Kupujte V&JNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni volume xxvi.-leto EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE1 The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXVI. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 6, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 79 WMA ARMADA JE PRIČELA ZOPET S SVOJIM PRODIRANJEM ^erikanci in Angleži kakor tudi osišče se Pripravljajo na nove velike bitke. — Ogromna škoda v Neaplju. ^KVEM NAPADU AMERIŠKIH BOMBNIKOV JE p u V NEAPLJU 221 MRTVIH IN 387 RANJENIH. da jg°cila osišča naznanjajo,*-- °l)noviiangle^ka osma armada | va, da je bila v Neaplju priza-Haršjj pV0Je naPade na čete deta velika škoda, ko je napa-tilerijaa Rom«iela v Afriki. Ar- dlo v nedeljo mestc nad 100 a-°l)strei 0Sme armade 3e pričela meriških bombnikov. (Od nede-ske p0 Vati nemško - italijan- lje je bi* Neapelj zopet napa-je prjče]C1Je' n]ena pehota pa den). Oblaki dima, ki se dviga-6fa,»bni a ?rodirati proti o-! jo iz Neaplja, so popolnoma za-"■m crti °sišča na sever- krili ognjenik Vezuv, ki se na C-? črte pri Gabesu. diraia J Pehota je konsoli-sirnrawraj sv°je pozicije v ot ----- v pristanišču leži 24 razbitih ^^^^ . ________ ladij, med katerimi so trije ve- Nt j,; Vel|ko bitko, ki se bo liki potniški parniki in tri podmornice. Italijanski komunike naznanja, da je bilo pri prvem napadu na Neapelj ubitih 221, ranjenih pa 387 oseb. Sovjetske čete se bližajo Novorosisku Ameriški letalci v krogu otrok ne«iške čete končen hiP Pričela. ^lika škoda v Neaplju 3anski komunike priznata haja v bližini tega mesta. Razdejanje v pristanišču J 3e z zadevo La Guardijeve in Adamičeve misije v Severni Afriki? h ni definitivno odločena in do podrobnosti izdelena, vendar pa se more podati sumarizacijo o njej. ^ dnevi- so listi objavili*............ ...... ....... 130 poslan newyorški ,, a Guardia v Severno 'Ho W ut vojaški administra- Cd0tnih Pnii bivših italijanskih Vi* da bo eden izmed ^ S]0 treh pomočnikov tudi \ Jnski rojak, pisatelj amič. Ker tista vest ni čno označenih vi- Je slonela samo na ^o pri.^migavanjih, je mi ni-dokler J® bolj toč- ' Si rdia gori za Adamičeve \ s ideje Nila\ma po sebi nas ni iz" t je Ž,' nam je bilo znano, \ mti La Guardia silno Sič ki Ijih je pisatelj 61 V SV°ji knjigi J Passage," katero >tft0 Guardia javno in * Sfc j s?ltlo hvalil. La Guar-(Si vl*r'izil> da se te ideje S v ki so bile objav-t,, Adamičevem članku čevega poslanstva bolj Roose-veltova kot La Guardijeva. sk ^V' "nc ,Vm 1CtorV — What?" (pri-i ^ lhis Week" maga e 8- novembra 1942) V* v S^cja l <0- novembre i? bi ^ ^tribucija k stvari to 1 lin*. K stvaij. V V? Vsakdo kitati," je \i žit , dia" "Upam, da ^eveit i tudi Predsednik ^ vSeh Var ^ interesant-ves povojni pro- sveta." ie j J Začasno še vezan 4 646 °bjav Mobij^mič nam sporoča) da ^rav^estet0 vprašanj, kaj na stvari> gle- w t0(la ga Potovanja v Af-V* Še2a enkrat ne more ^ konkretnih odgovo-w °> (ja «• Moremo reči samo V JseCa zadeva razvija že ^ic * decembra, ko je bil ^SolriSežen' da bo ohra" v tajn°st. Kako se k!l° nadalje ravijala, 'C catrgu boij kor Vi »tVa, v meseca aPnla, bolJ definitivno do-ilto 1 morem° že da-l ^ a je — po našem ldeJa glede Adami- Sumarizacija špekulacij Razumljivo pa je, da je vsakemu prosto sumarizirati spe-kulativne govorice, ki so se pojavile v zvezi s tem poslanstvom zadnje čase v tisku in na radiu. General La Guardia, ki je bil v prvi svetovni vojni major, je vsekakor določen, da bo operiral najprej iz Afrike, nakar bo postal načelnik provizo-rične po-Mussolinijeve vlade ali komisije, ki bo držala Italijo v svoji zaščiti in varstvu, dokler se bo povrnila dežela v normalno stanje. Kakor je splošno znano, je La Guardia sin italijanskega priseljenca. — Z drugimi besedami povedano: Vsa zadeva je natančna kopij a Adamičeve ideje, iznešene v knjigi Two-Way Passage." Blamaža "protestantov" Kakor rečeno, stvar še ni definitivno odločena in do podrobnosti izdelana, vendar pa moramo že danes z gotovostjo reči, da denuncijacije, ki so jih poslali "zastopniki tristo tisoč ameriških Slovencev" v obliki protestov, niso dosegle svojega podlega namena in Adamiču niso niti najmanj škodovale. A-meriška vlada namreč ne ve, kdo so tisti zastopniki te mase, ki je po njihovih ugotovitvah večja kakor je v resnici, ve pa, — kdo je Adamič! Upamo, da bo ta nauk kaj izdal in da se bodo prihodnjič prej dvakrat premislili, preden se bodo zopet tako blamirali. Pri Smoljensku so uničilj Rusi z ročnimi granatami posadke nekaterih ških utrdb. nem- Moskva naznanja danes, daj so Rusi v svojem prodiranju! proti Novorosisku z bajouetnim naskokom zavzeli več obljudenih krajev ter da so v dolini reke Doneč zavrnili nove nemške poizkuse, da bi prekoračali reko. Polnočni ruski komunike naznanja, da so Rusi konsolidira-li svoje pozicije v obroču, ki se razteza okoli Smoljenska ter da so uničili z ročnimi granatami posadke več nemških utrdb. Mihalj Kalinin .predsednik Zveze sovjetskih republik, je izjavil po radiu: "Hitler upa, da bo s totalno mobilizacijo popolnoma oplenil okupirano Evropo. Hitler upa, da bodo živci nemškega ljudstva močnejši od živcev njegovih sovražnikov. "Nemški fašisti se hočejo meriti z vtzrajnostjo in žilavostjo z narodi treh dežel—Sovjetske Rusije, Velike Britanije in Ze-dinjenih držav. Hitler se je uštel v računih svojega blitz-kriga, sedaj pa se bo uštel glede vztrajanja v sedanji vojni." Koncert Glasbene matice SILNA ZRAČNA OFENZIVA PROTI "TRDNJAVI EVROPI rr Neapelj je bil tekom dvanajstih ur dvakrat bombardiran. — Nad Kielom je bilo v soboto 700 do 800 bombnikov. Na sliki vidimo ameriške letalce v Kitajski, s kitajskimi otroci, kateri so letalce silno vzljubili. ki Zastoj dela , v važni cleveland-ski ladjedelnici American Shipbuilding Co., je včeraj odšlo z dela 