286 <uevilka.
Ljubljana, soboto 13. decembra.
XII. leto, 1879.
LOVENSKINAROD
Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemau za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gL ta ftetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bre* pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld  10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. ta mesec, 30 kr. *a četrt leta. — Zatnjedeiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode noitelje na ljudskih šolah in dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeuuan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od Aetiriatopne petit-vrste 6 kr.} če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši st. 3 „gledaliSka stolba". Opravniltvo, na katero osj se nlajrovoUjo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiBkarni"  v Kolmanovej hiši.
Pangermanizem.
Ta teden se je zopet enkrat v dunajskem listu »DtUtbche Zig.u, organu drŽavnozborBke ibrtentierske strauke, oćitalo naui Slovencem „panslavizem", katerega goji slovensko Časopisje brez izjeme osob.to pri ućecej se mladim. Dopis je iz Ljubljane, in um znan nam je dopisma, ali ktr je preveč neznatna osoba naj Ostane ob strani, v kotičku, kjer mu je pruator odkazau, ž njim nehčenio besedo vati, da-si bi zaslužil pouka o tem, kaj je pansla-rizeoi; ali baš taki moziclji, ki tako radi okolo Sebe grizejo, it p pa stisnejo mej noge, če se jim uiaio zazuga, bas ti inožiciji so krivi, da •o nemške nuviue slabo poučene o nas, in za tO mora čiovet popolnem biti sebi gospodar, da iguunra take ljuui, k a uri m bi 1« uokaz ad CCUlos pomagal.
Zakaj nam ou nemški list očita pansla-fizemV Za to, ker je nedavno opominjal aSo-venaki Narod", naj se pri nas inteligenca uui
— ruskega jezika. Da, strauovit grth,— Hat in gol pttuaiavizem je to 1 A lo očitanje nam nij tako maieukostuo, nij Dres pomenu, osooito zuttj, kuj je Kranjska volila sauio slovensko inteligenco — tedaj .panslaviBte" v državni zoor, in ker ti nadi poelauci pripadajo k avionoimstisaej strauki. Saj je znano, da Nema in naši protiv uiki bas taCas se poslužujejo um,a npauslavizemM, kauar spoznajo 2a umcsiuo aoga auuiuiuti, ter mu s tem fiUuiuiceujem očitati ueao nelojalnost. I3aa V to oUiOr »o Neinci iznašli pojem »paneluvi-zeui", s ka Lenin puajo tako raui avotiijake biu.uiic, ua tu mu naini ne verujejo vuuj, večina nemškega prebivuietva pak uiti ne zna niti ne ume tega pojma. Nemškim „žumaii-Stoin" je uooio dooei, lu mulo Vaje se, pak bodo /.nun lu orodje douio uukati, a aukau ga bouo uamo po /,iuaii, — Ce se uuarcC aate-tega pume, uibro, ce ne, tudi dobro, bumuja je puk le ostala.
S takim /.a v ratnim sovražnikom se nam je bui.Lil   Za  tu,   ker Se situ m tja omenja
— mnogo oe itak ne — ka bi dobio bno ruskega jt/.ik.i iu iii t>o, zaLo urno „puUSiaYiSti". AL uij io ntbuii&ti ? Sto venci niguar nijoino pr.aitvaii bvojm siinpaiij uo S*ovanSL*u, leauj tuui ne do iu&aega jeziku; naše simpatijo tudi Uljao mgdar picauiacue uo«oijeue meje, kakui bo pa v ieou.ci htoriii avstrijski Nemci in po ntmčcuci &e svojimi simpatijami do — pan-germauotva. Za nas je avstiijska vlada Liku vestno bkibela /.mulih, da bi nase sim-panje — uao »pansiuvizem" — ne prišle nu svetio, ua je ceio oo svojem času prepovedana bila luska Limua, n dasi je Avstrija — kar avainjbki Siovaui, nasioueni na svojo večino, tudi /liniuin zabtevamo — v prijateljskih razmerah z Rusijo, se celo pred kratkim
bo bili s celjskega gimnazija, spodeni dijaki zavolj ruske himne. Kaj hočete tedaj go spoda? Ali bi ne bilo bolje, da se ne vleče na dan umazano perilo, katerega imate dosti v svojej skrinji? Pravi pravcati pangermanizem razvil se je celo v Avstriji leta 1870., ko so se Prusi upijanili se Bvopmi zmagami nad Francozi. Tačas je bilo tudi dosti takih lojalnih Avstrijcev-Nemcev, ki so s Prusi vred kričali: deutsch bis zur Adria! Pni k* „die \Vacht am Rbein" se je jodlala tako pri nas in povsod io Avstrijskem, kjer se le giblje kak nemsk jezik, da bi človek skoraj bil prišel do misli: Kdo pa je prav za prav zmogel nad Francozi: Nemec-Prus ali Nemec-Avstnjec? To najbolj lebko dokaže ljublianski »Tagblatt" od istega leta, ki je Slovence in S.o.ane ob istem času od same radosti nad pruskimi zmagami kar na stotine požiral. Po Avstriji so raztreseni takozvani „Turnverein", obstoji takozvani nemški „Schlitzenbuud", ki bo vsi nekako čudno „simpatizirali" in molili nemškega m a lika, avstrijskemu bogu pa hrbet obračali. Veleizdajsaa izjava Scbonererjeva v dižavnem zboru v lanskega leta je de tudi znana in v spominu. Ali je pa kedaj katera avstrijska vlada kazala tako skrbnost nasproti tem prikazkom pangeruianizma, kakor se je kazala skrbna navideznemu panslavizmu v Avstriji? Ali je prepovedala „die Wacht am Rbein", ki je sirila prusko preponderancijo po našej Avstriji? Ali je Scbouererja prejšnja nemška večina državnega zbora iz-ključ la zavoljo njegove veleizdaje iz zbornice? Nič vsega tega, akopram bad pangermanizem preti Avstriji s poginom. Na sprotno pa se baš čuje iz Bosne čuden glas, da vlada zaplenju zvonove, kateri so baje pnfili iz Rusije iu Srbije, zavoljo tega, ker imajo ti zvonovi ruska ali srbska znamenja. Ne skrbite tedaj gospoda, — ,pan-slav;zemw je v Avstriji dos.e samo v vaših glavah.
