teta XXm., št. 247 OpcEvniStvo : Ljubi rana. Pocdnfleie Aa % Telefon k. 31-22. 31-23. 31-24 hneratoi oddelek: Ljubljana. Pacam)«*« C« 5 — Telefon it. 31-22 do 31-26 Podružnica Noro mesto: Ljubljanska cesta 42 Ljubljana, sreda 3* novembra 1943 Računi: za Lfubljaasko pokrajino pri pofcoo čekovnem zavodu k, 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118 PreSs — Cfcffls t izhaja »lik dan razen ponedeljki Naročnina uaii mesečno La 18.—v Ml kmemstvo »ključno • »Ponedeljskim To-trocnc Ur 36.90. O red ailtvo: LJubljana. Pocdmjeva ulica »ter. 9. telefon her. 31-22. 31-23. 31-24. Kokopisi te ne vrača i o. Harte Kampfe in der Nogaischen Steppe Geringe deutsche Verluste beim Gegenangrifi im Raum nordlich Kriwoi Rog — Feindlicher Nachs chubstutzpunkt Neapel wirkungs- voll mit Bo mben belegt Hudi boj! v Nogajski stepi Majhne nemike Izgube pri vega Roga — severno od faika Neapelj A«s dem Fiihrerhauptquartier, 2. Nov. DNB. Das Oberkommando dar Wehrmacht gibt bekannt: Auf der Krim versuehte der Feind gosi tern beiderseits der Stadt Kertsch zu landen. An einer Ste»e gelandete Sowjet-krafte wurden im Gegenangriff abgerie-ge*t und eingeengt. An den iibrigesn Lan-dungsstellen wnrde der Feind blutig ab-gewie«en, an Land gelangte feindliche Krafte vernichtet. Sudlich des rmteren Dnjepr gehen in der Nogaischen Steppe dje Kampfe mit den nnf den Dnjepr vorstossenden schnellen Verbanden der S»wjets weiter. Verr»uche der Bolschevvisten, deutsehe Krafte zu iira-fftssen und abzuschnelden scheiterten eben-»o wie starke Angriffe gegen unsere nord-Mefcen und siidliohen Abriegeiungsfronten. Im Du jepr-Knie wurden stiirkere Angriffe sfidwestUch Dnjepropetrovvsk abgevvie-sen und dabei an einer Stelle von 40 an-greifeiiden Panzern 28 abgeschossen. Unser Gegenangriff im Raum nordlich Krhroi Rog hat bereits zu grossen Erfol-gen gefiihrt. Die weH vor^estossenen feindlichen An griff »spitzen wurden abge-schnitten und vernichtet. Seit 27. Okto-!be \ vil r den dort nach bisherigen Meldun-gen 5000 Gefangene eir.gebracht, 357 P»n-!rer. 378 Geschutze nnd mehr a?s 500 Fahr-rceuge erbeutet oder vernichtet. Besontlers INoch sind die blutigen Verluste der S»wjets Ankara. 2. nov. DNB. Ob otvoritvi prve seje 7. zasedanja velike turške narodne skupščine je govori! turški državni predsednik Ismed Ineni in zavzel natančno stališče glede na probleme sedanje vojne. Predsednic Ineni je podčrtal kontinuiteto turške zunanjo politike, ki jo je doslej vodila država. Očrtal je nevarnosti sedanje svetovne krize in je omenil angleško-ame-riški letalski terorizem s pripombo, da bodo pod razvalinami razrušenih mest pokopana ne samo velika dela civilizacije, temveč tudi civilizacija sama. Predsednik je o fnsffpkem Tokio, 2. nov. DNB. Subhae čandra Bose je prispel v Tokio in ee pogajal o sodelovanju in obojestranskem podpiranju med Japonsko in novo svobodno indijsko vlado. Nanking. 2. nov. DNB. »Neutmdljiv indijski duh, ki se ni pustil zasužnjiti v dolgih letih angleškega tlačenja, temveč se je namestu tega 'preobrazi! ▼ pravo protianglesko gibanje, predstavlja brez dvoma temeljni kamen za končno zmago v borbi Indije za*"svojo vobodo«, je izjavil Vančingvej v poslanici, v kateri je čestital Subhasu Čandr Boseju k osnovanju začasne vlade svobodne Indije. Tokio, 2. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Če morda misli sovražna propaganda, da lahko imenuje osnovanje začasne indijske narodne vlade kot prazen bluff, potem boab bodoče vojaške akcije hitro in jasno razpršile to mišljenje, je izjavil Bose v torek dopoldne pred zastopniki inozemskega tiska. Začasna vlada ie bila osnovana, da ustvari vse potrebne priprave za začetek osvobodilnega boja. Vsi cilji, katere ie imel ob zapustitvi Indije leta 1941., so bili doslej z izjemo poslednjega, nam rec osvoboditve domovine, uresničeni. Borba proti lakoti v M|i Stockholm, 2. nov. DNB. »Kalkutta Corporation« objavlja poročilo o lakoti v Bengalij; in piše: »Korponcija izraža svojo veliko skrb, sramoto in bo! zaradi predčasne smrti ti-sočev otrok, žena in mož. ki so se v skupinah podajali v mesto, da bi dobili grižljaj kruha jn ležišče, ki ga navzlic vsemu trudu inciijskih meščanov niso našli.« Korporacija zahteva imenovanje kraljevske komisije za preiskavo o vzrokih lakote. V preteklem tednu je po podatkih Reuter jevega urada ▼ Kalkuti umrlo 2214 ljudi, t prejšnjem tednu 2155. Te številke je Reuter brez dvoma falzificiral. ker navajajo drugi viri. posebno ameriški, mnogo večje številke. Stockholm, 2. nov. DNB. »Resnica o vzrokih lakote v Bengalijl< je snov poročala po- infolge des verzweifelten \Viderstandes der abgeschnittenen feindlichen Gmppen. Die eigenen Verluste sind gering. An der iibrigen Ostfront Icam es bis auf einen heftigen, aber erfolglosen Angriff des Feindes in der Dnjepr-Schleife Sud-ostlich Kiew nur zu Kampfen von ortlicher Bedeutimg. Dabei vvurden kleinere feindliche Einbriiche siidwestljch Gomel und siidwestl£ch Welikije Lnki im Gegen^toss bereinigt oder abgeriegelt. Ein eigenes Angriffsuntemehmen westlicb Krit«ehew brachte trotz zahen feindlichen VVidestan-des wesentliche SteHungsverbesserungen. Im Westabschnitt der siiditaljenischen Front f iihl te der Feind mit stiirkeren Kraften gegen unsere Stellungen vor. Aus den anderen Frontabschnitten wird bis auf einen erfolglosen Angiff brit'sch-nordamerikaniseher Verbande im Raum vrestlich Campobnsso nur geringe Kampf-tatagkeit gemeldet. In der vergangenen Nacht griffen starke Verbande deutscher Kampfflugzeuge den feindlichen Nachsehubstutzpunkt Neapel an. Durch Bombentrrffer entstanden in den Hafenaniagen Brantle nnd Zerst<5-mngeii. Mehrere Schiffe wurden schwer getroffen. Deutsche Kampfflugzeuge belegten in den gestrigen Abendstnnden die Hafenein-richtungen mehrer Stadte ,n Siidengland mit Bomben, izrazil željo turškega naroda, da se v povojni dobi udeleži vzpostavitve reda pravice. Četudi je ostala Turčija izven vojne, je. vendar jasno, občutila njene posledice. Trdno moramo verovati, da bosta civilizacija in človeštvo v tej vojni rešeni. Končno je podčrtal turški državni predsednik posebne potrebe državne obrambe, ki se neprenehoma izpooolnjuje in vedno znova potrebuje novo orožje. V tem pogledu mora biti država pripravljena vedno na skrajnost in vsi dosedanji izdatki so bili popolnoma upravičeni. Fiihrerjev glavni stan. 2. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Na Krimu sc je sknšal včeraj sovražnik izkrcati na obeh straneh mesta Kerča. Na nekem mestu so bile izkrcane sovjetske čete s protinapadom odrezane in stisnjene. Na ostalih izkrcevališčih je bil sovražnik krvavo odbit, na kopno dospele sovražne čete pa uničene. Južno ed spodnjega Dnjepra se v Nogajski stepi nadaljujejo boji z brzimi sovjetskimi oddelki, ki prodirajo k Dnjepru. Poizkusi boljševikov obkoliti in odrezati nemške sile, so se izjalovili prav tako, kakor močni napadi proti naši severni in južnj zaporni fronti. V Dnjeprovem kolenu so bili odbiti močnejši napadi južnozapadno od Dnjeprope-trovska. Pri tem je bilo na nekem mestu izmed 40 napadajočih oklopnikov uničenih 23. Naš protinapad na področju severno od Krivega Roga je že dovedel do velikih uspehov. Globoko prodrli sovražni klini so bili odrezani in uničeni. Po dosedanjih poročilih jc bilo tam od 27. oktobra dalje zajetih 5000 ujetnikov ter zaplenjenih ali uničenih 357 tankov, 37.8 topov in nad 500 vozil. Krvave sovjetske izgube so posebno velike zaradi obupnega odpora odrezanih sovražnikovih skupin. Lastne izgube so malenkostne. Razen nekeg3 močnega, toda brezuspešnega sovražnega napada v Dnjeprovem kolenu južnovzhodno od Kijeva je prišlo na ostalem vzhodnem bojišču le do krajevno pomembnih bojev. Pri tem so bili s protinapadi očiščeni ali odrezani manjši sovražnikovi prodori južnozapadno od Gomla in jainozapadno od Velikih Lak. Z lastnim napadalnim podjetjem zapadno od Kričeva so bile kljub žilavemu odporu sovražnika bistveno zboljšane lastne postojanke. V zapadnem odseka juž»»italijanskega bojišča je tipal sovražnik z močnejšimi silami proti našim postojankam. Razen o neuspelem napadu britansko-ameriških oddelkov na področja severno od Campobassa javljajo iz ostalih odsekov bojišča le o krajevnih bojih. V pretekli noči so napadli močni oddelki nemških bojnih letal sovražnikovo oskrbovalno oporišče Neapelj. Vsled bombnih zadetkov so nastaJi v laki požari in razdejanja. Več adij je bilo težko zadetih. Nemška bojna letala so bombardirala v včerajšnjih večernih arah pristaniške naprave mnogih mest v južnj Angliji. Veliki uspehi nemških letalcev v Sredozemlju Berlin, 2. nov. DNB. V nedeljo popoldne so nemški loivci sestrelili z nekega oddelka dvomotornih sovražnih letal nad vzhodno jadransko obalo tri letala, večje število sovražnih letal pa je utrpelo težke poškodbe in so bila prisiljena umakniti se iz letalske bitke. Nad vzhodnim Sredozemskim morjem 90 bombardirala bojna letala »Ju 88« z dobrim uspehom postojanke sovražnega topništva in protiletalskega topništva. Str-moglavna letala so pri napadu na sovražno otoško oporišče Casterosso v polno zadela pristaniške naprave in protiletalsko baterijo. Težko poškodovano pa je lilo s strelnim orožjem neko vodno letalo, zasidrano v pristanišču Castelrossa. Priprave za abdikaeijo Viktorja Emanuela Stockholm, 2. nov. Dobro obveščeni nevtralni krogi trdijo, da pomeni prihod Rooseveltovega posebnega odposlanca za Sredozemlje Murphy-ja in angleškega državnega ministra Ma Millana v Neapelj uvod v odpoved prestolu Viktorja Emanuela in njegovega sina Umberta. Stockholm, 2. nov. DNB. Dopisnik ameriške agencije »Associated Press« v južni Italiji piše: Maršal Bado^io je v ponedeljek izjavil kralju Viktorju Emanuelu, da ne more sestaviti nove reprezentativne vlade, dokler ostane kralj na oblasti. Komunisti proglašajo sovjetsko republiko v Alžiru Pariz, 2. nov. DNB. Na komunističnem zborovanju v Alžiru, ki se ga je udeležilo 5000 oseb, je bila oklioana alžirska-sovjet-ska republika, kakor pravijo časopisna poročila iz Tangerja. Zborovanje je bilo pred veliko mošejo. Po končanem zborovanju so udeleženci odkorakali pred guvernerjevo palačo, da sporoče de Gaullu svoje zahteve. Pri pohodu so se komunisti spopadli s policijo in so bili trije manifestanti ubiti, 14 pa jih je bilo ranjenih. Komunistična stranka je objavila nato manifest, v katerem zahteva čiščenje uprave, posebno pa policije. Komunisti so zahtevali javno sojenje proti izdajalcu Peyroutonu, Nogu-esu, Chatelu in Boissonu- AngGja ne more dvigniti premogovne prsiavcdiife Stockholm. 