1,135 delavcev. -— Delo še vedno stoji. SPORAZUM PREMOGAR-JEV IN DELODAJALCEV NEW YORK, 5. aprila. — John R. Steelman, načelnik vladnega posredovalnega urada, je izjavil, da je na konferenci med delodajalci in premogarji opaziti mnogo kompromisnega duha, iz česar je sklepati, da bo dosežen sporazum glede novega kontrakta. Na koncertu, ki ga je dala v nedeljo zvečer Glasbena Matica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, je slavila interpretacija slovenske narodne in u-metne pesmi svoje resnične tri-umfe. Zbor, ki je zaradi izrednih razmer v deželi, številčno znatno šibkejši kakor je bil, je po kakovosti na višku pevske dovršenosti, katera ugotovitev velja zlasti za ženski z'oor, ki je ostal tudi številčno močan. Narodne pesmi najbolj ugajale Kakor še nikoli, se je baš na tem koncertu opažalo, kako globoko so dojemale publiko zlasti slovenske narodne pesmi, izišle iz smrti posvečenega naroda, ako mu ne pride v najkrajšem času rešitev v obliki invazije zaveznikov. Prelepe narodne pesmi, katerih refren je posvečen lepoti in ljubezni do domovine in ljubezni slovenskih fantov in deklet, so segale do globine srca ter izvabile iz oči navzočih marsikatero solzo, ki je skrivaj in kradoma zdrknila po licih. Zbor je bil dovršen; večino pesmi, ki jih je pel, je moral ponavljati, zlasti vse narodne in Zormanove. Dovršenost ženskega zbora Pravtako je ugajal ženski zbor, ki je zapel troje pesmi: Gondolirjevo pesem, Ženjice in Pa sem v šiško v vas hodil. Nastop solistov Znani tenorist Louis Belle in basist John Nosan sta zapela dvospev iz opere "Marta" in "Domovini." Zadnja pesem je pretresla navzoče in sta jo morala ponoviti. Sopranistinja Carolina Bu-dan je zelo lepo zapela Zorma- (Kadaljevanje na 2. strani) Delo v ladjedelnici American Shipbuilding Co., ki se nahaja ob vznožju zapadne 54. ceste, je včeraj popoldne kakor tudi danes dopoldne počivalo, ker je včeraj odšlo z dela ljl35 delavcev. V tej ladjedelnici gradijo barke in ladje za vojno mornarico. V ladjedelnici sq ostali samo oni, ki imajo mesečne plače, foremani in tako zvini "maintenance men". Vsa produkcija dela je ustavljena, in kdaj se bo zopet začela, to je bilo snoči še problematično. Pravijo, da so delavci pustili delo zato, ker električarji, ki pripadajo A. F. of L. organizaciji, niso hoteli delati skupaj z neunijskimi delavci. Doslej poznana dejstva so sledeča: Produkcija počiva. Včeraj dopoldne ob enajstih je 300 delavcev zapustilo svoje delo. Opoldne so odšli z dela vsi produkcijski delavci. Delavci drugega šifta niso šli na delo. Kampanija pravi, da ima z A. F. of L. "open shop" kon-trakt, v katerem je tudi klavzula proti stavkam. Kompanija ne trdi, da je to stavka, prav tako ne trdijo tega delavci, vendar dejstvo je, da nihče ne dela. Danes zjutraj ob sedmih je prišel k ladjedelnici oddelek policije. Včeraj ni bilo nobenega piketiranja kakor tudi nobenih izgradov. "MEHČANJE" HITLERJEVE NEMČIJE JE V POLNEM TEKU Zavezniški glavni stan v Se-* verni Afriki, 5. aprila. — Da- rimotorni bombniki so zopet z m^. j |nes je bilo uradno naznanjeno, vso silo napadli nemška in po se igrajo j da je ogromna zračna sila, se- Nemčiji zasedena mesta, kakor 'stoječa iz 100 ameriških bomb- tudi Neapelj, katerega so na---| nikov, napadla Neapelj, drugo padli ameriški bombniki dva- Rscionirsnie Zffania,*'največje Pristanišče Italije, do- krat tekom dnanajstih ur. V J » J >:čim se ameriške pehotne sile če- soboto ponoči je od 700 do 800 j dalje bolj približujejo svojemu težkih angleških bombnikov na-sti>:u s četami angleške osme j padlo Kiel, največjo pomorsko I arrhade. bazo Nemčije. en pint na mesec za osebo Možno pa je tudi, da bo dobila posamezna oseba en pint žganja vsakih pet ali šest tednov. Vsa Nemčija pod bombami Snoči so angleški bombniki COLUMBUS, 5. aprila. — Na podlagi' programa za racioni-ranje žganja, ki je bil danes u-veljavljen, bo mogla posamezna oseba kupiti samo po en pint žganja na mesec. Senat je s 27 glasovi proti 0 sprejel tozadevno Metzenbau-movo postavo. Predloga, ki je bila že sprejeta v zbornici poslancev dne 17. marca, je bila zdaj zopet vrnjena poslanski zbornici, kjer bo uveljavljenih še nekaj manjših izprememb in amendmentov, nakar bo prišla še konci tega tedna na gover-nerjevo mizo v podpis. Tozadevni odlok je bil v veliko presenečenje mnogim, ki so pričakovali, da bo vsaki osebi Napad na Neapelj Ameriški bombniki so zadeli j s svojimi bombami mnogo la- napadli pristaniške naprave in dij v pristanišču, s katerimi do-; ladje v francoski luki Brest, važajo material maršalu Rom- j Radio-postaja v Monakovu, melu, in uničili so tudi mnogo j Stuttgardu, Koenigsbergu, Lu-letal na bližnjem letališču. xemburgu, v Lausanni in Bugo-Tekom napada, ki je trajal j munsterju v Švici so utihnile, petnajst minut, je padlo na Ne- kar pomeni> da go bm bombniki apelj skoro 200 ton bomb. Silen napad na Kiel nad večino dotičnih krajev. Zračna ofenziva proti Hitler-LONDON, torek, 6. aprila. —; jevi "trdnjavi Evropi" je v pol-Angleški m ameriški težki šti-'nem teku. Srdite bitke čet osvobodilne armade z okupatorji v pokrajinah južne Bosne Radio Svobodna Jugoslavija poroča, da so partizani zavzeli več velikih krajev, ki so jih očistili sovražnika. V eni sami bitki je bilo 300 sovražnikov ubitih in 118 zajetih. MOSKVA, 4. aprila. — Radio*—- , .. , , . Svobodna Jugoslavija poroča, dovoljen po kvart ah vsaj pint L . jugoslovanska osvobodil-zganja na teden. Toda mesto te- L ^rm'Ja zavzela v seriji svo. ga je možno, da bo vsaka ose- -u , . ,T , , . f .