Avstrijski „panslavizemu pa nij nič dru-zega, nego neza .ovoljnost Slovanov se zda-ii 11 nu nepravičnimi lazoierami. To Se nij „pauslavizem", ako se Slovenec uči ruskega jedka, kajti to mu je sorodni jezik, ki i m a I še le bouočnost pred soboj. Tacega „panslavizma" se uij nikomur bati, a bati se je bolj posledic nezadovoljnosti avstrijskih Sto-vanov. A k u so dosle vse mirno trpeli, trpeli so iz nadeje na boljšo bodočnost; ako pa ta nadeja, katero je ojačil grof Ta IVe, im ne, ako bi nast p lo zopet nemško io samo nt iu ko gospodstvo v Avstriji in zopet utrjeval se pangermanizem, pjtein je mogoče, da „panslavizem" v resnici požene v Avstriji svoie korenine, in nezadovoljnost avstrijskih Slovanov nadela bi si konkretno obliko. Če te laj berlinska „National Zeitung"no hvali izjave
grof« Taaffeja, ka se ne smejo Slovani k steni pritiskati in če kar naravnost Avstriji odpoveduje nemiko prijateljstvo, ako bi grof Tajile varoval pravica avstrijskih Slovanov in ne pustil Nemcem nad njimi gospodovati; če dunajske novine slastno io prestreljeno pona-tiskuieio to izjavo berlinskega lota, ter grofu Tanfteju tudi prete z razruienjem avstnjsko-nemdke zveze, tedaj je to vidno panger-manstvo, kateremu bi morala naša vlada odločno nasproti stopiti in bolj paziti na zborovanja „fehikzenbumiov" nego na čine „panslavizma", ki se nikjer ne vidijo. V Avstriji se ne bode moglo o „panslavizmu" govoriti tedai, kadar bodo Slovani zadovoljni, o pangermanizmu bo bode govorilo /.mirom dokler bode Prusija na& Bosed. Kaj je bolj nevarno, to so le h ko razsodi. ?
Politični razgied.
HotraanJt* €left*le.
V Ljubljaai 12. decembra.
Narodno-goapodarstveni odsek tiri <t tmrg** «f»os»a je odobril vladne predloge o podaljšanji kupčijskih pogodeb s Nemčijo in Francijo
Obrtni j ski odsek je 10. t. m. imel sejo in se posvetoval o urejenji krotajarenja in Bpremenjenji obrtmjskega reda. Ko je vladni namestnik naznanil, da bode vlada kmalu predložila obrtnijsko statistiko, • odsek obravnave odložil, ne da bi bil kaj skleuil, do prihodnje seje.
Mej centralističnimi in avtonomističnimi udi fjospoitske zbornice se je naredil kompromis, liko da bode gospodska zbornica volila 12 ceDtralistov in 6 avtonouiBtov v dtltg. cijo. Ker ie v poslanike) zbornici izvoliemh 22 av-touomistov in 18 centralistov, bode cislejtanBka delegacija sestavi ena iz 30 avtonomistov in ravno toliko centrali-tov.
Die 10 t. m je bila na ifitnnji skupna ministerska koulerenca v miuisterstvu /a vnanje posle. Posvetovali ho se o kupčij-dvoj pogodbi t. N-mčijo in o predlouab, katere se bodo pred i /ne delegacijaui. Sklenili so. da skupna vlada najprej delegacijam pre lloll postavo za trimesečni indemntet in, če državni zbor ne sprepne vojne postevv, tudi postavo o trimesečnem dovoljenji vojnih tro.Akov pri uedanjej
VOjUu) Ulit.
Uradna „Wiener Zeitung" je objavila ? državnem zboru sklenene postave, zadevajoče troške naiviijega dvora in posojila potrebuim Istraninom. S tem so te postave stopile v veljavo
Cehi delaiO na to, da bi vlada razpustila rirlavni zbor. ker s tem zborom vladati ne bode mogoče, črški listi zahtevajo, da vlada pri pi hodoph volitvah porabi bvoj upliv za avto-nomiste.
Grof Zchi denes otide iz Ctrigrada D >kler se ne imenuje mu naslednik bode pl. Kozjek vodil posle ««v*lposlaništva v Carigradu.
o«/*t ski državni zbor je sprejel oger-sko-brvatski kupfiijski provizorij z Nemčijo. Opozicija je pri tej priliki zopet hudo napadala ministerstvo.
Vlad« je ogerskemu državnemu zbora predložila postavo o pokritji deficita a prodajo 15 milijonov zlate rente in železnićoib obligacij, ki ao Se v njenem lastništvu.
VmaiiJ«* <lržiftvf.
Deoes je pretekel termin la izpraznenje Flave in Ousinja od strani turških oblastij in izročitve teh krajev €'#•###•/ gori. Do zdaj ge ne vemo, ali je Muktar paša to dosegel, alt ne. Crna gora le zahtevala ol turške vlade izpeljave člana 2. berlinske pogodbe o izpeljavi svobodne vožuje po reki B jani. Turčiji pa /a to izpeljavo manjka novcev in dobre volje, kakor sploh za vse, kar ho tiče Črnogorcev.
Minmnn*hn zbornica je odobrila Dačrt pOBtave o zopetnem nakupu železnic b 75 glasi proti 1, Sest poslancev ni j glasovalo.
Italijanska vlada je Bvoiega začasneg« zastopnika pri sroskej vladi, Tornielliia, imenovala za ministerskega rezidenta v Bikareštu. Tudi Nemčija bode v teku meseca poslala enega zastopnika v Bukarešt. Oiia ta dva mi-niBterska rez'denta bosta pri on stopu svoj h mest objavila popolno prizuanje ni nun-oVe neodvisnosti od dot;čnih vlad. Zdai le še Fraa-cija in Anglija nijsta priznali rumuuske neod-viBoosti.