2. nov. DNB. Po londonskih vesteh so stopile včeraj v veljavo nove omejitve v dobavi premoga Angležem. Te omejitve so postale potrebne, ker vladi ni uspelo dvigniti premogovne proizvodnje V londonskem ractiu pripravlja Tahu Hole angleški nar;.d na veliko pomanjkanje v bližajoči se zimi. Množice se bodo morale sprijazniti z mnogimi novim: neprijetnostmi in predvsem bodo morale močno zmrzovati. Novi ukrepi in omejitve jasno kažejo, kako resno je postalo v Angliji pomanjkanje premoga. Istočasno je razočara! prehranjevalni minister Lord \Voolton upanja angleškega prebivalstva na vsaj malenkostno zvišanje obrokov. Lord VVoolton je izjavil, da mora biti Anglija vesela, če ji bo uspelo obdržati v zimi dosedanji obrok mesa. Tudi za ostala živila velja približno isto. Ugoden potek japoss^klh operacij ob Iteri Tokio, 2. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Japonski glavni stan poroča o ugodnem poteku opiracij na meji Burme, kjer so bile sovražne sile vzhodno od reke Nu popolnoma odrezane ter se pričakuje njihovo uničenje. Istočasno se pripravlja ▼ tem kraju nova operacija. Sovražnik je izgubil tekaj ▼ mesec« oktobru nad 1000 mrhrh. Bičanje kot angleško vzgojno sredstvo Stockholm, 2. nov. DNB. Po vesti »Dailv Sketsha« je obsodba nekega 1 letnega dečka na bičanje zbudila v vsej Angliji veliko pozornost. Deček, ki mu niti niso utegnili dokazati obtoženega prestopka, je bil razen tega obsojen na sedem let policijskega nadzorstva. Med obravnavo je izjavil eden izmed sodnikov, da bi se bičanje moralo mnogo bolj uporabljati namestu odpošiljanja mladoletnikov v vzgojne zavode. Angleška javnost se pritožuje sedaj nad pomanjkanjem slehernega pozitivnega mladinskega skrbstva. Stukafileger und 1500 Feindflilge! Elchen-laubtrager Hauptmann Hans-Ulrich Rudei, Gruppenkomandeur in einem Sturzfcampf-geschwader, flog am 9. Oktober an der Ostfront seinen 1500. Einsatz gegen den Feind. Hauptmann Rudel ist der erste deu_ tsehe Flieger, der diese hohe Zahl von Feindfliigen erreicht hat. Auch seine Er-folge sind besonders erwahnenswert; er vernichtete blsher 87 feindliche Panzer. Der Bordfunker Oberveldwebel Henschel, der den grossten Teil dieser Erfolge mit Hauptmann Rudel gemeinsam errang, flog am gleichen Tage und beim gleichen Einsat* sam 1200. Mate gegen den Feind. 1500 poletov stimoglavskega letala prod sovražnika. Odlikovanec s hrastovim listjem stotnik Hans Ulrich Rudel, skupinski vodja strmoglavcev, je izvršb 9. oktobra 1500. polet proti sovražniku na vzhodni fronti. Stotnik Rudel je prvi nemški letalec. ki je dosegel to visoko število poletov proti sovražniku. Tudi njegovi uspehi sa pomembni. Un:čil je doslej 87 oklopnikov. Radiotelegrafist višji narednik Henschel, ki je večino uspehov dosegel skupno s stot. ni kom Rudlom, je izvršil istega dne 1200. polet proti sovražniku. ki. Vsak mož dobi plašč, tople edeje in zavoj slaščic. Vsi se vesele, da gre vse hitro od rok, zakaj vse preveva le ena želja: priti čim prej domov v Nemčijo in pa po zasluženem dopustu zapet na svoje staro mes^ da bi pomagali pri nemški zmatri. osvobodilnem b&p sebnegia poročevailca »Daily Telegrapha« v Kalkuti. Med drugim piše, da nosijo glavno olgovomosit za številne smrtne slučaje zaradi lakote okoren vladni aparat, politične ljubosumnosti, brezskrbnost uprave in kori-tarstvo z velikimi zalogami. Ugoden odmev kitajsko-japonske psgodbe Šanghaj, 2. nov. DNB. Šanghajski tisk pozdravlja podpis kitajsko-japonske zavezniške pogoobe kot jasen dokaz iskrene japonske volje, da se s Kitajsko kot enakopravnim zaveznikom zgradi nova in svobodna Vzhodna Azija. Tokio, 2. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Vojno poroči!o javlja sestrelitev 17 izmed 130 letal, ki po v ponedeljek na-pip.ola otok Buko. Sovražnik je prizadel ie malenkostno škodo. feesed — malo vsebme Komunike o moskovsidh razgovorih Razširjenje stavkovnega gibanja v Ameriki • Stockholm. 2. nov. DNB Stavkovne gibanje na industrijskih področjih Združenih držav se je občutno razširilo. To gibanje predstavlja vedno bolj oči viden protest proti socialno-reak-cijonarni vladni politiki in proti nesocialnim kapitalističnim izžemalnim metodam podjetnikov. Ne more se še pregledati, kakšen učinek so že dosegli boljševiški agenti in njih gesla« na vsak način pa pripravlja obseg stavkovnega gibanja predsedniku Rooseveltu težke skrbi, saj je bila s tem javnost opozorjena na vse neprilike. katerih odkritje mu je zelo neprijetno pred bližajočimi se volitvami. Stockholm. 2. nov. DNB. Kakor je bilo pričakovati, se je Roosevelt kot predstavnik židov-kega kapitala postavil proti stavkujočim delavcem premogovnikov ter pooblastil notranjega ministra Ickesa, da odpošlje čete v rudniške okraje. Berlin, 2. nov. DNB. Kakor poroča Reuter- so bili po dvanajsfh dreh končani razgovori, na katere sta odpotovala v Moskvo ameriški državni tajnik Hull in angleški zunanji minister Eden. Izdan je bil komu-n:ke, ki se odi kuje po mnogih besedah in majhni vsebini. V uvodu čitamo značilno izjavo: Na dnevnem redu so b;la vsa vprašanja treh vlad, ka so bila postavljena v pretres. Nekatera teh vprašanj so zahtevala določitev končnoveljavnega stMišča, kar se j 3 tudi zgodilo. Kar pa se tiče ostalih vprašanj so bila le-ta, potem ko je bila dogovorjena načelna odloč tev, prepuščena posebnim za to osnovanim odborom v točnejši pregled ali pa bodo rešena po diplomatskem potu. Nekatera vprašanja pa so urejena z izmenjavo misli. O vojašltih problemih zgolj poročajo. Ja so se zucanji ministri »okoristil* z navzočnostjo vojaških svetovalcev«. Končno bila vprašanja bodočnosti obravnavana v tako splošni obliki, da so se morali iluzi:-n'sti v taboru sovražnkov Nemčije, ki so ob tej priliki pričakovali vsaj privlačno propagandno snov. močno razočarati. Tako izjavljajo najprej vse tri vlade, da se bo njihovo skupno delovair.je, ki pc nan ša na nadaljnje vodstvo vojne proti svojemu sovražniku, nadaljevalo z organ zacijo n vzdrževanjem miru in varnosti in da bodo oni izmed njih, ki se nahajajo v borbi s skupnim sovražnikom, skupno obravnavali vsa vprašanja glede brezpogojne kap-tu'a-cije 'n razorožitve tega sovražnika. Tem na splošno povedanim frazam za slučaj njihove toliko zaželene zmage je dodana oč tno od Stalina zahtevana formula, ki prepušča Sovjetski zvezi popolno svobodo delovanja. To se izraža v tajinstvenih besedah, da bodo »vlade podvzele vse ukrepe. k' se jim bodo zdeli potrebni, da preprečijo kakršnokoli prekršitev pogojev, naloženih sovražniku«. Izčrpna iz.ava se peča z Italijo. V tej objavljajo- da naj bi Badogiijeva vlada sedaj »dobila bolj demokratsko lice a tem, da se vanjo sprejmejo zastopniki onih plasti 'talijanskega naroda, ki so stalno bili v opoziciji proti fašizmu«. S tem so bržkone mišljene one majhne komunistične sku-p cice v južni Italiji, ki naj bodo sedaj po Stal:novi zapovedi sprejete v vlado. Zaključek tega zanimivega dokumenta, k: je važen le po tem, kar ne vsebuje, tvori več strani dclgo ponavljanje strahotnin 'aži o dozdevnih grozodejstvih nemških vo. jakov, ki jih znova naz.vljejo »Hune« in v katerem zbuja pozornost samo to, da govore c »mncž:čnem umoru poljskih oficirjev«. Ta dogodek pa pozi-, a ves svet kot boi ševiško zločinstvo. ki je bilo v Katinu tako nedvomno dokazano, da drkazuje pristanek Edena in Hulla na to formulacijo-kako zelo sta odvisna od moskovskih želj, ki so itak obvladovale vso tako zvano moskovsko konferenco. Zor Unabhangigkeitserkiarung der Philippinen. Blick auf Manila, die Hauptstadt der Philippinen, die am 14. Oktober als unabhangige Republik ausgerufen wurden. Das Bekanntwerden der bevorstehenden Unabhangigkeitserkiarung hat in der gesamten Bevolkerung grossen Jubel aiisgelost .Ujetniki sa mpst zagledali Nemčijo Slovo od severoafrlških žičnih ovir — Izmenjava ujetnikov v Marselllu — Svečan pozdrav na evropskih tleh Poročilo vojnega dopisnika Ivana Amtthisena ----------Fntptoo«. Pogled na Manilo, glavno mesto Filipinov, ki ao 14. oktobra proglašeni ca neodvisno republiko. Objava neodvisnosti je izzvala med Marseille, 28. okt. DNB. Močno nagnjena pluje velika potniška ladja v največje francosko sredozemsko pristanišče v tre-rutku, ko se jutranja zora umika novemu dnevu. Na krmi ladje plapola zastava Raj-ha, ob bokih pa je z velikimi belimi črkami napisano »prost prehod«. Ta ladja prevaža namreč s tremi ostalim1 v rednih časovnih presledkih preko Sredozemskega morja nemške težke ranjence in s-nitetno osebje. Po urah odmora bo naložila Kanad. ce, Avstralce in Indijce, k: že čakajo v tukajšnjih bolnišnicah Ln ki bodo poslani v z?meno domov. Marsellleska vre Jaška oblastva so se dostojno pripravila za svečani sprejem nemških povratnikov. Na pomolu stoje tovariši sredozemskih bojišč, k; hočejo pozdraviti afriške borce, zastopniki nemškega Rdečega križa, zunanjega nvnistrstva, vojaška giodba in bolniške sestre. Pripravljene so tu»J velike košare cvetja in darov za prihaja joče. Na k.ovu prve ladje je vse polno svetlo-rjavih čepPovsod se dresjajo nekdanji ujetniki. Cin. bliže prihaja parn k, tem bolj se nagiblje k pomolu, ker je vse na tej strani. Ladjin bok je poln vojaških glav. ki gledajo iz vsake linice. Vojaki mahajo, pozdravjajo s č-p'cami, kl;čejo »Sieg-heil!« Zakaj zopet gledajo Evropo in francosko obalo, ki je pod nemško zašč;to! VojaSka godba igra poskočne koračnice. Po vsakem komtdu sledi viharno vzklika-nje. Ko je pristajanje gotovo in ko je ladja že trdico zasidr. nr se zaslišijo zvoki pesmi »stari tovariš«, k, so istočasno pravi simbol, kajti možje, ki pravkar stopajo s krova, so res stari tovariši, neumorni borci, ki so v sedanji vojni na afriških tleh obnovili čast nemškega orožja. Sedaj so zopet svobodni. Njih Obrazi so polni smeha. Kličejo nam, nato pa zopet za-pojo ta vsa ladja izraža svojo neomajano vero v zaključnem stihu: »Nemčija bo zmagala!