„ , hih zmag kraj Nevesine ob reki ba upravičena do enega pinta j Neretyi y južni Bogni_ y zganja komaj na vsakih pet ali|cijah katerimi . osvobodilna sest tednov. i , . I armada popolnoma izcistila Mo- Obstoječa zaloga žganja je! star—Sarajevo okraj okupator-majhna. Meseca januarja se je j^h čet in četnikov, sta bila za- državi posrečilo kupiti 203,000 zabojev žganja. Meseca februarja pa ji je bilo omogočeno kupiti samo 148,000 zabojev, dočim se je v marcu zvišalo to število na 234,000 zabojev. Od tega žganja ga bodo do- vzeta tudi centra Kalinovik in Ulog. Strupeni plini proti partizanom? Poročila United Pressa, ki so dospela v London, naznanjajo, da je pričel Heinrich Himmler, BOJI NA PACIFIKU Zavezniški glavni stan v Avstraliji, 6. aprila. General Mac-Arthur naznanja danes, da so v ponedeljek zavezniški letalci bombardirali 10 japonskih oporišč, med njimi Buko, katero so napadali polne tri ure. Naši fantje-vojaki * * Novi naslov korporala Lad. Seja Prog. Slovenk Jutri večer v sredo, ob 7:30 uri se vrši seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 3. Seja se vrši v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., in Članice so vabljene, da se je polno-številno udeleže. Euclid potrebuje gasilce in;Debevec. biv§ega uslužbenca v naši tiskarni, je: Cpl Ladislav J. Debevec, 35304063 UPS, 291st policiste Kenneth J. Sims, župan mesta Euclida, je izjavil, da če se bo oglasilo v Euclidu dovolj mož, ki bi prestali civil service izkušnjo za policiste in gasilce, se bo zadnjim dovolilo, da se posvetijo delno tudi delu v industriji. Župan je izjavil, da se zaen- Engr. Combat Bn., Camp Swift, Texas. V nedavni tekmi 13. regimenta MRTC se je slovenski mladenič John Zorich, sin poznanega Franka Zoricha, prav dobro izkazal, ko je odnesel prvenstvo v takozvanem "100 yd. dash Konica je partizanska brigada uspešno odbila več zaporednih napadov, ki so jih podvzele nem-ško-italijanske čete in njihovi sateliteti. 300 okupatorjev ubitih Sovražnik je imel 300 ubitih, 118 sovražnih vojakov pa je bilo zajetih. V roke partizanov je padlo tudi 20 možnarjev, 35 strojnic, 302 konja, ki so bili otovorjeni z raznimi zalogami, in velike količine municije. rejo še uveljavljati pri drugih delih, ker ni ne v enem ne drugem departmentu dovolj mož na razpolago. bile prodajalne na debelo 47 od-j načelnik Gestapa, siliti na to, stotkov ali 94,000 zabojev, do-Ida bi se pričelo vporabljati pro-čim bo 53 odstotkov tega žga- ti partizanskim četam strupe-nja na razpolago publiki za na-'ne pline, ker se jih sicer ne bo kup. moglo pokončati. Radio Svobodna Jugoslavija pa poroča tudi o uspešnih partizanskih operacijah v drugih okrajih Bosne. V dolini reke U-ne so čete osvobodilne armade i zavzele kraj Glamoč. Velik vojni plen Operacije v teh okrajih so izčistile okraje Italijanov. Partizani so tu zaplenili deset vagonov moke, riža in drugih ži-' vil. Hrvatske partizanske čete se srdito bore v bližini kraja Lo-vinaca, kjer je bilo v zadnjih bitkah pobitih in ranjenih okoli 300 mož osišča. V ipki bitki je bilo ubitih 33 hrvatskih u-stašev in uničeni so bili trije sovražnikovi tanki. Osvoboditev nadaljnih krajev MOSKVA, o. aprila. — Čete bosanskega zbora osvobodilne armade so zavzele kraje Bosanski, Petrovac in Drvar ter o-svobodile Bosansko Grahovo in Podgremec, kakor javlja radio Svobodna Jugoslavija. HITLER JE V GORAH STOCKHOLM, 5. aprila. — Potrdilo vesti, da je Hitler odšel z ruske fronte in da se je zatekel zopet v svoj gradič v Berchtesgadenu, je razvidno iz slike, ki se kaže ob sprejemu bolgarskega kralja Borisa. Slika je bila posneta na stopnišču v Berchtesgadenu, kjer je firar pred petimi leti sprejel tudi angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina. EDEN V LONDONU LONDON, 5. aprila. — Danes je bilo javljeno, da je prispel Anthony Eden, minister zunanjih zadev, ki je bil v A-meriki na obisku, zopet nazaj v London. Tukaj sklepajo, da bo v London kmalu prispel kak važen član ameriške vlade, da vrne Edenov obisk. Eden se je takoj po svojem prihodu zaprl s premier jem Churchillom, s katerim je imel dolg razgovor. krat policisti in gasilci ne mo-1 katerega je izvršil v 9.6 sekun- dah. S svojo zmago je 60. bataljon, pri katerem se. nahaja, pridobil dvoje posameznih odlikovanj. VATIKAN IN RUŠČINA LONDON, <5. aprila. — Daily Mail poroča, da je doznal, da bo vat'k»nski radio pričenši v ponedeljek, 19. aprila, oddajal vsak ponedeljek svoja poročila V defenzivni akciji v okraju tudi v rubini. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 6. aprila, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tSv Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ______________________________________________________________________$6.50 For Half Year — (Za pol leta) __________________________________!Z"....ZZZZ!ZZI 3^50 Por 3 Months r- (Za 3 mesece) ............................................................................... 2.00 By Mail In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ___________________ For Half Year — (Za pol leta) _____________________ For 3 Months — (Za 3 mesece) __________________.__.. ..$7.50 .. 4.00 _ 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Fov One Year — (Za celo leto)_________________________ ------------------------------------$8.00 For Half Year — (Za pol leta) .................................................................................... 