§*u rii'-» meitni Hvet je zavrgel 2G pri-tožeb odstavljenih congreganistov. Kasacijsko BOdišče je civiluega sodnika Mariona v Tou-louse ji odstavilo za eno leto, ker je na legi-timistiškeni banketu zaklical: „Ž vi kral|lb
Zastopniki pariškega časopisja so se 10 t. m. v „Grand hotelu" posvetovali, kako pomoči revnemu pariškemu ljudstvu v sedanjej potrebi vsled hude z me. Listi zahtevajo od železničnih u|>rav in drugih več h podjetij brž izplačati novoletna darila da bodo mogli ubogi kupiti drv za kunavo in ž'Veža, ki se je zelo
v lahl^e suknje, love* po cesti odakakujoče klobuke in se zobmi klepetajo preklinjajo nemilo aburjoa, neusmiljeno hčerko golega Krasa, jadranskega morja mrzlo nevesto, katera hiti z divjo Btrastjo, da objame svoiega ljubljenca. A ne samo na ulicah vlada neprijetni ta gost. mej zidovje se zarije in napol ne z mrazom v°e proRtore, vse dvorane in izbe; ni j ga najti toplega kotička, da bi bi človek ogrel otrp-nene od mraza ude. Zastonj iščeš egre*pjočn peč, nij je najti nikjer. Tukaj ho ljud e prepričani, da žive" v „milem" podnebji, da nij potreba staviti v bvoj dom na severu priliub Ijene in Bpoštovane peči, ne, rajši zmrzuiejo ob tako neprijetnem ča«u, kakor pride po zimi nad Trst in nad Primorje spinb. Bežal Bem pred silnim neprijateljem in zašel mej stare znance, dobre, vnete rodoljube; mej niimi sedečemu ogreje se mi zvnnanii in notranji človek. Skoro nij se mi zdel TrBt več tako tuj in suhoparen, kakor s početka takoj po prihodu. V veselem razgovoru smo se spominjali preteklih let in vsega, kar so hm m prinesla in vzela: prvega nij ravno mnogo, dobrega pa še celo ne —, vzela bo nam pa mnogo. Sumo enega niiso mo la vzeti, in to je gorka ljubezen do domovine in do naroda; če ravno je mnogokrat uže mrzla burja brila črez topla Brca in marsikateri lep cvet odnesla, uničila marsikatero lepo rado, vendar le nij mogla upogniti trdnega debla, ki je iznistlo na obrežji slovanske Adriie, in katero se jedrnato razvija na njem, razprostirajo ia^e Bvoie veje mej slovenski svet skalnatega Krasa,
podraži'.   It ka S^ine je premrznila in živež i ......       L   ,. ,, . ..
? Parim in drugih francoskih mest h se vedno P° t0*,u'> hhl ,n v t( ^ vr1 Mnn*n draži
Senat bode pričel še ta teden buigetno debato, v ponedeljek se pa bode sklenilo zdanje zasedanje.
Mttiltjamski list „Fanfulla" je prinesel novico, da je U:-murk pisal vinskemu zborni tnemu jioslaiicu J~cinija, da jedrno sredstvi) zhoiisi ti slabo -tuli e evrop-k h držav |e raz-orožen e; on ga je navduševal za to Cela Btvar je iako neverietna, kajti, da bi B smark to v resnui mislil, pričel bi sam z d janjem naj prvi.
S>i*#* <ftif* • » zvezni  s^et je Weltija volil s 133 glasi t d 150 glasov za predani nika, Audtweita s 10G glasi  od   IGO glasov za ni« govega naniestuiaa  in  Hismria  z 91 glasi od IGO glasov za zveznegi sodca.
Na S'|>. tis v m je 5 generalov dau» deim i!", n kakor, se misli bo tu ti si»re|et* — N-vo miniaurstvo Be j«-duč 10 predstavilo zboiu kortetsov. M n sterstvo no»o je tako-le Bestavlieuo: Pre aedn k Canovas, vnao|e T«»re no z, finance Oiovio, vojno Eehe. -Varna; pomorstvo Pol o, sodstvo B u-gahai, notranje Ko bled o, nastlbne £i du<.y--D.
i'i uski deželni zbor je Hprejel vladne preiilogn o železu čuem vprašanji. Povsod so vlado podpirali naciionalui liberalci, a Ceutrtim jej je na-protoval. Zdaj ie zveza me| liberalci in Bsmarkoni zojiet mnena.
V r< prezentautskei zoorn ci združenih dr žbv heviru-<«iM('t'<i ih je Forst stavil pred log. d* zborn ca izreče svoie Himpatije prifa-di viiii.im Ircev. G llette ie pa stavil podobni prellog,  da prezideut II>yes izreče naspioti imgitftkej vladi nado, da auialu upelie t - k« lareiibe, ki bodo dale Ircem potreon h zt m-Ijo-Č
l>0|l
[»INI.
IK TrMltk 10. decembra. [I/.v. dopis (Na potovanji.) Hej! kako to tuli in buč po ulicah, kako to piska divje melodiie svoje kako podi pred soboj revni rod človeški; — B poluzmrzlimi rokami se ljudje1 love" ob ka menje pricestno, ob hišne stene ; skrivajo glavo
brojna, to je žalibog res — n\j četa neustrašenih borilcev za svoj narod, njegove pravic0 in njegov razvoj, krej>ki pa so  ti  četn'k' in neutrudno delajo  na  svojem malohvaleznem poHlu.   Pomoči  duševne,   katera bi iim zelo koristila, od s'rani svojih bratov za Krasoro, ne dobivajo, sami se moraio boriti, a nadejajo bo boljšega časa, nadejajo se, da brdo si segli v roke za  pomoč uzajemno vsi bratje, katerih ma-ka je Slava, in da bodo ta^o z;e-dinjeni dosegli un sničenje lepega uzora, osvn-boienje svojega uaro la od Č>nih mrež, katere bo spletle tujčeve  rnkć.   A to moralo bi ne kmalu zgoditi, da ne bi vendar le mr/d<» bu*"a slabila borilcev, pa jim vzela zimpanie. Za ol|o tega bt rekel z besedami Btarih kmet-kih   puntarjev;   „Ls  skup,  le skun uhotra gmajna!", vsi vkui e na jedno delo, pridno in polteDO 1 Neustrašeno in neutrudno treba de->»tiH da ne bode očital nnm bo loči r<d: „N^ši predn ki nij-o storili svoje dolžnosti, svilena rasa n* umed!J Tu n** bo izgovor«! — A^o mi „buna" še kai   |>o*o,   kakor denes, vam bi dem uze poročal. *) Za denes pa mnm.'n pozdrav l! Miroslav.