« To je prepričevalna slika, da pelje človeku kri po telesu kot morski val. Po dreto mostlčkJh prihajajo vojaki, na k»>pno, v tropskih uniformah ln 9 čepicami, oo že skoraj bele od žarečega afriškega sonca. Med vojnim redom sester nemškega rdeče-go križa stopajo v Evropo ta z veseljem opazujejo smeh prvih nemških deklet. Potem dobe najlepše rože jz južnofrancoskih vrtov, najnovejše časopise in kar je najvažnejše: dopisnice. S tem prično najprej. Vse povsod stoje ta pišejo svojcem prve vrstice, na žerjavih, na blatnikih avtomobilov, na ramah prijateljev, kjer le morejo tam izražajo ti nekdanji ujetniki svoje veselje v skromnih vrsticah, radi katerih bodo neštete rodbine v domovini nad vse radostne. Na nekem velikem trgu v lukl nareda povratniki velik četverokotnik. Sanitetni vozovi pripeljejo tik do njega ® odpro svoja vrata, da se laihko tudi težko ranjeni potniki udeleže pozdravne slovesnosti. Nem-šk' admiral vzklikne možem: »Pozdravljen^ tovariši!« Oni pa odgovore vsi kot en mo&. Nato stopi admiral na govorniški oder, pozirevj vojake v imenu vrhovnega poveljstva. jim proča o junaštvih na nemških bcL. j ščih in v domovini ter o nezlomljivi volji nerada, ki hoče zmagati ta ki tudi bo zmaga). Nato jih pozove, naj store to, kar že tako dolgo niso mogli, naj namreč zakll-čejo svoj »Sieg-Heil« vrhovnemu poveljniku, Fuherju Adolfu Hitlerju. Trikrat za/ioni navdušeni klic mož v obledelih uniformah, na kateiih pričajo odlikovanja, železni križi in medalje raniencev o junaškem obnašanju v vojski. Godba zaigra in vsi zapojo: Deutschian Dejiscmand iiber alles« ter silno H«>rst Wesselovo udarno pesem. Na obrazih jim lahko čitamo kako jih je vse to prevzelo. šele sedaj se z nekaterimi povratniki lahko tudi pogovorimo. Sicer so res že preje slišali o tej izmenjavi, toda vslcd nekega podzavestnega nezaupanja proti raznim govoricam se niso hoteli .prezgodaj veseliti, šele, ob prihodu v Oran, ko so zagledali ladje s kljukastim križem, so bili prepričani, da gre za res. Bilo je vse skupaj nepojmljivo ln Sele ko so prišli v Marseille, se jim je kamen odvalM od srca. Med tem so prifflt na pomole posebni vla- ■ -'■ v- ■ - V,. Kontinuiteta turške zunanje politike Govor predsednika Inonifa pred veliko narodno skupščino Trstu kuje sedanjost nove oblike V Trstu, konec oktobra. Tržaško prebivalstvo si je. kakor soglasno zatrjujejo vsi. ki Trst dobro poznajo, globoko oddahnilo. Tisti strahovi z vrhov Nanosa in Čavna so splahneli. Tudi bado-Ijevske navlake, ki je šarila po Trstu, ni več, kar je biio razorožemh tistih 90.000 vojakov in častnikov. Še zmerom pa ču-ješ govoriti o tistem velikem zlu, ki je, kakor temna mora, tiščalo naše obmorsko velemesto k tiom. Toda zlo je pregnano, pod vodstvom nove uprave, ki je bila te dni umeščena, pa se napoveduje vzpostavitev gospodarske in obče poslovne kontinuitete v skladu z ono razvojno stopnjo, ki jo je doživljal Trst v času svojega naj-sijainejšega razmaha. Na vsak korali čutiš in otiplješ blagodejno spremembo. Tržačani zro sedaj z zaupanjem v lepšo bodočnost, ki jim je bila zagotovljena ob slovesni umestitvi nove uprave z novo imenovanim prefektom dr. B. Coceanijem na čelu. Poživljeno življenjsko voljo srečuješ vsepovsod. V mestnem osrčju živahno utriplje velemestni življenjski ritem. V slikoviti ribarnici ob morskem pristanišču, v sodobno urejeni pokriti mestni tržnici, na promenadi v Akvcdo'u, na Korzu po trgovinah, gostilnah in drugod, povsod lahko prisluhneš zanimivi govorici. Poznavalec jo takoj do-žene: ta je z dutoveljsko-tomajskega polja, ona je s Prošeka, tretja s sežanskega okoliša itd. Trstu kuje sedanjost novo obličje. Vrnila sta se red. varnost in jasnost položaja. Poslovno življenje poteka, kakor pravijo poznavalci, v pospešenem ritmu. Opaža se, da je prebivalstvo vseh stanov in strok prosteje zadihalo. To velja tudi za prebivalce obrobnih mestnih delov. Nova rast se napoveduje Trstu. Vsebina njegovega smisla in poslanstva je bila od vsega začetka njegovega razvoja v posredovanju življenjsko pomembnih nalog in koristi. Le malokateremu mestu je bil usojen tako nagel razvoj in razmah. 2e po zemljepisni legi mu je bilo odmenjeno, da postane okno. vrata v vzhodne evropske predc-ie. Ves pomorski, gospodarski razmah dolguje Tre-1 predvsem morju," cb katerem je v preteklih stoletjih sijala beneška slava. Ustanovitev proste luke 1. 1719. je bila ona osnova, ki je na njej zrasla pomorsko- gospodarska veljavnost Trsta. Njegov zaliv je postal vabljivo težišče trgovcev z vseh sredozemskih obal ter vseh važnejših evropskih gospodarskih središč. Kupčije so se razpredle do afriške, bližnje vzhodne in ameriške obale. Kakor je dejstvo proste luke neverjetno pospešilo ta razvoj, tako se je tudi znamenita tržaška borza, ki je med najstarejšimi v sredo-4 zemskem področju, razvijala v'blesku bohotno naraščajočih in množečih se trgo-vinsko-kupčijskih zvez. Končno je sledil leta 1836. še LIoyd, ki je odpiral zmerom nove pomorske poti in ki je tudi pomagal množiti sloves Trsta. Tako se je naše pomembno obmorsko tržišče in žarišče uvrstilo že v prvih desetletjih 19. stoletja med najbolj veljavna svetovna tržišča. Vzporedno s tem silnim gospoda rsko-poslovnim razvojem je naraščalo tudi prebivalstvo. To je eno najzanimivejših poglavij tržaške zgodovine in življenja. O tem pa kaj več v prihodnjem poročilu. GOSPODARSTVO Napredek mlekarstva v Evropi Red in delo v Italiji »Volkscher Beobachter« poroča iz Rima: Pod naslovom »Fašistična Italija se zopet giblje« podaja rimska obveščevalna služba pregled življenja, kakršno je sedaj v splošnem v pokrajinah srednje in severne Italije. Iz mnogih mest in vasi je popolnoma izginil nemir minulih tednov in življenje se je obno' vilo v znamenju dela. Javno in zasebno življenje se je zopet vrnilo v star tir. Ureditev tega življenja ni bila lahka glede na to, da je Italija doživela strašno izdajo, ki sta jo zakrivila njen vladar in okolica maršala Badoglia. Zato na* pravlja na vsakega obiskovalca Italije velik vtis dejstvo, da so se ljudje vrnili k normalnemu delu. Promet na cestah kaže zopet nekdanjo sliko urejenih razmer in se razvija brez motenj. Po cestah korakajo majhne patrulje čmih srajc, katerim je tu in tam dodeljen tudi član nemške vojaške žandarmerije. Te patrulje skrbe za red in mir. Prebivalstvo, kolikcr ni zaposleno pri delih za totalno vojno, posveča vso svojo pozornost številnim žrtvam vojne, bodisi ranjenim vojakom, bodisi civilistom, ki so bili prizadeti zaradi bombardiranja italijanskih mest. Povsod kaže prebivalstvo Italije zaupanje v končno zmago. Jan^nska dežela in njeni običaji Nobeno drugo ljudstvo sveta se ni bavilo tako temelj:to z raziskovanjem vzhodnega azijskega prostora kakor Ncmci. Nemški učenjaki s»7 sc mudili leta in leta, nekateri celo desetletja na Japonskem, da so proučili vse skrivnosti Azije. Ti učenjaki poročajo o Japonski naslednje zanimivosti: Značaj japonske pokrajine oblikujeta predvsem gorovje in voda Zdi se, da je Japonec z elementom vode tesneje povezan kakor z gorskim svetem. Vsaj na zunaj bi lahko sodili, ca je razmerje Japonca do gorskega sveta popolnoma drugačno, kakor na primer razmerje nemškega človeka do planin. Japonec ne čuti v planinskem svetu tiste radosti, ki navdaja Nernta, ko se vzpenja po skalah. V dolinah se japonski kmet bori z zemljo, da bi ji iztrga! čim več pridelka. V planinskem svetu je cbljudenost manjša kakor v dolinah. Mncgo-kje ri niti meteorološke opazovalnice in 3000 metrov visoki vriaci se dvigajo samotno proti nebu. Japonci vidijo v nj h nekakšne simbole večnosti ter se jim približujejo z največjim strahom. Zanimive so že podnebne razmere v Tokiju. V januarju znsša tam srednja temperatura 1,4 stopinje C. pod ničlo. Na 5 stopinj C pod ničlo pade živo srebro le poredkoma. Ozračje je zelo suho. Nebo jc vedro, vtis mraza pa povečuje stalni veter. Mescca februarja se ozračje se^re e, zato pa postane vlažno in nekako neprijetno. V marcu doseže srednja temperatura 6.9 stopinj C. To vreme pa je zelo nezdravo ter povzroča prehlade in druge bolezni. Meseca aprila se toplota naglo dvigne, vlaga y zraku postane normalna ter bi jo lahko primerjali z razmerami v naših krajih. Ob tem času se ocene vsa Japonska v cvetje. Bivanje na prostem postane užitek. Meseca maja je na Japonskem tako teplo, kakor pri nas v polet-n:li mcsecih. Od srede junija do srede julija nastopi na Japonskem deževna doba. Zrak se nasiti z vlago. Potem pritisne vročina, ki doseže takšno stopnjo, da se Evropec v drugi polovici julija in mescca avgusta na Japonskem ne počuti dobro, zlasti ne v mestih in večjih naselbinah. Najbolje je, če se takrat umakne k morju ali v goro. Meseca septembra vročina nenadoma odneha, oktober ima za naše razmere še vedno poletno temperaturo, november in deccmbcr sta nekakšna jesenska meseca ;n toplota znaša povprečno 5 stopinj nad ničlo, medtem ko scnce prijetno prigreva zemljo. V klimatičnem pogledu se torej Japonska ne oddaljuje preveč od naših razmer, zato se ni čuditi, da uspeva tamkaj cvetje ter mnogo drugih rastlin, ki jih poznamo tudi v na.