4.50 Entered as Second Class Matter AprU 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Urednikova posta Boji v Jugoslavij POVRATEK MUSSOLINIJEVIH LEGIJ Minili so dnevi, ko je Hitler lahko pritiskal na svoje satelite, da mu pošljejo na rusko fronto več in več svojih divizij. Minili so dnevi, ko je mogel Mussolini divizijo za divizijo pošiljati na fronte italijanskega kolonijalnega imperija, kajti danes ni nobenega kolonijalnega cesarstva več, ki bi ga bilo treba braniti. Minili so dnevi, ko je Mussolini rjovel, da ima osem milijonov bajonetov, ki bodo zavojevali Nico, Tunisijo, Korziko in Savojo. Mussolini je bil zclaj prisiljen, poklicati svoje legije nazaj iz Rusije. V svojem dnevnem povelju je naznanil, da se je vrnilo iz Rusije deset italijanskih divizij, ki se bodo doma spočile in zopet dopolnile." Mussolini bi se bil mnogo bolj približal resnici, če bi javil, da so se vrnili v Italijo samo ostanki desetih divizij, kajti od 120,000 mož, kolikor je štela italijanska armada pri Harkovu, jih je ostalo približno samo 10,000, ki so se zdaj vrnili domov. Na preživele vojake te strašne italijanske katastrofe v Rusiji, je naslovil Mussolini svoje dnevno povelje, ki naj bi bi1 o veličastno, v resnici pa vsebuje samo lažni patos. Mussolini se je moral zdaj na vsak način pričeti zavedati dejstva, da zdaj ne gie več ne za njegova, ne za njegovega gospodarja zavojevanja, temveč da je uda-lila ura obupne obrambe italijanske zemlje, da je na .počil trenutek zadnjega boja za posest ogroženega Apeninskega polotoka. Celo sama obramba Italije je postala danes tragična. Iz Ribbentropovega obiska v Italiji, kamor je prišel konci februarja, je razvidno, da so naleteli posveti za obrambo Italije na težkoče in da so utrdbe Italije šibke in ne zadostne. Bili so namreč potrebni celi štirje dnevi razgovorov med Mussolinijem in Ribbentropom, katerih sc se udeležili tudi vsi važnejši vojaški strokovnjaki, preden so sploh prišli do kakšnih sklepov in preden je bile mogoče dati v javnost običajni komunike, da so se posvetovanja končala v "popolnem sporazumu." Eno je gotovo: Mussolini zdaj sam krvavo potrebuje vse svoje četfc. Rusija je daleč,—Afrika pa blizu!... Italijani nimajo več ne volje ne časa, da bi se brigali z? Rusijo, ker se morajo pobrigati za svojo lastno dežele in za svojo lastno kožo. ODGOVOR PAVELIČEVI PROPAGANDI Govornik na srbskohrvaški oddaji v Londonu ostre odgovai ja Paveličevi radio postaji Rakovici, ki je trdila, da so nesreče našega naroda krivi oni, ki so izvedli revolucijo z dne 27. marca. Vsi ti poskusi Paveličeve propagande so brezuspešni, ker je hrvaški narod vedno odklanjal to naziranje in povrh tega še v svojih težkih sedanjih izkušnjah dobil nov dokaz zato, da se njegova usoda in srečnejša bodočnost nahajata v rokah naših zaveznikov. Izdajalec Pavelič je zagrešil uboje nad Srbi, katere obsoja ves svet in poskušal s silo pokatoličiti preostale Srbe. Tudi Milan Nedič, v Srbiji je napadal revolucijo 27. marca. Toda ta preobrat ni bil le delo male peščice l judy temveč posledica skupnega upora vsega naroda. Ako bi ne bilo izdajalcev kakor sta Nedič in Pavelič, bi bil imel naš naiod manj žrtev in bi ne bil toliko trpel. naš narod se ne bi bil rešil nesreče tudi, ako bi bil po volji narodnih izdajalcev podpisal pakt s Hitlerjem. Ali morda Rumunija ni razkosana—kljub temu, da je Hitlerju poklonila preko 300,000 mladih rumunskih življenj? Nedič izroča Srbe Nemcem, da jih streljajo, a obenem trdi, da dola za blagor''domovine. Nedič in Pavelič in oni, ki | njimi sodelujejo, nosijo odgovornost za neštete tisoče nedolžnih žrtev. Iz urada predsednika Demokratskega kluba 32. varde V odgovor članu Mr. Antonu Vehovcu, councilmanu 32. varde, na članek v "Ameriški Domovini'.' dne 3. aprila, t. 1. Pišete meni kot predsedniku kluba,in v taki obliki, kot da sem vam jaz, kot predsednik kluba, katerega ste vi član, storil krivico. Gotovo so vam znane dolžnosti predsednika skupine demokratskega kluba. Kot človek, ki verujem v demokratske principe, sem brez o-botavljanja, kot predsednik, dovolil moj podpis na poziv do vas, kojega je članstvo na svoji seji enoglasno odobrilo in naročilo, da se ga pošlje za pri-občitev v oba lokalna slovenska časopisa. Torej, jaz kot predsednik kluba, sem to storil iz dolžnosti, katero so mi člani s svojim glasovanjem naložili. Držite se dostopnosti in ne meni predbacivati, da hočem ionje ubijat. Omenjeni članek je izšel od članov kluba in ne od mene. Svetujem vam, da kot :lan kluba, pričnete vsaj izjemoma včasih posečati naše seje. Poznam vas že dolgo vrsto et in vas spoštujem. Ravno ta-'to dobro poznam naše dobre lovenske državljane, ki so s 'vojo zavednostjo vam pomagali priti do sedeža v mestni zbornici. Kako pa vi te naše lovenske državljane zastopate, ie pa vaša dolžnost, da jim od ;asa do časa pojasnite. Gospod Vehovec, svetujem 'am kot predsednik kluba, da )ričnete zahajati na naše seje n tam zagovarjate svoje stališče. Ako postaja članstvo kluba la vas ogorčeno, to je vaša trivda in ne moja. Jaz se čutim elo demokratičnega in vedno zpolnjujem dolžnosti, ki so mi :ot zastopniku, naložene od ve-ine glasov. Vsaj tako si jaz predstavljam demokracijo. Vse premalo vas vidimo med tami v dobri in zavedni družbi, /eč se morate udejstvovati v kupinah, ki tvorijo večino gla-iov v 32. vardi. Vzemite moj lasvet in skušajte se po njem ovnati. Nič Vam ne bo škodovalo, veliko pa koristilo, ako iridete in prisostvujete sejam n prireditvam podpornih društev, cerkvenih skupin, narod-lih domov in političnega demokratskega kluba. Naš zavedni slovenski narod e že velikokrat pokazal, da u-?ošteva svoje zastopnike, kate-•e postavlja z glasovnicami na idgovorna mesta. Držite se na-oda in ni se vam treba bati, la vas bi kdo porazil, ker naši -lovenski volilci so zelo razsod-ii ljudje in dobro vedo, kdo je ijih pravi zastopnik. Prihodnji četrtek ima naš klub svojo redno sejo, na katero so vabljeni vsi volilci, člani in nečlani kluba. Pridite enkrat na sejo in videli boste, da vam ne bo škodovalo. S pozdravom John Pezdirtz, predsednik. Rabite slovenščino Cleveland, Ohio. — Po mojem mnenju bi se mnogo bolje slišalo, ako bi naši cenjeni pevci na slovenskem radio programu rabili slovensko besedo "zraku",-kadar zapojejo pesem "Ptičke po luftu letajo", ker Nemci nikdar ne rabijo slovenskih besed na njih programih, zakaj bi torej Slovenci rabili nemške? Dick Blatnik. Kupujte vojne bond« in vojno-varčevalne