokazuje neomajno zvestobo do carja.«
»Da, da! To neomajno zvestobo mi je napravil v glavo sovražni šrapnel, ko sem na Krimu branil čast Rusije. To mi je tudi nekoliko omračilo razunt in sem jo pobrisal k policiji.«
»Kratko malo, vsaka deformirana lobanja je državljansko neoporečna.«
»Potem, prosim, spadajo sem tudi oni, ki imajo vaserkopf, to s pravi, namesto možganov vodo v glavi?«
»Kajpak! Tudi ti spadajo sem.«
Do tu se je razvil učeni razgovor, ko je pritisnila na kljuko gospa Andraža Nikifo-rova. Vstopila je plaho, kot bi pokleknila r spovednico.
»Oprostite, ali mi niste včeraj zaprli 'sina?«
Gospod komisar je poiskal v možganih sinočnjega delikventa.
»Da, zaprli smo ga. Vaš sin je falot.«
»Vem, vem, gospod komisar. Toda morebiti bi lahko izvedela, zakaj ste ga zaine-hurili.«
»Zabavljal je proti državi.«
»Moj bog, proti državi! In kaj je na primer rekel o državi?«
»Dejali je, da je država tu zaradi nas, ne pa mi zaradi države.«
»Strašno! Strašno!«
»Da, da! Vaš sin je vsekakor izgubljen, gospa Krasnikova.«
»Pardon, ne Krasnikova. Jaz sem Niki-forova, Andraža Nikiforova.«
»Nikiforov? Toda včerajšnji tip se piše menda Krasnikov kaj, gospod kolega?«
Gospod višji stražnik Semjon Prištikin je razjasnil položaj:
»Sinočnja protidržavna lobanja se piše vsekakor Krasnikov. A prijeli smo tudi Nikiforova.«
»Ah, da da!« se je domislil igospod komisar, »to je oni drugi.«
»Ah, prosim, ali bi lahko izvedela, kaj je zagrešil oni drugi? To je Nikiforov, moj sin.«
»Navrtal je blagajno in izmaknil iz nje petnajst tisoč rubljev. Potem je na begu izbil nočnemu čuvaju desno oko.«
Gospa Andraža Nikiforova se je oddahnila kot izmučen slon. Vendar je iz previdnosti še vprašala:
»In o državi ni govoril kaj grdega?«
»O državi res ni govoril.«
»Hvala bogu! Vsaj to sramoto mi je prihranil.«
Gospod komisar je vljudno vstal.
»Kar se tega tiče, gospa, ste laluko brez skrbi. Vaš sin ima državljansko neoporečno lobanjo.«
Jakopič — Podbevšek
danes
in ob izidu Podbevškove biografije o Jakopiču.
športna fuzija v Ljubljani
Ljubljanska športna kluba »Jadran« in »Reka« se resno bavita s fuzijo obeh klubov. Vse poteka v lepem redu, le glede imena novega kluba odborniki ne morejo priti na čisto. Predlagamo jim, naj zadrže po tri začetne črke dosedanjih imen klubov, tako nastane »Jadrek« in vse bo zadovoljno,
Bela Ljubljana
Dela na poslopju »Bate« uspešno napredujejo v veliko veselje občinstva in v jezo kavarnarjev. Obeta se nam namreč prvovrstna nova kavarna, vprav velemestnega formata. — Posebna atrakcija nove kavarne bo cenik jedil in pijač. Nekoliko postavk s tega konkurenčnega cenika že lahko izdamo:
Najboljši šampanjec	Din	99.—
Črna kava, za zimo in jesen »	3.99
Vermut, za boljše odjemalce »	9.—
Limonada, za tebe, deklica »	4,99
Kolači »Svoji k svojim« » —.99 itd.
In še to lahko povemo, da bo svi-ral v kavarni vsak dan najboljši orkester od 9. do 2.59 ure.
UGANKA
Valovi, valovi pa morje ni.
Trajno je-za mesece tri, če pa uganeš, ti treba ni.
(•BlioBjnpuo ButejjJ
MALI OGLASI TOTEGA LISTA:
Sa perfega ma]a iščem instruktorca sa slofenski jesik samo perfektna. Ponudpa prilošiti ena slika na adressa Nutschitsch, uhrmacher, Ljupljana.
Vsled odselitve v južne kraje prodam tovarno z delavci brez kolektivnih pogodb za polovično ceno. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Savič, 11.732.
