KRANJ — Sezona jesenskih krosov je na vrhuncu. Povsod v Sloveniji so v soboto in nedeljo organi-yrali svoje občinske krose. Le-1 i so služili za izboi svojih j/festtiih reprezentanc, ki bodo 21. oktobra mjpjfile na finalu jesenskega krosa za pokal Dela vBreikah. Teko je bilo tudi v Kranju. Na Stru-pijevi jasi, kjer je bil start in cilj, se je tokrat oh organizaciji komisije za atletiko pri 7.1KO na občinskem jesensketn krosu pomerilo ned dvesto petdeset tekmovalcev in tekmovalk v dvanajstih kategorijah. Teklo, čez clrn in strm, je slc.ro in mlado, l-dh) — Foto: F. Perdan -eto XXXII. Številka 80 Iji: občinske konference SZD1. Vo«f. Kranj, Radovljica, Skofja Loka > Trti* - Izdaja Časopisno podjetje \ Krmj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik' Andrej 2alar LASILO SOCI Kranj,, torek, 9. 10. 1979 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. E DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 30 let Iskrinih telefonskih aparatov rodor doma in v svetu \tanj — Pred tridesetimi leti, v obnavljanja porušene nove Junije in poskusov gospodarske litićne osamitve v svetu, se je iskrška telefonija. Namesto vrtalnih strojev, brusilcev, so pričeli izdelovati štev- ce, za njimi telefone. V letu 1948 so poslali na trg prvih 3000 telefonskih aparatov, 500 so jih celo izvozili. Ponesli so glas Iskre po svetu. ATA 1 se je imenoval prvi dosežek Iskrine telefonije. Danes izgleda robusten in neeleganten, kot bi bil nedodelan, lir a takrat se je tudi v svetovnem merilu zavihtel visoko. Napredek iskr-ske telefonije je bil odslej nesluten. Ze čez tri leta so izdelali 33 zasebnih telefonskih central z vgrajenimi ploščatimi releji. Proizvodni dosežki in vedno večje zahteve domačih in tujih kupcev so narekovale organizacijske spremembe. Leta 1965 se ie iz montaže telefonskih central in dela nekdanje splošne montaže oblikoval obrat ATN — Avtomatske telefonske naprave. Z 900 delavci so v tem letu ustvarili telefonskih aparatov v vrednosti preko 40 milijonov dinarjev. Toda tudi ATN je kmalu postal ovira za nadaljnjo delitev dela in razvoj samoupravnih odnosov. Z zgraditvijo novih proizvodnih prostorov na Blejski Dobravi in na La-borah se je telefonija zopet razdru-*iVn nasta» so trije novi tozdi — ATC, TEA in kasneje TEL. Temeljna organizacija Telefonski elementi in aparati, ki letos praznuje, je tudi po organizacijskih spremembah v letu 1973 obdržala proizvodnjo mehanskih sestavnih delov za potrebe telekomunikacij, monta- k je 1600-članski delovni kolektiv temeljne organizacije Telefonski elementi jati proslavljal v prostorih Gorenjskega sejma 30-tetnico prvega iskrškega ^onskega aparata in začetka množične industrijske proizvodnje. Do danes so jih te preko dva milijona in brnijo na vseh petih kontinentih zemeljske oble. >J.oh Nadaljevanje na 16.8tr. Slaba pričakovanja kikofja Loka — Na skupni seji ^Minskih svetov ZKS in ZSS za .ko, ki je bila pretekli petek [\i'A\\ Loki. so člani obeh svetov W» predstavniki gorenjskega Wlarstva in gosti, predsedni-L republiškega sveta ZSS Vin-L Hafneriem in izvršnim sekre-CK ZKS Martinom Mlinar-ii pregledali gospodarsko stanje Gorenjskem v preteklih osmih Rjodi visoke konjunkture, hitrejša naraščanja cen in poslabšanja V!« bilance je prišlo v zadnjih Siecih do omejitvenih ukrepov pri x do zmanjševanja potrošnikih kreditov i" do zamrznitve cen [jari Vsi ti ukrepi bodo v nabojih mesecih vplivali na zniža-vika zlasti v Železarni Jese-i Savi Kranj, v celotni lesni nji, tekstilni in v trgovini, je težave pa bodo imele M se lotile velikih inve-Skupna vrednost naložb, ki i dokončane, je 7,4 milijarde p, kar Domeni 18 odstotkov cdka zadnjih treh let. ruje pa prizadevajo gorenjsko MMbniro omejitve pri uvozu re-Wenalov, oziroma zahteve, poti uvoz z izvozom. V I. pollet-/o/.tlo za 86 milijonov dolar-H ji za skoraj 18 odstotkov več, v preteklem letu, in je s tem po-dobrih 78 odstotkov uvoza. Do leta bo gorenjsko gospodarico lahko uvozilo le še za 77 dolarjev, kar pa je sko- raj 22 milijonov dolarjev manj, kot je planiralo. Na vse ugotovitve je bilo na seji izrečenega veliko kritičnega: da se gorenjsko gospodarstvo vse premalo povezuje, da so zvezni administrativni ukrepi preostri, da se izvoz slabša tudi zato, ker za vsako ceno uporabljamo v proizvodnji tudi slabše domače repromateriale, da strokovnjaki ne dajo od sebe vsega, kar bi morali. Ob hudih kritikah administrativnih ukrepov je tovariš Mlinar poudaril, da so bili ukrepi znani, in da bi se gorenjsko gospodarstvo mo- ralo prej pripraviti nanje, sploh pa bi se moralo do časa povezati. Tudi tovariš Vinko Hafner je bil tega mnenja in poudaril, da se bo treba v prihodnje pripraviti na še hujše zaostritve pri uvozu. Zagotovo pa je slabemu koncu leta. ki se nam obeta, kriva tudi družbenopolitična aktivnost, ki je popustila po zaključnih računih. Zato ne zamuditi letošnjega novembra in decembra za oceno gospodarjenja v tem letu, da bomo pravilno planirali za prihodnje. D. Dolenc Skupne seje medobčiskega sveta ZKS in ZSS, ki jo je vodil Zdravko Krvina, so se udeležili tudi gorenjski gospodarstveniki in predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner ter izvršni sekretar CK ZKS Martin Mli-Foto: D. Dolenc nar 12.MEDNARODNI OPREME KRANJ 12r21.okt.79 Zaostreni pogoji gospodarjenja Ce lahko rečemo, da so bili poslovni rezultati gorenjskega gospodarstva v prvi polovici letošnjega leta dokaj zadovoljivi, potem moramo tudi poudariti, da so pogoji za uspešno gospodarjenje vse težji in bolj zaostreni. Administrativni ukrepi, ki jih je avgusta uvedel zvezni izvršni svet in zadevajo predvsem zamrznitve nekaterih cen ter omejevanje uvoza, že kažejo prve posledice: nekatere naše organizacije združenega dela že imajo precejšnje težave s preskrbo z reprodukcijskim materialom iz uvoza. To pa je tudi razlog za pričakovan nižji dohodek. Do konca leta se bodo poslovni rezultati po-slabašli zlasti v železarni Jesenice, kranjski Savi, v gorenjski lesni industriji in v trgovini. Administrativni ukrepi niso prišli iznenada, kot bi morda nepoučeni bralec lahko mislil. Ze dalj časa so zvezni organi opozarjali celotno gospodarstvo, da mora brzdati svoje uvozne apetite in naj uvozne potrebe pokriva z izvozom! To imamo zapisano tudi v našem srednjeročnem planu ter spremljajočih resolucijah o gospodarskem razvoju SFRJ! Neupoštevanje skupaj dogovorjenih določil je pripeljalo do prekomernega primanjkljaja v zunanjetrgovinski bilanci Jugoslavije, kar Je bil dovolj velik razlog za administrativni ukrep! Ad-minitrativno ukrepanje pa so vsekakor pospešili še slabša letina žita, potres v Crni gori in večkratno zviševanje cen črnemu zlatu — nafti! Kaj torej terja seeanji čas od gospodarstva, od združenega dela, samoupravljavcev, poslovodnih organov in družbenopolitičnih organizacij skratka od vseh zavestnih socialističnih sil? Nujno je treba izkoristiti sedanji politični trenutek, našo notranjo politično stabilnost za uresničitev tudi gospodarske stabilnosti! Imamo dobro osnovo na kateri gradimo