znamke, da bo čimprej poraženo usišče in vse, kar ono predstavlja! Iz uradnega nemškega vojaškega komunikeja Nemška vrhovna komanda je izdala tfradni komunike, oddan preko berlinskega radia in objavljen tukaj po Associated Press. V tem poročilu trde Nem-■ci, da so zadušili del uporniškega gibanja v južni Hrvaški (kar ;so že često javili!) — besedilo tega uradnega komunikeja, v kolikor se tiče bojev v Jugoslaviji, je naslednje: "Nemške in, hrvaške čete, v sodelovanju z oddelki italijanske vojske, so v teku bojev, ki so trajali mnogo tednov, porazile komunistično vstajo v juž-ini Hrvaški; to vstajo je bila ; podnetila Sovjetska Rusija. | Kljub vremenskim neprilikam i in terenskim težkočem tega neprehodnega goratega bojišča, i ter navzlic spretnemu načinu i bojevanja upornikov, smo uspe-jli, da popolnoma zlomimo organizirani odpor. Zajeli smo zaloge orožja in prehrane. Le mali ostanki komunističnih tolp so uspeli', da pobegnejo v visoke gorske predale." Bolgari na jugoslovanskem ozemlju LONDON, 31. marca (AP). '— Iz jugoslovanskih virov prihajajo vesti, da je bolgarsko ; vojaštvo zasedlo preecj novih krajev in razširilo meje bolgarske okupacije, da na ta načini osvobodi čimveč nemških sil za operacije v drugih krajih. Vrhovno poveljstvo bolgarske vojske se je zdaj nastanilo v samem Kragujevcu, v šuma-diji, odkoder poročajo, da tudi bolgarske čete terorizirajo civilno prebivalstvo in z najhujšim pritiskom izsiljujejo od kmetov dobave živil in drugega materijala — vseh takih stvari, katere je težko dobiti. Orožarna v Kragujevcu, ki je bila pred vojno zelo„velika in izdelovala precej izvrstnega vojnega materiala, ne obratuje več, deloma radi sabotaže, deloma :pa radi pomanjkanja surovin. Slovenci in 27. mare LONDON, 31. marca (Radio prejemna služba) — Londonski radio naglaša danes, da je narodov upor z dne 27. marca, rešil Slovence narodne smrti. Ljubljana je bila srečna in vesela, ko je zvedela, da je ljudstvo v Beogradu odstavilo vlado in pregnalo izdajalce. Slovenci so se vedno zavedali, da je njihova rešitev v okvirju močne in samozavestne Jugo-slovije. j Zmaga je zdaj postala realnost, ki se v jasnih obrisih pojavlja na obzorju. Toda še bo-mp trpeli, kajti sovražnik bc poskusil potegniti s seboj v pogubo čimveč nedolžnih ljudi. ti. Harrison govori Jugoslovanom. LONDON. 31. marca Radio prejemna služba) — G. Harrison, Anglež in velik prijatelj Jugoslavije je na kratko govo-vil našemu narodu v domovini in dejal, da se Angleži spominjajo dogodkov 27. marca in j smatrajo, da so bili preobrat te i vojne. Nacisti so bili postali gospodarji Francije in so z njenih o-bal nameravali udariti na angleške otoke. Toda jugoslovanski narod je kljub obupnemu splošnemu položaju pregnal izdajalsko vlado in zagrabil za o-1 ožje. Vaš narod bo dobil zasluženo nagrado za svojo hrabrost in za svoje žrtve v službi visokih idealov. Velika Britanija je silna zem-,lja. Ona danes pripravlja načrte za invazijo in ne trpi več jod zračnih napadov. Ona zdaj I p o vraču je Nemcem milo za dra- go, za zračne napade na Lon-1 don in za porušenje Varšave in Beograda. Velika Britanija jim ne bo ostala ničesar dolžna. Na ruskih stepah in v Afriki I je bila nemška vojska poraže-jna. Poražena bu tudi na svojih J lastnih tleh, v Evropi. Bodite prepričani, da takrat, na oni srečni dan, gesta celokupnega i jugoslovanskega naroda ne bo pozabljena. Mi se tega zavedamo, da je vaš odpor pomagal in še vedno pomaga zaveznikom. Živel junaški jugoslovanski narod! Boji na Hrvaškem I Radio Moskve poroča 24. januarja, da so jugoslovanski partizani pobili 200 Nemcev v napadu na posadko v Samobo-ru, v neposredni bližini Zagre-ga, Grčija WASHINGTON, 25. marca (ONA) — Grška vlada v izgnanstvu je pred kratkim poročala, da so okupacijske oblasti v Grčiji pobile dozdaj že 20-000 oseb, dočim se nahaja nešteto tisočev v koncentracijskih taboriščih. Partizansko vojskovanje in podtalno delovanje se nadaljuje. Na atenskih ulicah so nacistični in fašistični tanki streljali na demonstrante in ubili preko 200 oseb. * NEW YORK, 1. aprila (PM). — V washingtonskih dipioma-tičnih krogih se je včeraj razširila govorica, dr« so trije balkanski sateliteti osišča — Madžarska, Bolgarija in Rumunija — do grla siti vojne in da že ŠKRAT Druge skupine partizanskih j poskušajo vsaj deloma odvrniti sil so pognale sovražnikove če- težo približujočega se poraza in te iz nekaterih gorskih postojank v bližini Banjaluke. Različne vesti iz balkanskih in sredozemskih dežel Bolgarija CARIGRAD, 27. marca (CS-,M). — Na Bolgarskem vlada veliko vznemirjenje; položaj se je v zadnjem času temeljito spremenil, deloma radi diploma-tičnega delovanja zapadnih velesil (konferenca v Casablanci in v Adani), a deloma radi ruskih uspehov'tekom zime. Vse to je privedlo do umora generala Lukova. Nobenega dvoma ni o tem, da je s tem generalom izginil na Bolgarskem eden izmed važnih nemških agentov. Zanesljive vesti iz Bolgarije poročajo, da je vlada zelo o-krepila obrambo svojega ozemlja in se v vojaškem oziru pripravlja na presenečanje. preko nevtralnih kanalov iščejo možnc|5ti mirovnih pregovorov. Z nepobitno sigurnostjo pa se more trditi, da zedinjeni narodi ne bodo hoteli niti razpravljati, niti poslušati teh mirovnih ponudb. Brezpogojna predaja, oznanjena na konferenci v Casablanci, se nanaša tako na balkanske satelite, kakor na velike partnerje osišča, Nemčijo, Italijo in Japonsko. Od navedenih treh balkanskih držav, je Rumunija ona, ki je največ trpela. Njene armade so bile declmirane na ruskem bojišču, a njeno gospodarstvo, ki ni nikdar bilo cvetoče, že zdaj popolnoma propadlo. KONCERT GLASBENE MATICE (Nadaljevanje s 1 strani) novo "Pomlad" in Vilharjevo "Srcu," za kar je žela obilen j aplavz. June Babitt in Emily Mahne i sta zapeli "Dober večer, ljubo dekle," in Kocijančičevo "Po- T, .vv , . , potno pesem", ki sta obe zelo u-Krogi osisca se boje, da ne__■ ,. AT. , . ... . , J ' . gajah. Njun nastop je bil lzred- ibi bolgarska vlada zaradi preo-i , . » , j, , , ... . , f . »o lep m posrečen, ker sta pe- ! brata v turški politiki začela is- ,r . , ,, 1 I,..