Poštnina plačana ▼ gotovini.
Leto LXIVM št. 271
Ljubljana, petek 27« novembra I93I
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemsl nedelje in praznike. —- Inseratl do 80 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ŠU 5
Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126.
PODRC2N1CE;
MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO. Ljubljanska c. tel. št. 26.     JESENICE, Ob kolodvoru 101.--m
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
PREVRATNI NAČRTI HITLERJEVCEV
Kako je prišlo do odkritja prevratnih načrtov nemških narodnih socialistov — Hitler vse taji in zagotavlja popolno legalnost akcije
svoje stranke
»armstadt, 27. novembra. O odkritju prevratnih načrtov hitlerjevcev na Hessen-skem zatrjujejo v poučenih krogih, da so preiskave pri voditeljih narodnih socialistov povsem ugotovile pristnost dokumentov, ki so prišli v roke državnih oblasti. O dr. Schaferju, ki je izročil te dokumente policijskim oblastem, poročajo, da njegovo sedanje bivanje ni znano.
Dr. Schafer je bil pristaš narodne socialistične stranke že približno štiri leta ter so ga po volilni zmagi narodnih socialistov smatrali kot kandidata za ministra, če bi došli narodni socialisti na Hesen-skem do oblasti. Bil je določen za predsednika deželnega zbora ali pa notranjega ministra na Hesenskem. Povod, da je odkril načrte hitlerjevcev za izvršitev prevrata, je predvsem v tem, da ni hotel nositi soodgovornosti za prelivanje krvi, do katerega bi vsekakor prišlo v primeru prevrata.
Kmalu po volitvah na Hesenskem je objavilo glasilo narodnih socialistov v Darmstadtu »Hessen-Hammen, da se je dr. Schafer, ki je bil izvoljen v Offenba-chn, odpovedal zaradi slabega zdravja svojemu mandatu. Dr. Schafer nikakor ni nameraval odložiti mandata, čeprav so narodni socialisti že objavili ime njegovega naslednika. To se le zgodilo zaradi tega.
ker je med njim in vodstvom hesenskih narodnih socialistov došlo do nasprotij. Vodstvo narodne socialistične stranke je bilo namreč tik pred volitvami obveščeno, da je dr. Schafer član prostozidarske lože. čeprav je dr. Schafer izjavil, da to ni res, je vodstvo stranke vseeno sklenilo, da se mu odvzame mandat. Istočasno je poslalo v njegovo stanovanje svoje ljudi, ki so izvedli preiskavo ter se s silo polastili raznih spisov. Dr. Schafer pri tej preiskavi ni bil navzoč, d oči m so njegovega očeta zaprli v sobo. materi pa preprečili, da bi pozvala na pomoč policijo. Tedaj je strankino vodstvo tudi objavilo izjavo, ki pravi, da hočejo narodni socialisti s silo odstraniti vse elemente, ki se ne strinjajo popolnoma z njimi in ki ogrožajo njihov pokret.
Lipsko, 27. novembra. AA. Vrhovno državno tožilstvo objavlja, da za sedaj še ne more dognati iz spisov in dokumentov, zaplenjenih pri preiskavi v stanovanjih članov hesenske nacijonalno - socialistične stranke, ali gre za veleizdainisko zaroto. Afera se bo podrobno proučila, da se do-žene, kaj je na teh stvareh.
Berlin, 27. novembra. AA. Vodstvo Hitlerjeve stranke trdi, da so v darmstadt-
ski aferi  zaplenjeni dokumenti notvorjeni.
češ, da bi stranka izključila vsakega Člana, ki bi kaj nezakonitega pripravljal.
Berlin, 27. novembra. AA. Adoli Hitler je smatral za potrebno, da se obrne na državno vlado z novo izjavo legalnosti. Hitler je poslal po svojem generalnem adju-tantu poslancu Gohringu državnemu notranjemu ministru dr. Gronerju naslednjo brzojavko:
Za vesti o dozdnevnih prevratnih dejanjih stranke v hesenskem okrožju je izvedelo strankino vodstvo šele iz listov. Strankino vodstvo, kakor tudi odločilni krogi stranke nimajo s temi akcijami ničesar skupnega. Strankino vodstvo je slej kot prej na stališču najstrožje legalnosti. Vodstvo bo preiskalo dogodke v Hesenu ter bo proti vsakomur, ki ni sledil navodilom, postopalo brezobzirno in ga izključilo iz stranke.
Berlin, 27. novembra. AA. Obisk, ki ga je hotel vodja nacijonalnih socialistov Hitler napraviti pri svojih pristaših v Darmstadtu, je bil odpovedan.
Berlin, 27. novembra. AA. Parlamentarni odbor nacijonalno-socialistične stranke je izdal v svojem bulletinu članek, o katerem smatra policija, da je naperjen proti uradništvu. Zato je policijska prefektura prepovedala izhajanje bulletina tega odbora do 24. februarja 1932
Hitlerjevci proti heimwehrovcem
Sporazum med avstrijskimi narodnimi socialisti In Heimwehrom nemogoč — Hitlerjevci proti restavraciji Habsburžanov
Dunaj, 27. novembra AA. Knez Star-hemberg j« v nekem svojem govoru izja-vnil, da heimwehrovci odklanjajo sodelovanje s Hitlerjevo stranko.
S tem v zvezi priobčuj-ejo dunajski listi poročilo, da je glavno vodstvo nacijonalnih eocijaListov v Avetniju definitivno prekinilo pogajanja s heimwehravskim vodstvom o skupni akcij L Vodstvo avstrijskih naci-SJonalnih socialistov je sklenilo, da zaenkrat ne bo vodilo odprte borbe probi Heim-wehru, v bodoče pa ne bo moglo molčati, ako bo Heimwehr vztrajal na dosedanja ipolitiTd, ki pomeni tizdaj-siuvo nad nemško
Avstrijo. Nacijonalni sociaJiisbi so proti habsburškemu pokretu, ki ga predstavlja dr. Seipl, iln bodo proti noemu mobilizirali vse svoje sile.
Dunaj. 27. novembra. AA. Snočnjd >Neues Wienerr Tageblatt< .poroča Iz Itno-mosta, da bo imel bivši tajnik zadnjega cesarja Karola, kapetan Werkmann predavanje o cesarju Karolu In o restavraciji Habsburžanov. Nacajonalni socialisti so zagrozili, da bodo predajanje preprečili s svojo napadalno četo. Oblast je zato izdala primerne ukrepe za red in varnost.
Zaupnica Lavalovi vladi
Po zunanjepolitični debati je francoska poslanska zbornica Izrekla zaupnico Lavatovi vladi s 325 glasovi proti 150
Pariz, 36. nov. Včerajšnja seja poslanske zbornice, na kateri je podal ministrski predsednik Laval svojo izjavo o francoski zunanji politiki, je bila zaključena ob 3. zjutraj z odiklonitvdjo socialističnega im radikalnega predloga za prehod na dnevni red. Sprejet je bU vladni predlog za prehod na dnevni red s 325 glasovi proti 150. Vladni predlog za prehod na dnevni red se glasi: Zbornica sprejema na znanje izjave vlade v zaupanju, da bodo zajamčene pravice in varnost Francije v nadaljevanju politike miru m mednarodnega sodelovanj ja.
Ob koncu je ministrski predsednik Laval podal ponovno izjavo o reparacijah, vojnih dolgovih ter zasebnih dolgovih Nemčije, pri čemer je naglasal, da ne more biti med reparacijami in zasebnimi dolgovi nobene zveze.
Pariz, 27. novembra. Senatov odbor za zunanje zadeve je izvolil podpredsednik a Henrvja Beran-gera (dernokratska levica) za predsednika.
Pariz, 27. novembra. A A. Herriot je odklonil kandidaturo za predsednika parlamentarnega   odbora za zunanje zadeve.
Hidrotehnična pogajanja z Rumunijo
Beograd, 27. novembra. Včeraj sta se v zunanjem ministrstvu sestali naša in ru-munska delegacija, ki imata nalogo, da se pogajata o hidrotehničnih vprašanjih. Ru-munsko delegacijo vodi g. Konstantin Con-cescu, našo pa svetnik zunanjega ministrstva EHišan Pantič. Pogajanja se bodo nanašala na hidrotebničre objekte ob meji med obema državama.
Beograd, 27. nov. Na snočnjem sestanku naših in rumunskih delegatov za ureditev hidrotehničnih vprašanj v Banatu je bil dosežen načelen sporazum o vseh vprašanjih in se pričakuje, da bodo pogajanja v kratkem uspešno zaključena.
Proslava 1. decembra
Beograd, 27. novembra. SKJ bo letos na zelo svečan način proslavil 1. december. V vseh društvih se bodo vršile slavnostne akademije s predavanji o pomenu 1. decembra. Na dan proslave bodo zapriseženi tudi novi člani. Prav posebno svečana bo proslava 1. decembra beograjskih sokolskih društvih.
I  Imenovanje političnega komisarja Narodne skupščine
Beograd, 27. nov. Z naredbo upravnika mesta Beograda je imenovan za političnega komisarja nove Narodne skupščine g. Mdo-drag OJongjevič, šef IX, kvarta v Beograda. Do nedavnega je bil šef poHotfe v Zemunu.
Iz zdravstvene službe
Beograd, 27. nov. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je imenovan za zdravnika pripravnika pri sreskem načelstvu v Libiji dr. Anton Hočevar, zdravnik volonter v Ljubljani. Za uradniško pripravnico v bolnici za duševne bolezni v Novem Celju je imenovana maturantka Alenka Prekoršek tz Celja.
Izplačevanje avstrijskega imetja v čsl. bankah ,
Praga, 27. novembra. Narodna banka je izdala navodilo, po katerem se avstrijsko imetje pri češkoslovaških denarnih zavodih lahko uporablja za plačila v tuzemstvu.
Poljsko-ruska
pogajanja
Bukarešta, 27. novembra. Sovjetska pobuda za zaključtev rusko-poljske n ena pada 1-ne pogodbe je izzvala v Rumuniji živahno zanimanje. Rumunsko vlado je poljska vlada točno obvestila o stanju pogajanj in tudi romunski poslanik v Varšavi je odšel v Bukarešto, da bo poročal o tem vprašanju. Runi umski tisk se strinja s poljskim naziranjeni, da je treba v tem vprašanju postopati skupno. »Cuventul« piše, da namerava poljska vlada skleniti bilateralno pogodbo in sicer rusko - poljsko in rusko - romunsko o nenapadanju. >Universul< je mnenja, da bo imela pogodba le tedaj zaželjeni pomen, če bo potrdila status quo.
Presenečena večina madžarskega parlamenta
Budimpešta, 27. novembra. V parlamentu je billo včeraj spet živahno. Opozdoij-skfi poslanec Ti bor Farkas je hotel govoriti, preden bi zbornica prešla na dnevna red o korupcitjstoih aferah v ministrstvu za socialno .politiko, vendar pa mu predsednik ni hotel dati besede. Ker je bilo v zbornici le malo vladnih poslancev, je opozicija zahtevala, naj se o tem glasuoe. Za predsednikov predlog je glasovalo le 13 »poslancev opozicija pa je dobila 19 glasov. Tedaj pa je predsednik ugotovil, da glasovanje n/I veljavno, ker bti moralo glasovati najmanj 50 poslancev. Opozicija je .protestirala, češ, da bi moral predsednik to ugotoviti še pred glasovanjem. Prišlo je do spora, med katerim pa se je v zbornici nabralo precejšnje število vladnih poslancev. Predsednik je končno odredil ponovno glasovanje, v katerem je glasovalo za predsednika 28, za opozioijo pa 22 poslanca
Tudi Grčija bo povišala carine
Atene, 27. nov. M. Grška vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da v svrho kriAja primanjkljaja v trgovinski bilanci poviša do desetkratne višine sedanje carine v prometu z državami, s katerimi nima sklenjenih trgovinskih pojjodb.