našo bližnjo in daljno prihodnost: socialistično samoupravljanje, razvito gospodarstvo, primeren osebni standard In svobodo. Napraviti moramo vse za boljši izkoristek delovnega časa, za dosledno nagrajevanje po rezultatih dela, z boljšo organizacijo dela in uvedbo sodobne tehnike in tehnologije zniževati stroške, višati produktivnost dela in optimalizlrati kvaliteto svojih proizvodov In storitev. Deliti smemo le toliko, kolikor smo ustvarili, v skladu z rastjo dohodka! Uvoz povezati z izvozom; povezovanje in dogovarjanje v zunanjetrgovinskem poslovanju postaja velika nujnost! Skratka: celotno združeno delo se mora samo stabilizacijsko obnašati, da bi bilo administriranje države čim manj! Trenutne težave naj vsakemu kolektivu služijo kot nujnost za izboljšanje lastnega dela in za nekatera ukrepanja, ne nazadnje tudi kadrovska. Igor Slavec Sporazum z Murko Radovljica — Samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih osnovah's kupnega prihodka in skup nega dohodka s trgovsko delovno organizacijo Murka Lesce je do konca septembra podpisalo žc 72 proizvodnih delovnih organizacij. Od teh je 40 tekstilnih, 23 pohištvenih, 4 s tehničnimi proizvodi in 5 živilskih. Največ. 60 podpisnikov je iz Slovenije, iz Hrvatske 10 in iz Srbije 2. V četrtek, 11. oktobra, pa bodo v hotelu Toplice na Bledu na priložnostni slovesnosti predvidoma podpisali sporazum še predstavniki Po-vardariacommerc in Železarne iz Skopja, RIO iz Rijeke, Jutranjka iz Sevnice, Ilirija, Slovenija avto in Slovenijales iz Ljubljane, TOKO Domžale, Stol Kamnik, Jelovic Sko-fja Loka in Vočar Zagreb iz Šempetra. Ze doslej je Murka s podpisniki, ki predstavljajo 15 odstotkov vseh njenih dobaviteljev, nakupovala blago v vrednosti nad 40 odstotkov svo- UGODNI NAKUPI OPREME ZA VAŠ DOM. — bele tehnike — kuhinje, kopalnice — kamini, savne — tekstil, dekorativa — gobarska razstava je celotne nabave. Ta odstotek pa se bo z novimi podpisniki še povečal. Murka ustvari s podpisnicami kar 2,5 krat večjo vrednost nakuoa kot 7. drugimi dobavitelji, ki niso podpisali sporazuma. Velik pomen tega sporazumevanja in medsebojnih dohodkovni odnosov ima tudi za načrt izgradnje velikega nakupovalnega središča v Lescah, ki ga name-mvnio začeti uresničevati že nrihod-nje leto, eraditi pa naj bi začeli najpozneje 1981. leta. JR NASLOV: O LAS 2.STRAN TOREK. 9. OKTOBM1 Kreditiranje manj razvitih področij Predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke Janko Sniole je v soboto sprejel udeležence 34. rednega zbora svetovne banke in mednarodnega denarnega sklada, ki so bili na obisku v Slo-veniji. Poleg bančnikov iz Ku-\veita, Egipta, Nigerije, Maroka, Slonokoščene obale in držav zahodne Evrope so se sprejema udeležili tudi predstavniki slovenskih organizacij združenega dela, ki že dalj časa poslujejo z omenjenimi državami. V pogovoru z našimi bančniki so bili predstavniki mednarodne denarne korporacije še zlasti zainteresirani za skupna vlaganja in kreditiranje pri izgradnji trans jugoslovanske ceste, za skupna vlaganja za izkoriščanje rudnikov lignita na Kosovu ter v razširitev jeseniške železarne. Prav tako so se pogovarjali o mednarodnih kreditih za razvoj manj razvitih področij v Sloveniji. Srečanje v Portorožu Več sto nekdanjih borcev iz Italije, Avstrije, Sovjetske zveze in Madžarske, ki so se med vojno bojevali v okviru NOV Slovenije v svojih enotah, s poveljstvom v svojem jeziku, se je v soboto zbralo v Portorožu na prvo povojno srečanje pripadnikov teh enot, da bi ob spominih na skupen boj potrdili njegove vrednote in njegova vodila v sedanji bitki za mir, prijateljstvo, pravičnost in sodelovanje med narodi. Slavnostni govornik, član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc je med drugim dejal: »Ko se spominjamo pretekle vonje in vsega, kr je hudega prinesla našim narodom in človeštvu, a tudi vizijo prihodnosti, v kateri bodo zares triumfirali mir, enakost, družbene pravice, blaginja in človeška sreča in boljše življenje vseh narodov, se kot takrat tudi sedaj vztrajno borimo za nov, bolj človeški, za svet miru, prijateljskega sodelovanja, za svet brez nasilja in dominacije, za svet svobodnih, neodvisnih in enakopravnih narodov, za resnično demokracijo in človeško srečo.« 125 let Pupinovega rojstva V banatski vasici Idvor, kjer es je pred 125 leti rodil eden največjih znanstvenikov Mihajlo Pupin, je bila veličastna proslava, ki se jo je udeležilo veliko znanstvenikov z vsega sveta. Proslava je bila pod pokroviteljstvom predsednika Tita, ki je razen Pupinovega muzeja v Idvoru, newyorške Kolumbijske univerze in Nobelovega nagrajenca Isidora Rabija prejel zlato plaketo »Mihajlo Pupin«. TV festival neuvrščenih V Hercegnovem se je začel prvi televizijski festival neuvrščenih držav na katerem sodeluje 50 delegacij — 16 iz Azije, 20 iz Afrike, 4 iz Latinske Amerike, 3 iz Evrope, nekaj pa jih ima status opazovalca. Festival je zelo delaven, brez manifestativnih naglasov in odpira udeležencem zanimiva snovanja televizijskih produkcij. Izobraževanje za boljše dej Na Jezerskem se je v soboto začel drugi del sindii politične šole, ki jo organizira občinski svet sindikatov Kranj V petek in soboto se je v Skofji Loki mudila sindikalna delegacija iz Sme-derevske Palanke. Gostje so si med drugim ogledali Jelovico, Kroj, novi vrtec Najdihojca, center za slepe in slabovidne ter Dražgoše. Obiskali so tudi Poljansko dolino in še nekatere druge kraje. S predstavniki občinskega sveta Zveze sindikatov pa so izmenjali izkušnje pri delu v organizaciji. (Ib) — Foto: F. Perdan JESENICE Danes, 9. oktobra, ob 11. uri se bo sestal izvršni svet jeseniške občinske skupščine. Med drugim bo razpravljal o ustanovitvi rehabilitacijskega centra za Gorenjsko, predlogu družbenega dogovora o skupnih obveznostih pri načrtovanju, organiziranju in sofinanciranju prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem ter osnutku družbenega dogovora o kmečkem turizmu. Člani sveta bodo obravnavali tudi poročilo prijavne službe. Jutri, 10. oktobra, ob 16. uri bo v sejni dvorani jeseniške občinske skupščine seja občinske konference Zveze komunistov Slovenije z Jesenic. Udeleženci seje se bodo seznanili s programom izgradnje nove elektrojeklarne. Obravnavali bodo tudi naloge članov konference ob pripravah na letne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov. V četrtek, 11. oktobra, ob 16. uri bo imel razširjeno sejo komite občinske konference ZKS z Jesenic Osrednjo pozornost bo posvetil razpravi o predlogu usmerjenega izobraževanja v jeseniški občini. (S) SK. LOKA Danes od 17. uri bo l.seja izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata delavcev pri zasebnikih. Na seji, ki bo v prostoru obrtnega združenja na Cankarjevem trgu, bodo pripravili akcijski program dela do konca leta 1979. Na posvetu predsednikov osnovnih organizacij ZS, predstavnikov družbenopolitičnih organijacij in članov občinskega sveta, ki bo danes ob 12. uri, bodo obravnavali oceno dosedanjega uresničevanja akcijskega programa RS ZSS