«..,,., . , h v altu in contra-altu. kati ožjih stikov z Ankaro. i , , . , . 1 „ , . v ,. Prav tako ie občinstvo s hva- Obenem pa so Bolgari zaceli , . .. . , . , intpn«ivnn ii.H J ^znostjo sprejelo izborno into- intenzivno zatirati grški živelj v Traciji in Macedoniji — najbr- j niran kvartet, ki so ga tvorili Belle, Plut, Nosan in Frank. J že hočejo po vojni pokazati ze- , . .. . ,. . . j j , Velicast zaključnega speva j d njenim narodom da so ta o- Naravnost ^aJLn P zemlja popolnoma bolgarska m bj) zadnji _ Hebrej- da morajo radi tega ostati v L,Z . . , ' , J bolgarskih rokah. f? ^T 12 Nabuc" co , kolosalne Verdijeve kom- Na domači fronti Tole pove®; to, da boste deli. . ,4 Saj bogati, sam" . še i o se R>ch' , družini n Rich T ortli •>e tetf L 3! prinesla d* marca ^ "baby bo}'- b, tretjei5> dovRichGafli na 61. cest>L li štirje . • MoJe mam- stitke, FEa Pri' 1 1 1 itft Glasbene j zadnjo n« so zapel' za ne tole P , ko mi je P°p Mr. Ivan man. je. Nič ne jokaj, dekle m Nič ne bodi žalostn^ ^ Oj saj si ti pri niojei" Prav drobno zapisa" ■ Oh, Marička, le P0*^' Da ti jaz nekaj PoV? ■ Oj al' se hočeš omoz'1 -Al' hočeš moja biti- Jaz Be nočem oniOŽi^ ^ Jaz pa hočem sani** ^ Oj, saj ni lepšega Kot veseli samski si* * 'm1 Pa hvala lepa, praV' Kako so Italijani »^il vdrli v našo staro vj(P pred 2. leti, boste v nedeljo, dne 18. ^l5^ nar. domu na St. C'8"'«/ Joe' m Toda Hitler bi hotel, da mu pozicije, ki ga je odpel celoten j Bolgarija pomaga na ruski jzbor> fronti ali vsaj zadaj za fronto, j Značilno je, da so dobili vsi Odlično vodstvo : švicarski podaniki nasvet da j Koncert Glasbene matice je Izpuste bolgarsko ozemlje Tu-1izredno vešče ^ ^ di Nemci pošiljajo svoie žene vi; „ T • , , . ., J tel j g. Ivan Zorman, ki ie dal in otroke nazaj v rajh. f • • . . . ' J \ V , i, . i. tej impozantni priredbi vse, kar Kam se bo Bolgarija zares o- ^ Jvv, , u- , i,0 • + v, sv. ia, a je imel v sebi, zakar mu je bi brtnla je težko reci, toda lasno• ' * , , J j,, nnc¥al„ „:,„ poklonjen šopek krasnega cvet- je, aa je postala silno nervoz- ; Jcl. na. Zborovske ^ocke koncerta je Italija spremljal na klavirju g. Edwin NEW YORK.30. marca (PM):™1!' SOl°"Spevt"'. duet in t* ,•• , v-**-) kvartet pa pevovodia e Zor- ;— Italijanska lira je kvotirala J g' man. Ise pred kratkim v prosti pro-! , • Maji v Stockhomu: 8 švedskih !v7Koncert * nudil vaem na- ! kroner za 100 lir. Zdaj, po pad-i SS1 ^r Vehk duševni 1 cu Mareth linije, je v Stockhol-1 '__ {mu dobiti vsak zneaek italijan-' [skill lir za ceno treh švedskih Meščanska mobilizacija na i kroner za 100 lir! Hrvaškem Isti list poroča v svoji števil-; ki od 29. marca, da bo v bo- L Nemški radio je poročal v za-doče poveljnik italijanske voj-jČet*U £ebr"arJa ^slednje: no mornarice, admiral Arturo: 1 avehc je odredil na Hr' Riccardi, podrejen nemškemu ™6m splošno meščanako m(>" admiralu Doenicksu. ! bihzacijo. Izšel je dekret, ki Riccardi se je hotel posluže- iPredvideva rekviriranje zgradb,] vati italijanske mornarice le v ^ostorov' klavnic in vseh vo-j svrho obrambe v Sredozemlju, , ' Za. CJvlln0 in v«j^ko upora-! kar se bale tudi sklada z Mus-: ClVllno Prebivalstvo bo ob-' solinijevo teorijo. Toda' Musso-1 VeZan°' da se posveti vo.inemuI 'lini sc je moral podrediti Hit- napo^' ,Izvzete le osebe iz-lerjevim zahtevam. P°d lo in iznad 70 let starosti,, Sir James Gregg, angleški mfttere z otroci do 15" let«- vojni sekretar, je izjavil vče- i--------------------------------------- raj, da so britanske armade do- I'odpiimo burbo Amerike za demu-zdaj ujele 274,000 italijanskih knu;Ut> svoh»(,» svel» * nakupom ,,„^„1, ' ' vojnih liondov in vojno-vurčevaliiili vojaKOV. znamk! Glas iz ameriška nosti o vpras^1 reke 'ilcJ -f NEW YORK, I- UP11', York Herald Tribune) ^ ni newyorški časopis 1 svoji današnji števi ^ ^ ]3 vodni strani med doP^^ nosti razpravo o P1 f v zahtevah malih drza^pr^ dopisu je omenjeno -Reke z naslednjimi "Deško vprašanje. terega je ameriška de ^ vi-i Parizu leta 1919 PisC^udil ! vprašala za svet, je zo in nevoljo Italij6' v ji veznika. Na konzu i talija s pomočjo do ^ g manevrov dobila ^ je.' i roke in mesto, v kate p kdaj vladalo blagof^f1 cvetelo kot' pristanišč hrvaškega zaledja- »'hose riglit to it is fully established. can I buy a War Sav- lnSs Bond?. . By Gib Crockett. ' At United States post Offices of the first, sec-OIU'> and third classes, and at selected post offices of the fourth ejass, and generally at classified stations and »ranches; at Federal «cserve Banks and »ranches; at most commercial banks, savings associations; credit V'ons; other financial institutions; many rc-■au stores, theaters, and oiher official sales Agencies; or through a i.">-Koll Savings Plan, j u may also buy them ?»y mail direct from anv federal Reserve Bank Sf "ranch, or from the treasurer of the United g'ates, Washington, Q. \F|iat . ' is ,!lc l'ln>t of owner-A»P of War Savings Bonds? 'i1 ere is an annual limit $5,000 maturity a S3,750 cost Price for each calendar 'eJr' of bonds origi-* a"y '»sued during that ar 'O any one person. ^"'cmbrr-ti,0 longer "Pt„inp War Bon'n! «os. sour (Inmsdi n ml (loartburit. doctnn nsuallv McmtIIio The ralMt-ki'llilK nicillHni'. hnimn fi.'r wmplomutli- rollnf—racdlolned lik« thoa« In Hi-Il atin riil.li.1« Nn I unlive jMl-utu luln«: ™"mnrt Iti n i"* "'.iluiiW" .V'"ir money l„..L „» riituru '-f bultlo ku., ivw all d.ru„'_ri..u. TiLik ury Dt'pi. SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Uradniki za leto 1941 so sledeči: predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Jernej Krasovec; tajnik Frank Bavec, 1097 East 66 St. Henderson 9183; blagajnik in zapisnikar John Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki John Lokar John Sterle in Charles Koman. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, št. 4 staro poslopje. Društvo j sprejme nove člane od 16 leta do 45 leta s prosto pristopnino ter zdravniško preiskavo. Društvo plača $200.00 smrt-nine in $7.00 na teden bolniške podpore za $1 mesečnine. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene odbornike. I V^U checked B HL H i* a ■ ■ V ■ ■ -or Mana/ Back For quick relief from itching caused by cczefna, athlete's foot, scabies, pimples and other itchmt! conditions, use pure, cooling medicated, liquid D.D.D.PRESCRIPTION. A doctor's formula. Greaseless and stainless. Soothes, comforts and quickly calms intense itchinn. 35c trial bottle proves it, or money back Don't suller. Ask your druKsii.t today fur O. D. D. PRESCRIPTION. TEŽAKI STALNI MOLDERJI za aluminijsko in magnesia livarno. Plača na uro poleg overtime. Monarch Aluminum Mfg. Co. W. 93rd & Detroit Avenue Strežajke ibrez izkušnje, dobijo delo. Ve-ičerno delo — od 10. ure do 6. ure zjutraj. — Za tri dni v tednu, ali pa šest dni. — Zglasite se pri RAILROAD YMCA, 615 E. 152 St. Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 Ako iščete dobrega pcpravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo sta-i-e čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. Oglašajte v - - -Enakopravnosti STRAN 4. ENAK O PR A V N O S T 6. aprila, .19$ P. DECOURCELLE: MOČ LJUBEZNI ROMAN — I. DEL — Naša sreča. ] — Petdeset tisoč frankov! — — Ne razumem, kaj hočeš j je vzkliknila Zefyrina. reči. ! — Ali najmanj trideset ti- — če ne razumeš, pa poslu-!soč. gaj. — Da, to je zapeljivo, pri- Gospod d'Alboize, častnik, jej znam . . . Toda . . . prispel včeraj z rodbino iz Cay-j — Kaj toda? . . . Torbica enne v Marseille. Znano je, da ima v sebi več podpisanih pi- je bil d'Alboize za svoje zaslu- sem da ali ne? Ne spomi- ge v naših kolonijah nedavno n jam se več, kdo je podpisan pomaknjen v čin majorja in daj. . . čakaj . . . neko tuje ime . . , je poklican v komisijo pri voj- Pamela ... ne. Aha, sem se že nem ministrstvu, ki bo prouče-'spomnil. Podpisana je na vseh vala vprašanja narodne obram- pismih Carmen, kajne? be. | — Da, Carmen. — No in? i — Toda pisana so ritmojstru — No in . . . Kaj pa torbica? j Robertu d'Alboize, kakor priča •—Torbica? i napis-in oboževano Robertovo — Da, torbica, ki si jo ukra- ime na vsaki strani, če se prav del v bolnici umirajočemu vo-i spominjam, je v teh pismih če-jaku. Kaj ti nisem zabičeval, da i sto omenjen otrok kot sad lju-jo skrbno shrani? . . . Pravil bežni . . . reči sem hotel prepo-sem ti, da pride čas, ko jo boš vedane, pa recimo samo neza-lahko s pridom porabil. In ta konite, fried omenjeno Carmen čas je že prišel. Sicer si pa tudi > tem Robe.rtom d'Alboize. Za-pošteno zaslužil, kar ti gre. Mar j to dajo ta pisma tudi slutiti, da nisi dovolj dolgo klečal in mo-j je dama v moževi oblasti. lil ob vznožju umirajočega vo-j —Tako je. jaka? Zdi se mi pa, da te pri-1 — Torej, zdaj pa pazi na mo-ložnosti nisi nič kaj vesel. Pa; Je zaključke, Slimak, in ti tudi vendar ne misliš sam poskusiti i Zefyrina. Ta d'Alboize je zdaj svoje sreče? ' oženjen, ker se v novinah go- Kdor bi bil videl tisti hip Pa-ivori 0 n-l'e^ovi rodbini; najbrž nouflu namenjen Slimakov po-jima tudi otroka in ker zavzema gled, bi ne bil prav nič dvomil,.visok P°ložaj, bo gotovo rad dogodkih po ločitvi. Claudinet je pravil o srečnih dneh v bolnici in tudi o svoji žalosti, ko se je vrnil v komedijantski voz, pa ni našel Milčka. Pripovedoval je svojemu prijatelju, kako je zločinska družba živela v njegovi odsotnosti in kako je moral stradati. Kar mu je Milček namignil, naj umolkne. Tiho je vstal. Dve imeni sta mu zazveneli v ušesih, Robert d'Alboize in Carmen. Ti imeni! . . . znani sta mu bili . . . Slišal ju je nekoč . . . tam doli v Moissellesu ... pri dobri gospej. često ju je dobra gospa izgovarjala v pogovoru s Paulom Vernierom. Dobro se je spomi- predalčku imamo še pet fran-i kov. Tem slabše, jutri se bo že kaj našlo. Ta bankovec pa hočem takoj menjati. — Pojdimo raje v krčmo, — je predlagal Panoufle, — da vržemo karte. Tam si lahko privoščimo absinta. — Velja! — Da ,toda kaj bo z otrokoma? — je vprašal Slimak v skrbeh. Pogledal je v kot. Otroka sta ležala objeta nepremično na tleh. — Spita kakor dva angelčka, — je dejala Zefyrina. — Sicer pa zapremo vrata na verigo tako, da ne bo nobene nevarnosti, da bi jo popihala, je pripomnil Panoufle. njal. Vpričo njega sta govorila! —A voz se itak vidi iz krčme da ima res take namene: čim odštel trideset tisočakov vrle- je pa začutil, da se njegovi na-|mu fantu> ki mu Poreče: <<če črti krhajo, je menda spoznal, mi ne daste te malenkosti, P°s-da bo treba to misel opustiti. In ljem ta,e zavojček P*sem vaši nekam ogorčeno je vzkliknil: —Jaz ... da bi mislil na kaj — Kaj praviš? — se je zasmejal Panoufle, — da ni v novinah nič več zanimivega? — Kaj pa naj bi še bilo v njih? takšnega! . . . Beži no, kaj se ti meša! Saj sam dobro več, da se svojim prijateljem še nikoli nisem izneveril . . . Res, ko sem zvedel, da se je vrnil v Francijo tisti Robert d'Alboize, ki sem ga tam iskal, se mi je takoj zazdelo, da bi se dalo tu nekaj zaslužiti. Toda poprej sem hotel vse dobro premisliti irt pomeniti se s teboj. —. Kaj premišljati . . . Zadeva je jasna ko beli dan . . . Zažvižgamo gospodu lepo pesem k plesu . . . Samo če ga bo volja plesati po notah, to je vprašanje. Nevarnosti se tako ali tako ne moremo izogniti. Če se nam ne posreči, nas čaka 1 do 5 let ječe in 50 do 3000 frankov globe, če se nam pa