ših krajih. Tud: ptičev je mnogo, bodisi škrjancev, kosov, Goidonijeva »Kavarnica« v Drami Po kratkem presledku smo dobili že dru. go komed;jo klasika italijanske dramatike, Benečana Carla Goldonija: »Mirandoiim« iz lanske sezone je sledila sedaj »Kavarnica« (La bottega del caffe). Goldonija navajajo nekateri v isti vrsti z imeni Shakespeare, Molieie, Calderon, kar je pret'ra-no tedaj, če naj to pomeni kvalitativno enakovrednost, zakaj glede sile in veljave svojega dramatskega sloga zaostaja Gcldoni dokaj daleč za reprezentativnimi imeni evropske dramatske literature. Zlasti Shakespeare in Mol ere ga prekašata po umetniški in miselni pomembnosti: prvi kot veliki pesnik človeških strasti in usod- drugi kot ;zraz;to dramatski oblikovalec človeške psihologije, dognane do nekaterih dragocenih in občevel javnih tipov. Plodo-vitni in igrivo-kipeči beneški komediograf je bil bolj kakor drugi vodilni dramatiki pod vplivom commedie dell'arte, obenem je močno regionalen, časovno tipičen pojav, bolj kakor sta bila Shakespeare in Mo-liere ter znatno manj idejno značilen nego Calderon. S svojimi najboljšimi deli pa je vendarlr tako važen za svojo dobo in okolje, kakor katerikoli vrhunski dramatik. To~ če^ar pri njem najbolj pogrešamo, tisti' plus. ki ga ima nad njim tudi Molie-re je p''l-"g večjo globino in vestnejše do-gri-Msti dramatskih tipov predvsem njih spiof;na človeška pomembnost in nadčasov. most Goldonija, ki je v časih, ko je imela čižkcA', vrabcev, lastovk, pa tudi divjih rac, kukavic in vran ne manjka v tej deželi. O japonski prehrani imamo mi čisto svojevrstne predstave. Drži, da se Japonec večinoma prehranjuje z rižem. Toda glavni obrok Japonca ni kosilo, temveč večerja. Poleg riža zavžije Japonec za večerjo krožnik juhe, nekaj ribjega mesa poleg zelenjave, nato pa še sadje in slaščice. Redko vidiš na japonski mizi meso in perutnino. Potrebne beljakovine v vsakdanji prehrani nudi Japoncu riba, glavno maščobo pa soja. Japonec použije v primeri z Evropcem majhne obroke prehrane, od nekaterih jedi kemaj po dobro žličko Vendar ne smemo misliti, da je kakovost in vsebina njegove prehrane zaradi tega manj izdatna kakor pri nas. Tudi za naše pojme so japonske jedi izvrstno prirejene. Japonka je izvrstna kuharica in ume zadovoljiti še tako razvajen okus svojega moža. Posebnost japonske začimbe je v tem. da tam ne solijo jedi, temveč jih za-činjajo s sojem, nekakšno začimbo, ki jo pridobivajo iz soje. To začimbo izdelujejo na Japonskem tudi v obliki paštet in sira Tudi na Japonskem je v navadi, da se miza pogrne e prtom, kajti Japonec drži izredno mnogo na okusno postrežbo. Evropec, ki sede k japonski mizi, se mora začuditi, ko vidi, da manjkajo na tej mizi žlice, noži in vilice. Na Japonskem se juha pije naravnost s krožnika. Vse druge jedi pa nosijo Japonci v usta s tenkimi paličicami. Vsak član japonske družine ima majhno mizico in večerja kleče. Posebno priljubljene so Japoncem poleg riža jedi iz moke. Kloba&ice rnso v zadnjih letih nič nenavadnega. Japonci so veliki sladkosneda m vsaka japonska gospodinja zna gotovo na več kakor sto načinov pripraviti sladko jed ali pecivo iz moke. Nemci so se na Japonskem vedno dobro počutili. Najprej so z Japonci navezali stike nemški trgovci, potem so se j'm pridružili učenjaki, posebno po letu 1870. ko je Japonska vlada povabila nemške učenjake v deželo. Takrat se je Japonska duhovno priključila Evropi. Mea nemškimi učenjaki je bilo mnogo zdravnikov, tehnikov, naravoslovcev in profesorjev. Leta 1873 je bila v Tokiju ustanovljena nemška družba za proučevanje azijske prirode in ljudstev. Tako s0 Nemci izvršili v japonski deželi veliko pionirsko delo, kj ne bo nikoli pozabljeno. Zimske večere vam fea letos krajšal »RAZGLEDNIK" Jutra Serenissima še veliko moč in so bile Benetke mesto povsem svojevrstnega življenjskega stila, že zelo prisluškoval ljudstvu in pomagal ustvarjati meščansko komedijo, je bolj mikala lahka, zabavna stran komedije, kakor pa nje filozofija in iz nje izhajajoča etična pomembnost. V njegovem delu je kaj malo idej o človeku in njegovih problemih; Goldonijev humor nima globljega ozadja in njegove satirične osti ne podžigajo nobene metafizične potrebe. Toda kot ded'č bogate, v ljudstvu zakoreninjene teatrske tradicije in predstavljalne mentalitete italijanskega naroda je Gol doni nudil s svojimi osebami kaj hvaležno snov igralcem, če njegove komedije ne ustrezajo višjim idejnim zahtevam, pa so — vsaj najboljše med njimi — še danes krvave pod svojo dramatsko kožo in utegnejo zlasti v izvirniku in na svojih najbolj avtent:čnih tleh — v Benetkah, doseči nesporne in značilne gledališke učinke. S svojo »Kavarnico« je Goldoni podal s komediografskimi sredstvi predvsem miljej-sko podobo beneškega meščanskega življenja: V času, ko sd je začela kava šele pridobivati Evropo,' ki je prej ni poznala fn so kavarnice pomenile novotarijo, se okrog takele kavarnice resnobnega poštenjaka Ridolfa csredotočuje kos beneškega življenja s klepetavim tujim plemičem, mladim zapravlj'vim trgovcem, pustolovskim meščanom, ki živi kot namišljen grof z neko plesalko, s sleparskim lastnikom igralnice, z ženami, ki hočejo spraviti može na pravo pot itd. Kavarnica, igralnica, briv-nica, krčma, stanovanje plesalke, vse to je Na nobenem področju kmetijske proizvodnje ni bil v zadnjem stoletju zabeležen tako velik napredek kakor v mlekarstvu. Medtem ko je znašala pred sto leti povprečna letna proizvodnja mleka na kravo okrog 475 litrov, znaša danes povprečje v Nemčiji 2500 litrov. To popeto-renje proizvodnje na posamezno kravo je pripisati selekciji in vzgoji pasem, smo-trenejšemu načinu prehrane in boljši ureditvi hlevov. Ti uspehi so zlasti v sedanji vojni omogočili v mnogih evropskih državah boljšo samooskrbo z maščobami navzlic pomanjkanju inozemske krme. Pred pričetkom sedanje vojne je znašala v Nemčiji proizvodnja mleka 25 milijard litrov in je na Nemčijo odpadla ena četrtina vse celinske proizvodnje mleka. Od leta 1933. se je zmanjšal nemški uvoz inozemske krme, in sicer pri oljnih pogačah za polovico, pri krmilnem žitu pa za tri četrtine. Navzlic temu se je proizvodnja mleka v tem razdobju dvigala za tri milijarde litrov na leto. Ta napredek je bil omogočen iz lastnih sredstev. Tudi proizvodnja masla se je povečala za polovico in je že pred vojno dosegla 463.000 ton. V teku vojne pa se je še dvignila delema zaradi še povečane proizvodnje mleka, deloma pa zaradi tega, ker se je nemški kmet odzval pozivu, da odstopi za potrebe prehrane vse odvečne količine mleka. Vrhu tega so sedaj v vojni za splošne potrošne svrhe oddaja le posneto mleko. Na podoben način se da dvigniti mlekarstvo tudi v drugih evropskih deželah. Stremeti pa je treba za tem, da se povečanje proizvodnje doseže kakor v Nemčiji brez uvoza inozejpskih krmil. Nizozemska je sicer pred vojno imela rekord glede mlečnosti krav s povprečno proizvodnjo 3400 litrov na kravo, vendar je bil ta uspeh dosežen samo na podlagi prekomorskega uvoza kakovostne kima Isto velja za dansko, beigijsko in švicarsko mlekarstvo. Pri prizadevanju, da se dvigne mlekarstvo v jugovzhodnih državah Evrope, je treba seveda vpoštevati, da ima krava v majhnih kmečkih gospodarstvih jugovzhodne Evrope drugačno vlogo nego v zapadni Evropi, saj se v znatni meri uporablja tudi kot vprežna živina. Danes znaša povprečna proizvodnja krave v Bolgariji le 800 do 900 litrov, v Rumuniji 1300 litrov in v Grčiji 1100 litrov na leto. To majhno proizvodnjo je pripisati tudi okolnost i, da se živina v teh deželah povečini hrani slabi paši, povečanje proizvodnje pa se doseči le z dobrim krmljenjem v hlevu. Zato je za povečanje proizvodnje mleka v deželah jugovzhodne Evrope potrebno iz temelja spremeniti tudi osnove tamkajšnje živinoreje. Ukinjeno obrestovanje hranilnih vlog pri Kočevski Mestni hranilnici Smatrajoč, da Mestni hranilnici v Kočevju v likvidaciji stanje ne dopušča obrestovanja hranilnih vlog in bi bilo s tem celo kritje, osnovnih terjatev ogroženo, je šef pokrajinske uprave v Ljubljani na podlagi čL 19., odstavka 4., uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov z dne 23. novembra 1934 izdal naslednjo odredbo, ki je objavljena v Službenem listu 30. t m. in je s tem dnem stopala v veljavo Obrestovanje v likvidacijskem postopku obseženih hranilnih vlog Me6tne hranilnice v Kočevju v likvidaciji se ukinja. Odredba velja za vse še nepripisane obresti. Nov predsednik Prevoda V trgovinskem registru je bil pri Prehranjevalnem zavodu Visokega komisariata za Ljutr ljansko pokrajino na podlagi odločbe pokrajinske uprave v Ljubljani izbrisan dosedanji izredni komisar dr. Carlo Scala ter hkrat' vpisan kot komisar in predsednik Ivan Gračnar. ki bo v funkcijah komisarja, določenih z odločbo Visokega komisarja štev. 25 iz leta 1942, naveden' zavod podpisoval samostojno, kot predsedn:k pa skupno z že vpisan hn prokuristom Leopoldom Nagodetom. GOSPODARSKE VESTI •= Znižanje rokov za nakladanje in razkladanje vagonov. Direkcija državnih železnic v Ljubljani obvešča, da so bilj na osnovi uredbe o prevozu potnikov, prtljage in robe na železnicah, čl 70, t 7, in čl. 86, t- 8. znižani roki za nakladanje in razkladanje blaga od 24 normalnih na 6 delovnih ur. in sicer z veljavnostjo od 30. oktobra t. 1. = Iz hrvatskega gospodarstva. Hrvatska državna banka Je objavila svoj izkaz o stanju na dan 30. septembra. Zlate in devizne rezerve so se nadalje povečale od 2.72 na 3.14 milijarde kun, predujmi na klirinške terjatve v inozemstvu so narasli od 7.8 na 9.0 milijarde kun, menična in lonabardna posojila pa na 20.7 milijarde kun. Obtok bankovcev se je povečal od 30.2 na 31.8 milijarde kun, žirovne obveznosti pa so narasle od 6.25 na 7.85 milijarde kun. — S sedežem v Zagrebu je bila ustanovljena družba Veleobskrba d. d. z glavnico 5 milijonov kun, ki bo trgovala b kavo in kavnimi nadomestki, s svežim in suhim sadjem, z vinom in žganjem, s slašč.cam.1, mineralnimi vodami, dišavami, mlečnimi proizvodi, higienskimi potrebščinami in z ostalim specerljskmi blagom. — Delniška družba za eksplozive ia kemične proizvode v Zagrebu Je zvišala svojo glavnico na 8 milijonov kun. — Zagrebško mestno poglavarstvo Je določilo maksimalne cene za mineralne vode v običajnih zelenicah po 1.3 litra, 1n sicer na 40 kun sa zelen-ko. v gostinskih obratih pa na 40, 46 in 52 kun. — Odkar Je bil v juniju leta 1941. znova otvorjena zagrebška borza, se prorfiet stalno dviga. V prvih 6 mesecih t. 1. je dosegel 2915 milijonov kun. Največji je bil promet v mesecu maju, ko je dosegel G72 milijonov kun, medtem ko v nobenem "mesecu lanskega leta ni prekoračil 400 milijonov. — Hrvatska poljedelska banka v Zagrebu Je soremnila svoja pravila. Po spremenjenih pravilih se delniška glavnica zviša na 25 milijonov kun. — Državna finančna družba za nacionalizirana podjetja na Hrvatskem »Pohit« je lani pri glavnici 50 milijonov kun zabeležila 5.2 milijona kun čistega dobička. — Upravni odbor DubiovniSke električne železnice d. d. v kenkurzu je sklical Izredno glavno skupšMno, ki bo razpravljala o najetiu posojila in ukin-ieaju konkurza. — Z odlokom državnega zakladnega ministrstva je odrejena izvenkenkurz-na likvidacija Bosanske Industrijske ln trgovske banke d. d. v Sarajevu. ŠPORT Tam isa zelenem polju Tudi zadnja oktobrska nedelja je bila — tako športno in po nekdanjem merilu vzeto — prav idealna za vse. ki še uteg-ejc izkoriščati prosti čas zi udejstvovanje na športnih terenih. Povsod, kolikor je znano in za nas dosegljivo po valovih vsemirja, se hvalijo z najlepšim vremenom, ki je privabilo na igrišča velike množ'ce gledalcev. Seveda je bil spored bolj ali manj prikro.. jen na sedanje izredne čase in so se večinoma — z redkimi Izjemami — merili nred seboj samo športni tekmeci iz bližnje in najbližnje saseščine, da jim za taka tekmovanji ni treba predolgo obremenjevati že-lezn!