Otvoritev tramvajske
proge v št. Vid
Jutri popoldne bo slovesno otvorjena nova tramvajska proga iz Ljubljane v št. Vid — Uspela poizkusna vožnja Določitev voznih cen za novo progo
Ltjublana, 27. novembra. Jutni popoldne bo na slovesen način otvorjena nova tramvajska proga od remize v Zg. Šiški do Št Vida. Davi ob S se je vršila na novu progi prva preizkusna vožnja, ki so se je udeležili predsednik MžD dr. Fettioh, drirektor družbe inž ženko, tehnično vodstvo družbe Stiemens. ki je gradila progo, in novinarji. Vožnja je potekla brezhibno; tramvaj je rabil od renulze v Zg. šL&kj do končnega cilja pri L»ogardu v št. Vidu 6 in pol minut, čeprav je bila proga še polna peska in tudi tračnice še niso izvožene. Prihod prvega tramvaja v št. Vid je zbudil med domačim prebivalstvom veliko zanimanje in zadovoljstvo.
J utrl bo torej že otvorjen rednri tramvajski .promet v št. Vid. V zadnjem hipu se je pripetil dogodek, ki bi kmalu preprečil otvoritev. Snoči se je namreč blizu žl-berta v Dravljah zaletel neki tovorni avtomobil v nosilec ob progi. Karambol je bil tako silen, da se je močna železna traver-za, ki služi kot nosilec, zvila kakor paragraf in jo je avtomobil izruval iz betonske podlage, v katero je nad meter globoko zazidana. Davi so nosilec za silo nadomestili! z lesenim, do jutri bo pa že vse popravljeno, številka tovornega avtomobila, ki je ostad nepoškodovan ta je vozli naprej je ugotovljena,
■
V zvezi z otvoritvijo šentviške tramvajske proge je M2D za današnjo občinsko sejo pardfpravdla predloge, ki se tičejo daspcemembe tarife. Dosedanja tarifa za vse stare proge 4n novo progo Vič-šiška se je sicer izkazaia za pravilno, kajti na podlagi prometa v mesecih julij, avgust bili rentabilitetni računi pravilno. Zato je družba mnenja, naj ostane ta tarifa na dosedanjih starih progah v veljavi, popolnoma drug položaj pa nastane za progo v Št Vid. Predlog M2D, o katerem bo razpravljal občinski svet na današnji seji, se glasi:
Proga od Ljubljane do št. Vida je dolga približno 6 lun in je razdeljena in a 6 delnih prog, torej bo znašala cena po tarifi Din 3.
Ta cena je za potnike, ki se ne vozijo stalno, popolnoma primerna, za one pa, ki so stalno dan za dnem navezana na cestno železnico, je pa na vsak način previsoka in so tudi, če bi se posluževali blokov z 20% popustom. Ako se vozi potnik stalno vsak dan dvakrat az št. Vida v Ljubljano dn nazaj, bi plač aH mesečno Din 360 manj 20% popusta, torej Drin 288, za enkratno vožnjo na dan pa Din 144 na mesec
Potnikom, ki se stalno vozijo s tramvajem, je pač treba nuditi gotove ugodnosti v obliki mesečnih kart, vendar pa samo za vožnje, kd so potrebne, da se pripeljejo v mesto in nazaj.
Ker morajo ostati zaradi ravnotežja t proračunu cene do 3 delnih prog neizptre-menjene (kakor je zgoraj obrazloženo), se morajo cene za mesečne vozne listke določit i tako, da potniki, ki se vozijo samo 3 delne proge, z mesečno karto ničesar ne pridobe, torej mora znašati cena za 1 vožnjo najmanj Din 1.20. Ker pa tudi potniki, ki so stalno vozijo nad 3 do 6 delnih prog, nikakor ne morejo plačati več za štirikratno dnevno vožnjo kakor I>m 120— mesečno, nad 6 delnih prog Din 150, bi bilo določiti za mesečne karte nastopne cene:
do 6 demih prog za 2 krat no vožnjo
Din 100__
do 6 delnih prog za 4 kratno vožnjo
Din 120__
nad 6 delnih prog za 2 kratno vožnjo
Din 120__
nad 6 delnih prog za 4 kratno vožnjo
Din 150._
vendar tako, da se izdajajo mesečni vozni listki samo za določeno progo in ve$a}o ob delavnikih od 6. zjutraj do 9. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 6. zjutraj do 12. opoldne.
PROGRAM   OTVORITVE  ŠT. VIŠKE PROGE
Slavnostna otvoritev nove tramvajske proge se vrši po naslednjem sporedu:
Ob 15. uri pozdravi župan občino Zg, Šiška g. Ivan Zakotauik ljubljanske goste pri remizi.
Ob 15 30 je odhod od remize do meje šentviške občine pri g. Rožancu na Trati. Tu pozdravi župan šentviške obalne g. Valentin Babnik došle goste v imenu občine.
Nato je odhod v naslednjem redu: Konjenica, godba >Sloga« iz Ljubljane, šolska mladina. Sokoli, narodne noše. Blaž Potočnikova čitalnica s pevskem zborom, ognjegased, ostala društva in občinstvo, potem vozovL električne cestne železnice z gosti.
Na koncu proge v št. Vodu, p*n Logarju, blagoslovi g. dekau Val. Zabret vozove In progo.
Po blagoslovritvi gredo povabljeni gostje k maU zakuski m prosti zabavi v >Domc, drugi goetje >!z Ljubljane in domačini se pa porazdele po gostilnah v št. Vidu, kjer se lahko zabavajo do pomoči, ko se odpeljejo v Ljubljano zadnji vozovi.
Zvečer je tudi razsvetljava št. Viida.
Nova fašistična šolska reforma
Razprava o strokovnih nadaljevalnih šolah v rimskem parlamentu Mussofiitfjev zakonski načrt o novem kreditnem zavodu pod državno
kontrolo
Rim, 27. novembra. V poslanski zbornici so v sredo popoldne razpravljali o strokovnih nadaljevalnih šolah. Poslanec Ba-scone je naglašal, da gre za novo fašistično šolsko reformo. Gentilijeva reforma iz 1. 1923 se je nanašala pred vsem na italijansko klasično izobrazbo, z nadaljevalno strokovno šolo pa bo skušal fašistični režim izobraziti delavske mase. Za šolsko reformo je vlada določila le 7 milijonov lir hi zato seveda ne bo mogoče doseči takšnih rezultatov, kakršni so potrebni z ozirom na veliko število ljudi, ki bi morali v strokovne nadaljevalne šole. Nadaljevalne šole je treba ustanoviti vsepovsod, če se hoče zares dvigniti strokovno izobrazb^ delavskih mas, ki so zaradi industrijalizacije države v zadnjih 30 letih silno narasle.
Poslanec Giardina je skušal še bolj podpreti Basconova izvajanja. Dejal je, da b; bilo treba nuditi strokovno izobrazbo mladim delavcem povsem brezplačno. 2e zaradi tega bo morala vlada, če bo hotela v celoti izvršiti novo reformo, izdati še ve-Hko večje vsote za strokovne nadaljevalne šole. Ni namreč mogoče zahtevati od mladih delavcev, ki zaslužijo le toliko, da se za sik> prežive, da bi plačevali kakršnekoli Šolske in diplomske takse.
Ministrski predsednik ie poslanski zbornici predložil načrt zakona o novi družbi »Istituto di Credito Mobiliarec. V svojem poročilu o potrebi takšnega zavoda pod državno kontrolo izvaja MussoKni med drugim: Znani dogodki na borzah (špekn'a-cijske afere, op. nrj so povzročili, da iz-
datki kreditnih zavodov za industrijo niso bili toliko izdatni, da bi mogli ;ndustrili v zadostni meri koristiti. Kreditnim zavodom samim pa je spričo teh izdatkov pre-ostajalo premalo denarja za druge bančne operacije. Potrebno je bilo. da ie oosegel vmes fašistični režim, ki je m>ral razbremeniti italijanske denarne zavode, ki so sicer razpolagali z velikimi količinami Industrijskih delnic, a jim je vedno bo'i primanjkovalo likvidnih plačilnih sredstev.
Tako ie prišlo do ustanovitve italijanskega mobiliamega zavoda, nri katerem sodeluje s polovico vsega potrebnega kapitala tudi država. Država bo izdala posebno serijo obligacij za ta zavod in bo za te obligacije iamčila z vsem svojim Dremože-njem. Obenem pa se je država obvezala, da bo zavod že takoj od početka razpolagal s tolikimi sredstvi, da bo moje! vsako leto izplačevati svojim delničarjem najmanj 5 od sto dividende.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA
Devize:   Amsterdam   2273.64 _ 2280.48,
Bruselj 787.16—789.52. Ourth 1097.85 do 1101.16, London 197.73—205.23, New York 5649.76—56G6.79, Pariz 221.76—222.4«, Praga 167.75—168.25. Trat 288.64_294.64. INOZEMSKE BORZE Curi h: Beograd 9.06, Pariz 20.20, London 18.50, New York 616.50, Brnserj 71.70. Milan 26.50, Madrid 43.50. Amsterdam 207. Berlin 122.30. Sofija 3.73, Pr*5& 16.28. Var* šava 57.75, Bukarešta 3.0*.
>S L O V F X S K T NT A H O D*, dne 27. novembra 1331
đkft. 271
Delavski azil v Ljubljani
Zgrajen bo na vogalu Gosposvetske in Bleiwel«ove Stroški bodo znašali 4 milijone
LJubljana, 27. novembra Mostna občina 'j ubijano k a zgradi prd-hodnje leto dedav&ki azil. Sredstva za z-gTadbo delavskega a zala je dala na laz-polago borza deda s tem, da je mestni občini brezobrestno posodila 4 milijone dinarjev, vna&jrve v 25 letih; delavska zbornica se je pa obvezala, da bo k vzdrževalnim srroskom azila priepevala vsako leto 36.000 dtnairjev.
Azil  bo zgrajen, do vzoru delavskega
onemogočeno in nepotrebno. Po idejnem načrtu ima n. pr. samo moški oddelek borze dela drve čakalnici v izmeri 111 in 108 kv. m. Več popolnoma ločenih vbodov tuda znatno oJarjSuie poslovanje borze dela.
V pritličju azila bo oameščena javna kuhanja, v kateri bj se dobila za mađ denar zadostna m tedna hrana. Kuhinja bi bila namenjena predvsem težaškemu delavstvu m onemu, ki razpolaga le s pičlimi dohod-
hotela. V azilu bi prenočevali predvsem obrtniški in tovarniški delavci in delavke. Prenočnina bi znašala 4 in pol dimarja za dan in noč. V tej ceni bi briJla zapopadena odškodnina za malo sobico, kurjavo, razsvetljavo, snaženje in pranje posteljnega perrla.
Po idejnem načrtu bi bilo v ženskem oddelku azila 27 sobic z eno posteljo in v treh sobah po 6, 3 m 2 postelji. V moškem azilu bi bilo 81 sobic z eno posteljo, 3 6obe z dvema posteljama. 3 sobe s štirimi posteljami, ter 3 .sobe / 10 posteljami. Sobice 7. eno posteljo merijo 7 kv m in so opremljene s posteljo, omaro, mizo, štel a/o /a knjige m 1 stolom. V vsaki sobi je centralna kurjava in električna razsvetljava. Moški in ženskii oddelek azila je popolnoma ločen. Dohod je z dveh stopnišč, vsako na dTU^ji cesti.
Azil bi bil trinaxist;roipna, po zunanjosti nn< stavna, a reprezentativna stavba. Načrte /a azil izdeluje mestni arhitekt q. Mušič.
V prvem, drugem in tretjem nadstropju bri bi'1 delavski hotel, donim bi bfla v pri-fcUčju nameščena borza dela, v suterenu pa javna kuhtn-ja.