posreči, spravimo petdeset tisoč frankov. Je pa tu sto nad proti eni, da se nam bo posrečilo. ljem tale zavojček pisem zakonski polovici, ki bo tako zvedela, da imate z drugo otroka. — Prav praviš. — B ogrne, kako bistroumen je ta naš vražji Panoufle! — je vzkliknila očarana Zefyrina. — To je kot da bi imeli denar že v rokah. — Tudi meni se zdi tako. — O tem sem trdno prepričan. častnik prispe z rodbino v Pariz danes ali jutri, če ni že prispel . . . Gre samo za to, kako dobiti njegov naslov; to menda ne bo težko. Preskrbimo si ga v vojnem ministrstvu. Napišemo mu pod tujim imenom pismo in izmislimo si nedolžno intrigo, da mu ne pride na misel vtikati policijskega nosu v naše zadeve; in čez teden bomo bogati . . . Toda razume se, Slimak, enaki deleži . . . — Kaj si mogel le za hip pomisliti, da bi storil kdaj karkoli brez tebe? Dočim so lopovi kovali svoje podle nakane, sta si Milček in Claudinet v oktu šepetala o svojih skrbeh in pripovedovala o o Robertu d'Alboize in o Carmen. Ni pa točno vedel, v kakšni zvezi sta ti imeni z življenjem gospe Helene. Gospa Helena mu tega nikoli ni omenila. Samo slučajno sta mu ostali ti dva imeni v spominu. Zdaj, ko ju je zopet slišal in sicer iz Panouflovih ust, sta pa vzbudili glasnejši odmev in jasnejše spomine. Gospa Helena je izgovarjala ime Carmen vedno z nekim posebnim spoštovanjem, ime Roberta d'Alboize pa s prijateljsko žalostjo. Zakaj sta govorila Slimak in Panoufle o gospodu d'Alboize in Carmen, ki sta bila prijatelja gospe Helene? Prisluškoval je ves prestrašen. Ni dobro razumel pomena njenih besed, toda kmalu je uganil ,da snujeta nov zločin, in prebledel je. — Zaspiva, je zašepetal Clau-dinetu. — Zakaj? . . . Saj nisem zaspan. — Da bodo nama zaupali. In položil je prst na usta v znak, naj Claudinet molči Chaudinet ni razumel, zakaj mu Milček prigovarja, naj zaspi; toda brez ugovora je položil glavo na otep slame, ki mu je nadomestoval mehko vzglavje, zamižal je in obležal nepre-mično. - bom že pazil nanj. In tako so lopovi pomirjeni odšli. Slimak je zaprl za seboj vrata in jih prepel z verigo. Komaj so utihnil njihovi koraki, sta Milček in Claudinet odprla oči. — Zakaj sva se pa potuhnila, kakor da spiva — je vprašal Claudinet. — Da bi mogla pobegniti? Milček je bil tako zamišljen, da ni takoj odgovoril, šele čez nekaj časa je zamrmral: — Ne, danes ne pobegneva... Sicer bi pa tudi ne mogla . . . Najprej moram dobro razumeti, kaj je Panoufle tu govoril. Tisti častnik in Carmen sta bila gotovo znana z dobro gospo. Očka Slimak je govoril o tridesetih tisočakih, ki naj bi jih dobil za pisma, nanašajoča se na te ljudi. Mogla bi jim torej nakopati mnogo zla, če bi jih hoteli odkupiti tako drago . , . Pisma . . . Toda gospa Helena. Claudinet je molče gledal svojega prijatelja in skrbelo ga je, odkod naenkrat ta izpre-memba. — Gospa Helena je v Moissellesu včasih tudi govorila o dragocenih pismih, — je nadaljeval Milček. — Ne motim se . . . Nekega dne, v salonu . Paul Vernier je bil pri nji . Prišel sem bil z neko prošnjo, ne spominjam se več, za kaj je Claudinet. — Bojim se zate. Kaj ti pa je? . . . Ali tudi ti trpiš? .. . Govoriš sam s seboj . . . o pismih . . . — Da, o pismih, ki je očka Slimak o njih trdil, da jih ima in . . . ki so v rdeči torbici . . . Poznam dobro to torbico, ki jo stric Slimak skrbno skriva; saj sem jo videl. — Videl si jo, praviš — Da, ko tebe ni bilo tu . . . Nekoč jo je stric pokazal teti, češ: To je najino starostno zavarovanje. — In veš, kam sta jo skrila? — V vozu jo imata, ne vem pa točno, kam sta jo spravila. Sicer pa ne bo težko najti jo, če jo že hočeš imeti . . . našega pohištva ni toliko . . . — Da, potrebujem jo, — je odgovoril Milček odločno. — Videti jo hočem. III. KALVARIJA Požar v Moissellesu ljudi ni posebno razburil. Oblasti so bile prepričane, da gre za nesrečo ali neprevidnost in zato krivca niso iskale. Gmotna škoda Anthony Eden HOW YOUR SALVAGE HELPS HIM »L "Cfc^ Milček je položil glavo na isto šlo. Pač se pa še dobro spomi-vzglavje in potuhnil se je, ka- njam, da je pravila Vernieru, kor da spi. V tistem hipu je Ze- da ji je bolezen preprečila naj- fyrina vzkliknila: ti pisma, ki bi jo bila rešila . . . — Trideset tisočakov! ... če je mislila ta pisma . . . To-fanta, to moramo proslaviti! ... da kako bi jih bili dobili najini Kar takole na lepem zaslužiti starši . . . trideset tisoč frankov! ... V — Milček, — ga je prekinil NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaii hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplačno Na sliki je Anthony Eden, angleški minister zunanjih zadev, ob svojem prihodu v Belo hišo. Eden je oni angleški dr- In kot da je usoda sklenila preganjati jo naravnost na ti' finiran način, je sinčka zopet izgubila baš v trenutku, koga je našla. Oba, mož in otrok. Ramon m Milček, vsa njena radost, vsa njena sreča je bila tu, pri nj>> samo trenutek, pa sta oba zopet izginila. čim je obupana Helena opazila, da je deček izginil, je vestila o tem ravnatelja kaznilnice, ki je takoj uvedel preiskavo. Preiskali so vso okolico in P°' pravševali povsod. Nihče ni SOME "YlME A GO AND tNTRoouCET^* • *SPlT tN THEr V-AHE" * DEUCES UMLts" C0MB»INEt>, /.Nt) THE GANG HAS FALLEN FOR IT L\KE A Ton OF COAL AND WONT^PLAY <^oTHIN<& IT'S TOO NOTT^, «>R W \3RAIN WMEfJ ioo vTolN OS "too CAM LEARN OS "to ?LAi-Jt'F OH SQUIRE' EDGEG ATE - It Sounded Like Father's Number BY LOtHS RICHARD HOUSEWIVES IN BRITAIN hoard every bit of "rubbish" around the house. This British Government poster shows them bow every sorap of salvage helps the boya on the battlefronts. yeu*c> /vi/)W- HE \X>o£s *ior To l©£ <-/£>?£-I *H>£>E VOL) Ww« HE fv^s >f* this couar WELL TUi.r HEHRD TH/)T ^ ai/jai »vust /)/?s>£ir-Ec> r£R t) HCKSE. d^O C3E«T//<& UP OFFKLt r?_ <,C> SHE. IF if WOT. "FflTHEr;