škega prometa ali ostajati izven doma več kakor eno noč. Kljub temu vsemu pa je tudi sportca kronika zadnje nedelje dovolj pestra in spet znova dokazuje, da je šport važen činitelj tudi v vojni in da je pri vseh narodih tudi prodrlo to spoznanje. Seveda bi preseglo ekvir teh bežnih beležk, če bi hoteli navesti zdaj vse številne šport, ne dogodke, o katerih so predsinočnjim govorili po radiu, temveč se omejujemo le na naslednje: V Nemčiji je b'l v nedeljo glavni dogodek 9. finalna tekma za Tschamrnerjev pokal, k:. sta jo v Stuttgartu igrali enajstorici LSV Hamburga in dunajska Vienna. Du-najčani so to pot še enkrat uveljavili svoje tradicionalne vrline na zelenem polju 4n po skoraj dramatični borbi — tekmo ie bno treba zaradi neodločenega izda (2:2) ob koncu rednega igralnega časa podaljšati — tesno, toda zasluženo zmagali s 3:2 (2:2, 0:1). Zanimivo je, da je zmagov!ti gol spravil v mrežo Hamburžan Noack, ki jc v tej tekmi kot gost nosil dres Vienire. Na tekmi je blo 40.000 gledalcev. Seveda je bila razen te tekme na sporedu po tedanjem pravilu o enotnosti dramatskega prostora in časa združeno v p!san kotiček starih Benetk, za katerim bolj slutimo kakor vidimo vijugaste, tesne ulice 'n njih svojevrstno življenje. Poglavitna oseba, na-ibolj izdelana, malone do molierov-skega t pa dognana je neapeljski plemič don Marzio. Je to nekak poklicni čvekun, človek ostrega jez:ka, neumoren obrekova-lec, ne brez fantazje; s svojim jezikom splete vrsto neprilik, katerih najhujš ^ zadene lastnika igraln'ce Pandolfa. Nakoplje si tolikšno zaničevanje, da mu postane ž v-ljenje v tem mestu nemogoče. In čisto v stilu starih komedij, ki se p:-av kakor basni končujejo s kakim morslnim naukom, pravi don Maržo na kcncu igre: »Moj jezik! Moj strašni do'gi jeziki! Prej ali slej me bo spravil v kakšno m.popravljivo nesrečo! Le on me je privede-! do zločina, ki je najgrši med najgršimi. !"u mi noben kes več ne pomore! Izgubi Mem zaupanje in nikoli več si ga ne pridobim. Proč moram iz tega mesta...« , Zaradi don Marži a smo voljno spregledali slabosti in//es nemaren stil te samo po sebi malo z>$htevne, zaradi otiplj've na. rejenostd mapj prepričevalne in s šablon-sk'mi, od -rika že opravka z neprevidnimi vozači in še bolj z neprevidnimi pešci. Ko je lonec prikipel do vrha — kskor se pravi, kadar ni govora o oblastvenih ukrepih — je p^, lic'jska uprava dejala — zapik in objavila, da morajo šoferji z avtomobdi in motoci-kli (sic!) zaradi do tedaj izkazane premajhne pazljivosti na križišču ce-st vedno z rtko označ:ti smer. v katero mislijo usmeriti svoje voz:lo. Pravilo je bilo, da je bilo treba z "dvignjeno roko zamahniti naravnost oz;roma v desno ali levo, kamor je pač kdo mislil prečkati kr ž šče. Na kocen ie bilo povedano še to. da bodo prestopki policijsko kaznovani po neki cesarski naredbi z dne 20. aprila 1854. Ce se demes spomnimo na ta prijazni opom;n in gledamo zdaj po ljubljanskih ulicah, potem vidimo, da se moderni promet z velikimi koraki razvija v smeri, ko bo moral pešec hod ti po cestah čisto pri kraju in bo cesarska naredb i ai: roden se število bolnikov pomnoži za 3000. * 7-~.fi.0^)0 nepismenih v ameriški vojski, V listu »Readers Diggest« stoji črno na belem. da so io tali v ameriški vojski uvesti posebne tečaje za nepismeno moštvo. Med vojaškimi rov:nei je namreč tri četrt milijona mož, ki so izpovedali, da ne znajo Citati ne p;sati. V začetku so hoteli nep sme. ne vojake odkloniti, zdaj pa so postali tako potrebni, da so j h sprejeli v vojsko. Izšolali jih bodo- preden jih pošljejo na bojišče. Pouk v pisanju in čitanju bo trajal 13 tednov po 8 ur na dan. * Spopad med berači in policijo v Egiptu. V Kairu so se berači organizirali in šteje njihova organizacija 8000 članov, ki so se doslej združevali v posamezne tolpe. Med organiziranimi berači in policijo je prišlo že do dej irskih spopadov. * Katke Nagyjevo so okradli. Znani filmski kralki Kathe Nagyjevi so v njeni vili ob Ažurni obali v bližini Niče ukradli nakita in draguljev v vrednosti 1.2 milijona frankov. Nagyjeva je pustila svojo vilo stalno* stražiti," toda kljub temu se je vlomilecra nek večer posrečilo izvesti tatvino. L vti poročajo, da je bila ob času tatvin? komornica Nagvjeve z dovoljeniem gospodarice prosta. Filmska igralka pa je šla v N'co. Najbrž pa je zgcxlba o ukradenih draguljih in nakitu samo filmska reklama. * Izločitev Židov iz romunske trgovine. Rumunski državni podtajnik Tit Tragos je na svojom inšpekcijskem potovanju ugoto. vil, da so židje zdaj popolnoma izločeni iz rumunske zunanje trgovine. * ISen^vadno ugrabljenje otroka, v španski vasici E1 Berraco se je zgodil nenava. den primer ugrabitve otroka. Neki kmetici je brez sledu izginila njena dva meseca stara hčerka. Po šesturnem intenzivnem poizvedovanju se je posrečilo dekletce najti v nekem hlevu in ga vrniti materi. Kot storilko so prijeli neko mlado ženo-, k: je priznala ugr-bitev. Otroka je hotela kupiti za 250 pezet neka gospa iz Madrida. V bližini kraja, kjer je bLo izvršeno ugrab-ljenje, je čakala z avtomobilom, ker pa se ji je stvsr zazdela sumljiva, je pobegnila. * Otroci se ne Smejo igrati z vžigalicami. V vzhodnem kopališkem mestu Pre-rovu so nedavno zgorele tri hiše: stanovanjska hiša in dva hleva. Požar so povzročili otroci, ki so se igrali z vžigalicami tako dolgo, dokler niso plamenf objeli domačije in gospodarskih poslopij. » Ameriško letališče pri KaJru. Pred krat kim so v Kairu otvorili novo letališče za ameriško vojsko. Otvoritvi in svečanosti je prisostvoval tudi ameriški državni tajnik Morgenthau. Letališče so Amer čani zgradili v sporazumu z egiptovsko vlado. * Mati je hotela zakopati živega otroka. Iz Žangh^ja poročajo o pretresljivem dogodku, "ki priča, kako velika je lakota v Bengapji Predsednica vseindijske ženske konference je nekemu poročevalcu londonskega Reuterja povedala, da je videla m-dijsKo mater, ki je skušala zakopati t vega otroka. Otročička so rešili in poslali v otroško zavetišče. Lakota v Indiji je ljudi popolnoma oropala človeškega dostojanstva. Delavci in mali kmetici so prodali vse, kar so imeli in zdaj beračijo od mt-sta' do mesta. Poleg lakote kosijo Indijce še razne bolezni, na pr. malarija, in ljudje popolnoma apatično čakajo, da jih pob.ra smrt. * Zaradi poslušanja tujih radijskih postaj usmrčen. Pred ljudskim sodiščem se je pred dnevi moral zagovarjati župan Avgust Barsch iz Gussov/a zaradi sovražnega udejstvovanja. Obsojen je bil na smrt in je bila sodba že izvršena. 49 letni župan Barsch je v svojem uradnem prostoru že delj časa poslušal londonske oddaje radia in jih širil med vaščani. Ker je zlorabil svoj položaj kot župan in skušal pokopati moralno moč prebivalstva, je po pravici dobil zasluženo kazen. IŽS hjuMmne u— Nova grobova. Nenadno je premic il dolgoletni poslovodja tvrdke M. Teršan g. Friderik Schumer. K večnemu poč tku bodo rajnjega spremiii v sredo ob pol 15. iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V Dravljah je preminil dipl. tehnik g. Vladimir Babnik. Na zadnji poti ga bodo spremili v sredo ob 16. iz h'še žalosti, Kamnogoriška 40, na draveljsko pokopališče. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spornim, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Nenavadno gosta megla je včeraj zjutraj in vse dopoldne ležala nad pokrajino. že prejšnji dan je sonce šele 'kasno dopoldne posijalo, včeraj pa se sploh ni poka. zalo skozi debelo pi2st megle. Vsi smo pričakovali, da bo krasnemu vsesvetskemu vremenu sledil enako topel^ sončen dan. v čemer nas je potrjeval, tudi visok zračni tlak. Do veljave pa je prišla spet proslula ljubljanska megla in nas prikrajšala za lep sončen jesenski dan. Ozračje se je precej ohladilo. Medtem ko je znašala najvišja temperatura v ponedeljek čez dan 13.2 stopinje Celzija, je včeraj zjutraj toplomer za-^ beležil samo eno stopinjo naa ničlo. u— Otvorivev mestnih dnevnih otroških zavetišč. V sredo 3. novembra prično poslovati dnevna otroška zavetišča Sv. Flori. jion, Sv. Peter, Moste, Bežigrad in Zgornja šiška. Dnevni otroški zavetišči v Trnovem in v Sp. šiški pričneta poslovati, ko bedo prostori na razpolago. u— Hišne starešine protiletalske zaščite z izkaznicami od štev. 1800 dalje (številka je vpisana v desnem gornjem robu izkaznice) opozarjamo na obvezni sestanek, ki bo v četrtek 4. t. m. ob 16. uri. v frančiškanski dvorani- Tega sestanka naj se udeleže tudi zamudniki prvih treh skupin, torej hišni starešine z izkaznicami štev. 1 do 1800. u— Najmodernejši voz ljubljanske cestne železnice je voz št. 43, ki je prišel v promet pred kakšnimi štirinajstimi dnevi. Z izjemo spodnjega dela je voz skoro popolnoma nov in je bil izdelan doma v re-mizi. Prijetna novost za občinstvo v tem vozu so dvckrilna vrata, ki se v sredi odpirajo na desno in levo ter omogočajo vstop in izstop z veliko lahkoto. Tudi za voznika ima ta voz nekatere prednosti, ker mu lajša delo pri zavori, ki ima obliko poševnega kolesa. Notranjščina novega, voza je udobna in napravila na potnika najboljši vtis. Seveda bi si želeli pri današnjem prometu še več takšnih voz in upamo, da jih bomo s prizadevanjem vodstva našega tramvaja polagoma tudi dobili. u— Rejci malih živali prihajajo spričo skoposti krme. ki je na razpolago, v resno zadrego. Seveda ne mislimo na tiste rejce, ki so že davno pokosili tuja detelji-šča za svoje velike zajčje družine in s tem povzročili mnogo nejevolje pri kmetih. V mislih imamo tiste skromne male gospodarje, ki redijo po nekaj kuncev ali kokoši, od katerih si obetajo kakšen pribclj-.šek v zimskih mesecih. Jesen jim je letos še dovolj naklonjena, živalce dobe še vedno zelenjave na prosti paši, toda zrnja ni in marsikatera gospodinja s stra-kem pričakuje, kaj bo, ko pritisne zima. Viri, ki so bili do nedavna dostopni, so zaprti, pravih krmil ni od nikoder in mnoga družina je v strahu, da bo treba nastaviti bridki nož na vrat zadnjega kunca ali kokoši. u— Spomini starega moža na Vse svete na Turjakn. Meščan ljubljanski g. Anton Pritekel j nam je za praznik mrtvih poslal naislednje vrstice s prošnjo za objavo: Pred davnimi, davnimi leti, ko sem bil še majhen deček, se spominjam, kako so na dan vseh svetnikov Turjaški grofje dobi- vali iz vsega sveta, celo iz Amerike, žalne vence, katere so pošiljali sorodniki za njih rajne. V vencih so bile namesto cvetlic same rožne mačehe. Turjaški grofje so imeli svoje grobnice 50 minut daleč cd gradu v divjem gozdu. Stari ljudje pripovedujejo, da tudi Primož Trubar počiva med Turjaškimi graščaki, ker je pred 400 leti pokopaval grofe. u— »Mariji Copu«, četrto nadaljevanje E. Justinovega članka je zaradi tehničnih zaprek izostalo iz včerajšnjega ponedelj-skega »Jutra«. Čl?nek je okrašen z novim sonetnim prispevkom Jošta 2bogarja »Sei« v grafični podobi E. Justina in se bo redno nadaljeval v novi ponedeljski izdaji »Slovenskega naroda«. u— železniški motorni vo« se j- iztiril. Na tržaški progi se je pri Dolgem mostu iztiri železn.