Dosedanji prostori ljubljanske borze dela so nezadostni in neurejeni za promet, ki £a primeša posredova nje dela. V azilu naj bi dobila borza dela vzorne prostorne t veiLkhnd čekakMcami, da bi bilo vsako postavan j c pred uradom    na cesti
I ki. Poleg tega naj bi naikazovala hrano v J tej kuhiniji mestna občina, borza dela in j delavska zbornica onim prosilcem, ki sedaj I dobivajo podpore v denarju. Večkrat se ! izkaže, da denarna podpora ne zaleže veliko, ker se neekonomično porabi. Ako je podpora namenjena za to, da se prosika obvaruje stradanja, potem je oametneje, da se podpora nakaže v naturi, ne pa v gotovini. Mestna občina bo velik del evo jih dosedanjih denarnih podpor razdelila v obVIci nakaznic za hrano. Že z nakazili mestne občine se ust van osnovo za ren-tabiliteto kuhinje, ki bi bila nameščena v novem delavskem aziJu.
Novi delavski azil bo zgrajen na vogalni parcelti Gosposvetske in Bleivveisove ceste, kjer sedaj stoji mestni dohodarstveni urad, ki se preseli v Kresajo. Prostor je za azil zelo primeren, ker lezi v bli-žini kolodvorov in vendarle taiko v bli-žmi mesta, da irnaio delodajalci v neposredni bližini borzo dela. Ker bo stavba v arhitektonskem pogledu lepa. bo tudi v okras sedaj neizgrajenega vogala dveh zelo prometnih ljubljanskih oest. $ Z zgradbo delavskega azila izvrši mestna občina veliko socijalno akcijo ki da dostojen dom onim občanom, ki so v stanovanjskem pogledn najbolj zapostavljeni. Povrhu tega je pa še dobila občina na raz-nolajgo veMko vsoto 4 milijone dinarjev brezobrestno, denar. Id kot cenena investicija v času gospodarske krize veffko pomeni na ljubijan-cikem  delovnem trgu.
O prezimovanju rastlin
Tarmnfvo predavanje vseučlliškega profesorja dr. Jesenka
pod okrilje:SVD
LJubljana, 27. novembra
Vedno rastoče veselje za nego cvetlic, še posebno pa sloves predavatelja g. u ni v. profesorja dr. Prana Jesenka eta v sredo pri (predavanju SVD napolnila veliko pre-davailnico mineraloškega instituta, na univerzi dobesedno do zadnjega kotička. Pred arofjteatralno razvrščene sedeže so morali postarv.iti stole, nabiti ©o biLi hodniki ob klopeh, polno poslušalk in poslusacev je bilo prav do table to lju?bitelri1 ovetluc so poslušali zamrnko to vsakemu razumljivo razpravljanje o naHeiddJi znanstvenih vprašanjih rasrtJinskega fctvljenja cedo pred vrati na hodniku. Publika je bila kakor vedno iz vseh slojev prebivalstva, ogromna većina je bilo pa da.m. ki smo med nj-i-mi zopet opazili šolske sestre, ki so pripeljale k predavanju gojenke Krekove go-spodijnske šole, stalen gost je pa seveda Gospodinjska šola z M-ladike.
Predsedn-ik g. prof. Lovše je pozdravil predavatelja ter navzoče fin opozoril, naj se vsi člani gotovo udeieae podrožnJčnega občnega zbora, ki bo v soboto zvečer v dvorani Mrakove restavracije.
Predavatelj Je predvsem po vd ar rt. da o prežimo van j n rastlin ©1 mogoče dati splošnega recepta, ker vsaka rastlina živi svojevrstno življenje in zahteva take razmere, v kakršnih živi v svojd domovini, al! pa vsaj take, v kakršnih napora rastlina pni nas poleti. Ker imamo v naših malih stanovandCb le redko pripraven prostor, koer bi pozimi le malo kurili to bi bilo dosti svetlobe, nam čez zimo toliko rastlin boleha, hira to TeCfcrat tudi pogine. V kurjenih sobah je zrak preveč suh to zato Iz rastlin lzbJapeva preveč vode, ki jo neobhodno potrebujejo Id jo tudi z največjem naporom ne morejo nadomestiti. Rastlina ne govori in se ne giblje ter tako nikakor ne more potožiti svojih bodeč to, a mi jo neusmiljeno pustimo, da v bolezni brez po moč.' hira v kaki temni predsobi na visoki zaprašeni omari. Rasti ina je pa prav tako živa stvar, kakor je irv njen gospodar, saj je rastlina fe istih snovi In enako sestavljena, kakor od, samo razvrstitev teh snovi to s'v] med njuroi je nekoMko drugačna Glavno je torej, da prezfan u jemo rastline vedno t kolikor mogjoče po-
dobnih razmerah, v kakoršnih poleti rasto, uživajo ljubezen, rode sad in plod ter se Za vsakega, tudi najpriprostejšega človeka razumljivo je nato predavatelj razložil bistvo življenja, ki obstoji le na razmerah in izpremembah živi, kakor modemi botanik imenuje protoplaamo. Naborno je prikazal govornik razne sile in njih i-z-prejnem.be, ku ustvarjajo Tazlične faze žiivetja ter opozoril na dejstvo samo naravnih sil ter kamičnin procesov, ki us+.varjajo vse življenje. Posebno je predavatelj povdarjal. da rastline razen hrane to sobica rabirjo po neprestanem težkem delu tudi počitka, ki! ga jim moramo privoščiti predvsem pozimi, da si lahko v miru prijKravijo rezerve hrane in močri za bu&nejši razvitak pomladi. Na posameznih primerih je pokazal prisiljeno rast rastlin v temi, k! je mnogo bujnejša kakor na solneu, a zato rasti ine izgube preveč moči in so veliki odganjjki nežni, slabotni in mehkužno občutljivi. Da te rasti ne pospešujemo, moramo imeti rastline čez ai-mo v svetlih sobah, kjer toplota ne pade pod 1 stopinjo In ne prekorači 10 stopinj, pri tem pa moramo skrbeti s stalnim r*z-prševanjem vode, da je zrak vedno dosti vlažen
Ko je govornik silno zanimivo obdelal Mvlgende aravkarije ter pedargonije, ki je v Španiji podivjala to z njimi zaradi velikih korenin zasajjajo nasipe ob želesndci, nadalje aspMistro, ki Ima sito malo luknjic za sesanje hrane te zraka ter za Izhlapevanje vode to je zato silno skromna v svojih zahtevah ter vajena stradanja to je tako trdna, ter neobčutljiva, je opozoril tudi na palme, ki imerio pri nas v sobah vedno premalo luči, ker so vajene žarkega južnega sol n ca. Tako ie nesorao obdelal predavatelj tudi asnarague, raznovrst ne kakteje, asaleje, ciklame in druge rast line. te jih mučimo s tem. da j*h silimo k rasti.
Nariveč lahko pozimi rastfctoam pomaga mo tudi Se na ta način, da postavimo lonček t podstavku na kamenčke aH psičke tako, ds vode. Id mora vedno stati v podstavku, ne morejo doseči korenine.
Najbolj je pa predavatelj rasveselil tfohHalJlee a povatonom, naj mn vsaka na-
piše svoje skrbi za katerekoli rastline hi njih bolečine ter mu jih pošlje v botanični institut na unuverzi, da lahko na vsa ta vprašanja tolailjivo odgovori na posebnem predavanju. Tako ljubeznivega predavatelja so poslušalke in poslušalci seveda nagradili s najprisrčneišim. apđavzom.
Danes ob }. ia S* ▼ Elitnem kisni Matici
Ob najnižjih ZKD cenah
Pat in Patachon se učita govoriti!
Prvi govoreči film obeh priljubljenih komikov, poln sijajnega humorja in veselih, zabavnih dovtipov! Nizko cene! Zabava za mladino in odrasle!
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
šahovski turnir za prvenstvo univerze
Snoci se je vršilo II. kolo šahovskega turnirja za prvenstvo naše univerze. Zanimanje za prireditev je vedno večje, igralnica Narodne kavarne je snoSi komaj sprejela Številne kibice in prijatelje kraljevske isrre.
Rezultati II. kola so bili: Prvi je kapituliral Ivo Rupnik, ki se je udal bratu Zden-ku. Partija se je končala že pred 22. uro. Sorti je igral proti Kralcu, izgubil je damo in se je moral udati. Kot tretja je končala partija Saver - Assejev. Trajala je 4 ure, zmagal je Sever. Takoj nato se je udal Zupan Cibicu, Grželj je porazil Škerijaka, Si-košek pa Preinfalka. Gabrovsek Julij je zmagal nad Zidanom, docim je bila partija Vidmar ml. - Gabrovsek Ludvik prekinjena v boljši poziciji za Vidmarja. Stanje po II. kolu je nastopno: Krnic. Siko-šek po 1 točki, Vidmar 1 (1), Gabrovsek Ludvik 1 (1), Rupnik Zdenko, Sever, Assejev, Preinfalk, Cibic in Grielj, Zidan in Zupan po 1, Skerljak in Rupnik Ivo so pa doslej brez točke. III. kolo se odigra jutri zvečer.
Moja žena —
pustolovka
Oi^gsraia se je imenitna komedija. ImenrirtJia pa zato. ker so v nji reševali, pa tudi izvrstno rešffci gospodarsko krizo. Reševali so jo po načelu, da naj jo vsak sam zase reši po najboljših močeh, pa bo po-mazano vsem.
Bančni uradnik je uboga para, zlasti še, ee ilma na vratu poleg veeh brig še gizdavo ženo z velikimi zahtevami. Tudi junak te zgodbe j«* bil reiven bančni n.radnik. imel jo lepo ženo, ki jn je strašno presedalo moževo varčevanje hi s<pk>h revščina, v karteri sta životarila. Toda Sena ni le sanjarila o bogastvu in razkošju, temveč je od sanj prešla kar k realm-lm načrtom in računom.
Zaželela si je avtomobil. Z možem sta morala vlačiti za seboj noge, kar se ji je zdelo končno le preneumno. Ustavila je avtomobii na cesti ter prosila avtomobili-sta, naj jima đovoM vstop Hi, češ, da so jima ukradla avtomobil. Predetavvla je moža kot ravnaitelja velike baroke. Lastnik avtomobila je pa bH tovarnar klobas. Pov-nrašal je. kam ju naj zapelje. Ona Je brez zadrege povedaila naslov najelegantnejšega hotela.
Ln tako se je začeia razvijata usodna komedija, dogodkov xA bilo več mogoče ustavi«. Ubogri uradnik je moral po-startil proti svojii voljfl bančni ravnatelj, čeprav so mu v banki celo znižaii plačo. Žena je najela krasno stanovanje v najdražjem hotelu, tovarnar se je pa krepko držal novega znanca, kajti krvavo je potreboval kredita.
V hotelu je podjotna žena hotela predvsem navezati s bike z denarnimi mogotci. Da je lahko najela tako dra^o stanovanje, je morala zastaviti ves nakit in sploh vse, kar so sprejeM v zastavljalnici. Mož se seveda ni smel upirafti in saj ga je znala takoj potolažiti.
Bogat bančni ravnatelrj je vzbujal v hotelu mno@o pokornosti. Za>to se Je zanj začel zanrtmati tudi gibčen kupčijski agent, pravi; Žid po svojoh kupčijskih sposobnostih. Z bančnim ravnateljem je hotel tovarnar na vsak način skleniti kunčrjo. trda mu je predla. Ravnatelj bi naj vstopil v tovarno kot delničar. Razumljivo je, da se je kupčije branLI z vsemi štrirrmil. Sicer je pa imela pnvo in zadnjo besedo njegova žena. ženi to agentu je bilo mnogo na tem, da pride do kupčije, seveda je gledal na stvar vsak po svoje. Tako sta postala zaveznika, zid ki ženska skupaj je pa že cela vaflesTla.
V hotelu je stanovati tudi Američan, krajj gorčice, ki ie Imel denarja kot vrag toče, satno zadovoljen ni bil. Z ženo sta se razšla, pa je nrt mogel pozabiti ter jo je Vo-vil po širnem svetu. V tem hotelu sta zo pet trčila Sfnrosj, vendar on ni mogel priti do nje.