o pridobivnju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu. Jutri ob 16. uri bo skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Obravnavali bodo zazidalne načrte za Železnike, Gorenjo vas in žiri ter informacijo po poteku javne raz prave o osnutku zazidalnega načrta za zadeve. Jezersko — Medtem ko je prvi, spomladanski del politične šole slonel pretežno na temah iz zakona o združenem delu in delovnih razmerjih, torej na praktičnih znanjih, oa • je drugi del šole, ki se je začel v soboto, namenjen prvenstveno pridobivanju in širjenju znanja o marksistični teoriji ter spoznavanju stališč sindikatov do posameznih družbenih vprašanj. Program za občinsko sindikalno šolo, ki je menda edina v Sloveniji, v taki obliki pa traja že sedem let, pripravi po vzorcu republiške sindikalne politične šole delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja skupaj z občinskim svetom. Osnova je skupna, medtem ko je program dopolnjen z aktualnimi družbenimi vprašanji, nujnimi za uspešno opravljanje družbenopolitičnih nalog v sindikatu in nalog v samoupravljanju. Tako so bila na primer v prvem delu vključena v to področje vpršanja o socialni politiki, stanovanjskem gospodarstvu in podobno, medtem ko drugi del predvideva na primer spoznavanje sistema samoupravnega planiranja in naloge sindikatov v zvezi s planiranjem, razpravo o usmerjenem izobraževanju in zaposlovanju ter odgovornosti sindikatov za kadrovsko politiko in druga aktualna vprašanja. Podobno kot prvi del šole, je tudi drugi zasnovan v obliki predavanj, razprav, individualnega in skupinskega dela ter seminarskih nalog. Šola traja osemdeset pedagoških ur, razdeljenih v štiri kroge po dva dneva. Udeležuje se je okrog štirideset slušateljev, o koristnosti šole pa so spregovorili trije izmed njih. vprašanj, na katera je t«k; I voriti. Zal je bilo nekoliko le pogovorov o praktičnih njah sindikalnih delavcev jj i nih sredin.« Godešič ter še nekatere druge L. B. Skrb za borce NOV Radovljica — Zaradi nekaterih še vedno nerešenih vprašanj s področja socialnega varstva in stanovanjskih potreb udeležencev NOB, je predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Radovljica na zadnji seji sklenilo posredovati občinski konferenci SZDL Radovljica predlog za sklic predstavnikov samoupravnih interesnih skupnosti za socialno skrbstvo, stanovanjsko gospodarstvo, invalidsko pokojninsko in zdravstveno varstvo. Spregovorili Seminar za sekretarje Tržič — Občinska konferenca ZKS Tržič bo 8. oktobra pripravila seminar za vse sekretarje osnovnih organizacij zveze komunistov v trži-ški občini. Na njem se bodo seznanili s pripravami na obravnavanje devetmesečnih rezultatov poslovanja v združenem delu ter s pripravami na volilne konference 'osnovnih organizacij, ki ne smejo biti le formalne, ampak vsebinske. Na seminarju se bodo sekretarji bolj poglobljeno seznanili tudi z vlogo subjektivnih sil in se posebno zveze komunistov v delegatskem sistemu ter s pomenom kolektivnega vodenja. H. J. naj bi o vseh odprtih vprašanjih skrbi za borce, kar je po zakonu v pristojnosti vseh navedenih samoupravnih interesnih skupnosti. Predsedstvo je hkrati izreklo priznanje prizadevanjem in učinkovitosti komisije za zadeve borcev in Bogdan Doles dela v laL-službe za kontrolo zant^fj kranjski Savi. Je sekretar & odbora sindikata v temelj*1 nizaciji in namestnik «J osnovne organizacije zvtzt\ stov: »Prvi del sindikalne politi^] le je bil dobro organiziran, wf| davatelji so bili kvalitetni da je vzdušje v tej šoli s in veliko se pogovarjamo o I mih. Mogoče bi bilo dobro«, več pogovorov o konkretni] in nalogah sindikata. 0 dnjj lu šole bi zdaj, ko se je k» čela, težko govoril. Temelji', vsem na filozofiji, marksist] prav mora te osnove poonnl sindikalni delavec, morda A predavanja ne bodo enafo miva.« Joži Ribnikar, obračunovalka osebnih dohodkov v Planiki Kranj, je Članica nadzornega odbora osnovne niihovo socialno varnost pri občin- organizacije sindikata, predsednica ski skupščini Več pripomb pa je samoupravne delavske kontrole in članica komisije za delovna razmerja: »V sindikatu delam že sedemnajst let, a sem šele zdaj, ko obiskujem šolo, spoznala, da mi manjka še precej znanja. Mislim, da bi se je moralo udeležiti več sindikalnih delavcev. Za prvi del bi lahko rekla, da je bil odlično organiziran. Teme so bile dovolj obširne, predavatelji dobri, česar morda nismo imelo na odnose nekaterih uprav zdravilišč v Sloveniji do borcev, I:i so upravičenci koristnega topliškega zdravljenja. Razen dokaj pomanjkljivih zdraviliških storitev so kritizirali tudi način izbire časa zdravljenja. Kot po pravilu so borci povabljeni v toplice po dolgem čakanju v najbolj neprimernih zimskih mesecih. Svoja stališča do navedenih vprašanj bo predsedstvo posredovalo v uspeli razrešiti skupaj pa smo tudi medobčinskemu prebrali v obsežni literaturi ki smo svetu ZZB NOV za Gorenjsko. Odkritje spomenika borcem Zidanškove brigade KAMNIK — V nedeljo, 14. oktobra, ob 10. uri bodo v vasi Slovo nad Kamnikom, kjer je padlo deset borcev Zidanškove (Pohorske) brigade, odkrili spominsko obeležje. Odbor zveze borcev Kamniška Bistrica — Godič, odbor XI. SNOUB »Miloš Zidanšek« in Pohorskega odreda Maribor vabijo na spominsko slovesnost vse občane, mladino, borce, posebno pa svojce padlih in sobor-ce. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole Kamniškega bataljona iz Stranj, pevsko društvo Solidarnost in godba iz Kamnika. Prostor za Sarkiranje bo zagotovljen nad trahovico in vasjo Slevo. Slovesnost bo ob vsakem vremenu. jo dobili. Prepričana sem, da mi bo dobljeno znanje koristilo, saj se pri delu sindikata pojavlja vrsta Vili Peteh, elektromekaft trotehničnem podjetju v Ki član izvršnega odbora osa ganizacije zveze sindikat®; »Iz našega podjetja jeva dva. Mislim, da bi več slušateljev tudi iz lovnih organizacij. Progrj« mi zdi zanimiv. Predavate)« bri, tako da smo zvedeli V cej o nalogah sindikata. šoU koristila. Zdaj vem, kateri ročjem se bomo morali v f bolj posvetiti, kako čim bo[< gati delavcem, kaj storiti 0 medsebojne odnose in poi* Vsak osmi mladinec na MD Na vseh mladinskih delovnih akcijah je sodel^ 43 tisoč mladih iz Slovenije, samo doma pa so ^\ dela v vrednosti preko 747 milijonov dinarjev SREDNJA DOBRAVA — Družbenopolitične organizacije in organi krajevne skupnosti Srednja Dobrava so ob koncu akcije Nič nas ne sme presenetiti pripravili odkritje spomenika kurirju in borcu Ivanu Cengletu, ki so ga 22. novembra 1944. leta v Lipnici ustrelili belogardisti. O pomenu odkritja spomenika, odkril ga je predsednik krajevnega odbora ZZB NOV Filip Sitar, je spregovoril Alojz Vidic. Učenci osnovne šole Stane Žagar iz Lipnice so k spomeniku položili šopke in izvedli krajši kulturni spored. — F. Debeljak Center za mladinske delovne akcije pri republiški konferenci ZSMS je bil letos organizator treh zveznih delovnih akcij — Kozjansko, Posočje in Suha krajina — in sedmih republiških — Brkini, Slovenske Gorice, Kožbana, Istra, Goričko, Kobansko in Bela krajina. Na njih se je od 2. junija do 24 septembra zvrstilo 108 mladinskih brigad, ki so na manj razvitih območjih Slovenije postavile in izgradile 83,5 kilometra vodovodnega omrežja, 7 kilometrov novih cest, obnovile 63 kilometrov cestišča, 3 kilometre PTT omrežja, skoraj 4 kilometre električne napeljave, splanirale na desettisoče kvadratnih metrov površin, urejale hudournike, okolice objektov, vzgajale najmlajše v improviziranih vrtcih, pomagale bolnikom in socialno ogroženim . . . Skupna vrednost opravljenih del je presegla 747 milijonov dinarjev. 