ški motorji voz in prevrnil v jarek. Nesreča je zahtevala žrtve med delavci, ki so se vez li na motorju. Večje an manjše poškodbe so dobil; 20ietni Ferdinand žužek, 20-etni Janez Doienc in 211etni Stan slav Like. Očividci pr povečujejo, da je eden izmed delavcev izdihnil m kraju nesreče. u— Nesreče. Avto je povozil 371etno za-sebnico Marijo Kunčevo iz Gornjega Logatca in ji prizadejal poškodbe po vsem telesu. Desno nogo si jc zlomi pri padcu 37-letni delavec Anton Metl.čan iz Ljubljane 591etna posestnikova žena Ivama Se v rova iz Kleč si je pri paacu ziomila desnico. Po obrazu se je poškodovala lOletna hčerka ključavničarja Stanisidva Pogačarjeva iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice. u— Popravi! V članku »Zvezde bodo padale z neba« (»Jutro«. 31. oktobra) čitaj pravilno: V skladu s tretjim Keplerjevim zakonom imajo od Sonca bolj oddalje.i de.-ci tega kometa maujšo (ne večjo!) hitrost. u— V p^tek, 5. novembra, cb 7. uri zjutraj bo v stolnici slovesna črna sv. maša za 17 žrtev, ki so bili zločinsko pomorjeni po zločinskih komunističnih »sodnikih« v Kočevju 15. oktobra t. 1. u— Zahvala. Vsem, ki ste lajšali trpljenje moji blagi mami Karli Stres in dobri teti Franji Lunder, jima poklonili vence ln cvetip in ju sprem-li na zadnii pot:, naj-iskrenejša zahvala! — Vera Stres. u— Opozarjamo, da je vsakomur omogočen obisk Večernega trgovskega tečaja, ker se vrši pouk v dveh oddelkih: v zgoii-nj h popoldanskih urah, ko cbrati počivajo ali zvečer. Pouk vseh strokovnih predmetov: knjigovodstvo, korespondenca, trgo-vinstvo, računstvo, nemščina, stenografija, strojepisje. Dovoijen obisk posameznih preometov. Pričetek 5. novembra Vpisovanje dnevno. Prosf k ti na razpolago: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2. Središče mesta! u— Starše ln dijake-inje srednjih, strokovnih, meščanskih šol opozarjamo, da se prične 8. novembra s poukom v vseh od-jBekih: 1. za posamezne predmete, -a jezike, 3. za privatiste, 4. učna piipi-^ijalmi-ca-korepetitorij »Napredek«. Izbira predmetov po želji. Najpopolnejša organizacija. Vpisovanje dnevno. Zahtevajte prospekt: Specialne instrukcije za srednje šole — Kongresni trg 2 (v prostorih Trgovskega učnega zavoda). Središče mesta! u— Višji trgovski tečaj sprejema dijake-inje, ki so dovršili višje razrede srednje šole ali redni enoletni trgovski tečaj. Vpisovanje dnevno še ves teden. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Važno za vsakogar sedaj tn v bodoče je znanje knjigovodstva, korespondence, stenografije, jezikov, strojepisja itd. Novt dnevni in večerni tečaji prično 6. novembra. Izbira predmetov po želji. Učnina nizka. Informacije: Trgovsko učflišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Vpisovanje v Trgovsko učilišče Christofov učni zavod, Dom°branSka 15 za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in Višji trgovski tečaj ter vse ostale tečaje se vrši redno vsak dan še ves teden. ^Informacije, nove prospekte daje ravnatelj StVO. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-, trimesečni dnevni in večerni tečaji prično v torek 6. novembja. Specialna strojepisna šola. Največja moderna strojepisni ca. Po. uk po želji "dopoldne- popoldne ali zvečer. Vpisovanje dnevno.' Informacije, prospekte daje: Trgovsko učil'šče Chr;stof>v učni zavod, Domobranska 15, u— Opozarjamo, da je'let»s vsakomur omogočen obisk rednega Večernega trgovskega tečaja, ker se vrši pouk v dveh oddelkih: v zgodnjih popoldanskih urah, ko obrati počivajo ali v poznih popoldanskih urah. Temeljit pouk vseh strokovnih predmetov: knjigovodstvo korespondenca, tr-govinstvo s pravom, računstvo, nemščina, stenografija, strojepisje. Dovoljen obisk tudi posameznih predmetov. Učnina nizka. Pričetek 5. novembra. Vpisovanje dnevno. Prospekt brezplačno na lazpolago: Trgovski učni zavod. Kongresni trg 2. — Središče mesta! u— Starše in dijake-inje srednjih, strokovnih, meščanskih šol opozarjamo, da prične 8. novembra pouk v vseh odsekih: 1. za posamezne predmete, 2. za jezike, 3. za privatiste, 4. učna pripravljalnica-ker epe ti torij »Napredek«. Izbira predmetov po želji. Najpopolnejša organizacija. Vpisovanje dnevno. ZaZhtevajte prospekt: Specialne instrukcije za srednje šole — Kongresni trg 2 (v prostorih Trgovskega učnega zavoda. — Središče mesta! u— Dražba konj. Uprava policije v Ljubljani bo prodala 3 konje na javni dražbi, ki bo dne 6. novembra ob 15 pri hlevih policijske konjenice — Cesta na Loko 4 (poslopje bivšega lconjača). Interesenti konj vabljeni. u— Kup'mo dobro ohranjene slovenske gramofonske plošče po najvišji dnevni ceni. EVEREST, Prešernova 44. Iz Trsta Prva umetnostna razstava letošnje jeseni v Trstu. V tržaški galeriji Michelazi so razstavili te dni svoja dela slikarji: Gicr-gani, Springer, Meng, Moro, Sbisa. Bran-donil, Cuccoli. Perizi, Fantoni, Bastianut-to, Covacci. Marši, Devet ta, Colloni, Lu-cano, Brunatti, Bergagno, Noulian, Samo, R^na, Orlando, Levier, Rozini. Rcya ter kiparja Carra in Russo. Razstavo je obiskal tudi novi prefekt tržaškega mesta dr. Coceani. Nagrada dvojčke. Tržaški prefekt dr. Bruno Coceaoi je podelil zakoncema Ca- fagna nagrado za rojstvo dvojčkov Nivije in Lidije. Nagrada znaša 600 lir. Podpora za nezaposlene delavce v Trstu od 28. oktobra do 4 novembra. Zve^a in-dusti ijcev v Trstu je sklenila, da bo podelila primerno podporo delavcem, ki ne bi mogli biti zaposleni v dobi cd 28. oktobra cio 4. novembra Delavci, katerih podjetja ne obratujejo zaradi nastalih razmer, bodo plačani na ta način, da se jim bo računi la za zaslužek dnevna mezda za 6 ur in 40 minut. Tudi obrtniki, ki so morali ustaviti svoje obrate, bodo na podoben način izplačali odškodninske mezde svojemu osebju. Nezgoda pri delu. Delavec Franc Komor. zaposien v tržaški ladjedelnici Sv. Marka, je te dni stopil na lestev, pri tem pa mu je noga izgubila ravnotežje ter je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo ključnico. Oddali so ga v bolnišnico, kjer bo moral ostati kake tri tedne. Predclgo sta ostala na cesti, v Trstu so detektivi aretirali vinska bratca Petra Ferlugo in Felicija Vivante. Našli so ju na cesti v vinjenem stanju preko policijske ure in ker nista znala najti prave poti domov, so ju odvedli na policijo. Z Gorenjskega Kmetijsko zborovanje. Nemški državni kmetijski vodja jc odredil, naj se v vseh nemških okrožjih pregledajo kmetije, ker jc treba natančno poznati stanje živine in žita. Zato je koroški deželni kemtijski vodja Huber sklical okrožne kmetijske vodje in jc na sestanku naglašal, da je v Nemčiji kruh samo zato zagotovljen, ker vsak kmet v svojem nac:onal-no-socialističnem zadržanju stori, kar ie more. V komisije za ogled kmetij bodo poklicani farno taki možje, ki pridejo h kmetu kot vod-. ki jn svetovalci. V Kranju so se poslovila dekleta, ki so bila v kranjskem okrožju v vojni pomožni službi. Pri poslovilni svečanosti je dekliška voditeljica VVabmgova podala pregled dela v preteklem polletju. Dekletom je izročila spominsko iglo Nemške delovne službe. Nato se je dekletom zahvalil okrožni vedja dr. Pfle-gerl. Veliki apel je bil v svečano okrašeni dvorani Strankinega doma v Kranju, ki so se ga udeležili okrožni in krajevni voditelji in funkcionarji. Nagovoril jih je okrožni vodja dr. Pflegerl in obravnaval širjenje sovražne propagande. Dotaknil se je tudi delovnega načrta, ukrepov za letalsko zaščito in stanovanjskega vprašanja. Cvetje v jesenL Zelo lepo igro prirode kaže v letošnjih milih jesenskih tednih neki celovški sadovnjak. V Kolodvorski ulici stoji na vrtu kakih 30 dreves, večji del jabjan pa tudi nekaj hrušk, in vsa so v najlepšem cvetju. Skrbna negovalka tega sadovnjaka gospa pl. Stenizerjeva je razložila poročevalca celovškega dnevnika, da so ^drevesca, ki so stara tri do štiri leta, letos zdo dobro obrodila. Najlepše jabolko je tehtalo kar 42 dkg. Škoda samo, da cvetoči čudež tudi ▼ najugodnejši jeseni ne more več zoreti, vendar pa prisrčno razveseljuje oči vseh občudovalcev. Zdravstveni svetnik dr. Kattnigg umri. V Beljaku je preminil nestor tamošnjih zdravnikov zdmvstevni svetnik dr. Kattnigg. Kljub visoki starosti je bil pokojnik neutrudno delaven do svoje zadnje bolemi. Dr. Kat.tnigg je bil oče znanega komponista Rudolfa Kattniggai ta tudi sam dober glasbenik. Diamantno poroko sta praznovala zakonca Franc in Julijana AJdrian iz Sv. Florjana. Mož je star 84, žena pa 80 let. V zakonu se jima je rodilo 9 otrok. Za jubilej sta dobila tudi Hitlerjeve čestitke in denarno darilo. Stroga obsodba zaradi poslušanja tujih radijskih postaj. Pred izrednim sališčem v Celovcu se je moral zagovarjati zaradi pcslušrrnja tujih radijskih postaj 351etni železniški nameščenec Ivan Rogač. Obtoženec je pilznal, da mu je bila prepoved znana ln je bil obsojen na 15 mesecev ječe. Ječa za skrivni zakol. Miha Bohinc iz Gornjega Bernika pri Kranju je od lanske pomladi dalje zaklal šest telet v skupni teži kakih 300 kg in dve svinji, skupno 140 kg žive teže. Meso je razprodal na črni borzi Od decembra 1941 dalje je napačno navajal stanje živine, da je lahko skrivaj klal Žena Marija je pomagala. Zato je bil Miha obsojen na pet let ječe, žena pa na šest mesecev zapora. Celovški dnevnik opozarja, da mora biti prehrana prebivalstva v normalnem času urejena in pravično deljena. Zato je bila primerna kazen na mestu, da bi bilo dostojno prebivalstvo zaščiteno v pogledu prehrane in da se činoborzijancem poda strašilen zgled. Genoveva Kox: 25 Roman Za one čitatelje »Jutra«, ki niso čitali v »Slovenskem Narodu« romana »Dekle z me j e«, prinašamo v naslednjem kratko dosedanjo vsebino, da bodo mogli % razumevanjem brati nadaljevanje. Dejanje romana »Dekle z meje« se godi na ameriško-kanadski meji