Muziki pozor! Glasbena Matica v Ljubljani proda večje število zaplenjenih vijo-lin brez avtorskih ipravic. (Vijoline so bile zaplenjene vsled propagande tuje glazbe na Slovenskem.) Ponudbe s prilogo Domovinskega lista poslati pod značko »Kalofonija«.
Muzejsko društvo v Ljubljani kupi: dobro ohranjene portrete ali poprsja jugoslovanskih včlmož Stojadinoviča in Jeftiča.
D. Ooflja:
* Aufbiks!
Aufbiks, na nož, vsi so za boj, saj vojna je potrebna, če ne za drugo, vendar vsaj za — nagnjenja osebna...
Aufbiks, na nož, vsi so za boj, je vojna za vse tiste, ki so defektnega duha in za — kapitaliste...
Aufbiks, na nož, vsi so za boj, ki služijo milijone, ki jim med vojno treba ni hoditi pred kanone ...
Aufbiks, na nož, vsi so za boj, sploh ves človeški zarod, za boj navdušeno je vse, zanj le nikjer ni — nar »d.
Milanovi potoniki na Pokljuki
V	igralni sobi Šport hotela na Pokljuki sta igrali dve deklici table-tenis. Ker pa je igra trajala le predolgo, ju poprosi nek Ljubljančan, da bi še njega malo pustili k zeleni mizi. Mladi goski pa zaženeta krik in vik: »Vi nečete igrati za naše pare ...« Ljubljančana je minilo potrpljenje, odprl je okno in postavil brcajoči goski pod kap. Tedaj se oglasi iz polumraka špicelj:	»Sto Vi mislite,
zar ne znate, da su to čerkice jugo-slavenskog premiera?«
Ljubljanski srajci je postalo malo vroče ob misli na Glavnjačo, toda žal ji ni bilo, ker bi tudi z njihovim očetom najrajši isto napravil. — Dve leti za tem je bil tudi njun očka pod kapom.
BEETHOVEN — OSTERC
Ali že veste, kakšna je razlika med Beethovenom in Ostercem? Ne še: Taka-le:
Beethoven je udaril enajst tonov hkrati in akord je zvenel lepo.
Osterc pa udari en sam ton in še ta — Bog mi je priča! — zveni napak.
TAKŠNE OBLEKE BI NAŠE DAMI-CE NAJRAJŠI NOSILE
Izpod Karavank
ANDREAS MARŠ
Križem kražcm agitiral za idejo sem stanovsko in po »zmagi« zdefiliral z Jesenic sem po francosko.
Po odmoru v Tunjicah prišel v belo sem Ljubljano, da zgorelo v rdečih vicah ne bo delavstvo zgarano.
Garda Hlinke, Dollfuss sveti, to so naši ideali, zanje hočemo živeti.	■»
Dobro smo si zdaj postlali.
ČUDEŽNI DOBROTNIK KOR. BELE
V	Javorniški Rovt je nosil Slavko Federle pošto na občinske stroške. Ker ga pa baje nadleguje propagandna gripa, je poštna direkcija za varstvo občanov hitro nastavila tretjega poštarja, ki ga prej ni in ni mogla dati. Zdaj bo Slavko prevzel jeseniško in savško pošto, da tudi tu pomnože prepotrebne poštarje. — Pripravlja pa še regulacijo Save in potoka Bele. Graditi bo začel tudi dobravski most, iz bojazni pred njegovo propagando ga bodo pa drugi dokončali in plačali. Vse sosednje občine zavidajo Belčanom tako koristnega občana!
NAVODILA ZA NAPREDOVANJA
Žrtvuj se za proletariat s tako vnemo, da te Kil) postavi za mojstra. Pazi na peči, da se ne pokvarijo. Ne gasi apna v gostilni, da ne padeš v apnenco, iz nje pa na cesto. Ne odkrivaj tovariševih grehov, ker bodo z njimi tudi tvoji prilezli na beli dlan. Če te gospodarji kljub vsem uslugam postavijo čez prag, boš morebiti uslišan, če poklekneš in ponavljaš večno: Srečno! Srečno! Srečno!
TOTI LIST — PROROŠKI LIST
K1D je izločila nadi sto sodelavcev iz svoje velike družine in jih poslala tekmovat na progo brezposelnih kakor je bil naš list predvideval. Ker pa snega ni več, umetnega iz jajc pa brezposelni ne zmorejo, pojdejo smučat v travo k sv. Katarini, pri-prošnjici za zdravo pamet in dobri znanki kovinarjev. Po nekaj letili jih je malo uslišala, saj so jo dovolj nadlegovali z izleti.