K IHliiaajit 5 decembra. |l/> dop , doAel ll. ». m ] K" o m rs v spomin Pre širnu.) Sadp-reiec vsadi v zemljo maihenn. š bko drevesce, rahlja m ti pridno zemho. pri« I va u u potu bo e vode, podpira ga skrbno « koici in — kako je vesel, ako C >o v/r> ste lepo, moč o drevo, ter mu prinaša plemenit sad S kako rudoBtjo ogleduje ukusno, pri pi/no se mu smebl|ajoče sadje ! Saj ga upi uijso ogoljufali, delo in skrb Bta mu sini rim poplačana.
Tudi  ustanovitelji   „Slovenije", društva ovenskih visokošolcev na Duuaji, morejo b t isto tako veseli, kakor on sadjerejec. Pred desetimi leti so dobro znani,  za našo domo *TDobro došlol Ur.
▼ino mnogo saalužni molje ustanovili aSh>ve~ njou, videč, da je slovenskim dijakom na Du-naji prepotrebno domače ognjišče, okolo katerega ne bodo zbirali sebi in 8?o?ei domovini v prid in blagor. Onih mož spominiali smo b# osobito o priliki obhajanja desetletnega ob* stanka na5ega druHva tako navdušeno, taka s»*čno, da amo tist.ikrat Rveto ob'iubili da hočemo delovati po mislih nepozablj«>n:h ustanoviteljev v prid tn B'avo našega druStv«. I« rea, „Sloveniia" »ivi, ž'vi in Sivi. pravim, ne životari aamo. Kak živrdj ima v^e društvo, kake simpatije uživa pri Slovencih na Dunaji živečih, pri druzih tukajšniih dijaških druHvib, osobito pri slovanskih in tndi pri druzem, Slovane ne zaničuiočem občinstvu, videlo b 1 it Dri slavnosM 3 t. m., ko nas je počastilo toliko gORtOV.
Kakor napravlia BS'ovenija" vsako loto sUvnost?, priredila je tudi letos svečanost ne-omrlemu Preairnu v čast. In kaka ie bila ta »lavnost! Gotovo se more prištevati nail^p^ini komerjom nagega društva, in brez dvombe se sme   meriti,   recimo z  besedami Vulkanske čitalnice.   Vsai so se izrabili baš najodličnejŠl gosti Bsmi,  kateri b'vajo navodno v središči domovine,  da kai  tacega niti  I/ubliana ne zmore. Gostov nss jr* nenavadno mnogo počastilo, tako. da ie bila dvorana,   ki je vendar, jnko prostorna, prenapolnena.  Iz vse duše ie vsakdo pozdra'i' naše vrle gg. držsvne poslance, hrabre bojevnike naših pravic. Dolgo uze nij-umn v:del» tub go^nodov v Rvo'ej sredi. Poča* stili po nas gg.: K'j'un. grrf Margheri Nnber-goj,  V. Pfeifer,  dr. Poklukar, pl. Sohoeid in dr. Vošnjak. Mladina ie gledala z navdušenim k mizi,  uri  k" te rej so pedeli stebri našega naroda. Želeli Rmo ai le tn, da bi mogli tudi mi enkrat tako delati v b'agor svoje domovine, kakor omenieni gospodie. Gospod Jos. Stritar, slavni naš psnik  in ljubimec slovenske mladine, je tudi prišel počastit prvaka slo ensk'h pesnikov.   Posebno  nam ie pa vskipelo srce, ko je pri*el  o'e  našega društva v dvorano, neomahlpv zaščitnik v*eea, kar ie našemu narodu v blagor, g  prof SuHie. Vse simpatije, kut- re le m»re dirovut« mladina komu, uživa ta gospod pr< nes.   „Slovenija" mu je ve Ino preljuba hčerka   in  kakor smo uže večkrat opazili, je on Rrečen,   kadar je mej nam1, <n /ato „slava* nun. Ilrahreg* nagega po ka čast-n ki biti so skoro vsi navzočui. J tko smo bdi veseli teh nenavadn h gostov,   katere čast. mo k<>t junaške vod tel e svojih roiakov. Pokazali so čestiti gospode, da j m je „Slovenija" iako draga  vsij se okolo njo zbiraio bratje Knhnov-cev.   Polkovnik mšega  po^ka g. Prieger nas
je s pismom pozdravil, bil je namenjen priti, a zadržavali  so  ga  mm gi  opravki. Stotnik Komelj pl. Sičebran ni i mogel priti, ker je bil bolan, in se ie opravičil.   Nadalje nas je počastilo si „slovansko pevsko društvo", n ega predsednik g. dr. Lenoch, pevovodja g. Budita in več gg. članov.   Potem  so bila zastopana si. društva: »Bukovina*, „Omladina", „Zora", „DruAtvo hrvatskih tebn ka", „Velebit", nSiCiu, „Oguisko" in internacijonalno dru-tvo nA a e-m.sche Lesehalle". „Stbski kongres" je zastopal g. V. Štefanović, urednik znautga izviat-nega časopisa BSr .ska Zora".   Ko bi hotel omeniti še mm> ih družb odličuih gostov, bi ne bil kmalu pri konci; pozabiti pa ne auiemo g. prof. Kandernala, ki počasti vselej o priliki kake svečanosti „Siovemjo" b svojim prihodom, isto tako tudi g dr. Sežun. Čast nam je tudi bila pozdraviti lepo število gospij in gOBpodičin,
Čast in hvalo moramo dati odboru „Slovenije", ki je za ta kornera tako neutrudno delal, ter nam  priredil vspored svečanosti, kateri je zadostil vsem zahtevam poslulalcev. To Bi imel petje in sicer zbore, četverospeve in samospeve, potem ti je razveseljevalo uho igranje na glasovir, na gosli in na cello, na dalje si moral občudovati govore in deklamo-vanje.   Vse to se je provajalo s tako preciz n-stjo, s tako umetnostjo, da bi tujec, poslušajoč slučajno vse te točke in ne veioč, da je napravila to svečanost naša .Slovenija", nikakor   ne  mogel   misliti,   da priredi kaj tacega borno dijaško društvo, društvo, katero ne dobiva od nikoder nikake pomoči.   Tu je treba prave navdušenosti, požrtvovalne deUv noiti od dijaške strani, da more „Slovenija" svoja podjetja tako ekscelentno izvršiti. Zgodi se pa tudi mnogokrat,  da  položi  u i našega društva svoje  zadnje  novce  dobrovoljno na altar drsgej mu „Sloveniji". Ko se je pričela slavnoat,  pozdravil je  najprej  g. predsednik presrčiio v imeuu vsega društva došle č. goste. Izrazil je Bvoje in svojih drugov srčno veselje, ▼ideč toliko in tako odličnega občinstva zbranega.   Potem ee je pel A. Foersterjev zbor aSamo".   Kompozicija je  uže Hama na sebi kinč slovenskih skladeb in pevci so jo peli s tako izbornost jo, da smo vsi bili navdani istih čutil, istega duha. kakor pesnik S mom Jenko in skladatelj A. Foeerster.   S avnostni govor je govoril g. Danilo Majarću    Povedal nam je izvrstno, kaj nam je Prešren in kako moramo ravuati da bodemo vredni tega velikana.