v razgibanem letu 1812.. ko je izbruhnila nova vojna med Združenimi državami in Kaioado. Ameriški nascln ki vzdolž meje so razburjeni, kajti strahote zadnje vojne, ko so rdečekožni zavezniki Angležev odirali njihovim očetom skalpe in j:m požigali domove, so jim vsem še v živem spominu. Pod Volčj!m hribom žive Ovvensovi: dedek-veteran, oče in mati z otroki Izabelo, Jožefom in malim Johnom svoje minno, delavno ž vljenje. Tudi nj hov pokoj se skali; oče mora v gron čarje, ki straži j o mejo in preganjajo tihotapce, da ne bi zaldgali sovražnika; politične strasti s« razgorevajo in t£-m, kjer je še nedavno vladalo dobro sosedstvo, divja zdaj stran, karski razdor. Ovvensova Izabela mera to bridko izkus'ti: medtem ko so domači republik, nei, je sosed Allen lojalist. Allenov Peter pa je Izabeli drag prijatelj izza otroških let in vse kaže. da nastaja med nj ma globoka srčna vez, ki ra"! bi ju združila za vse ž i jen je. S trenutkom- ko Izabela za-sled', da Petrov oče tihotapi živino v Ka- nado ln da mu Peter pri tem nomaga, se prično zanjo hude1 skrbi in mučni notranji boji. Oče Ovvens se z Allenom zaradi njegovega tihotapstva spre in mu pokaže vrata. Pride zima; Ovvens je z drugimi gra. n5čarji daleč ina meji, Jožef, Izabelin brat, leži bolan, visok sneg pokriva okolico ira ženski sami ne zmagujeta dela; vsa družina strada, ker ni nikogar, da bi jI priskrbel mesa. Tedaj nastopi kot dobri angel Allenscv Peter, ki — ne meneč se za spor med očetoma — skrivaj prihaja pred Jucr-nji.m svitom, opravlja namesto Izabele vsa težja dela in zalaga Ovvensove z divjačino. Ko se Ovvens vrne in to zve- mu ni všeč; kako naj bi mu bilo? Sai se je na meil znova prepričal o Allenovi krivd5, ko je spoznal med zaplenjeno živino Allenove vole V takih okol'š6inah nastopi pomlad; Ovvensovi im njihovi prijatelji se zbero okrog kotla, v katerem kuhajo sladkor iz javoro-vega soka. ♦ * » »Jožef, hitro vstani! Preden lahko pomol-zeva. morava izkidati gaz do skednja,« je zaklicala bratu skozi tanko steno, ki je ločila njuni spalnici. Z urnimi kretnjami je nataknila debele volnene nogavice in si potegnila težko, prešio volneno spodnjico čez glavo, še v tem, ko je planila venkaj, je zapenjala zadnje gumbe na obleki, jermene na čevlj!h pa je pustila kar odveza, ne, da .si j'h zadrgne kasneje pri ognili, tolikanj se ji je mudilo po strmih stopnicah dol v kuhinjo. »Pol metra snega je padlo, če ne še več.« je tarnal dedek, ki je sedel pri ognju in mešal ovseno kašo, med tem ko je g*ospa Ovvensova donaš3la drv, postavljala lonce z mrzlim mlekom na ognjišče in obešala kotel snega, da bi se stalil. Dokler ni bila napravljena gaz do vodnjaka, se je bilo treba zadovoljiti kar s snežnico. Izabela je osrtala samo toliko, da si je zavezala čevlje in nekoliko pogrela prste; nato si je nataknila pleteni čepeč, debeli volneni ogrtaC in rokavice iz celega ter krenila v skedenj po lopato, čez nekaj minut je prišel Jožef, ki je bil v drugo zaspal. pa ga je bila mati nagnala delat. Po. rnel si je oči in si potegnil kučmo čez uhlje. Debeli, zamrzli sneg se je up'ral lopati, tako da sta ga fant in deklica le po malem spravljala s poti. Izabeli se je zdelo, da ne bo razdalje do skednja nikoli konec. In kaj je bio danes z Jožefom? Nikoli ga še ni bila videla tako počasnega pri delu. Krave, ki so se čutile zaprte in opažale, da je čas molže in krmljenja že minil, so nenehno mukale. »Nikar ne razsajajte, saj prideva,« je nejevoljno zavpilo dekle, toda njene besede niso šle živalim nič kaj do ž'vega. Sele ko so se zametena vrata končno cdprla in sta Jožef in Izabela vsak s svojim žehuirlom in stclcem prišla v hlev, ju jc sprejel nekam pojemajoč, odrešen »Muuu!« »Ali, Jožef, saj nisi skoraj nifi jedel,« ga je pokarala gospa Ovvensova. ko je po zajtrku pospravljala z mize. »Kaj ti pa je?« »Vrat me boli, kadar požiram,« je rekel fant. Mati ga je bistro pogledala ln imi položila roko na čelo. Bilo je vroče kakor ogenj. »Obrni se proti lučl,c mu je ukazala. Nato mu je z držajem žl'ce pritisnila jezik nizdol in mu pogledala v vrat. Ta pogled je zadostoval. Stopila Je v jedilna shrambo in se vrnila z žlico gozdnega medu. »Pogoltni to in se "takoj sleci. Tak spada v posteljo. Ti Bela pa postavi kotel ra ognjišče in deni v skodelico malce lngver-ja.« V tem, ko je Izabela pripravljala vroči ingverjev čaj in gledala, kako mati zavija Jožefa v tople odeje, jo je prevzel tih obup. šele zdaj je videla, kako rdeča ao bratova lica in kako globoki kolobarji se mu dolbe-jo okrog oči. Zdaj je razumela, zakaj je tako počasi kidal sneg, in žal ji je bilo, da ga je bila pitala z lenuhom. Kaj bo treba nemara poslati po zdravnika? Oh, tako hudo bolan gotovo ni. Le kaj naj storita z materjo, ako ne bo njegove pomoči T V h ši ln zunaj hiše je toliko dela, da ga sami nikakor ne moreta opraviti. 2e ko je bil Jcžef zdrav, je bio dovolj hudo. Očeta je povsod manjkalo, in zdaj je že mesoc dni, kar ga ni doma. Kaznovano krvo«e. Banjaluški muzej je začel izkopavati predzgodovinske grobnice, ki se nahajajo pri vasi Dervišini na poti med Banjaluko in Prijedorom. Ce bodo grobnice zanimive, bodo odkopane vse po vrsti. KOLEDAR Bane«: Sreda, 3. novembra; Hubert DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Na počitnicah Kino Sloga: Gospa Luna. Kino Union: Prodani stori očita. DEŽURNE LEKARNE Danes: dr. Piccoli. Bleiweisova cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste. Zaloška cesta 47 DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAM A Sreda. 3. novembra, ob 16.30: Potopljeni svet. Red Sreda. Četrtek. 4. novembra, ob 16.30: Kavarnica. Red A. Petek, 5. novembra: Zaprto. Sobota, 6. novembra, ob 16.30: Cvetje ▼ Jeseni. Red Prvi. Stanko CajnKar: »potopljeni »vet«. Drama iz sodobnega življenja v štirih dejanjih. V njej je podal dramatik razdvojenost človeka, ki je izgubil svoje duševno ravnotežje. orisal je disharmonijo med srcem tn razumom. Glavna oseba ie duhovnik na življenjskem razpotju, v odločilnem trenutku, ko* zapusti pot dolžnosti in sledi srcu, njegov^ očiščenje v razočaranju in tegobah in po vrat ek k večnim zakonom: k zvestobi človeka do njegove življenjske naloge Osebe: dr. Vednar-Gregorir.. Liiana Garn erje-va-Severjeva, moosignor Ciril-J. Kov c vina Garnierjova-Pugljeva. Klara V:gnyje-va-BcHtar-Ukmarjeva, delavec-Blaž. Ret-ser: E. Gregrorin. Drama pripravlja v režiji Milana Skr-bioška dramo Henrika Ibeena: »Pohod aa sever«. Sodelovali bodo; V. Skrbinšek, Ps-ček, Ukmar-Boltarjeva. Marija Vera Bi-tenc in drugi. OPERI Sreda. 3. novembra, ob 16: Netopir. Red Prvi. Četrtek. 4. novembra ob 16: Netopir. Red Četrtek. Petek, 5. novembra: Zaprto. J. Straiiss: »NETOPIR«. Opereta T treh dejanjih. Osebe: Eisenstein — M. Sancin. Rozalinda Mlejnik-ova, Alfred — Čuden, Adela — Ribičeva, Blind — Jelnikar, Pajke — B. Sancin, Frank — Janko, Orlovski — Drenovec, Ida — Japljeva, Meiani-ja — KoSlrjeva. Dirigent: S. Hubad, režiser: E. Frelih, koreograf: P. Golovin. RADIO LJUBLJANA SREDA, 3. NOVEMBRA 1943 8.30—9.00: Jutranji koncert. 9.00—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.20—12.50: Glasbeni urod. 12JO—12.45: Poročila v nemščini in elovenžčini. 12.45—14.00: Koncert glasbe za itl-veflrilo. 14.00—14.15: Poročilo v nemščini. 1«.1S— 15.00: Popoldanski koncert. 17.00—17.15: Portetla v nemftčlni m slovenščini. 17 15—17.30: Popoldanska glasba. 17JO—18.00: OtroSka ura — rodi Savica Vencaiz. 19.00—19.30: Koncert Sramla Ljubljana. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva ▼ italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.4S— 20.00: Mala medigra. 20.00—20.10: PcrOČHa v nemščini. 20.10—21.00 Kralj valčkov. 21.00—22.00: Znani plesni orkestri. 22.00—22 10: Poročila v nemščini. A kaj pomagala vsa premišljevanja ln vse želje? Spet je dela čepeč na glavo, se ogrnila z ruto in šla ven, da dokonča ga.t proti vodnjaku. Resk-bum, trefik-bum! Zdelo ae ji je, da postaja ledena Bkorja čedalje trša in da čedalje težje vzdiguje lopato. Nikoli prej ni bia opazila, da je pot cd hiše do vede tako dolga. Koliko lopat jo neki še lofii od kamenitega obz'dka pri vodnjaku? Sto? Bolje je, da človek vobče ne gleda. Najbolje je- da kida naprej. Srdito je nadaljevala delo. Žito ni opazi a postave, ki je stopila iz g>ozda ln spustila po Volčjem hribu nizdol. Tudi škripanja smučk ni slišala, ki bo se vdirale skozi tanko snežno skorjo. »Halo, Bela!« Ob zvoku tega glasu je osupnila. In sneg, ki ga je imela na lopati, se ji je razsul. Bil je Peter Allen. Na ramenu je imel puško kremenjačo. ie širokih žepov pa SO mu gledale nožice in krcljasti repki ustreljenih kuncev. Od vodnjakovega obzidka. pri katerem je stal, je jel s svojimi smučkami gaziti po skorji, dokler ni prišel Gallusovo nabrežje 83. 18838-7 KUNČJE IN ZAJČJE KOŽICE TER VOLNO kupuje Zegozn na Gallusovem nabrežju 33 sam» vsak petek. 18839-7 SUKNJO ali površnik in denarnico kupim ali zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suknjič«. 19016-7 KOŽE ZA KRZNO od domačih in divjih živali, kakor tudi boljše krzno, krznene plašče, jopice, lisičje boe itd., dobro ohranjeno, kupuje krznarstvo R o t — Mestni trg. J-317-M PRAZNE STEKLENICE vseh vrst kupim in plačam po naiviiti ceni. GnJtin B., Vodnikov trg 2. 518-7 PRAZNE ŠKATLE od Mama mleka zopet ko uiemo. B. Guštin, Vodni-o* trg 2. J-524-M-7 SUHO DETELJO, peso in korenje, kttpaje: fo-goza, Gallusovo nabrežje 33. 19312-7 ZELJNATE GLAVE m repo za ribanje, kupoje Gospodarska «veza, Bleiwei-sova 29. 19306-7 MOTOCKEL 350 CCM kupim ali zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mo. tocikel«. 19267-7 SNEŽKE ST. 38—S9, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutr pod »Damske« 19589-7 RADIO APARAT novejši, dobro ohranjen, kupim. Naslov v vseh pos! Jntra. »290-7 HKO Z VRTOM kupim ac 400.01« lir. Ponud be na ogl oda Jotra pod »Dom«. 18554-20 HIŠO enonadstropno i večjim vr. ■.om •!> tramvajsk- progi, pro-tam. Zn7!riaue ploskve t70 kv. m. Uporabiti se da za gostilno, pekarijo. al1 trgovino. Prevzame se lahko večja hipoteka. Naprodaj imam tudi srec različnih parce. in zemljišče m industrijo. Reali-tetna pisarna Zajec Andrej. ' u-.-fai ieva 10. 18879-20 SOKUPCA PARCELE iščem. Ponuibe na ogl. odd. Jutra, pod »Sokupec«. 19309-20 HIŠO eno ali dvcu^užinsko v Ljubljani, kupim. Ponudbe na "ogl. odd. Jutra pod »Z vrtom«. 