OBOLUS — JESENICAM
(Po receptu tov. filozofa.)
Kuj bi hiše mi zidali, smo gospodje preveliki, nuj grade ljudje jih mali, delavci in obrtniki.
Kaj dobiček bi trobili mi za delavske barake, nismo osli, da gradili bi domove za prostake.
Iz Murske Sobote
NA PREKMURSKEM TEDNU
bodo razstavljene tudi te-le posebnosti : S i n g - S i n g s celico na smrt obsojenih — prašičev (razstavlja g. Benko). Stavba na kol e h — soboška ljudska šola..Leglo revmatizma in drugih dobrot — soboška ljudska šola. Vas poseka, mesto — šola v Odrancih, pred katero se soboška lahko od sramu potopi v Muro in ne bo prav nobene škode.
KOLEK G. FRIEDRICHA IZ MURSKE SOBOTE
Dolgo sem denarce zbiral, morda celih deset let, s pol milijona sem taksiral prošnjo, da odidem v klet.
Sem pojedine prirejal, da bi bil poprej uslišan, vsej sodniji sem se smejal, zdaj pokoj imam »zagvišan«.
Iz Kranja
KONEC STAVKE
V	Kranju stavko so končali in postopati nehali.
So za škarje spet prijeli, vneto delati začeli.
Prišla je pomlad zelena, bitka huda je dobljena.
Sepa pomlad za krojače — če dobijo boljše plače!
Delo spet se nadaljuje in vse vneto pričakuje, ko bo pravi kranjski fant si nataknil — »štrajhan gvant«.
VEČTISOČLETNA PRAŠNA NAJDBA
Kopali prahu so stavbišče, odkrili tam staro grobišče brez mrtvecev in njih kosti.
Ta najdba glasno govori: da prah si in vanj se povrneš, četudi prej ves svet obrneš.
Iz Koievja
LEPO SLOVENŠČINO
je pričel širiti s pomočjo propagandnih letakov po Kočevskem neki obrtnik, ki hvali svoje čevljarske izdelke. Slovenci na Kočevskem, ki se borimo za svoj jezik, smo mu hvaležni za uslugo! Na vprašanje »Z a-k a /'« (naj namreč ljudje kupujejo in naročajo čevlje samo pri njem), odgovarja ta-ko-le:
Kjer Struna strogo pazi pri nakupovanju še v naprej, s tem lahko postreže že v izdelavi in kvaliteti v vsakem oziru kjer Struna pozna višje (n nižje (sloje, posle)
zato Struna lahko zadovolji vsaki zahtevi, iz takih razlogov ostanejo Vaše noge čiste... itd.
kjer Struna gre s časom in današnji otež-kočeni položaj razume in čuti z narodom kjer Struna ie strokovno izobražen, ima prakso v tej stroki, pridobljene v različnih težajili
zato dajaj potrebne čevlje napraviti in popraviti samo Strunatu ... Itd., itd.
■Na obratni strani je letak natisnjen s podobno reklamo v nemščini, le s to razliko,
da je nemščina pravilna.--------
Obrtnik je menda Slovenec, ker njegov letak končuje z besedami:
»Podpirajte domačo obr t!« Zavedni Slovenci, ki so la letak, opremljen s spakedrano slovenščino čitali, so baje mrmrali:
Le čevlje sodi naj kopitar!
Za takšen jezikovni dar, ki nam ga daje ta smolar, zahvalimo ga za vsekdar...
DEMANTI
V prejšnji številki »Totega lista« smo sporočili na tem mestu našim cenjenim či-lateljem novico, da se je g. Šeško iz Kočevja vpisal v JRZ in da ie to njegov poslednji poizkus, da bi končno le prišel spet nazaj v službo, ki mu jo je že davno odpihnil znani konkurent v dijaških instrukci-jah iz Kočevja. Ta novica je, kakor dozna-vamo, vznemirila številne prijatelje g. Šeška. Da ne bo hude krvi. lojalno izjavljamo vsem tistim, ki še vedno verujejo v izpreobrnenje gosp. Seška, da se ni vpihal samo v JRZ, ampak tudi v Katoliško akcijo in Marijino družbo...