Gor&tea in klobase — sijajna harmonija. Agent ln uradnikov* žena sta z združenimi močmi spravCa Američana z njegovo ženo. gorČTČnu kralj ie zato sklenil s tovarnarjem klobas imenitno kupčijo, revni uradnik je pa postal ravnatelj tovarne klobas Agent je prejel mastno provizijo In lpomedrlje je bik> konec, uradnikov a žena je reštla gospodarske krizo. Da je vse to res. ss lahko prepričate v kvnu Matic'
Nemcu.
— Kakšen je vaš poklic?
— Sem lirični pesnik.
— To vendar ni uokJic, to je prava nesreča.
Usmttjeniin
Krmij, 25.
Vrste emigracije se vsak dan nanose. Ne mine skoro dan, da se jih ne bi navadno po več z plasti o pri ljudeh, o katerih mislijo, da j ion morejo pomagati. Žalosten je pogled na te nesrečneže. V nastajajočem mrazu prezebajo nezadostno oblečeni, vsi raztrgani in raze ef ran i. Marsikateremu gledajo celo proti rz čevljev in nikogar ni, ki bi jim pomagal, oni, ki pa bi rad pomagal, sam nima! Tako se zgodi, da nimajo ti ljudje po več dni nič gorkoga v ustih, kaj to, nimajo po več dni niti koščka kruha, da bi si u tešili glad.
Na kmetih ni dela sedaj na zimo. Ves dotok teh liJTidi je zato usmerjen v mesta, kjer upajo najti zaslužka v tovarnah. Tu dela ne dobe. Vzrokov zato je pa več! Včasih ni dela! Največkrat pa si podjetnik niti ne upa zaposliti Jih, ker se boji jeze domačega prebivalstva, ki gleda na te ljudi s prezirom. In ti reveži ostanejo zopet na cesti, prepuščeni samim sebi in gredo s trebuhom za k runom. Pa pridejo popotni do kakega doma in prosijo delo ra jed aH obleko, kako nezaupljivo jih giedajo in največkrat zavrnejo.
Vprašal sem pred kratkim nekega podjetnika, ki je odbil takega prosilca, ko je prosil za delo, dasi bi ga mogel zaposliti, zakaj je to storil, pa ma je odgovoril: Kdo pa mu bo zaupal, saj vidite kako >e oblečen!« Tako je torej. Eden, dva, tri, sest mesecev ni zaposlen, potem se pa zahteva od reveža naj pride dostojno in lepo oblečen! Da tu je tuda ena mnogih socialnih krivic, da dobi kak nepotreben, lepo oblečen veliko prej in bolj gotovo delo, kot kak priden, potreben, ki je razcapan, ker nima denarja, da bi se boljše obbekeL
Marsikoga zavrnejo češ, pojdi tja, kjer imajo društva. Ots ti bodo pomagala! Pa se ne pomisli, da morajo ravno ta društva kot celota preživi jati bai i«wo, kar preživlja posameznik, ko hod! za delom! Emigrantska društva .tso bogata, ker bogata biti ne morejo. V3^j, kar dobe tudi sproti izdajo! Ne deK:o si kapitala, ne bogatijo. Da se zato ni treba čuditi, da kljub delavnosti in agilnosti taka društva nikamor ne morejo.
Ker se bliža zima 'n z njo še večja beda preganjanih, lei so odšli primortni, ker so Jugoslovani in Slovenci, iz Italije, se obrača primorsko društvo »Zi»*ja« v Kranju na vse kranjsko in ok.o?iš»ko prebivalstvo, naj pomaga za Miklavža obdariti •te reveže, ne z denarjem, tega danes ni mnogo, vsakdo pa ima gotovo kako staro ponošeno, preveliko ali premajhno obleko, kake čevlje, marsikatera družina stare otroške oblekice. Vse to bi pTav prišlo in 3-e torej še enkrat obračamo na vas s prošnjo: Pomagajte m se otreeite neumestnih predsodkov, saj *o nam brafje, saj so Ju-■goslovani, pa pod tuj evo pero!
Darila sprejema vsak dan društveni tajnik tov. Figar Vekoslav, Pungrad 2°. Upamo, da bo našla akcija dovolj razumevanja in vsem darovalcem že danes, prisrčna hvala.
Smrt je pozabila nanj
LJubljana, 27. novembra
Pnidrsal je do vrat ter okorno potrkal. Vekik možak je dn precej čedno oblečen, že zopet berač! Vraga, če bo Slo tako naprej, bo postalo beračenje kar narodni pokic, ei misliš. Toda večina beračev je res vredna usmiljenja ki zlasti postane človeku nekam nerodno ob pogledu na starega, shiranega berača, že otrračae žepe, da bi ga čimprej odpravU.
_ Naj ne zamerijo, gospod, mareie popravil jam, pa še prav imenritno! če dmate kakšno za popravit, naj mi jo dajo, lepo prosim! Tako jo bom popravil, da ne bo nikda.r več puščaJa, še točo bo držala
_ Prav rad bi vam jo dal, ali kaj hočem, ko je sploh nimam.
_ Skoda, škoda: Tak tako, da Je mi-
majo? Nič ne de. če človek dolgo živi, kot iaz, se marsnčesa nauči. Saj znam poprar-ljartri tudi čevlje. Pa še kako! O, kje so ta-s-ta leta, ko sem šival dekletom čižme! Veete, včasih so čevlji morali škripati — ne zato, da bi kdo misilil, da še niso pJa-čanri, le zaradi tega, da so fantje bolj škn-M.li za dekleti. Pa sem jim delal takšne, da so kar psi lajali za njimi, tako je skrd-palo. Zdaj sem pa star kot borov štor. Tako je tako. Tak, tuda čevljev nimate raztrganih? Saj vam ne bom toMko računal, le dajte mi Jih. jutri bodo že ceM kot bi jih viti!
_ Res, tudi čevljev nimam za popravilo, tako sem jih zbrusil, da bi jrrh tudi vi več ne mogli spravita na kopito.
— Hm, hm, ni dobro na svetu, ne! Sa; prarto! Ko sem b44 fant, kakršen so oni, je bulo vse drugače! Tudi čevljev nam nn manjkalo, poleti smo pa brusšld svoje podplate. Čvrst sem bil ln se nisem nikdar prehladW, četudi sem hodil vasovat bos. ko je Mla huda slana Kaj bi vam pravni, saj se me še zdaj smrt ne spomni. Kaj pa, morda imajo kakšne piskre. tudU pdskre znam vezati Včasih so mi jih nosila dekle ta v popravilo iz devetih fara Pa sem jih znal tudi tako vezati, da je držado za večne čase.
_ Nate!
— Kad pa mislijo! Tisto pa že ne: Kmalu me bo tlačil ie deveti križ, prosi i pa še našem in tudi ne bom Veste, pro skrbijen sem, v hiralnici sem doma že 20 let. Smrt je pozabila name. sad pravim Ničesar ne vzamem zastonj, zaslužil m pa rad kaj okroglega — za tobak in za kaj gorkega. pa dolgočasim se, zato bi rad delal. To je sreča, de me še pustijo ven Tak zdaj pa grem. če boste Imeli kaj akar pet ali marelo, se me spomnite!
KOLEDAR
Petek, 27. novembra katoličani; VirgOtJ, Vsdrana, Bemsrdto. pravoslavni. 14. novembra: Filip.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kleo Matica: Pat te Patachon ob 15. đn 17.
Kino  Dvor:  zeha brez sramu.
Kino Ideal: 4 vragi.
Rupel—Ravnikov komorni večer ob 20. v Pilharmoaični dvorani.
Kino Dvor: Predvajanje dveh strokovnih filmov o tehmlkri avtogenskega varenja in rezanju ob IS.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Leuetek, Resljeva cesta 1, Ro-hinec,   Rimska cesta 24 in dr. Kmet, Dunajska cesta 41.
Pride!
Ali veste, da je Pallenberg najboljSi današnji komik ?
Narodno gledališče
DRAMA Začetek  ob 20. Petek. 2. novembra, zaprto. Soboto, 28. novembra, Trije vaški svetniki.
Znižane cene. Izven. Nedelja, 29. novembra ob 20.:   Pri belem
konjičku. Znižane cene. Izven. Ponedeljek, 30. novembra. Zaprto.
Znana ljudska igra »Trije vaški svetniki« se uprizori prvič v letošnji sezoni v soboto 38. t ra. zvečer ob 20. uri po znižanih dramskih cenah. Režija je Li-pahova. Župana Porento igra g. Cesar, njegovo ženo Urško ga. Juvanova, hčerko Fani ga. Mira Danilova. Drugi svetnik je g. Lipah, tretji pa g. Murge!i. Učitelja Štempiharia igra g. Gregorin. Kolarievo hčerko Marjanco gdčna Boltarjeva. Barbara je ga. Rakarjeva, njen sin .lakec pa g. Danes. Potovka Surla je ga. Gabri i cl-čičeva, župnik g. Drenovec. zdravnik z. Potokar. Za predstavo veljajo znižane dramske cene.
V nedeljo 29. L m. zvečer uprizori naša drama po znižanih cenah in običajni zasedbi veseloigro »Pri belem konjičku«.
OPERA
Začetek  ob 20. Petek, 27. novembra:    Viktorija    kn njen
huzar. Red A. Sobota, 28. novembra:   Dežela smehliaja,
opereta. Premijera. Izven. Nedelja, 29. novembra ob 15.: Viktorija in
njen huzar. Znižane cene. Izven. — Ob
20.    Prodana nevesta.    Znižane cene.
Izven.
Pooedeljek, 30. novembra: Knez Igor. Slavnoetna predstava v proslavo narodnega praznika. Red D.
Torek, 1. decembra ob 15.: 2.aromil Mla-dinska predstava društva Arena.
Abonente reda A opozarjamo. da imajo danes zvečer za svoj abonma predstavo »Viktorija in njen huzar«. Abonenti reda D. katerim je danes predstava odpadla, jo dobe v ponedeljek, dne 30. t. m. Sprememba repertoarja je bila potrebna radi odsotnosti Rumpla.
Premijera Leharjeve operete r>Dc7c-la smehljaja« bo v soboto 28. t. m. »Dežela smehljaja« ie eno izmed poslednjih del slavnega operetnega komponista Le-harja, ki je že pred 30 leti žel s svojimi deli največje uspehe. Vsa Leharjeva dela so polna prelepih melodij, resne mnetui-ške vrednosti in instrumentacija je bogata in prav pogostokrat podobna operni. Deželo smehljaja je napisal prav za prav za svojega prijatelja Tauberja, ki ie tudi prvi pel vlogo princa. Našo nremiiero ic na-študiral v muzikalnem oziru kapelnik Nefr fat, zrežiral pa baletni mojster Golo\in. ki bo ta večer debutiral kot režiser. Uprizoritev se razlikuje od običajnih uprizoritev tega dela in je poživljena z raznimi baletnimi vložkami. ki se ponavadi izpuSčajo. Glavno vlogo Liže poje ga. Poličeva. princa Sou-rTonga g. Banovec. njegovo sestro Mi ga. Ribičeva. Gustlna g. Pcček: ostale vloge so v rokah gg. Zupana. Magoflča in 3imonč;ča. Drugo in tretje deinnje <:e vrši na Kitajskem. Predstava ie izven abonmana.
Nedelja v ljubljanski operi. Popoldne ob 15. uri se poje opereta »Viktorija :n njen huzar« po znižanih opernih cenah. Zvečer ob 20. uri pa večno lepa Smetanov »Prodana nevesta*. V vlogi Marinke nastopi gdčna Vera Majdičeva. Kecala oa noje g. Josip Križaj, ki smatra to vlogo za eno najboljših svojih Dartij in je kot Kecal gotovo nedosežen. Ostala zasedba običajna. Za obe predstavi veljajo znižane operne cene.