1900 mladih brigadirjev iz Slovenije pa se je v mesecih prostovoljnega mladinskega dela vključilo v zvezne delovne akcije v ostalih republikah in pokrajinah. Sest brigad je sodelovalo tudi pri odpravi posledic potresa v Crni gori. Ce tem številkam prištejemo še mlade, ki so »šolo samoupravljanja« opravljali na lokalnih delovnih akcijah, dobimo nazorno predstavo o gospodarski in družbenopolitični vlogi mla- dinskega prostovoljnega dets <' ni ji. Vsega skupaj je na rva^l puhliških in lokalnih akciji L valo 43 tisoč mladih w. / mladinec. Tudi pri republiškem evntr. ■ letos srečevali s podobnimi fu kot na kranjski občinski t^T Sestava brigad je bila tudi fc/ ustrezna. Število brigadid s 'i koliko povečalo, iz leta v k*'L manj na delovnih akcijah it»4fM Delegati neuvrščenih TRZIC — Delegati netivih držav, ki se trenutno rnui* obisku v Sloveniji zaradi^ šanj o položaju in vlogi pctfV znanosti v deželah v ranvi do danes prišli tudi v Tift * 9.30 jim bodo predstavnic^ ščine občine na kratko vili tržiško občino, zaton rt bodo pogovarjali o delona« legatskega in skupščin^ stema. Ob 11.30 bo KRlansb legacija v tovarni obutve J kjer jih bodo delavci seatr samoupravljanjem. % t* r h* SE ENKRAT: Prehod na ekonomske stanarine 0 uresničevanju urejanja od Vfiov pri gospodarjenju s hiša %i in prehodu na ekonomske Vararme je na zadnji seji raz zavijal tudi kranjski občinski likalni svet. V živahni razpravi so se člani Predsedstva zavzeli, da bi ne Veddjevali porasta stanarin >iaprej do leta 1985. temveč je krba letno usklajevati višino Stanarin z rastjo osebnih dohodkov in porastom cen nasploh; Seda s ciljem, da v letu 1985 fcgefemo ekonomsko stanarino, vaeriji za ugotavljanje upravi *nce» do subvencioniranja na (gnane pa naj ne bodo strogo «roalni. Se posebej ne pri po-*Kim stanovanja, za katerega ^edvedstvo predlaga odstopanje ^ M) odstotkov. Potrebno pa je S-veriti tudi ustavnost nekate ty predlaganih kriterijev pri W»cenosti do subvencije, kot Ji lastništvo avtomobila, viken- * m podobno. Družine, ki jih fcfeije alkoholizem, invalidnost * podobno, bi morali obravnavo * posebej. Treba pa je, seta, smotrno uporabiti seštevek teb socialnih olajšav oziroma jDdaosti, ki jih je mogoče uve mi na različnih področjih. Man zagotavljanja socialne tasti se ne sme spremeniti v Oje nasprotje! In o posebnih jodnostih stanovalcev naj bodo Peščeni vsi: hišni sveti, delov V organizacija in drugi, da bi ^predli izkoriščanje pravic do Swenrije. Sneda pa je pri družbenih jih potrebna tudi pove > za boljše tekoče vzdr tanovanj. Zato je nujno i za ljudi, ki bi sprotno j te naloge, ki so bile ij čas dda hK»"*"» Obenem je večjo pozornost posvetiti JMjanju in delovanju hiš svatov za gospodarno rav-ije s stanovanji in drugo no. Stimulirati je treba prizadevanja samih stam *j*xy, da bi dobro vzdrževali in t^li hstna sredstva v izbolj Sft svojih stanovanjskih pro- w la se to menijo na predsed-*b; » sporazumu naj se delež ^kovnih služb ne določa z od-jttotn, temveč izključno na »obodne menjave dela. ostala notranja delitev sta-razen amortizacije, naj -vsakoletno določi na osnovi Hreb in možnosti vzdrževanja. D. D. Vrnitev k osnovni dejavnosti Komunalno podjetje iz in razširiti svoje komunal lahko koristil vsak občan v nizkih Tržič — Osnovna dejavnost Komunalnega podjetja iz Tržiča, kot že samo ime pove, je komunalna. Vendar pa v podjetju že nekaj let ugotavljajo, da ta del prinaša komaj tretjino vsega dohodka in da jih rešujeta gradbena in storitvena dejavnost. Do takega preobrata, ki je onemogočil skoraj vsakršen razvoj komunalne dejavnosti, po drugi strani pa sprožil tudi vprašanje delavcev za to področje, je prišlo predvsem zaradi visokih stroškov. Medonosno poslovanje je dalo zelo malo možnosti za nakup sodobne mehanizacije, s tem pa včasih tudi slabe storitve. To veJja tako za pogrebno dejavnost kot za pralnico ali tržnico, še bolj pa za vzdrževanje cest in javne snage. Vzdrževalne površine so majhne in je bilo zato vsako vlaganje v strojno opremo vprašljivo. Brez sodobnih strojev pa tudi storitve ne morejo biti posebno kvalitetne. Tega se v Komunalnem podjetju dobro zavedajo, zato so letos kupili dva avtomobila za odvoz odpadkov in buldožer za zasipanje na smetišču v Hudem. Tako so svoje delo precej izboljšali, nameravajo pa ga postopoma tudi razširiti. Za javno smetišče menijo, da bi morali industrijske odpadke ločiti, saj prav ti največkrat povzročajo vžige in zastrupljanje okolja. Posebno poglavje v komunalni dejavnosti pa predstavljata vodo vod in kanalizacija. Komunalno podjetje se močno zanima za i/grad- Tržiča namerava izboljšati ne storitve, tako da jih bo — Načrti za specializacijo gradnjah njo novega zajetja v Črnem gozdu. Želi se namreč usposobiti za nizke gradnje, v katere sodijo tudi eeste in kanalizacija. Ze ta mesec predvidevajo začetek gradnje kanalizacijskega kolektorja, ki pomeni uvod v specializirano dejavnost Komunalnega podjetja. V smernicah /a prihodnjih pet let, ki so jih poslali v obravnavo tu di vsem krajevnim skupnostim, ne predvidevajo razširitve stranskih dejavnosti, to je obrtnih storitev in visokih gradenj, ampak ponovno vrnitev k osnovni, komunalni dejavnosti. Usposobiti se nameravajo do take mere, da bo z njihovo ponudbo lahko zadovoljen vsak občan. Morale pa bodo seveda postati tudi donosne. Obrtnih storitev torej ne bodo razvijali. Dopolnili jih bodo le s tistimi profili delavcev, ki jim manjkajo, da bi prihodnje leto lahko ustanovili enoto za vzdrževanje stanovanj pri občinski stanovanjski skupnosti. Razen tega bodo morali misliti tudi na nove prostore, najprej za mehanično delavnico in za spravilo strojev. Ker v Pristavi možnosti za razširitev nimajo, bodo začeli graditi na industrijski coni, kamor bodo postopoma prenesli tudi vse ostale dejavnosti. Nekaj denarja pa bodo že ^lihodnje leto vložili v obnovo doma za samske delavce, tako da bo primeren za bivanje H. Jelovčan Planski dokumenti naj bodo stvarni Tržič — Osrednja točka" dnevnega reda zadnje seje občinskega sveta zveze sindikatov Tržič je bila ocena stanja na področju planiranja v tržiški občini, zlasti v organizacijah združenega dela, v katerih je nosilec razprav sindikat. Po dosedanjih poročilih iz šestindvajsetih temeljnih organizacij gospodarskih dejavnosti aktivnosti v zvezi s pripravo planskih dokumentov potekajo po predvidenih programih. So pa ponekod kasni s sprejemanjem smernic, saj jih bodo obravnavali šele ta mesec. Šepa