odobravanji ao morali pevci ta oktet ponoviti Neprenehliivi „živio" in nalava-"klici doneli so gospodu skladatelju in pevci bo ga vzdignili navdušeni na svoje ramene. Ostalih zborov n« bodem omenjal, pel jih ie pevski zbor .Slo venije". VBpored, ki je bil dolg, rekel bi skoro predolg, je bil pri kraji in začel se je zabavni del.
G predsednik Pukl prebral nam je došla brzojavna pozdravila, katerih ie bila cela kona Navesti hočem le naizn»nipnpei3ih n*ksj IU dost, pravo srčno veselje nam ie vzbudil naslednji telegram: .L ubliana. S'ava Pr^šiinu! Živela vrla Slovenija! Stara garda: Perušek. Hafner. Roiec, Kragelj. Stempihar, Jurčič, L*»vst;k. Leveč." To so možie. ki so svoie dni tudi podpirali l vsemi močmi „Slovenijo". Narod je zdaj ponosen nanje in haš zaradi tega, ker ie imelo naše druHvo uže prva leta take podpornike, stoji sedai na tako krepkih nogah in gleda ponosno v domovino, kaj de'am njeni vrli sinovi.
Iz L'ubnpga nam je telegrafoval g. Tur-kuš: „Navdti8en;m cestnem pesnika kbč« iz dna srca: živeli!" Iz InŠpruka se nam ie hr-zojavilo: Bratje, bodimo vredni velikana Prezirna! Koder". Drago nam bratsko druHvo slovenskih diiiikov v Gradci „Triglav" nam je poslalo sledeč telegram : „ Neumrljivemu l*ub-ljfncu slovenske muze večen spomin, niega čestilcem, zbranej „Sloveniji" b^ntsk pozdrav !" Nadalje nam ie teVgmfoval g. Kotnik i? Liub-ljane g. Vurnik iz Rsdovlj»ee, gg. bublianski osmošolci in  ppdmošolci, d;jaH sedmesa raz-
(„Siov. Narod" je uže priobčil ve* govor Ur.) rprln Publianske realke, gorski osmogdci. ll; Stegnarjev   zbor  „Oblakom"   z  baritoo-solo cerkniška čitalnica, si. čitalnica v Sežani i. K d.
vzbudil je nam mnenje, da tu ne poslušamo pevcev dijaškega društva, temveč ude kacega društva, kder sodelu 6 najboljše pevske moči, pevci, kateri po svetu slove". G  Pirnata moramo pač pozdravljati kot izvrstnegi banto-n stu.  Njegov glas doni tako melodično, tako lepo zvoneče na uho, da bi človek želel vedno poslušati ga. G. Josip Mašek, ki se je pokazal uže o komersih lanskega leta umetnikom na glasoviru, igral nam je zopet z n emu navadno izbornost jo Mendelsobnovi do pesni brez besed : „ Pesen pomladna" in „Pesen pri zibeli". Ilajdrihov prekrasni Četverospev „Slovo" peli bo izvrstno iirvbki naših  pevcev gg. Melčocb, Orožen,  Piruat in Simčič.    Ponuvl|ati   se je moral se ve da ta četverospev, kakor i druge točke. Sedaj je bila na vrsti deklamacija. Vse je bilo tiho po dvorani in te*ko smo pričakovali nastopa gosjiice Alme Stt fanovičeve. Živo odobravanje pozdravi krasot co. ko je stop la na oder.   Vse je občudovalo krasno d-vo, io zamakneno poslušalo Preširnovo pesen: „Or-glar". Iz njenih vilinih ust pribaja'e so besede kakor kristalne kaplje iz rožnega cveta  G >sp. Oskar Lauppert, konservatorist, razveselieval nas   je,   kakor uže  več potov,  tudi pri tej elavnosti s svojim krasnim baritonom.   Pel je Ned\člove BŽelie",  ter se zopet pokazal izvrstnim koncertnim pevcem,   .ledna sta točka VBporeda bila  bi gotovo čast vsakemu koncertu in bila je tudi našemu.   Igrali so namreč gg. Josip Mašek (glasovir),  Anton Klein (gosi) in Emil Bjck (cello) C. G R-isinger-jev  trijo  za  glasovir,   gosli in  cello, opus 164. I. stavek s tako preciznostjo, da jim je moral vsak poslušatelj čestitati. Mjogosj>ošto-Vani gospod Jahoda-Krtinskv posvetil je „Sloveniji"  svojo  lepo  kompozicijo „Zagorska". GoBpod skladatelj je pel celo sam to pesen v oamospevu.   Po burnem ploskanji in živem
timnega občevanja tukaiRniib slovenskih društev mej sobni, ter v ta namen n^ptl vsem slovanskim dijaškim društvom. Dol gotraja joče odobravanie govorn'kovih besed moralo ie preveriti navzo^na slovanska druStva. da goiimn mi Slovenci pravo bratska bube^en do njih. Govorili ro rotpm iz'rjtno še predsedniki in zastopniki raznih drnšt.pv. Navesti mi je nemogoče vse govore, ker bi potem dopis ne imel konca. Ko smo se ločili, kar ie b'lo se ve* da u*e proti iu*Tu, želel si ie pač vakateri, da bi kmalu zonet mogel navzočen biti pri take j slavnosti, kakoršna ie bila ta v ?a"t naV šemu velikanu; udie »Slovenije" na smo Sli ponosno domov, ker je pokazalo naše društvo, kaj premore. §
Onnmč«* »tvari.