Slavnostna predstava v operi. V ponedeljek dne 30. t. m. bo v proslavo narodnega praznika v opernem gledališču slavnostna predstava. Uprizori se »Knez Isror« za red D.
>8 L O V F V S K T NAROD«, dne 27. novembra 1981
Btnm 8
Dnevne vesti
— Vsem cenjenim naročnikom, katerim je potekla naročnina, smo danes priložili položnice ter jih prosimo, da poravnajo za tekoče leto čim prej. oziroma vsaj prve dni v*.tmesecu decembru. — Uprava »Slov. Narodac.
— Ne dajo se odpraviti. V zadnjem Času se vedno bolj množe glasovi, da je treba zaposliti v domačih gospodarskih podjetjih domaČe moči, ki naj se jim umaknejo tuje posebno tam, kjer ni prav nobenega razloga, da bi tujci odjedali domačinom kruh. Tujci, ki imajo v na Jih gospodarskih podjetjih večinoma najboljša mesta, se pa ne dajo kar tako odpraviti. Da bi jim ne mogli do živega, so začeli siliti v naše narodne organzacije, zlasti v Jadransko Stražo. Narodno odbrano, sokolska društva itd.
— Razpisana zdravniška sluiba. Zavod za radioterapije v Beogradu razpisuje natečaj za mesto zdravnika asistenta Prošnje je treba vložiti do 12. decembra
— Društvo prijateljev Jadrana »Dalmacija« v Pragi. V nedeljo 22. t m. je bilo ustanovljeno v Pragi društvo prijateljev, posetnikov in propagatorjev jugosloven-skega Jadrana iz Češkoslovaške pod imenom »Dalmacija«. Sedež društva je Praga, XII. Budečska 12. Namen društva je zbrati in organizirati vse češkoslovaške po-setnike Jadrana v močno celoto, ki bo naše! v nji vsak poedinec oporo, a za potovanje na Jadran mu bo nudilo društvo tudi razne ugodnosti. Za predsednika društva ie bil izvoljen veletrgovec ing. Vinko Rarčot, za podpredsednika pa generalni ravnatelj Hipotekarne banke Vaclav Rej-mon in ravnatelj hranilnice češkoslovaških zdravnikov Vaclav Haza. V odboru je tud. režiser Narodnega gledališča Zvonimir Rogoz. Pozneje bodo ustanovljene po vetjih češkoslovaških mestih Dodruž-nice novega društva, ki bo nedvomno mnogo pripomoglo, da se zanimanje za naš Jadran na Češkoslovaškem poveča.
— Iz državne službe. Za davčnega inšpektorja davčne uprave Ljubljana okolica je imenovan višji davčni kontrolor iste uprave g. Jože Bekš.
— Razpisana služba živinozdravnika. Županstvo občine Ribnica razpisuje službo občinskega živinozdravnika za oodročje občin Ribnica. Dolenja vas. Dane, Jurje-vica, Sodražica, Sušje in Velike Poljane s sedežem v Ribnici. Prošnje ie treba vložiti do 15. decembra.
— Živalske kužne bolezni v dravski banovini, 35. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 29 dvorcih, svinjska rdečica na 8, vranični prisad na 4, stekl'rta na 3 in perutninska kolera na 1.
— Dražba lova. Lov občine Gradac se bo oddajal na javni dražbi v zakup za dobo o let in 3 mesece, t. j. od l. L 1932 do 31. JU. 19.NŠ. jn sicer v ponedeljek, dne 21. decembra ob 13. uri v uradu sreskega načelstva v Metliki. Dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu v Metliki med uradnimi urami.
— Odprte planinske koče. Osrednji odbor SPĐ ^poroča občinstvu, da so odprte n oskrbovane sledeče koče in domovi: V triglavskem pogorju: stara Aljaževa koča ineoskrbovana); v Karavankah: Valva-zorjeva koča poj Stolom (stalno odprta in oskrbovana); v Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki planini
in Dom na Krvavcu.
_   Neimenovani   dami   iz škofje Loks,
ki je prinesla le»pa darila xa božičaico revnih otrok v pasivnih krajih, se ljubljanski "FMeči križ iskreuo zahvaljuje
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo obiačno in nestanovitno vreme, kakor ie bilo tudi včeraj po vseh krajih naše države. Približal se je čas, ko mora zapasti sneg in dokler ga ne bo. se najbrž vreme ne bo zboljšalo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Ljubljani 4.6, v Skopi j u 4. v Sarajevu 3.6, v Zagrebu 3.4, r Mariboru 2.4. v Beogradu 0.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.2. temperatura je znašala 2 stopinji.
— Nesreče in nezgode. Včeraj popoldne se je pripetila težka nesreča v Stepanii vasi. Branko Videnič, triletni sinček pleskarskega pomočnika, je padel v kotel vrele vode. kjer so pripravljali krmo za prešiče, in zadobil težke opekline po vsem telesu. Nesrečnega fantka so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer se bori s smrtjo. Podobna nezgoda se je pripetila tudi v Vokleni pri Kranju, kjer je 7-letna Ana čebulj. kajžarjeva hčerka, po nesreči stopila v kote! vrele vode in si nevarno opekla levo nogo. Tudi njo so morali prepeljati v ljubljansko bolnico. — Tretja žrtev nesreče je posta! IS-Ietni mesarski pomočnik Anton Drobnič iz Litije, ki je včeraj doma   nadel  in si zlomil levo nogo.
— Zastrupljetije   z   oetovo kislino. V ljubljansko bolnico so davi pripeljali šte-parico Francko F., staro 30 let in stanu-očo na  Ljubeljski  cesti nad Tržičem, ki
je v samomorilnem namenu popila večjo količino oetove kisline. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico, njeno stanje je zelo resno. Vzrok Doskušenega samomora ni znan.
— Tragedija bolne žene. Soproga peka Rajmonda Strniške iz Voloskega, Marija, mati štirih otrok, je bila več tednov na opazovalnici, te dni so jo pa poslali domov, kjer se je pa njeno stanje naenkrat poslabšalo. V sredo je skočila skozi okno in se tako močno pobila, da ie med prevozom v bolnico umrla.
— Rusinja pred sarajevskim sodiščem. Včeraj se je pričela pred sarajevskim sodiščem obravnava proti vdovi ruskecja polkovnika Olgi Busiačevi. ki je vrgla pred dvema letoma svojega novorojenčka v vodo.
Po moževi smrti se je seznanila Bugačeva z nekim vdovcem, ki ie zelo grdo ravnal z njo. Ko je zvedel, da je noseča, jo je zapodil. Porodila je v sarajevski bolnici in z otročičkom je tavala okrog, dokler se od lakote ni zgrudila Vsa obupana je vrgla otrocička v potok za mestom.
Iz Ljubljane
_Jj Tromostovje. Mostišče novih mostov eo včeraj izobirai: zgoraj proti vlagn b posebno, v mrzlem   stanju tekočo smolo.
žele^obertonske konstrukcije morajo biti dobro zaščitene pred vlago, sicer voda raz kraja žalezobeton. Ko se bo izolačna plaet dobro strdki a. bodo lahko naprav Hi asfartui tlak.
—Ij Alpinski film »Durmitor«, ki ga bo od 2. do 5. decembra predvajalo v kinu »-Ljubljanski dvor« Slovensko planinsko društvo, bo nudil tudri prijateljem strme aVpinistike prav zanimive prizore in poglede. Plezalna tura na Grudo, fel spada med najtežje pristopne vrhove v Durmitoru dalje vzpon na lepi Prutaš ter drzno plezanje po vzhodni steni Durmiitora na glarvni vrh Bobotov Kuk (2.522 m) pred-srtavtljajo alpinistična dejanja, ki bodo gotovo vzbudila pozornost tudi pri naših ple-zalolh. Zanlm*vo bo tudi primerjati življenje na crnogorskih planinah, primitivno mlekarstvo in živinorejo tamošnjega rodu. s planšarskim življenjem po naših gorah. Lepe so slike in prizori iz raznih visokogorskih naselij, kakor Žabljaka, dalje posnetki prekrasnega črnega jezera, ki je pravi biser te pokradene, prizori iz žirrlje-nja črnogorskega naroda, njega noše in običaje itd. — Predstave filma, k1 bodo v sredo 2. dec.. četrtek 3. te pete* 4. deoem-hra so namenjene za splošni obisk; poleg tega pa priredi SPD še fVve dijašk' predstav? po znižanih cenah in sicer v petek 4. In soboto 5. decembra vsakikrat r>b 14.30 uri. Vso ostale podrobnosti bodo razvidne iz lepakov, ki bodo nabiti po m^stu.
— tj Smučarsko predavanje! V sredo, dne 9 decembra ob 20. ur! v dvorand Delavske zbornice v Ljubljani zanimivo predavanje o smučanstA-u s sldoptičnimi slikami, ki ga priredi Smučarski k hib Ldub Ijana. Nad 100 prekrasnih stik bo ilustriralo nadvse zanimivo, poučno in zabavno vsebino predavateljev i h misK o sodobnem smučarstvu. Predava g. Ante Gnidoveo. Zanimanje je že danes zelo veliko in nudi mo vstopnice v predprodaj-i v športni trgovina p. J Goreč v palači Kreditne banke in Lojze šmueu. šelenbnrgova 6.
—lj  Rupel_Ravnikov    komorni večer.
Danes točno ob 20. uri bo v Fiiharmoničn dvoran.'* komorni koncert, katerega izdajata violonist Karto Rupel in pianist prof •Tanko Ravnik. Oba umetnika sta porok, da bo nocojšnji komorni večer na visok umetniški stopnji, dogodek posebne virste v letošnjem koncertnem življenju Pro-eram, ki ga izvajart a je za Ljubljano delo ma popolnoma nov in izredno interesan ten. Na sporedu je Mozartova Sonata v g-duru. Gortije And an t i no con vari at ion!. Tamsmanova Sonatina in Schulhofova So nata. Program je skrbno izbran tako za prijatelje klasične kakor tudi moderne glasbe. Občinstvo opozarjamo in najvljudneje vabimo na ta umetniški večer, številen ob'sk naj da umetnikoma pobudo za nadaljno udejstvovanje na koncertnem polju Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, sedežev vseh vrst in cen je še dovo 1 j n a razpol ago.
Pri ČADU
POD ROŽNIKOM
vsak teden, soboto in nedeljo
SVEZE KOLINE.
—Ij Danes »Pat in Patachon so učita govoriti« Opozarjamo oenj. občinstvo da nastopata danes v kimu Matic* pniljublje na humorista đn komika Pat in Patachon. to po* v govorečem filmu. Oba sta v Berli nu in se učita nemščine. Jasno, da bo u&zvak> to učenje, zamenja vanje besed in neznanje jezdka mnogo zabave in smeha. Film predvaja ZKD ob najnižjih cenah, tako da <je s tem vsakomur omogočen dostop. Današnja predstavi se vršita ob 3. in ob 5. uri pop.; jutri se film ponovi ob pol 3. pop.; v nedeljo pa neprekklcno zadnjikrat ob 11. dop. Vsi, M se hočejo zopet enkrat od srca nasmejati, sj moralo ogledati ta film!
—U Izredno zabavno veseloigro »Igra v gradu« vpniaori v soboto te nedeljo ob 20.15 šentjakobski gledališki oder Ko-medioa. najboljše delo znanega madžarskega komedijografa Frana Molnarja, znanega autor j a >L#iliom« in drugih veseloiger, je polna duhovite komike. Za smeh in zabavo jamči autor. Nastop«'.jo &g. Karus, Koša k, Gnidovec, l^avrič. Kune in Petrov-čnč. Edina ženska vloga pa je v rokah priznane igralke gdč. Ervine Wrisch«rjeve, kii po daljšem odmoru zopet nastopi na šentjakobskih deskah. Predprodaja vs*r«pn<ic kot običajno.