predvsem zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev. Tudi z delom osnovnih organizacij zveze sindikatov niso povsem zadovoljni, je bilo rečeno na seji. Sindikat se namreč premalo vključuje v aktivno delo pri oblikovanju smernic. Premalo pozornosti posveča zaposlovanju in kadrovski politiki, minimalnim standardom, stanovanjski politiki, področju družbenega standarda in podobno. To po eni strani niti ni čudno, saj so članj sindikata premalo usposobljeni za razprave o planskih dokumentih. V temeljnih organizacijah družbenih dejavnosti aktivnosti potekajo podobno kot v materialni proizvodnji, le da se tu čutijo še manj usposobljene in pričakujejo več pomoči od samoupravnih interesnih skupnosti. Tu so namreč prišli najdlje. Smernice imajo v vseh skupnostih izdelane in čakajo na sporočilo izvršnega sveta skupščine občine Tržič, kako naj elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov posredujejo v združeno delo. Člani občinskega sveta zveze sindikatov so menili, da je potrebna večja družbenopolitična aktivnost Sindikata, ki naj pripomore, da bodo sprejeti taki planski dokumenti, ki bodo celoviti in stvarni. Posebna naloga osnovnih organizacij pa je, da v razprave vključi kar -največ svojih članov, saj so nosilci planiranja delavci v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih. Na seji je bilo govora tudi o nadaljnji demokratizaciji samoupravnih socialističnih družbenih odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti. S tem v zvezi so člani sveta sklenili, naj izvršni odbori osnovnih organizacij zveze sindikatov ocenijo svoje delo v tem mandatnem obdobju ter pripravijo izhodišča za naprej s tem, da izvršni odbori preidejo na kolektivno obliko vodenja, ter da se okrepi delo sindikalnih skupin. H. J. ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Ocena migracij na Gorenjskem Gorenjska ima zaradi velike deficitarnosti kadrov Wan migracijski značaj. Migracijska gibanja v '4ćinah po spolu odražajo tudi specifične karakteristike gospodarstva torej viške oziroma manjke ijttfi povezane v precejšnji meri z gospodarsko -ritvijo posameznih občin. /arijske salde smo ugotavljali kot razliko tal zaposlenimi po občin stalnega bivanja (izra-'.«mj iz prebivalstva po statistiki in koeficientov 'Vposlenosti) ter zaposlenimi po občini delovnega SesU (zdravstvena skupnost). Prihajanje oziroma IVMtJtev delavcev na neko področje označujemo 'amgracijo, odhajanje oziroma odselitev pa z emi-biojo. Podatki /a leto 1978 kažejo, da je Gorenjska mi Varijdca regija Iz drugih regij in republik je prišlo <»i Gorenjsko 6939 delavcev, med njimi 97 odstotkov V*fk V večini gorenjskih občin je dotok kadrov Vji od odliva. Pozitiven migracijski saldo imajo Vi* Jesenice. Kranj. Škof ja Loka in Tržič, emi-baojska — t negativnim saldom — je le radov-Sij& občina. To obsegu migracij je na prvem mestu občina Vanj, ki je imela skupaj 3973 imigrantov, od tega % fensk ali 84 odstotkov. Moških delavcev je bilo manj, le 630 oziroma 15 odstotkov. Dotok delavk je povezan z obstoječo gospodarsko strukturo; razvita je predvsem lahka industrija (tekstilna in elektro), možnosti za zaposlitev žensk v teh industrijskih vejah pa so precejšnje. Migracijski saldo se je v primerjavi z letom 1977 povečal za dobrih 8 odstotkov. Občina Jesenice je po številu migracij na drugem mestu. Skupen imigracijski saldo je 2377 delavcev od tega 82,5 odstotkov moških, saj je za jeseniško občino značina težka industrija in s tem povezano zaposlovanje moške delovne sile. Predvsem so to delavci iz drugih republik. Glede na leto 1977 se je migracijski saldo povečal za 4,7 odstotka. Občina Škofja Loka ima prav tako imigracijski značaj. Na delo prihaja od drugod 692 delavcev. Podatki kažejo, da moški iz občine odhajajo na delo drugam (591), 1283 žensk pa prihaja v občino. Indeks migracij 1978/77 je 113,4. Po spolu različne tokove imamo tudi v občini Tržič. Občina je sicer v celoti migracijska, saj vanjo doteka po oceni 406 delavcev. Pritok žensk (714) je vezan na tekstilno' in čevljarsko industrijo. V primerjavi z letom 1977 so migracije porasle za 4,4 odstotka. Radovljica je med gorenjskimi občinami edina z emigracijskim saldom. Iz Radovljice odhajajo v druge občine in regije moški (1481), medtem ko ženske na delo prihajajo v Radovljico. Taka migracijska gibanja je treba povezovati z razvito trgovino in gostinstvom v občini, ob upoštevanju ostale industrije. V celoti emigrira iz radovljiške občine 506 delavcev. V primerjavi z letom 1977 je migracijski saldo nižji za 37,4 odstotke. Pri medobčinski migraciji, ki ima značaj dnevne mobilnosti, je gotovo večjega pomena tudi dobra prometa povezanost posameznih občin. Ocenjujemo, da gre za močnejše dvosmerne premike predvsem med občinama škofja Loka in Ljubljana, dalje med Radovljico in Jesenicami, bolj enosmerni pa' so iz občine Radovljica in v občino Tržič. Mirni Pintar OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE KRANJ Tomšičeva 14 razpisuje prodajo poslovnih prostorov Površine: razvita gradbena površina skupna površina stavbe vrt 176 m2 274 m2 223 m2 Prodajamo adaptirano poslovno stavbo s popolno pisarniško opremo in telefonom. Prednost pri nakupu imajo delovne organizacije in društva. Pismene ponudbe sprejema obrtno združenje občine Kranj, Tomšičeva 14. Rok prijav je 15 dni po zadnjem razpisu. Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge 1 POSPI SEVALCA ZA ŽIVINOREJO Pogoj: — visoka ali višja izobrazba, agronom — živinorejska usmeritev ali veterinar. Lastno prevozno sredstvo. Poskusna doba 3 mesece. 2 DVEH MEHANIKOV Pogoj: — poklicna avtomehanska šola Prošnje z dokazili o strokovnosti sprejema sekretariat KZ Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21, 15 dni po objavi oglasa. KOMPAS IOZD turistično gostinski obrati KOMPAS Ljubelj Jugoslavija 64290 Tržič objavlja prosta dela oziroma naloge 1 2 KUHARJA — KUHARICI — KV poklicna šola 2. RECEPT0RJA — srednja šola, znanje enega svetovnega jezika 3 ADMINISTRATORJA — srednja ekonomska šola z znanjem enega svetovnega jezika 4. SNAŽILKE — osnovna šola Za opravljanje navedenih del oziroma nalog, sklenejo delavci delovno razmerje za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Na voljo so samska stanovanja. Vsakodnevni prevoz Tržič—Ljubelj je zagotovljen. Ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj interesenti v 15 dneh po objavi naslove na gornji naslov. Iskra Elektromehanika Kranj TOZD lovama telefonskih enot Blejska Dobrava 124 Po sklepu komisije za delovna razmerja in delitev OD razpisuje prosta delu in naloge: 1. vodje proizvodnje 2. vodje tehničnega razvoja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1. — visoka ali višja izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj na področju telefonije, — moralno-politična neoporečnost. Pod 2. — visoka ali višja izobrazba elektro smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj na področju telefonije, — moralno-politična neoporečnost Mandatna doba traja 4 leta in je kandidat lahko ponovno imenovan. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, TOZD Tovarna telefonskih enot, 64273 Blejska Dobrava. BOGINJA - MLATI VETROV ANDREJ STREMFELJ 16. nadaljevanje Zvečer po radiu izvemo, da sta Viki in Marjon sestopila nazaj v Energoinvest. V začetku sta mislila, da bosta naslednjega dne še enkrat poskusila proti . vrhu. Takoj nad Energoinvestom sta se pri iskanju prehoda preko rumenega pasu zaplezala. Potem je Vikiju odpovedal ventil in v eni uri je bil ob ves kisik, ki drugače zadošča za 12 ur. Da ne bi zapravila dneva, sta kljub temu skušala najti prehod preko rumenega pasu. Edino možnost sta videla v navpičnem kaminu, ki zaključuje ozek žleb. Zato, da je ta kamin preplezal, se je moral Marjon samo v tankih rokavicah in brez nahrbtnika (se pravi brez kisika) truditi več kot dve uri. Potem sta sestopila. Gora pa je zahtevala davek. Marjon je šele proti večeru v Energo-investu opazil, da ima vse prste na rokah modre. Dobro je vedel, kaj lahko to pomeni. Takoj je zapustil Energoinvest in, ne da bi se ustavil v katerem koli taboru, sestopil v Alpino. Tam mu je dr. Tekav-čič vso noč ogreval prste s toplimi kopelmi, potem pa je odšel v bazo, kjer ga je prevzel Murna. Viki je ostal na petici, nič hudega sluteč. Nameraval je počakati Romana in Duleta, in potem skupaj z njima oditi proti vrhu. Zvečer, ko si je sezul čevlje je opazil, da ima prste neobčutljive. Drgnil in ogreval jih je vse do jutra, vendar brez pravega učinka. Proti jutru je utrujen zaspal, tako, da je zamudil celo radijsko zvezo. Potem, takoj ko se je prebudil, je sestopil v dolino. Srečali smo ga tik pred Krko. Usedli smo se v sneg, Viki pa je pripovedoval žalostno zgodbo iz tabora pet. Ob zmrznjenih prstih, Marjonovib in svojih, ni mogel zadržati solz. Koliko solz bo še zahtevala ta gora? Mar se nas hoče res na vsak način znebiti? Vedno bolj strah me postaja tega velikana, tega ogromnega kupa skal in ledu. Pogled na obupanega tovariša, ki je za to, da bomo morda mi prišli na vrh, dal svoje prste, me zopet predrami. Ne! Ne sme me biti strah gore. Trud vseh nas mora biti poplačan z vrhom. Viki, obljubim, da bom dal vse od sebe, samo da tvoja žrtev ne bi bila zaman! V Krki se takoj lotimo kuhanja. Precej premišljujem, kako bo v naslednjih dneh. Ali se splača žrtvovati nekaj prstov zato, da prideš na vrh?.. . Šerpe so prišli iz Rašice. 8 Karmo se dogovoriva, da pfV moštvo na lestvici. Izidi — Izola : ZabnJca 15:25 tš Zabnica : Slovan 21:10 (12:7). ^ Šah Skrjanc pred Uza rje m KRIZE — V Počastitev praznika b< jevnih skupnosti Križe, Pristava. Srf* nje in Senično so se šahisti poaw^ na turnirju. Zmago si je afotJ Skrjanc, ki je zbral 10 točk. Enako ¥ vilo točk pa si je priboril tudi ežnc »GARE« za gnoj ter KOS, **n SOD za gnojnico, »PAJKEL« Mikv.m belih KERAMIČNIH WfC. Jcgorovo predmestje 25, ^uLuka 8136 to OJAČEVALEC. 60 W. *imke FBT. Naslov v oglasnem "^ku. 8137 Vodarn dve leti staro, dobro "ranjeno BARVNO TELEVIZIJO jfcitor color senzorna tik. Kimovec Dvorje 80, Cerklje 8138 rVjdam SLAMOREZNICO alfa ^ai s puhal ni kom. Medno 14, Ljub-»U-Šentvid 8139 Prodam lep jedilni KROMPIR fcr, brez gnojila. Trboje 37, Kranj 8140 Prodam semenski KROMPIR ma-^ in igor. Olševek 22, Preddvor oceni prodam TERMOAKUMU-^Cl/SKO PEC, 6kW in TRA J NOSEČO PEČ EMO 5. Pot na 36 8142 Vam MIZO ZA NAMIZNI &N'IS, dobro ohranjeno. Dolinar, *5«je 139 8143 Wn ćrnobel TELEVIZOR. «v«n Janez, Dornice 11, a, Vodice /odam drobni krmilni KROM-\ Kozjek Janez, Podreča 18, *j 8145 .iizprodaja eno leto starih KO-fOil nesnic in KOKOSI za zakol. Ittoica 1, Naklo 8146 ^ugodni ceni prodam KUHINJ-Jfo OPREMO. Ogled vsak dan. %d 76-192. Bizjak Eljo. Trg %k 4, Bohinjska Bistrica 8147 Jjjfonj oddam majhnega, črnega * pridnega PSA, starega leto in I* Mirko Rakušcek. Blejska Do-* letn»k cTAvn,rA-amenJain 23 novo ZA-f JAfVO 750. Jereb Stane, Forme 16, Škofja Loka g 152 Ugodno prodam osebni avto Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in tast IVAN ROBEŽNIK železniški uslužbenec v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 10. oktobra 1979 ob 16. uri izpred mrliške vežice na pokopališče v Bitnjah. Žalujoča žena Albina, hči Anica in sin Ivan z družinama. Planinsko društvo Kranj Odsek m varstvo narave in Gorsko stražo, organizira v soboto, 13. 10. 1979 strokovni izlet na Pokljuko — ogled visokogorskega barja. Odhod avtobusa za Pokljuko je 7.40 iz avtobusne postaje Kranj. Povratek v popoldanskih urah. Če bo deževalo., izleta ne bo. ŠKODO, letnik 1973. Perko Edi. Ro-čevnica 82, Tržič 8160 Prodam ZASTAVO 101. Informacije po telefonu 064 70-127. Prodam FIAT 750, letnik 1971, s parno številko. Ogled možen v četrtek popoldan od 13. do 16. ure. Tre-bižan Milena, Kranj, Stošičeva 6 STANOVANJA Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil član našega kolektiva SREČO ZUPANČIČ nabavni referent Od pokojnika smo se poslovili v ponedeljek, 8. oktobra 1979, ob 15.30 na'kranjskem pokopališču. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu! ALPETOUR TOZD REMONT KRANJ Kranj, 9. oktobra 1979 VVARTBURG karavan, v voznem stanju. Franko Franc, Novi svet 10, Škofja Loka 8153 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1971. Blagotinšek, Planina 23, Kranj 8154 Prodam avto NSU 1200, letnik 1971 in ŠKODO MB, letnik 1971. Cerklje 17 8155 Prodam AMI8, po delih, razen motorja. Hudobivnik Jože, Betonova 42, Kokrica 8156 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1976. Česen, Bavdkova 36, Kranj, Stražišče, tel.: 23-510 Prodam VVARTBURGA, 1972. Majtič Bogdan, Titova senirr Prodam AMI 8, letnik 19/2, prevoženih 67.000 km. Kranj, C. JLA 34, tel.: 26-097 — popoldan 8159 Prodam malo karambolirano Stevardesa, veliko odsotna, nujno išče STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju za 2 leti. Telefon 23-600 8172 Iščem GARSONJERO v Kranju. Ponudbe po telefonu 23-f22, Kranj 8173 Takoj kupim ENOSOBNO STANOVANJE v novejšem bloku v Kranju, gotovina. Ponudbe pod: Pred zimo 8174 V Kranju oddam ogrevano in opremljeno sobo moškemu. Ponudbe pod: 1.000 din 8116 8157 letnik 96. Je-8158 Izdaja CP Glaa, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjaki tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava li«ta: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči raćun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo oglasni in naročniški oddelek 23-341. — Naročnina: letna 325 din, polletna 175 din, cena za 1 Številko v kolportaži 5 dinarjev. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Odsek za splošne zadeve CARINARNICA 64270 Jesenice ponovno objavlja prosta dela in naloge voznika _ dokončana poklicna sola za avtomehanike, — vozniški izpit D kategorije, — odslužen vojaški rok, _ kandidat mora biti mlajši od 30 let. Poskusno delo traja 3 mesece. Prošnje I obširnim življenjepisom, kolkovane z 2.