19146-30 VEČJO HIŠO ali večji kompleks zemljišča, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kompleks v bloku«. 19145-20 STAVBNO PARCELO za enonadstropno vilo ob Zaloški cesti, prodam za 50.000 lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 19147-20 STAVBNO PARCELO za Bežigradom, prodam za 290.000 lir. Naslov v vseh poti. Jutra. 19148-20 HIŠA Z VRTOM m zeml:iš5em 4500 kv. m. v Zg. šiški, naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 1929r>-20 STANOVANJE dveh sob in kuhinje, oddam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad 450«. 19273-2! OPREMLJENO SOBO v bližini pošte takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 19313-33 OPREMLJENA SOBA lepa, sončna mirna, s posebnim vhodom se odda. Koro-ščeva 6, Moste. 19315-23 LEPO SOBO z uporabo kopalnice, takoj oddam boljšemu gospodu. Na-» vseh pil. Jjlra. ) 19282-33 LEPO SOBO s souporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Anihova ulica 17, Bežigrad. 19283-23 OPREMLJENO SOBO sredi mesut, » posebnim vhodom iz hodnika, oddam rednemu in dostojno zaposlenemu gospoda za 160 Iff. Prečna ulica 8. 19274-33 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom z ] aR 2 posteljama, oddam blizu tramvajske poetaje. Sp. Šiška, Cernetova n!. 51-1. 19277-23 4--m inp -'! Za vedno nas je zapustil v 90. letu starosti naš srčno ljubljeni papa. dedek, pradedek, tast in stric, gospod lustrator davčnih uradov v pokoju Pogreb našega ljubega papana bo v četrtek, dne 4. novembra 1943, ob 3. uri popoldne iz žal, kapelice sv. Andreja, k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v petek, dne 5. novembra 1943, ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Maribor, dne 2. novembra 1943. Globoko žalujoči: _ IVAN, OSKAR, FRANCI, sinovi; VLADI por. SCAGNETTI, vnukinja ter ostalo sorodstvo >. m t' c LEPO SOBO sončno, s pc-so!dne na Linliartovi cesti proti Sv. Križu. Pošten najditelj naj jo odd* v upravi Jutra. 19287-37 15.000 UR. posojil« išče obrtnik za dobo 4 mesecev. Moreb tne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra garaneia in obresti«. 19292-37 FOXTERIJERCEK, mlad. se je zatekel. Naslov v vseh posl. Jutra 19(297-37 KLOmTCARNA „PAJK« vam strokovno osnažl, preobilica in prebarva Vaš klobuk, da Izgleda Kot nor. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča BUDOLF P A JE. LJUBLJANA. 3V. PETRA CRSIA ST. SS MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 'Nasproti h^ela Union) Tvrdka M. TERSAN naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni poslovodja, gospod FRIDERIK SCHUMER nenadoma preminul. Podjetje, za katero si je pokojnik pridobil nevenljivih zaslug, ga bo ohranilo v častnem spominu. Pogreb se bo vršil v sredo ob 14.30 uri lz kapelice sv. Jožefa na Žalah, k Sv. Križu. Mir in pokoj njegovi duši! LJUBLJANA, 2. listopada 1943. Umrl nam je preljubi mož, sin, zet, svak ln bratranec, gospod Vladimir Babnik diplomirani tehnik Pogreb bo ▼ sredo S. novembra ob 16. uri lz hiše žalosti t Dravi j ah, Kamnogoriška 40. Ljubi jamrDravtJe, L XL 294S. JIJLJJA, žena; MABUA, mati in ostalo sorodstvo V globoki bolesti potrti sporočamo, da nas Je nenadoma zapustil naš najljubši sin, zaročenec, brat, svak, stric itd., gospod SCHUMER FRIC TRGOVSKI SOTRUDNIK K večnemu počitku spremimo blagega pokojnika v sredo, dne 3. novembra 1943 ob pol 3. uri popoldne, iz kapelice sv. Jožefa na žalah. Maša zadušnica bo v sredo, 10. novembra ob 7. uri v cerkvi Sv. Petra. Ljubljana, Dobrna, G raz, dne 31. oktobra 1943. JOHANA SCHUMER, mati: MARTA HOČEVAR, zaročenka; bratje, sestra in ostalo sorodstvo ~ m 1 ■■if . 1-u ■ V - - -i- . -n,- ■..• ' ..•:• .".-.-V-. a .'.'.- v:.'-i v«;ii^-jrtVUšfM ■ MU ilii : Mirno je na praznik pokojnih ugasnilo Sv! jen je, dolga leta eno samo trpljenje, zapustila nas je naša draga m&mica ANA ILEšleEVA roj. KRALJ vdova vseučiHškega prdesorfa V njen novi dom jo bomo spremili v sredo, dne 3. novembra ob 3. un popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah. Spominjali se je bomo pri sv. maši zadušnici v ponedeljek 8. novembra ob 7. uri v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ljahljana, Šabac, dne 1. novembra 1943. VANDA, MILIVOJ, SVETOZAR, otroci; TOVO PERENCEVIC, zet; META roj. ŽUŽEK, snaha; MIRJANA, GORDANA, vnukinji •J \m - -ur Daphne da Vlaarier: 27 FRANCOZOV ZALIV B o m a d Za one či ta tel je »Slovenskega Naroda, ki niso čltali v »Jutru« romana »Francozov zaliv«, priobčuje-rno v naslednjem kratko dosedanjo vsebino, da bodo lahko razumeli nadaljevanje. V burnih dneh Karla n. se iady Dona St. Columb, žena lorda Harryja, naveliča pralnega, razbrzdanega londonskega življenja. S studom zapusti prestolnico ter se z otroki in varuško Prue zateče v cornwallsko primorje, na moževo posestvo Navron Hou-se, ki ga upravlja dvomik WiHiam. Izkaže se, da je ta William hkratu sluga francoskega pustolovca Jeama-Benoita Aubčryja, ki ie zamenjal življenje na svojih posestvih v Bretanji za neobrzdano gusarsko svobodo in zdaj pleni po kornski obali. Nadalje se izkaže, da je Francoz v Navronu celo prenočeval, da je spal v Donini spalnici, da pezna Dono po njem i sliki, ki visi tam, in da se s svojo ladjo »La Mouette« skriva v ustju reke, ki teče mimo Navrona. Slučaj nanese, da se Dona seznani z gusarjem _ ki ni niti človek brez osebnih vrlin niti divjak brez omike — in sporna v njem soroda o dušo. Osebnost tega moža jo čudno zamika, nemara bolj, nego bi jo smela. Vaa v skrbeh je, ko zve, da se mislijo njeni sosedje, lord Godolpttn, Eustick. Penro. se in drugi zateči k samopomoči in pri- pravljajo proti gusarju veliko skupno pod-vzetje V zalivu ni več varno, Franccz mora spet na morje. Lady Dona pa, da bi seb-in njemu dokazala 'svojo notranjo svobodo in svoj pogum, se skrivaj odpravi z njim — na eno vožnjo V ognju so se dolge veje rušile in razpadale v majhne kose, plamen je dogore-val, pepel je postajal bel. »Jutri moram zasnovati nov načrt,« je rekel čez čas. Ozrla se je po njem. toda plamen ga ni več osvetljeval, njegov obraz je bil v senci. - »S tem hočete reči — da morate odtod?« »Predolgo sem že brez posla,« je odgovoril, »in kriv je samo ta zaliv. Predolgo sem se mu dajal priklepati. Ne, vaša prijatelja Eustick in Godolphin se morata nekoliko spotiti za svoj denar. Poskusiti hočem ali ju ne bi mogel spraviti na š;roko morje.« »Torej kanite nekaj nevarnega?« »Seveda.« »Se mislite mar znova izkrcati na obali?« »Zelo verjetno je.« »In se izpostaviti ujetništvu, more bit celo smrti?« »Nemara da.« »Zakaj in čemu?« »Ker si želim dokazati, da je moja glava boljša od njunih glav.« »A to je smešen nagib!« »Deniva, da je smešen — moj je.« »Sebična zamisel je, vzvišeno varanje sa- ; mega sebe.« »To vem.« I »Bolj pametno bi bilo, da bi se vrnili v Bretanjo.« »Mnogo bolj pametno.« »In svoje ljudi boste spraviii v resnično obupen poležaj.« »Pa nič ne oporekajo.« *»,La Mouette' ni bila zgrajena za to, da bi ležala v pristanišču« Spogledala sta se čez pepel dogorelega ognja; njegove oč' so io priklenile za dolg trenutek — nekakšna luč je bila v niih, enaka plamenu, ki se je v ognju izčrpal Nazadnje se je pretegnil, zazehal in dejal: »Res je škoda, da niste fant. Lahko bi bili šli z menoj.« »Kaj je za to treba biti fant?« »ženske, ki se boj'jo ubiti ribo, so za življenje na gusarskih ladjah preobčutljive.« Ugriznila se je v prst in ga za hipec pogled la: »Res mislite?« »Seveda.« »Bi me hoteli za to pot vzeti s seboj, da spoznate, kako se motite?« »Morsko bolezen bi dobili.« »Ne.« »Zeblo bi vas, neudobno bi se vam zdelo, in bali bi se.« »Ne.« »Prosili bi me, naj vas izkrcam, ko bi bilo uresničenje mojih načrtov baš na naj. boljš'" poti.« »Ne.« Oporekljivo in zLovoljno mu je zrla v obraz. Tedaj je vstal, se zasmejal in pohodil zadnjo žerjavico; zdaj -e bilo tema. »Kaj stavite, da bom dobila morsko bolezen in bom prehlajena in strahopetna?« »Gre za to, kaj lahko ponudiva drug drugemu.« »Moje uhane,« je rekla, »moje rubna-ste unane bi lahko dobili, t;ste, ki sem jih imela- ko ste večerjali pri meni v Navronu« »Dobro,« je dejal, »to bi bilo nekakšna cena. če bi jih imel. b: bilo s tem moje gusarstvo kolikor tel'ko opravičeno. Kaj pa terjate vi od mene, če bi dobili stavo?« »Počakajte, dajte mi, da pomislim.« Ne-k:,j trenutkov je molče stala zraven njega in gledala na vodo; potem je veselo in zlobno dejala: »Kodre iz Godolphinove lasulje.« »Vso lasuljo dobite.« »Izvrstno.« S to besedo se je obrnila in kren:la k čolnu »Tedaj nama o stvari ni treba več razpravljati. D:govorjena sva. Kdai odrinemo?« »Kakor hitro bo moj načrt dognan.« »In jutri se lotite dela?« »Jutri se lotim dela.« »Przadevala si bom. da vas re bom motila Tudi jaz moram ravnati po načrtu. Najbrže se bom začutila bolno in legla v poste i jo: moia bolezen bo vroč čnega značaja otroka "in varuška torej ne booo sme. li k meni v sobo. VVillism sam mi bo stre-gel Vsak dan bo dobri, zvesti WiUiam nosil jed in pijačo bolnici — k: je ne bo do- »Iznaidljive pameti ste.« Stopila je v čoln. On je prijel za vesla in tiho poganjal ladjico po zalivu navzgor, dokler nista zagledala trupa gusarske ladje, ki te v mehki sivi svetlob: nedokčno štrlel pred nj;ma. Glas z ladje ju je oklik-n-1; on je odgovoril po bretonsko, kremi dalje in zavaslal s čolnom k pristajališču v gornjem delu zaliva. Molče sta korakala po gozdu navkreber Ko sta prišla do grajskega vrta, je dvoriščna ura udarila pol. Spodai na privozu je moral stati William s kočijo; lahko se bo pripeljala pred hišo, kakor je nameravala. »Upam, da vam -je šla večerja pri Lordu Godolph'nu v slast,« se je Francoz nasmehnil.« »Izvrstno.« »In riba ni bila preplehko Skuhana?« »Prelestna je bila.« »Kadar odplovemo na morje, vas bo tek minil.« »Narobe, morje me bo storilo požrešno.« »Treba bo jadrati z vetrom in plimo, razumete? To se pravi, da odrinemo prea razsvitom.« »Ob najboljšem času dneva.« »Brez poprejšnje napovedi bom morai 'znenada poslati po vas.« »Nared bom.« Stopaje pod drevjem, sta prišla v drevored ter zagledala voz in Williama- ki je stal pri konjih. »Zdaj vas zapustim.« To rekši je za trenutek obstal v senci dreves in pobesil oči do nje. »Torej res pridete?« »Da,« je dejala. «Ščhriftleiter - Urejuje - Redattore: Davorin Ravljen- Fiir das Ronsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra, kot Izdajatelja - Peril co"^® '»JnM« ©dllore: Stanko tiskarna A. G.«