— (Praznik ubozih šolarjev in R nI aric. ) Jufri dopohidne ob 11. uri rp bode v čitaln'Čnei dvorani ubog'm šolskim otrokom delil« zimska obleka, katero je z dobrotnimi darovi priredil blagotvorit.elin*h gospii čestiti odbor, ki se u»e mnneo let žrtvnie temu ple-mpn'tpmu nalogu L^tos tiopt 80 otrok, 40 deklic in 40 dpčkov. dobj*> popolno zimsko obleko. K svpčanei razdelitvi so uliudno povabljeni dobrotniki in dohrotnfce,
— (Goveia kuga) Zdaj so samo Re štirje kraji na Kranjskem okuženi in sicer pod oVrmVm glavarstvom novomeškim Korenitka in D dž pod črnomeljskim glavarstvom Dule in p^d kamniškim Pndgorie. Drugod zdaj kuge nikjer več n'l.
— (Stinen d i i.) Razpisan ie Schellen-burgov štipendii 49 g'd 9 kr., namenjen v pr-vpi vr«t? u^^anovnikovim in njegove žene, po očetu IT' fj'iiteerjeve. R<>rodrikom, potem pav obče db'aknm iz avRtni«kih dednh dežela, mej katerimi ;maio prednost Tirolci. Prošnje se moram izročiti do ko^cs tega meseca.
— (Društvo „Triglav" v Gradci) u'iudno w»bi svoje č'«ne k V. rednemu zbo-ro«»nii v so'o*r» 13 decembra v „Hotel Kii^rkrone" rFiirberera**ev točno oh 7 l/i nr'«
Tebgrumi so se vs» sprejeli z burnimi .živio" klici, osob to pozdrav „stare garde".
Po končanem oficbatnem  'VJu in čitanji doSbh brzoiavoih pozdravov 7abvplil se ie v imenu vs^ga društva naš predsrdn'k slavnim goltom ki ao nas v tako obMnem št«vilu po ČBRtili.
Potem se ie oglasil  n*»š  čpst'ti dr*avn' poslanpc g. dr  Vošnjsk. Izvrstno govoreč, ka kor ie to uže njega  navada   izraz?! ie s^o-e Nn ,jnPV|,Pni refju ;e.   i   č^anie zapisnika o
in vsfga slovenskega naroda vesebe,  da so Volitve v drfavni zbor tako izvpnredno izpale, da je poslala naša  domovina   same nHrodne bojevnike v  avstriiRko  metrono'o   k zelene mizi. Soomnil »e je tudi pr^rsno umrlega, za svoj narrd tako srčno navdušenega. mnngo*a-sbižneRa g. grofa B^rbota.    [a srca ie ?ndo. nela „slava" nepozablienem'i rod<d'ubu. Rekel te g. dr  Vošnjak, da se slovenski narod dobro za*eda zadnje zm"ge pri vol tvab, on znn, kaj si je h tem pridobil  in  v  koliko korst mu bode ta zmag*.   Polagal n»m ie na "rce, naj ostanemo vse svoje dni tako na^du^eni za svoj narod   kakor nas vidi zdaj v „Sloveniji". TJoam, pravi, da ne bode vzredpa .S'ovenija" n< benepa izdajce in v ta namen napil je našemu drugvu in R!ovensk''m VRPučiliščnikom. Burno pozdravljanje in odobravanie spremljalo je slavnega govornika, ko  je  zapustil oder. Za njim ie govoril g. prof. Šuklje. Spomnil se je ljubimca slovenskega naroda, moža ki je svoie ljudstvo v svojih sp'sih tako izvrstno narisal, ki je tudi sedel nekedaj v ..Sloveniji", katerega pa zdaj žalibog še bolezen tara, spom nil se je nagega  prvega  romanopisca Josipa Jurčiča.   Napd je navdušeno slavnemu pisa tel i u in gromoviti „živio "-klici zadonu po dvu-rani.   Gospod Anton Lenarčič, mnogozaslužni prejšnji predsednik „Slovenije" razvil je v je-deraatem govoru potrebo približevanja in in-
zadnjem zb^ro^pnii. 2 G Zbašnik oadaluje «^oin novelo ..M rko" 3 G. KoR&n deklamuje B >ria M ranovo _V solzne' dol-ni" fB j. Po boii. Prepozno) A. Kr t'ka. 5. P *samazni predloii.   G ^sri dobro došli t O I bor.