—din državne takse pošljite ali osebno oddajte v Odseku za splošne zadeve Carinarnice Jesenice, 64270 Jesenice, Ul. Ml. Tita 37. Ponovna objava je odprta 15 dni od dneva zadnje objave. Izboljšal se je tudi položaj delavca organizacije Iskra — Industrija za telekomunikacije, Direktor delovne elektroniko in elektromehanika Aleksander Mihev in predsednik delavskega sveta Jože Fende izročata priznanje za dolgoletno delo na področju samoupravljanja. — Foto: F. Perdan Kranj — 30-letnico prvega iskrškega telefona in začetka množične industrijske proizvodnje so delavci temeljne organizacije Telefonski elementi in aparati proslavili v petek v hali Gorenjskega sejma. Slavje so pričeli pevci Akademskega komornega zbora iz Kranja pod vodstvom Matevža Fabjana, nakar je besedo povzel predsednik delavskega sveta tozd TEA Miroslav Marc, ki je v kratkem orisal proizvodne in samoupravne dosežke 1600-članskega delovnega kolektiva. Slavnostni govornik, direktor temeljne organizacije Jože Teran se je vrnil v leta prvih telefonskih aparatov, obenem pa orisal tudi prihodnje razvojne možnosti. »Z uvajanjem novčičnega aparata, elektronskega telefonskega aparata, elektronskih telefonskih garnitur in drugih izdelkov v proizvodnjo zagotavljamo primeren standard in socialno varnost vsem našim delavcem. Skrb za boljše počutje na delovnem mestu je naša trajna naloga. Naj ob jubileju izrečem zahvalo vsem, ki so s svojim delom in s svojim znanjem kakorkoli prispevali k razvoju in uspešnemu poslovanju naše tovarne,« je končal Jože Teran. Slavljence so pozdravili tudi Aleksander Mihev, direktor delovne organizacije Iskra — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in eieKtromehaniko Kranj, vršilec dolžnosti kolektivnega poslovodnega organa sozd Iskra tov. Stipanič ter v imenu skupščine občine Kranj in DEŽURNI NOVINAR njenih družbenopolitičnih organizacij Stane Božič. Praznovanja so se udeležili tudi številni družbenopolitični delavci, med njimi medobčinski sekretar ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina in Jože Hujs, podpredsednik slovenskega izvršnega sveta. Ob praznovanju 30-letnice prvega iskrškega telefona so 25 delavcem temeljne organizacije TEA podelili priznanja za dolgoletno in prizadevno delo, delavski svet delovne organizacije pa je izročil šestim priznanja za požrtvovalno delo v samoupravnih organih. Včasih je pel kot »ajzenpon« .. upravljanje, uveljavile naj bi se samoupravne delovne sredine, premakljiv delovni čas.« Franc Oman, vodja skladišča orodja: »16 let spremljam razvoj Iskrinc telefonije. Iz. neposredne proizvodnje sem prešel v skladišča, kjer so težave pri nabavi orodja danes večje kot pred leti. V Merkurju za naše potrebe dobimo malo, zato večina specialnega telefonskega orodja prihaja iz "uvoza. Zunanjetrgovinski režim otežkoča to nabavo, veliko je čakanja in odlašanja, s tem pa je v nevarnosti nemotena proizvodnja. Položaj delavca v Iskri se je v teh letih izboljšal. Zadovoljiva je prehrana, uspešno se rešujejo stanovanjska vprašanja, delavci imajo možnosti nadaljnjega strokovnega izobraževanja.« Marija Maček, delavka na PTI liniji, je povezana s telefonijo 30 let, se pravi, da je razmah Iskrinih telefonskih aparatov spremljala od vsega začetka: »Največ se je v teh letih spremenilo v odnosu do dela. Veselje je bilo delati takoj po vojni. Vedeli smo, za kaj garamo. Tudi brez norme in ,vork faktorja' nismo držali križem rok; če je dela zmanjkalo v proizvodnji, smo pomivali okna, odmetavali sneg. Danes je delo postalo sicer bolj urejeno, a hkrati tudi enolično. Namesto da bi bili kot velika družina, se zapiramo v ozek krog. Delavec se zdi kot da je v kolektivu izgubljen. Nezadovoljen je, četudi so proizvodni dosežki večji, prehrana boljša, stanovanjske zadeve hitreje razrešljive.« C. Z. Nove prostore Gorenjske obrtne zadruge na Primskovem v Kr_ v petek zvečer slovesno odprl podpredsednik zadruge Jože Podje. vesnosti je prisostvoval tudi predstavnik sosednje obrtne zadruge, Domžale, Andrej Strniša. — Foto: F. Perdan Kot bi gradili za seb tel.: 21-860 Hiztr, a. oKtobra — Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik skupščine SFRJ Dragoslav Markovič, je danes zaključila svoj večdnevni obisk v Alžru. V soboto je predsednika skupščine SFRJ Drago-slava Markoviča sprejel alžirski predsednik Šadli Bcndžedid. Pogovarjala sta se o aktualnih med-narodnh temah in o nadaljnem razvoju dvostranskih, zlasti gospodarskih odnosov. Atene, 8. oktobra — Grški premier Karamanlis se je po svojem obisku v Moskvi, kjer se je sestal z Brežnjevim in Kosiginom, sestal danes na Madžarskem še s Kadarjem in Lazarjem. Po vrnitvi v Atene ima namen obskati še Francijo in Zahodno Nemčijo, sredi prihodnjega meseca pa tudi Japonsko in Kitajsko. V Atenah menijo, da bodo vsi ti obiski njihovega premiera pospešili vrnitev Grčije v pakt NATO in v EGS. Vreme — Se bo kislo, vendar vremenoslovci obetajo, da se bo razjasnilo v vzhodni Sloveniji. Nočne temperature bodo od 0 do 6 stopinj, v Primorju 10, čez dan pa od 11 do 20 stopinj C Ob praznovanju 30-letnice rojstva prvega iskrškega telefonskega aparata je 25 delavcev iz tozd TEA prejelo priznanja delavskega sveta za dolgoletno in prizadevno delo. Podelila sta jih direktor temeljne organizacije Jože Teran in predsednik delavskega sveta Miroslav Marc. — Foto: F. P. Veselo, praznično je zaplapolala pretekli petek zastava na novi, pravzaprav prenovljeni stavbi na Primskovem, za staro šolo, kjer so gorenjski obrtniki dobili prostore za svojo Gorenjsko obrtno zadrugo. Nemogoče je bilo delati v starih prostorih v Tomšičevi ulici v Kranju. Stisnjeni in brez svoje telefonske linije. Tako nemogoče, da so se novih članov kar bali. Zdaj bo drugače. Letos maja so kupili to staro hišo in zemljo, začeli z gradbenimi deli in v slabih petih mesecih je bila hiša gotova. Z vsemi obrtnimi deli, čeprav so bili vmes počitniški meseci julij in avgust. Kranjski obrtniki so tokrat pokazali, kako hitro se da narediti, če se le hoče. Tudi svojim dopustom so se odpovedali, če je bilo treba. Kolar iz Kokrice je prevzel zidarska dela, Ravnik krovska, Trampuš je napeljal centralno kurjavo, Jalen Ivo elektriko, Jalen Tone je postavil železno konstrukcijo, Hočevar je vodovod napeljal, Hribar opravil vsa mizarska dela, Juvan je pa popleskal. Le Kavar, ki je opravil vsa pečar-ska dela, je mojster iz Tržiča. Veliko zaslug, da je zadruga tako hitro dobila svoje nove prostore, ima nedvomno sedanji predsednik zadruge, ki je bil obenem tudi predsednik gradbenega odbora, Franc Suc, mojster za izdelavo avtoelek-tričnih sestavnih delov iz Kranja. »Ne morete si misliti, s kakšno vnemo smo se prav vsi lotili te gradnje. Kot bi zase gradili, se mi je zdelo. Tako so bili vsi prizadeti. In če niso mogli pripomoči z delom, so z nasvetom. Vsak je na svoj način doprinesel, da naš dom danes odpiramo. Tako enotnost in boj genost ter prizadevnost pri d£ doživiš morda samo enkrat v * ljenju,« zatrjuje tovariš Suc. 135 kvadratov poslovnih p« rov so pridobili s to gradnja zemlje pa imajo skupaj 1200 dratov in se bodo lahko k če bo potrebno. 100 starih nov je za gradnjo posodila grajska banka. 