—Ij Slovensko planinsko društvo, osrednji odbor, vabi svoje člane, da se udeleže komemoracije po dr. Edvardu Slaviku, tržaškem narodnem prvoboritelju, ki se bo vršila v nedeljo 29. t. m. ob 10. uri v dvorani Trgovskega doma. Bleiwei-sova cesta.
—Ij Strokovna filma o avtogenem varenju. Danes točno ob 18. vuri zvečer »e bosta predvajala v kinu >Dvore 2 strokovna filma o tehniki avi.oeenega varenja in rezanja v skupni dolžini 1500 m. Filma, ki sta last tvornice za d udi k d. d. v Rušah pri Mariboru in ki jn bo tolmačil inženjer tvornice g. L«eo Knez. sta tehnično na višku, ter zato našemu obrtništvu, ki se za avtogeno tehniko zanima, priporočamo, da jn ogleda Vstop je brezplačen.
_Ij  Glasbena   Matic«  ljubljanska vabi
Ln pros; svoje člane, da se udeleže spominske svečanosti za pokojnim dr. Edvardom Slaivikom. predsednikom bivše tržaške podružnice Glasbene Matice. Komemoracija bo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 10. uri v dvorani Trgovskega doma. ob Četrt 10. uri je pa maša v Križevniški cerkvi
—Ij Ljubljanskim moškim zborom. Dre-*i vsi v Glasbeno Martlco ob 8. uri k vaii. Prinesite seboj Mohorjevo pesmarico II. dol. Hubadova župa J. P. S.
—Ij Društvo »Pravnik« v Ljubljani vabi svoje claue na spominsko slavnost za pokojnim dr. Slavtkom Edvardom v nedeljo, dne 29. t. m. ob 10. uri dopoldne v Ivoraui Trgovskega doma.
—Ij Ženski pokret priredi v kratkem socijaJno-političn-1 tečaj v svrho sociološke izobrazbe uaših žen. Priglasite se pismeno do nedelje 29 t. m. na naslov: ženski pokret, šelenburgova ulica 7. Pri glasite se lakoj, ker je število udeleženk omejeno.
—Jj Trgovine v nedeljo pred Sv. Miklavžem, dne 29. t. m. smejo biti ves dan odprte. Naoelstvo gremija trgoveev.
—I j Tragedija mladega vajenca. Včeraj smo poročali o težki nesreči, ki se je pripetila v Vegov; ulici, kjer je na križišču Simon Gregorčičeve in Vegove ulice vrhniški avtobus, last g. VViesbauerja, povozil vajenca Josipa Mahkovca, rojenega 19. marca 1916 v Zadobrovi in stanujočega na Studencu št. 16. Kakor pripovedujejo očividci nesreče, je Mahkovec ob 12.06 zelo naglo privozil iz Simon Gregorčičeve ulice .istočasno je pa privozil pravilno po desni avtobus. Kolesar je zavil na levo, na križišču so pa posuta tla s peskom, na katerem mu je spodrsnilo in padel je s ko-esa. Dočim je kolo padlo na levo stran, je Mahkovec padel na desno, naravnost pod avtobus, ki mu je Sel čez glavo. Bil je takoj mrtev. Na kraju nesreče se je zbrala velika množica ljudi. Truplo ponesrečenega Mahkovca so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu, o tragični nesreči so pa orožniki obvestili tudi njegove roditelje. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi, kdo je kriv nesreče.
— i Obleke ln klobuke kemično čisti, barva, oliaira ln lika tovarna JOŠ REtCH
I
Mladi zakoni Vroča ljubezen   j ur Ki Malo denarja! lRE^RA
Izvrstna satira današnje dobe!
Kathe Nagy Heinz
in izborni dunajski komik s svojimi dovtipi
Fritz
to je trojica, ki vas bo imetnitno zabavala v filmski komediji
hshipleiiia
Glasba in šlager ji: VVDLLI KOLLO
Ako hočete videti, kako je iz komedije postala resnica in kako je sreka-na mlada ženica napravila iz svojega moža, ki je bil ubog bančni uradnik — bančnega direktorja, si morate ogledati ta film!
Za smeh in sijajno zabavo jamčimo!
Jutri! Premiera!
ELITNI KINO MATICA
„Grafika"
zapoje
Iz Celja
c— Ce?>Ui na Bregu je zbetonirana tudi v drup,i polovici do kapucinskega mostu. Dela je zelo oviral velik tovorni in osebni avtomobilski promet, v zadnjem času pa tudi dež. Cesta bo ona najlepših celjskih cest in bodo nanjo z zavistjo gledale številne rflestne ceste, ki so že davno potrebne ureditve in prenovitve. Tudi v Ipavčevi ulic! costna betonska dela naglo naipredujejo in bo dovoz k bolnici zopel v kratkem odprt.
—r. Izguba. Pred dnevi je izgubila uradnica Vida Stadlerjeva v mestu ročno torbico, v kateri je imela 2 ključa m več drugih malenkosti. Posten najditelj naj prinese toi-bico na mestno policijo.
Med v prehrani
dojenčkov
Mussolini je velik nasprotnik omejevanja porodov in italijanska vlada na vse načine propagira porast populacije. Toda besede so prazne, če niso podprte z dejanji, in tako bi nobena propaganda, naj se ljudje množe, nič ne pomagala, če bi država onim, ki pridno spravljajo otroke na svet, ničesar ne nudila. Da doseže v svojem prizadevanju uspeh, je morala država seči po posebnih zakonih. Pred dnevi je izdal rimski guverner nov dekret, ki jasno priča, koliko je ležeče Mussoliniju in njegovi vladi na uspešnem razmnoževanju italijanskega naroda.
Rodbine, ki imajo vsaj tri otroke, imajo pravico do brezplačnega stanovanja treh sob. Zavezati se morajo samo, da stanovanja, ne oddado naprej ali da se na ta račun ne zadolže. Ta ukrep italijanske vlade je edinstven v zgodovini prizadevanja po razmnoževanju. Je pa tudi zelo učinkovit. Nazadovanje porodov gre namreč večinoma na račun pomanjkanja stanovanj. V eni ali dveh sobicah stisnjena rodbina ne more imeti mnogo otrok, če jih na že ima, ne more vzgojiti iz njih zdravih in krepkih ljudi.
Postani tu o*tanl~ člaa Vodnikove
Pevovodja g. prof. Grobming o svojem pevskem zboru
in o naši koncertni krizi
Ljubljana, 27. novembra.
Lepo petje pri nas Še vedno nekaj velja, čeprav postajamo tudi v tem pogledu svetovljani ter so nam čedalje bolj všeč zamorske viže. Koncertov sicer ne obiskujemo radi. hočemo se pa poboljšati ter bomo s častno udeležbo na novinarskem koncertu manifestirali ter izpričali svojo globoko kulturno zavest
Na novinarskem koncertu nastopi tudi »Grafika«, izvrsten pevski zbor. Zato je tudi treba, da slišimo, kaj pravi o tem zboru — in petju — njegov pevovodja g. prof. Adolf G r 5 b m i n g.
Križi so s takšnimi intervjuvi, ne sicer za novinarje, pač pa za njihove žrtve. Novinarska radovednost namreč ne sme nikdar poznati meje. G. profesor mi je pa tokrat vzel sapo, kot da je bil pripravljen na torturo. Dobrodušno, uslužno in izčrpno je povedal vse in kar vnaprej, ne da bi moral odgovarjati na nadležna vprašanja.
— Naš zbor .ie predvsem društveni, stanovski. Ne zasledujemo nobenih bleste-č:h, visokih ciljev- je dejal z nasmehom. Namen zbora je namreč širiti glasbeno naobrazbo pri našem članstvu. Zato je tudi naš program umerjen, pojemo, kar je dostopno članom, kar razumejo ter lahko občutijo. Smatramo, da more širiti smisel za glasbo med našimi vrstanr pesem, ki sega globlje, ne samo do ušes. Gotovo ste že večkrat slišali o kakšnem koncertu, »da je sicer dosegel popoln uspeh, samo spored je bil obrabljen, peli so stare pesmi, nič modernega ter zaradi tega ne zasluži popolnega priznanja«. Ce pa zagovarjaš klasične skladbe, te obsodijo kot starokopitneža ter zbrišejo z list« kulturnih delavcev ...
— Starejše skladbe, pojmovanje pevske umetnosti in umetnost sama slone na stoletnih temeljih, dobrem okusu. Kar je veljak) tako dolgo za lepo. kot merilo umetnosti, tega vendar ne moremo odpraviti kar čez noč. No. po večini so pa moderne skladbe zmetane tako skupaj, da so popolnoma tuje človeku, ki ima še kaj okusa :n kritenia. Predstavljajte si skladbo, ki io napiše moderen skladatelj tako za mizo. narneče note na papir, ne da bi pri tem čutil karkoli! Mislim, da je treba skladbo doživeti v sebi. pisati jo iz sebe. Saj nismo takšni starokopitneži in sovražniki modernega duha, vendar pa človek ne more razumeti, zakaj bi naj bilo dobro le, kar je moderno, vse drugo pa popolnoma za nič. Kajti klasične skladbe še vedno učinkujejo na človeka, občutiš jih, dočim so moderne tuje in nedostopne občutku ter čustvu.
— Mi delamo v tem smislu, držimo se pesmi, ki so se že uveljavile, čeprav ne zanietujemo tudi modernih skladb. Če so moderne skladbe kaj vredne, še ne moremo reči, pokazala bo prihodnjost. Upam, da smo na pravi poti. Tudi na pevski turneji na Dunaju in v Pragi smo nastopali s starejšimi skladbami in smo prodrli, kot sodim po laskavih kritikah vseh čeških listov. Ne vem, zakaj je bilo tedaj naše časopisje tako rezervirano... Praga, kot žarišče evropske glasbene kulture, je z ne-deljenim priznanjem sprejela našo priznano pesem, dočim smo mi bolj papeški kot papež sam. Praga bi vendar potem takem morala odkloniti nemoderne skladbe. V rokah imam kritike odličnih listov o naši turneji, da se je »Grafika« izmed vseh naših zborov, ki so posetili Prago, še najbolj postavila.
— Pri nas tožimo tudi o nekakšni koncertni krizi. Mislim pa. da te krize ni zakrivila tako zvana masa. Baš to, ker smatramo koncertno občinstvo za nekakšno brezčutno, neuko čredo, ki ne more ter ne sme odločati, kaj je dobro in kaj ne. ker vlada nekakšna diktatura, ki vsiljuje Hudem prepričanje, da je nekaj dobro ter da ne razumejo modeme glasbe — baš to odbija ljudi od koncertov. »Masa« ima namreč dober instinkt ki ga nekateri ne poznajo: ljudje občutijo, kaj je dobro zato pa odklanjajo, kar je tuje njihovi mentaliteti. Zavedati se moramo, da baš občinstvo odločuje ter ne smemo delati računa brez krčma rja. Prepričan sem. da bi se občinstvo takoj poboljšalo, če bi se poboljšali nekateri gospodje ter bi bila v glavnem odpravljena koncertna kriza.
— Govorilo se je tudi že večkrat, da ?s v Ljubljani preveč Devskih zborov ter se pevske moči preveč cepijo zbori na. životarijo. Zaradi tega nai bi se vsi nevd združil"' v le enem velikem zboru, a1! kvečjemu v dveh. Ne verjamem, da bi Lila s tem kaj pomagano, celo Škodoval l: našemu oevskemn žrvljenju. Pomisi;t: "e treba, da bi se n. pr. pevci, ki se .tde*st* u-iejo v zboru 'Grafike*, sploh ne vnisn1* v drug zbor. Tako iih pa veže drug na drugega stanovska zavest   m ment»*?ter&
ter združuje pri dera, ki se mu posvečajo vsi s pravim veseljem in ljubeznijo. D« vlada v pevskem zboru demokratičen dun in da se nihče ne čuti zapostavljenog-« ne sme biti med člani prevelikih *ociaJnt)j razlik. In v velikem zboru vodja ne more poznati tako dobro vseh pevcev in r h«-vih hib. Zato je v velikih zborih iiava.1"" d reče j statistov.