— Mz pod Sto'a) smo prejeli to-le poročilo; 0Kč;nn L«»sce ie volila 24. m. m. nnvo občinsko zastopništvo, 12 odbornikov in 0 name-tn'kov; zdaj bi pi rad vsak župm bil in posebno taki. kateri svoie ime s hebrejskimi črkami podp"uu'eio. Kam boš prišla, uboga ob^'na. če nevednega nezmožnega Ju-pana izvoliš! Narodnjaki, st(1p te na noge, volite moža tacpga. o katerem veste, da razmere občinske pozna. Saj imate polovico odbornikov zmožnih za župana, pnstite nezmožne na strani.
Leščan.
— (Hotel Vojsk) v Ptuji priporočamo vsem narodnjakom, ki v Ptuj zahajajo »n bo primorani po gostilnic*h prenočevati. Lepe sobe, ter izvrstna in cena postrežba je posebno, kar mu daje prednost pred drugimi gostil-nicami v Ptuii.
Tailct.
11. decembra: Pri Mlenai   Maycr iz Dunnja. — Skerle iz Trsta.  —  Sever ia Prago. —  Kriejia, Liebrunnor iz Dunaja.
Pri tlall*lt   Swobuda it Dunaja. — Land-
ecker iz Monakova.
Dunajska borza 12. decembra.
(lavirao telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih Enotni dri. dolg v srebru Zlata renta 1860 dri. posojilo Akcije narodne banke Kreditne akcije London Srebro NapoL
C. kr cekini Državno marke
68 gld	75
70 „	40
M> .	90
>*» „	25
8 i .	—
278 .	60
	60
* m 9 n	31
*> »	4
57 „	7 i
V „narodnoj tiskarni" je izšla brošurica:
..Slavnostni sprejem slovenskega polka Kuhnovega št. 17 v Ljubljani
dne 26. in 27. novembra meseca 1879.
Uredil in založil Fran Hlavka." Knjižica obsega nad dve poli, tor opisuje spre jem vseh treh bataljonov 17. pefpolka v Ijiild ani. sprejem mej potom od Trsta do Ljubljane, v Gradel in sprejem na Dunnji. Cena knjižic jo jako nizka, 15 uovc. brez poštnine, tako, da si jo lehko vsakdo nabavi. Prijemlje se s poštnim povzetjem ali z denarnim nak zom v „narodnej tiskarni" ali pa pri spisatelju samem.
gif Naslov: Fran Hlavka v Ljubljani. ~W
Dobre, pravične, nepokažene
v v
voščene svece,
za katere dnjcva poroštvo, iz najboljšega čistega t (brin. mt voitka, katere izvrstno lepo in prav počasi gorć, prodajata po najnizjoj ceni
551_4)    P. & R. Seemann,
Ljubljana, Gradišče, Vegova ulica št. 8.
Gastlove kri d stilne pile.
Uže dvajset let sijajno skušene in od zdravnikov priporočene, da se ž njimi odpravi putika in rcmatizeui, zasedena slaba siikrovica, sle za, ostra kri, zlata žilja, neslast do jedi, naval krvi, omotica, slabost na jetrah in žolči, in poznejše uplivanje po zdravljenji z živim srebrom. Pri ženskih moBečnih nerednoBtih uplivajo te pile dobiodejno, odstranjujoče in zdrav j aj oče.
Škatljica z okolo 80 komadov 50 kr. av. velj.
Te pile so posla dkorj ene in odlični zdravniki priporočajo jih kot najboljše kri čistilno dristilo.
Ker zadostuje jedna škatljica za zdravljenje 2 do 3 tedne, — tedaj so Gastlove pile tudi najcenejše zdravilo.
Gastlov kri čistilni čaj
v zavitkih ji t* .'/«  in  •      kr. av.  i elj-*
baš tako dober zoper vso zgorenjo bolezui.
Pravi dobi se v glnvuej zalogi lekarja IP. Slrx1loa.cl2.erja. „zum Obelisk" v Celovci. (552—7)
Gastlove prave kri čistilne pile in čaj ima v zalogi nadalje: v LJubljani V. pl. T ru kocy, lekarnar; v Postojni A. Leban, lekarnar; v Kranj 1 K. Savni k, lekarnar; v Logatci Al. Skala, lekarnar.
Tezao-eloita, pomoč
vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni.
Ohranjenje zdravja
naslanja so večjim delom na čiščenje in snaženje sokrovice in krvi in na pospeševanje dobrega prebavljenja.   Najboljšo za to sredstvo je
dr.^rloza
življenski balzam.
Živ ljenski b.'hau dr. Eozov odgovarja popolnem vsem tem za* htevam; isti oživi vse prebavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi avojo piejanjo muc in drevje zopet Odpravlj 1 vse teško prebavanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bljevanje, krč v želodci, zaslinjenost, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, ki se jo v kratkem zaradi svojega izvrstnega upnvanja obe«« razširilo.
1 velika skleniea t ///*#.. j>©# sklenit-*' .SO ki:
Na stotine p sem v pri/iiane j« na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Velespofiiovani g. Fragnerl Prosim vas udano, pošljite mi za priloženih 18 mark zopet „dr. Ro/.ov življenski balzaui". Ta balzam je prav posebno sredstvo zoper gnjus do Jedi, sliujšai.je, in ako so no more spati. Ljudje, nad kojimi so uže obup.di zdravniki, posta.i so po tem „življonskoin balzamu" zdravi in krepki.   Piosnu za takojšnje pripuslauje.
V štovanju vam odani H Stolzenberg.
L o o I - 11 o i u er a do 1 f polog Aliluclioborga M. avg. 1875.
llI*JCkllJC3 !