Iz Celia
PRED TUJSKO-PROMETNO SEZONO
Bliža se poletna sezona in naval tujskega prometa. V interesu teg^ tujskega prometa, ki je najvažnejši vir dohodkov, je, da se podpre s še nekaj koli sodnija in Stari pisker ne prebeli. Obeta se posebno velik naval zgodovinarjev, da si ogledajo naše starine. Gugalnica preko Savinje pa naj dobi vzmeti, da bo vožnja prijetnejša. — Z napisno desko je treba opozoriti pešce na to, da se pri prehodu čez gugalnico drže plota, da jih ne vrže v vodo.
ŠTEVILO TRI
Ne le ime Alojziji, tudi številka 3 je v Celju sveta. Tri Alojzije župane imamo, tri mostove, tri cerkve, tri zvezde vi grbu in 3 x 3 x 3 občinske može.
I
♦
V	publikaciji lanskega Celjskega kulturnega tedna sem našel sledečo navedbo neke stare knjige:
»Ena lepa lubesniva inu branja vredna historia od te po nedolshnem ven isgnane svete Grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz . . na Slovenski jesik preobernena, v Celli per Josh-od Bacho. z. kr. krasije stiskauzu. 1818.«
Ob vsej svetosti svete grofnje bi človek tu le rad vedel kdo je koga preobrnil in kdo koga stiskal.. .?
R.
Izdaja in urejuje: Božo Podkralšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor, Cvetlična ul. 12. Tiskala »Ljudska tiskarna« ▼ Mariboru. - Za tiskarno odgovarja V, Eržen v Mariboru.
MODA...
Znan slovenski karikaturist je narisal posrečeno karikaturo letošnjih pomladanskih modnih klobukov in j6 z nasmeškom pokazal svoji ženi. Njej je nekaj zagoreta v očeh in vsa vesela mu je rekla: »Hvala Bogu, da si prišel k pameti in ne rišeš več neumnih karikatur, ampak si začel z modnim risarstvom. Enega od teh modelov si bom dala takoj napraviti.«
ATILA,
kralj krvoločnih Hunov, ki se dolgočasi v peklu, je vložil pri Luciferjevem uradu za zunanje zadeve prošnjo, naj mu izdajo vizum. Kakor poročajo z merodajnega mesta, mu bo Lucifer dovolil povratek na zemljo, ker ga v današnjem času ne more nihče bolje zastopati v krščanski Evropi. Atila upa, da si bo z lahkoto našel prijateljev in zaveznikov. Pa tudi dela mu ne bo manjkalo.
KATALONSKA
*Rdeč teror je pokopan, jezik naš v arhiv dejan, vera Krista se krepi,
Franco prav za vse skrbi.
Čast in slava Marokancem, Alahovim dobrim znancem!
MODERNI MOTO
Eno le potrebno je: skrbi zase, ljubi brata, toda vrzi ga skoz vrata, če za grehe tvoje zve.
I. Rob.
ČUDNI LJUBLJANČANI
Vinogradnik in gostilničar Urban Vinček iz Haloz je prišel po opravkih v Ljubljano. Pri tej priliki je obiskal svojega sorodnika profesorja Janeza Revma, Ker je bil Vinček zelo žejen je vprašal profesorja, če ima kaj pijače. Le-ta mu je odvrnil, da vina žal nima in da mu more ponuditi samo vodo. Ves začuden je rekel Vinček: »Ljubljančani ste res čudni ljudje. Nisem vedel, da se proti žeji — umivate.«
PRIJATELJSKI POGOVOR
— Ali vi vedno pripovedujete tako trapaste šale?
— Ne, veste, to je odvisno od družbe, v kateri se nahajam.
ZAKONSKE NEŽNOSTI
Žena: Vrag te naj vzame!
Mož: Vidiš, jaz sem vljudnejši. Želim samo, da te ljubi Bog čimprej vzame k sebi.
Rešitev ugank.
Prvo uganko so cenjeni čitatelji rešili kar na več načinov. Ker se ne moremo odločiti, katero rešitev bo priznali kot najbolj pravilno, čestitamo ugankarjem in sporočamo: vsak po svoje in vsi pravilno.
Rešitev druge uganke: potegnite križ in delo je opravljeno.
MED DIJAKI
A; »Zakaj pravite temu profesur ju slepič?«
B: »Ker se vedno pritožuje in ker nihče ne ve, zakaj je sploh tu.«
Čakaš morda opomine? Spomni s a m se naročnine! (Kdor že vse poplačal je, mimo naj ta verz prezre!)
V
Moderni Goethe: Več masla_
JaponsKa ofenziva.