64 članov ima danes Goi obrtna zadruga. Iz vseh peti renjskih občin so, zanimanje p žejo tudi kamniški obrtniki, ko imajo svoje prostore in bo dalo delati, bo njihovo stvo zagotovo poraslo. Mai ugodnost si pridobi obrtnik $ stvom v zadrugi, pa tudi ni nastopanje na trgu ima prei.1 druge vse drugačno ceno in i vo. Obrtna zadruga se obnaša TOZD in ko se obrtnik vkl vanjo, postaja del našega nega gospodarstva, neke vrste operant. S svojim koncepte«/] voja bo obrtna zadruga nur* deficitarne obrti na Gorenjski skladu s potrebami gorenji gospodarstva. Tudi na servis« javnosti misli pri tem. Gorenjska obrtna zadruga je povedal Dominik BogataO sveta krajevne skupnosti hw vo, postala 20. delovna organi, na območju njihove krajevne Wi nosti. Zadrugo vodijo obrtnibj delegatskem sistemu, preko pc^J nega odbora, ki sklepa o vseli! ločitvah. Številnejši bodo, vetyj njihova poslovna aktivnost, ri bosta tudi moč in ugled 'tijr zadruge. ^ Razvoj iskrških telefonskih aparatov od skromnih začetkov do uveljavitve na domačem in tujem trgu ni šel mimo delavcev, delavci so bili tisti, ki so voz napredka neprestano potiskali naprej. O tem in o sedanjem trenutku v temeljni organizaciji smo se pogovarjali s tremi, ki so razmah Iskrine telefonije nazorno spremljali. Avrelij Tronkar je vodja montaže telefonskih linij: »Med NOB sem bil vezist in že takrat sem se spoznal s telefonskimi aparati. V Iskri delam 33 let, v TEA se jih je nabralo devet. Včasih je telefon zapel kot »ajzenpon«, danes se oglasi kot čriček. Velik razvoj so doživeli telefonski aparati. Spremenila se je oblika in izboljšala kvaliteta. V začetku so bile težave s strokovnjaki, danes nam jih izšolajo fakultete. Proizvodni program je potrebno neprestano dopolnjevati. Končno proizvodov na našem področju ni. Vse sile usmerjamo v iskanje boljših in bolj izpopolnjenih telefonskih aparatov. Cilj je morda brezžični telefon... Pa bolj razvito samo- A K enotnosti in bratstvu Minulo soboto je bila v jeseniškem gledališču osrednja proslava mladih iz občine Jesenice ob 60. obletnici Skoja — Slavnostni govor je imel Ljubo Jasnič — Po bogatem kulturnem sporedu so svečanost sklenili s pobratenjem mladine iz beograjskega družbenega centra Dragoljub Milovanović in* žirovniške osnovne organizacije mladih. Prodor doma in v svetu Nadaljevanje s 1. str. Jesenice — Prizadevnim organizatorjem osrednje proslave mladih iz jeseniške občine ob 60. obletnici SKOJ deževno vreme minulo soboto ni dopuščalo izvesti te množične manifestacije dopoldan ob spomeniku Dragoljubu Milovanoviču v Završnici. Zato je bila svečanost zvečer v jeseniškem gledališču. A kljub temu, da dvorana ni mogla sprejeti vseh udeležencev proslave, je bila prireditev nadvse slovesna. Na njej so bili poleg nekdanjih skojevcev, povojnih mladinskih aktivistov in sedanjih družbenopolitičnih delavcev iz jeseniške občine navzoči tudi številni dijaki beograjskih srednjih šol, ki se združujejo žo elektromehanskih telefonskih elementov kot tudi samo montažo telefonskih aparatov. Proizvodnja se je v štirih letih kljub skorajda nespremenjenemu številu zaposlenih trikrat povečala, tako da za 1.1980 načrtujejo že milijardo dinarjev skupnega prometa z vsega 1647 delavci. Prvi iskrški telefon ATA 1 je kmalu dobil dostojne naslednike. ATA 11 se je najdlje obdržal v proizvodnji, za njim so prišli ATA 20, 30, 40, 60. Vse manj robustni so bili in vse bolj privlačni na domačem in tujem trgu. Kakovost je bila tisti dejavnik, s katerim je Iskra vse glasneje nastopala na mednarodnem prizorišču. Prodrla je tudi na konkurenčni zahodnoevropski trg. Danes je tozd TEA v sestavi delovne organizacije Iskra — industrija za telekomuni- kacije, elektroniko in elektromeha-niko Kranj največji proizvajalec telefonskih aparatov v Jugoslaviji, saj z njimi pokriva že 80 odstotkov jugoslovanskega tržišča. Glas Iskre so aparati ponesli na vseh pet kontinentov zemeljske oble. V tridesetih letih so izdelali preko dva milijona ATA aparatov, enako količino pa naj bi sedaj dosegli že v naslednjem srednjeročnem obdobju. Kako naprej? Nenapisane zakonitosti razvoja obračunajo s tistimi, ki se ponašajo le z doseženim, ki zrejo le v preteklost. Prihodnost v tozdu TEA vidijo le v izpopolnjevanju proizvodnega programa in v prilagajanju novim razvojnim zahtevam. Na mesto današnjih telefonskih in telegrafskih central ter računalniških povezav naj bi stopili na digitalni tehniki načrtovani integrirani telekomunikacijski sistemi za prenos informacij. C. Z. Predstavnik mladinskega družbenega centra Dragoljub Milovanovič iz Beograda in mladinci žirovniške osnovne organizacije so si izmenjali listino o pobratenju. — Foto: S. S. v mladinskem družbenem centru Dragoljub Milovanovič, mladi iz pobratene občine Valjevo in predstavniki organizacije mladih iz občine Jesenice. Proslava je izzvenela kot velika šolska ura o zgodovini SKOJ, sindikata in partije. Začela se je s slavnostnim govorom izvršnega sekretarja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije Ljuba Jasniča, ki je v uvodu poudaril pomen tega srečanja. Kot je dejal, so se mladi zbrali, da bi ob letošnjih jubilejih obudili spomin na revolucionarne dogodke in dokazali stalno in trdno vez med revolucionarnimi izkušnjami starejših in aktivnostmi današnje mlade generacije v naporih za nadaljnji razvoj našega samoupravnega socialističnega sistema. Medtem ko je Ljubo Jasnič opisal slavno revolucionarno pot najnaprednejše mladine Jugoslavije od ustanovitve SKOJ v Zagrebu pa do danes, ob tem tudi bogato tradicijo delavskega revolucionarnega gibanja na Jesenicah, je spregovoril o iiku sekretarja centralnega komiteja SKOJ v letih 1921—1922 Dragoljuba Milovanoviča. Kakor je med drugim poudaril, je slovesnost namenjena tudi spominu na hrabrega beograjskega tovariša, ki se je oktobra 1922. leta ob vrnitvi z Dunaja ponesrečil na strmem pobočju Stola in so ga pokopali na pokopališču v Breznici. Za sklep je slavnostni govornik opozoril na ključne naloge mladih v prizadevanjih za reševanje aktualnih problemov v naši družbi. Ob Slavnostni govor na jeseniški f\ slavi ob 60. obletnici Skoja ie /\ Ljubo Jasnič tem je spomnil na besede tov Tita, ki je pred nedavnim na njači med drugim dejal, da al stvo, kot je naše, ni preizkusi je ne bi zmoglo. Zato je Ljubo > i nič na koncu zatrdil, da bornog po kateri hodi naša revolucija varišem Titom na čelu že odločno in neomajno nadal tudi v prihodnje. V nadaljevanju proslave so /t dinci iz Beograda in z Jesenic * vedli recital K enotnosti in \F, stvu z življenjem in pesmijo, s11, terim so na enkraten način i/, stavili hotenje nekdanjih rmh/ narjev in današnjih rodov. Ob A mih, ki sta jih zapela mlad**, pevska zbora Dragoljub Mih**, vič iz Beograda in Blaž Anic,' Jesenic, posebno ob skupni kv Jugoslavija, so obiskovalci v du>' ni z burnim aplavzom dokazali n nično tovarištvo med našimi m*. in narodnostmi. Našo enotnost £ je najbolj potrdilo pobratenje dine iz beograjskega drufteat centra Dragoljub Milovanovič' ||F rovniške osnovne organizacije w. dih ob koncu proslave na Jr nicah. S. Saj*