Da so izogne ne j tihim napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsodi izrecno tir. Itozov življenski balzam iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kuju opazil sem, da so ua-ročuiki na več krajih dobili iiou-pešno zmos, ako so zahtevali samo življenski balzam, in ne izrecno dr. Eozovega zivljenskega balzama.
dr. Rozov življenski balzam
dobi se samo v g.avnet zalogi izd. ....o. » Mi. M'i-ufjneii'-Ja, lekarna
nk črnemu or.u" v Pragi, Ecko dot Spoiiieig.tnae Nr. ^>.<—J. V Ljubljani: G. Piccoli, lekarna; Jos. Svoboda, lekarna. V Novem mostu: Dom. Kizzoli, lekan.a. V Kameniku: Jos. Moćnik, lekarna. &kW~ Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imujo zalogo tega zivljenskega balzama.   . is tu tam:
Pragska občna domača iiuiz,,
gotovo in izkušeno sredstvo za ozdravljenje vuacoga prisada,  rane in otekline, a .5 in 6   kr. av. v.
llalzam za uho.
Skušeno in po miiuzih poskusili kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem so dubi tuui popolno uie zgubljen ,il u h.  1 skleuica 1 gld. a. v. (2'<0—13
k'
: I : 1 : 1
■♦♦i
„THE GRESHAM",
tavarovalna družba na življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo: j Podružnica za Ogeruko:
Dunaj, Opernring št. 8.      |  Budapest, Franz-Josefsp. 5
1
Družbena aktiva ......
Letni  dohodki  na premijah in obrestih dnč
30. junija 1878 ...... „
Izplačevanja za zavarovanjske in rentne po-g< dbo in odkupe itd. odkar družba obstoji ' i8181 več nigi        ..... „
V zadujej lzinescčuoj  poslovanjskej  dobi se
je družbi vložilo za..... „
novih ponudeb, s čemer šteje skupni znesek zadnjih 2r> let v ožonih pouudcb      . „ Prospekte in dngi pojasnila daje glavni
Kranjsko in Južno Štajersko, gospod
frankov 62,319.848 — „ 13,050.747*15
86,000.000 —
„      64,736.050 —
893.4 57.175'— zastopnik za
1.4^* — 4.
Valentin Veseli ko,
v LJubljani, na triaikej cesti itev. 3, H. nadstropje.
xxxxx*xxxxxxxxxxxxx
"— O zdravilnej moči
S
x
s
k
S
x
i
x
i
x
x x x x
x
x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x
i/Mp   pra-vegra. "VB
"VVilh. e lm o v e g a
antiartritiškega antirevmatiškega
Uri ćistilnegfđM ča j cm 9
uavedemo uasie.iuje priznauice: Gospod Pran VVilhelm, lekar v Neunkirchnu.
Naszjily, 18 decembra 187?\ Dozvoljujem si izraziti h tem svojo zahvalo za čudoviti učinek, katerega dela Vaš izvrstni Wilholmov antiartritiški antirevmatiški kri £ stilni čaj. Z njim tem jaz popolnem ozdravil neko ženo v Sutid, akopiam so jo uže tri četrt leta zdravili najboljši zdravniki tega kraja, ki so užo nad njo obupali. S tem zdravljenjem je vaš čaj v tem kraji tako se priljubil, da g. Jos pl Tortik, lekar, kraljeva u.ica 7, v 1'eati, gotovo dobro prodaja Sutios-tim kuietom.
'1 ud pri meni doma so je dogodilo, da jo neki pri meni v službi B.ojco miud mož tako sili o trganje po ml.h dobil, da nij mogel bi rok 111 nog ganiti] a ko je porabi t zavitke vašega izvrstnega čaja in H Luči vašega ces kr. izklj. piiv tekočega rastlinskega sedativa „basaorin", t zdravel je popotnem. Tudi j z rabim ta čaj dvakrat v letu in jaz sem ureprioan. da mi dobro dč. Zahvaljujoč se ae jedenkrat v imenu oziravljemh. znouovam z vsem štovanjem Mihael lloldanipf'.
najemnik posestv.* v Nai4ay, p. Totis, Ogorsko.
Gospod Pran Wilhelm, lekar v Neunkirchnu.
London, ft. januarja 1876 Uzd leia in  leta seui rabil Vaš \Vill.e m.-v antiartritiški in antirevmatiški kri čistimi čaj, kateri aam me jo ui.'gel ozdraviti mojega silnega levmatizma.   Š.ovanjem [bti'i—H)
t'. F. IIoiii. London, 46 Musenm 8neei, pu.eg Britiioh Muaetim.
Gospod Pran Wilhotm, lekar v Neunkirchnu
Oroszme'. o, M. jat.uaija 1876. Ne uioiein si kaj, da bi bo vašeoiii blagorodju ne zahvalil za meni pnpoa aui antiartritiški antirevmatiški kn č sti.ui daj, ker sem bil ceh dve isti boiau za ra\man/.iuom na nogah, a ozi r.iv jeu po vašem kri čistilnem čaji, Kar sem Uoslč m bodi m v prihodnje občinstvu naznanjat V*a« udam
iii iini« u Bnheatttrer, davkovski pobiralec.
.ledino V>l*xi,>ri pilie|;i
Fran Wilhelm, lek&iuar v Neunldrchna (Dol. Avstr.)
/n\ii. I.. luA.nip n v M w.( iiiliuv. prirejen po zdravnika zapovedi, z navodom uporabi v raznih jezikih 1 gld., za kolek in po-vczavaiije 10 kr.
Svarilo. Varovati se je nakupa ponarejanj ter naj zatorej vsak zahteva \edno le „VVilhelmov autiartritiaai anurevmatiiki kri čistilni čaj, ker so priredki, ki slujo samo pod imenom aiitiartritiških uutirevmatisKih kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni, ter jaz vedno svarim pred nakiipavanjcm tacih.
Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi u illu-l-111 o v   u n 11 .o 11 »n-K i  nun.. . iimn-l.i  kri el»lllui čmJ tudi
\   I Jul.l |.» 1.1 : lU'Ur lavMiiK: .
Anton Leban,  lek.tr  v  P osiojui;  Karel Bavnik,  lekar v Iviauji; Fr. Waoha, .ekar v Metliki; Dom. Rizzoll, lekar v Novem mostu.
xxkxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
ledatelj m tueoaik Makao Ar mi 6.
Lastnina in tiBk „Narodne tumarne".