— Pri nas tudi presojajo zborov-ke pevce, kakršni so n. Dr. naši 8 e~akim merilom kot poklicne pevce, soliste te» zahtevajo pri njih Drav tolikšno ik; kor pri rutiniranih, večletnih onklieri h pevcih. Pevsko tehniko si pa nevec p ■ 'av-bi s prakso. Upoštevati bi morali, da naš pevec pride iz delavnice in da si m<-ra >cs počitka pritrgati čas za vaje. Z^jdi »ejja nam tudi primanjkuje časa. da bi se mu« Čili s kakšnimi prav težkimi skladbam modernega kova. ki itak ne učinkuje.* »
— Mislim, da je bolje vežbati pevce še posamezno, tako tudi najlažje ugotovim, kaj je treba korigirati, kje poprijeti. Opažam, da se pri nas skoraj nič ne brigamo za vzgojo pevskih glasov. Glas je treba namreč ustvariti, kultivirati, človek ima sicer že od narave glas. toda obdelati, izbrusiti ga je treba. Napačno je misliti, da si perfekten pevec, če absolviraš konser-vatorij. Pevec se mora učiti vse življenje. Sam pa ne pozna svojih hib. zato ga mora vzgajati pevovodja odnosno operni dirigent. Polagati bi morali tudi mnogo pozornosti na estetiko govora, na vokaliza-cijo. Pri nas je vseeno, če izgovarjaš ozki al! široki samoglasnik in češč<» celo. na katerikoli zlog pade naglas. Naš jezik, in sploh vsi slovanski, je kot ustvarjen za petje, saj je mehak in zvočen. Najtrši slovanski jezik je češki ter zato najnepr-memejši za petje, zlasti Še zaradi svojega nesrečnega naglasa. Mi. žal. svoj lepi jezik zelo zanemarjamo ter nekateri hočejo celo uvesti vanj nemški r. ki je za naše uho nekaj strašnega.
— Ni čuda, če pri nas naletiš na pevce, ki kriče kot jesiharji in jih nekateri celo občudujejo. Marsikdo misli, da se mora vse tresti m rušiti kot Jeriho, ko zapoje dober pevec, zato je tudi razočaran, ko se mu zdi njegov glas slaboten. Fzvežban, čist, prodoren glas pa ni tuljenje, vendar seže daleč, ker je resonančen. Dobrega pevca najlažje spoznaš pri radiu, pa sploh pri zvočniku. Ce je glas neizvežban. šumi ter hrešči, čist, pravilen pa ves čas lepo zveni.
— Na vašem koncertu nastopimo s tremi pesmimi: Foersterjev »Spak«, C. Adamičevi »Završki fantje« in »Vojaški boben«. »Spak je nglasbena Aškerčeva balada in je najlepša, precej težka, tovrstna slovenska skladba. Nekateri mislijo, da bi morali skladatelji uglasbiti predvsem nai-lepše pesmi (besedila). Jaz pa mislim, da lepa lirična pesem že itak sama na sebi dovolj pove ter je ne more glasba olepšati, kvečjemu lahko celo pokvari njeno neposredno učinkovitost. Nimam pa nič proti temu, če se uglasbi tudi vsebinsko šibka pesem. Glasba ji da potem barvo ter izpopolni ostalo.
— Naš zbor šteje 25 članov, obstoji 8 let. Vodim ga od ustanovitve.
ovinar
ski
koncert
© © i
Oladionrofrun*
Sobota, 28. novembra.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne veti; 13: cias .plošče; 17: Salonski kvintet; 18: Viktor Pirnat: Žiimberski uskoki; 18.30: B. Hrovat: Kulturni film za našo mladino; 19: Ga. Orthaber: Angleščina; 19.30: Prof. Namorš: Spoznavanje blaga; 20: II. večer ljubljanskih konservatoristov (izvajajo gg. Adamič, Prevoršek, Arko Herta, švigelj, Krmpotić, Pavla Kane, Anita Meze, šušter-šič); 21: Akademski plesni orkester; 22: Čas, dnevne vesti;; 22.15. Lahka glasba; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Dr. Milan Vidmar: Zanimivosti elektrotehnike in njenega gospodarstva. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1931. »Pota tn cilji«, zvezek 20, str. 207.
SOKOLI!  DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU!
3
Stran 4
>SLOVENSKI NAROD«, dne 27. novembra 1931
Stev. 271
Emile Gaboriaa;
97
velemesta
Roman
— Ne, — je ponovil Catenac, — to ni sin, ki ga je dal vojvoda de Champ-doce onesti v riajdenišnico in ki ga pozna vojvoda bolje kot jaz___Smejeta
se? Najbrž zato, ker ne vesta tega, kar vem jaz.
— Dovolj je tega! — ga je prekinil Mascarot in pripomnil, obrnjen k Hor-tebizu:
— Pojasni vse našemu prijatelju, povej mu, da veva marsikaj ...
Zdravnik je stopil k Paulu, ga prijel za roko in dejal Catenacu:
— Ti trdiš, da ta fant ni sin vojvode de Champdoca, ker ne vidiš na njem znamenj, za katera si zvedel... Znamenja bi bila na njem, če bi naju bil pravočasno opozoril na to kot vesten družabnik. Sicer pa bodo" na njem tistega dne, ko ga predstavimo vojvodi ...
— Kaj, ti bi hotel___
— Dovoli, da povem do konca. Ko ni bil Paul v zgodnji mladosti, ko še ni bil star dvanajst let, poparjen na rami s kropom, da bi se mu bila olupila koža in mu ostala gnojna rana, bi bil imel zdaj široko brazgotino posebne oblike ..
Catenac je prikimal.
— Da, res je.
— No torej, poslušaj dobro, Catenac. Veš, kaj storim, ko se danes raziđemo? Vzamem Paula s seboj v ordi-nacijsko sobo. Položim ga na mizo, nar-kotiziram ga, da ne bo čutil bolečin, potem mu vtisnem s pomočjo neke tekočine v kožo brazgotino iste oblike, kakor jo je imel sin vojvode de Champdoca, namreč trorepato brazgotino s središčem na lopatici, enim repom na hrbtu, drugim na prsih, tretjim pa na roki.
— To je pa res peklenski naklep! — je menil advokat.
— O!
— Toda na nekaj ste pri tem pozabili.
— Pa menda vendar ne?
— Da. Pozabili ste, da sveže brazgotine ni težko spoznati.
— Na to imam že pripravljen odgovor, — se je nasmehnil zdravnik. — Jamčim ti, da postane brazgotina s pomočjo posebnih obvez čez dva meseca taka, da je noben zdravnik ne bo spoznal za svežo. Ves, Catenac, homoeopa-tija je imenitna reč.
In pripomnil je:
— Zdaj je pa že čas, da gremo obedovat. Pojdiva, Paul.
Toda mladenič se ni ganil in šele zdaj so možakarji opazili, da leži ubogi dečko napol onesveščen. Morali so mu zmočiti senca z mrzlo vodo, da je prišel k zavesti.
— Kaj! Že same misli na tako nedolžno operacijo ste se tako prestrašili?
Paul je žalostno odkimal z glavo, rekoč:
— Ne, saj se nisem ustrašil operacije.
— Kaj pa vam je?
— To ni strah, temveč zavest, da vem, da živi, da ga poznam... — je odgovoril z drhtečim glasom.
— Koga poznate? — so vprašali možakarji, misleč, da se je njihovemu učencu zmešalo.
— Njega... sina vojvode de Champdoca!
Če bi bila udarila v pisarno strela, bi groza ne bila večja.
— Pojasnite nam, kaj hočete reči s tem? — je dejal Mascarot, ki si je bil prvi opomogel od presenečenja.
— Takoj, gospod. Pri vaših zadnjih podrobnostih se mi je posvetilo v glavi — in zato mi je postalo slabo___
Poznam mladeniča — star je dvaintri-deset let — ki je bil prinesen kot dete v najdenišnico v Vendome, pa je z dvanajstim letom pobegnil iz nje; on ima na roki brazgotino, spomin na opekline iz časov, ko je bil še vajenec pri stro-jarju.
— To je on! — je vzkliknil Catenac. — Kje pa je ta mladenič? — je vprašal Mascarot radovedno. — Kaj počenja, kako mu je ime?
— Kipar je, piše se Andre, stanuje pa...
Srdita Mascarotova kletvica mu je zaprla sapo.
— Tristo hudičev! — je zakričal Mascarot, — že tretjič nam hoče ta nesrečni umetnik prekrižati račune. Prisegam, pa, da je to zadnjič!
Catenac in Hortebize sta bila bleda kot zid.
— Kaj nameravaš storiti? — sta vprašala.
Mascarot je hitro premagal jezo in odgovoril:
— Ničesar ne nameravam. Vedite pa, da je ta Andre kipar in da dela na zelo visokih odrih___Kaj še niste slišali, da visi življenje teh ljudi često samo na nitki?
XXL
Andre je bil kipar in po cele dneve je prebil na bolj ali manj trdnih odrih. Mascarot je imel torej prav, ko je trdil, da visi kiparjevo življenje samo na nitki.
Samo da je bila ta nitka mnogo trdnejša, nego je mislil častivredni lastnik po sredovalnice.
Govoreč o odstranitvi moža, ki mu je hotel tako hladnokrvno prekrižati račune kakor da gre upihniti svečo, ni računal z eno okolnostjo, ki je pomenila resno oviro na poti k cilju: Andre je bil namreč zelo previden.
Baron de Breulh-Faverlav se je strinjal z njim. %
— Stavim glavo, — je dejal, — da imava opraviti z izsiljevanjem. In s tem je treba računati. Še hujše pa je, da se lahko zaneseva samo nase, kajti policije ne moreva klicati na pomoč. Kdo ve, kakšna grozna tajna je dala tem lopovom v roke orožje proti grofu in grofici de Mussidan. Zato morava biti skrajno previdna. Ne pozabite, da od tega trenutka nimate več pravice hoditi ponoči po temnih zakotnih ulicah ... Bilo bi zelo lahko... zasaditi vam nož v hrbet.
— O, saj bom previden, prisegam vam! — je dejal Andre.
Posledica tega pogovora je bila, da Andre in baron de Breulh nikamor nista hodila skupaj. Domenila sta se, da se sestaneta vsak večer v mraku v zakotni kavarnici na koncu Champs Ely-sees blizu hiše. na kateri je bil začel Andre delati za bogatega Gandelua.
Iz kavarne se je vrnil Andre naravnost domov in vso noč ni mogel zatis-niti očesa: po glavi so mu rojile težke misli. Najbolj so ga zaenkrat skrbele obveznosti do monsieura Gandelua. Ali bo mogel nadaljevati kiparska dela in obenem stražiti Croisenoisa? Težko.
Čitaite ilustrovano revijo »EVIJmiE !N SVET«
Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana
prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo
PREMOG
domači in inozemski za domačo kurjavo in Industrijske svrhe
KOVAŠKI PREMOG ™£
it livarn iS ki, plav-
aXVPft9  iarsid m plinski
BRIKETE
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta št. 15/1.
Na trgu so ga našli
izčrpanega
žalostna usoda prvega sovjetskega ljudskega komisarja
zunanjih zadev cičerina
30. oktobra so našli na Trgu revolucije   v   Tomsku onesveščenega, izčrpanega   in   oslabelega bivšega člana   okrajnega   sovjeta (prvega ljudskega komisarja zunanjih zadev) Borisa Vasiljeviča Cičerina. Tako se glasi poročilo, ki ga je poslala državna politična uprava mesta Tom-ska centralni boljše viški vladi. Še ni dolgo tega, ko je nastopal na vseh evropskih jiosvetovanjih in diplomatskih konferencah kot oficijelni zastopnik sovjetske Rusije potomec stare
bojarske rodbine, bivši ataše carskega poslaništva v Londonu, ljudski komisar zunanjih zadev Boris Vasiljevič Čičerin. Cičerinove zasluge omenja v svojih zapiskih in spominih sam Lenin, ki pripisuje poznejšemu ljudskemu komisarju zunanjih zadev zek> važno vlogo v pripravah in boljševiški revoluciji sami. Kot ataše carskega poslaništva v Londonu je storil Cičerin ruskim boljševikom neprecenljive usluge, posebno je pa podpiral in pomagal Leninu, ki se je mudil takrat pod imenom Mayer v Monakovem. Ker mu je bila znana šifra carske tajne službe v inozemstvu, je Čičerin vedno pravočasno obveščal revolucijonarje v inozemstvu, da jim preti nevarnost, da so jim carski detektivi za ipetami. S tem je seveda izdatno pomagal utrditi in razširiti v inozemstvu mrežo boljše viških revolucijonarjev.
Ker je imel dostop do vseh uradnih aktov in pečatov, je izdajal Cičerin revolucionarjem potne liste in osebne legitimacije, da so lahko potovaJd v Rusijo in širiJi revolucijonaroi duh. Ko je postalo pozneje njegovo delovanje znano carski tajni službi, je pobegnil iz Londona v Švico ter postal Lerrirrov osebni tajnik in svetovalec v zadevah zunanje politike. Po svojem povratku v Rusijo Lenin ni pozabU uslug in zaslug svojega bivšega tajnika in ko je zasedel mesto predsednika sovjeta ljudskih komisarjev, je takoj imenoval Cičerina ljudskim komisarjem zunanjih zadev. In tu se je izkazal Cičerin dostojnega pomočnika svojega mojstra, na diplomatskem polju je storil .mnogo za utrditev boljševiške države. Njegov položaj je bil zelo trden, ker je užival popolno Leninovo zaupanje in zaščito.
Načina življenja pa Cičerin ni prav
nič izpremenil, ko jc zamenjal frak carskega diplomata za rusko gimnastjor-ko. Stanoval je v dvorcu svojih prednikov v Moskvi, vozil se je s posebnim salonskim vlakom in njegov bivši komornik, pozneje pomočnik, ni nikoli odložil belih rokavic, ko je servira! tovarišu komisarju čaj ali zakusko. Vajen zapadno-evropskega načina življenja je zvečer kaj rad oblekel smoking in si nataknil krizantemo v gumbnico. Za nastopne avdijence je sam določil ceremonije! in pojavljal se je vedno v posebni uniformi, a kahetinski vinski kooperativ je moral vedno poslati tovarišu komisarju primemo število Gte-klerric najfinejšega vina.
Dokler je bil Čičerin ljudski komisar, so bui plesi na sovjetskih poslaništvih in ori njem v Moskvi znani po svojem bogastvu in razkošju. Ko ga je njegov namestnik Litvinov-Valah nekoč delikatno opozoril na ostro kritiko njegovega početja v vrstah drugih članov centralnega odbora, posebno pa na pikre opazke tajnika Stalina, je Čičerin samo zamahnil z roko in se pomilovalno nasmehnil.
Toda naenfcrat je prišel polom. Leninova bolezen je hitro napredovala in 21. januarja 1924 je Vladimir Iljič umrl. Kmalu po njegovi smrti, ko ie bil na vladi še Rikov, so Cičerina že potisnili ob stran. Sovjetski listi so začeli pisati o njegovi hudi živčni bolezni, Čičerin je oficijelno demisijoni-ral in odpotoval v \Viesbaden, kjer se je baje lečil. Njegova bolezen je bila v prvi vrsti političnega značaja. Končno se je moral Čičerin na pritisk odločujočih članov centralnega odbora, zlasti Stalina in Uriekega, iz »zdravstvenih« ozirov umakniti iz javnega življenja in r>ro forma je bil imenovan za člana okrajnega sovjeta v sibirskem mestu Tomsku.
Ko je pa dobil Stalin popotno oblast nad boljševiško Rusijo, je izgubil Čičerin tudi to mesto in začel je moralno propadati. Končno so ga našK od lakote izčrpanega in osnesveščene-ga na trgu. Najstarejši Čičerinov sin je stopal ored dvema letoma v samostan. Lenin je nazival Cičerina »daragoj Boris«, njegovi nasledniki so ga pa zavrgli kakor izžeto citrono. Nehvalež-nost je pač plačilo sveta. Tako končuje svojo življenjsko pot v mrzli Sibiriji eden glavnih ustanoviteljev boljševiške države, prvi ljudski komisar zunanjih zadev. Leninov osebni prijatelj ni tovariš Boris Vasiljevič Cičerin.
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« greneice velike važno-nosti. Kliniki svetovnega solvesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Brezplačna
itanovanja
V dečjem domu v Jersev City v Ameriki, kamor sprejemajo telesno zaostalo deco, dajejo dojenčkom v hrano vsak dan poldrugo čajno žličko medu. Razen medu ne rabijo nobenega drugega sladila. Pri telesnem zaprtju dobi dojenček dve polni čajni žlički medu, pa tudi vodi se doda nekaj kapljic medu. Pri motenju prebave v nasprotni smeri dobi dojenček samo eno Čajno žličko medu na dan. To otroško dijeto je uvedel in štiri leta preizkušal ravnatelj oddelka za otroško higijeno dr. O' Gorman. Dosegel je zelo zadovoljive uspehe. V zavod sprejemajo zelo zanemarjene in slabotne otroke, ki jih je navadno sama kost in koža, kmalu pa si opomorejo in se telesno tako utrdijo, da prav nič ne zaostajajo za dobro razvitimi dojenčki.
Tu je jasno dokazan redilni pomen medu, pa tudi njegov zdravilni učinek. Med je treba dajati otroku v pravilno odmerjenih dozah. Ko so dr. Gormana vprašali, ali rabi pri telesnem zaprtju tudi ricinovo olje, je odgovoril, da je to olje dobro kot mazilo za aeroplane. Američani si mnogo obetajo od medu v prehrani dojenčkov. Prepričani so, da bodo dr. Gormanu sledili tudi drugi zdravniki, njim pa matere.
Čudna ženska
Iz kazmlnioe v Kansas Crty je pobegnila nedavno originalna banditka, po poročilih ameriških listov razkošno bitje, ki je pa imelo čudno navado napadati moške z revolverjem v roki. Napadanje moških bi ne bilo nič posebnega, saj je to običajno opravilo bandi-tov, toda FSdna Murrav ima pri tem zelo originalno navado. Moškega, ki ga napade in oropa, vedno za slovo poljubi. Ženska duša je pač uganka. Hrepeneča po tujem denarju ne skopari s poljubi, ki bi jih morala hraniti za svojega zakonskega moža.
Moža je imela Edna dva, prvi je bil romantičen g^nrleman, ki je končal življenje na električnem stolu, drugi pa še sedaj sedi v kaznilnici. Če bi poljubljala svoje sodržavljane, bi se človek ne čudil, da si služi s tem vsakdanji kruh m denar za lepotičanje. Čudno je pa, da je oborožila svojo nežno ročico z revolverjem in straši moške, ko bi pa lahko brez rizika dosegla mnogo več, če H začela takoj z drugo točko svojega programa.
Tom Mix umira
Iz Newyorka poročajo, da leži znani filmski igralec Tom Mix na smrtna postelji. Te dni je bil operiran na slepiču, toda bilo je že prepozno, nastale so komplikacije in vse kaže, da bo Tom Mix posledicam prepozne operacije podlegel. Tom Mix je znan v filmskem svetu zlasti po svojih cov^bop-skih vlogah.
Žalostna zadeva.
— Kaj je pa že zopet s teboj ? Sk>» san si kot mila Jera!
— Da. Žena mi je pobegnila.
— Čuden patron! Takšna sreča!
— Toda, pobrala je tudi denar!
Dolgost življenja.
Zena: Baje žive ženske del j kot moški.
Mož: Seveda, čudim se le, da me še ni zadela kap, ali zakaj me ni pobrala kuga, ko te že tako dolgo prenašam.
•Ver fpclcffc
za dame in gospode z uredbo strojnega pletenja doma. Zajamčen zaslužek okoli 1500 Din mesečno, ker spleteno blago prevzemamo, plačujemo za pletenje in dobavljamo prejo za pletenje. Pi-Pišite še danes na: Jugoslavenska Rudolf Mosse d. d., Zagreb, br. 34, Je-lačićev trg 5. 3161
MIKLAVŽEVA IDAM IILA
priprosta in najfinejša v veliki izbiri in nizkih cenah pri staroznani
tvrdki F. M. SCHMITT
PRED ŠKOFIJO 2 LJUBLJANA LINGERJEVA 4
Vsaka beseda SO ta odgovor znamko I — Ha i o/fgowrtenu>       NuJnuuUil otflo* IHs»
Večja množina
makulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove oprava Slovenskega Naroda
STANOVANJE obstoječe vsaj iz dveh sob z vsemi    pritiklinami, sigurno snažno,   išče   boljša družina, najraje v Spodnji Šiški v bližini osnovne šole. Stalen in točen plačnik. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Cisto stanovanje 3254«.	MLINSKO KOLO zobca to (na hrbtu), železno, od 190—220 cm v premeru, s tečajem (čepom), perotjo in le zajem kupim. Ponudbe s ceno in opisom na naslov: Mlin Pucon-ci, Prekmurje. 3298
	FRIZERKO prvovrstno, specialistko v vodni in trajni cmdulaciji, čvrsto ondulerko in manikirko, v stalno službo sprejme takoj ali po dogovoru Kiralv Josip, frizer. Murska Sobota. V ponudbah je navesti   tudi   plačilne pogoje. 3297
SOBICO malo,   preprosto,   s posebnim vhodom, išče gospod čez dan študije. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda« pod »Sobica 3267«.	
	ZASTOPNIKA za Ljubljano, za prvovrstna amerikanska nalivna peresa — iščem. Dober zaslužek zasigu-ran. Ponudbe z referencami na naslov: The. Duro nalivno pero Co. Ltd. Jos. Helnrich, Zagreb, Beogradska 7. 3296
čopiče vseh vrst, žimnate metle, razna omela, najrazličnejše ščetke vseh velikosti izdeluje najceneje muko Šimenc KONGRESNI TRG STEV. 8 (poleg kino Matice) 29/L	
	POHIŠTVO Lepe spalnice       Din 2.500.— Omare                  >     450.— Postelje                  > 250.— Nočne omarice        >     130.— Kuhinjske oprave    »   1.000.— Kuhinjske kredence > 600_ Vse drugo pohištvo se dobi najceneje. Sprejemajo se vsakovrstna naročila in popravila — pri mizarstvu »Sava«, Ljub 1 jaaa, Kolodvorska aUca it. 18.
	
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt» »KURIVO" LJUBLJANA, Domaj-aka cesta štev. SS (na Balkana) Telefon 84 84	
	PRODAJALKA mešane stroke se sprejme. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Prodajalka 3102«.
Zvočni kino Ideal
Danes nepreklicno zadnjikrat! Ob 4., 7. in 9. uri
Zvočni velefilm, mojstrovina slavnega režiserja:
F. W. Murnau-a
Ljubezen cirkuške artistinje in ljubezen tajinstvene dame!
Janet Gavnor, Charles Morton, Mary Duncan, Nancy Orexel.
i.. ■ .
Snežne čevlje in galoše
sprejema v popravilo
M. TREBAR, Ljubljana,
SV. PETRA CESTA ŠT. 6.
MORSKE RIBE
Danes v večji izbiri, kakor tudi izbor drugih jedil; purani ii
piščanci na razne načine. — Cene znižane. Vina prvovrstna, mošt bel, specialna vugova po Din 10.—
Operna klet, Gledališka 2 Ljubljanski Dvor, Kolodvorska zo Trnovski Zvon, Krakovski nasip 12
Urejuje Joafe Zupančič. «— Za »Narodno tiskarno« Fran
in tiMaratm del lista: Oton Carlatof. — vn ▼ Ljubljani.
58737292