:r„ Ptuj, torek, 2. marca 2010
letnik LXIII • št. 17 odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Danes priloga
Po naših občinah Ormož • Vrtca ne bodo gradili na podlagi stavbne pravice O Stran 4
Zanimivosti
Ptuj • "Tedaj smo imeli mladi nekoliko drugačne cilje!"
Z> Stran 7
Po naših občinah
Gorišnica • O odloženi gradnji centra in (premajhni) dvorani O Stran 9
V
Štajerski
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga
Drava spomladanski del začela z zmago
V soboto se je s tekmami 23. kroga pričel spomladanski del prvenstva v 1. SNL. Prvoligaši so zaradi neugodnih vremenskih razmer tekme odigrali z enotedensko zamudo, tokrat pa jih je ob igranju na razmočenih igriščih spremljalo lepo sončno vreme.
Šport
Dejan Zavec •
9. aprila v Ljubljani Dejan Zavec in Rodolfo Martinez O Stran 12
Na začetku so prikazali zavidljivo učinkovitost, s čimer so lahko zadovoljni predvsem gledalci. Ptujčani so v precej spremenjeni postavi uspešno začeli ta del prvenstva, saj so na Mestnem stadionu premagali neposrednega konkurenta v boju za obstanek - ekipo Interblock. Po slabšem prvem polčasu so se v nadaljevanju razigrali in zanesljivo zmagali (strelci so bili Ekpoki, Zilič in Pavlovič). Ta zmaga jim bo zagotovo dala zagona pred naslednjimi tekmami, ko bodo lovili zaostanek za tekmeci iz jesenskega dela; ta zdaj znaša 5 točk za Interblockom in 6 za Gorico. Prav s slednjim se bodo Ptujčani pomerili v soboto.
Med tednom si bodo lahko ljubitelji nogometa ogledali srečanje slovenske nogometne reprezentance, ki bo v sredo v Ljudskem vrtu igrala prijateljsko tekmo s Katarjem. S tem se začenjajo priprave za nastop na SP v JAR.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Rokomet • Dva
krat šest = dva krat Liga za prvaka
O Stran 12
Spuhlja • Z zbora občanov ČS Spuhlja
Večina bi najraje videla, da bi Gajke zaprli ...
V večnamenski dvorani v Spuhlji je 25. februarja potekal zbor občanov ČS Spuhlja, ki ga je ptujski župan dr. Štefan Čelan z močno ekipo svojih sodelavcev sklical zaradi obravnave informacije o nadaljnjem razvoju centra za ravnanje z odpadki Gajke.
Za to, da bi postal sprejemljiv za vse oziroma da bi zagotovil vse pogoje krajanov, v tem trenutku primanjkujeta tako denar
kot zemljišča.
Pred zborom so občani te ptujske četrtne skupnosti, ki so se leta 2002 odločili, da bodo v svoje okolje sprejeli
--Z^:	■
-.......i¡i"«í ..........
. / "y V ' ■ ' \ '
odlagališče ostankov odpadkov, prejeli podobno pismo ptujskega župana kot že ob koncu leta 2009, s katerim so jih obvestili o začetku izvedbe odplinjevanja I. faze odlagalnih polj v Gajkah. Gre za investicijo, ki bo zaključena konec aprila letos in s katero se bo trajno omejil vpliv neprijetnih vonjav iz odlagališča, obenem pa se bo z zapiranjem in zazeleni-tvijo roba odlagališča saniral tudi pogled nanj. Omenjeni investicijski posegi pa so le del nujnih ukrepov, ki jih bo potrebno izvesti, da bi se izboljšalo trenutno stanje v Gajkah.
O Stran 3
Ormož • 30. seja sveta
Pomladno razpoloženje odtalilo odnose
Če športno pokomentiram sejo ormoškega občinskega sveta, med katero so svetniki glasno in navdušeno zaploskali srebrni medalji Tine Maze na olimpijskih igrah (sicer pa so sproščeno aplavdirali še nekajkrat), lahko rečem le: »Imeli so odlično štartno številko, tudi iz štartnih vratc so se dobro pognali proti koncu dnevnega reda.
Prvih nekaj vratc so imeli rahle težave z ravnotežjem, potegnilo jih je nazaj, a so se ujeli. Potem so naslednjih pet, šest vratc smučali feno-menalno. Takšne vožnje ni mogoče ponoviti. Vmesni čas je dajal upanje na svetovni rekord v vodenju ormoških sej, vendar so prišli potem do prelomnice in žal, žal so vsi upi splavali po vodi. Čeprav dobro pripravljeni, so po nepotrebnem izgubljali čas in ga tudi z dobrim finišem več niso mogli nadoknaditi. Škoda, škoda, pa tako dobro jim je kazalo. Kaj hočemo, tak je
pač šport! Sejo so končali po nezavidljivih šestih urah in pol.«
Svetniki in župan so v sejo šli dobro razpoloženi, sončno vreme jim je očitno prebudilo smisel za humor in povečalo toleranco. Tako smo lahko slišali komentar Slavka Kosija, da je Martin Hebar med vprašanji in pobudami županu postavil toliko vprašanj in takšna, da bo v odgovoru lahko predstavil cel volilni program. In, ne boste verjeli, pripomba se je zdela vsem zabavna.
O Stran 6
Foto: CG
Slovenija • Februarja 0,4-odstotna inflacija
Največja podražitev pri vzdrzevanju stanovanj
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin februarja v primerjavi z mesecem prej zvišale za 0,4 odstotka, so izračunali v državnem statističnem uradu. K skupni mesečni rasti cen so prispevali dražji energenti, počitnice v paketu, komunalne storitve ter hrana. Na letni ravni je bila inflacija februarja 1,3-odstotna.
za 2,4 odstotka, trda goriva za odstotek, tekoča goriva za 0,5 odstotka ter električna energija za 0,4 odstotka.
V skupini rekreacija in kultura so se najopazneje zvišale cene cvetja in izdelkov za vr-
Blago se je podražilo za 0,5 odstotka, storitve pa za 0,3 odstotka. Med blagom je bilo dražje poltrajno blago (za 0,8 odstotka) ter blago dnevne porabe (za 0,6 odstotka), trajno blago pa se je pocenilo (za 0,2 odstotka).
Po skupinah so se cene zvišale pri stanovanjih (za 1,3 odstotka), rekreaciji in kulturi (za 0,8 odstotka), obleki in obutvi (za 0,7 odstotka), hrani in brezalkoholnih pijačah (za 0,5 odstotka), prevozu (za 0,3 odstotka), stanovanjski opremi (za 0,2 odstotka), gostinskih in nastanitvenih storitvah ter zdravju (za 0,1 odstotka).
Na gibanje cen v skupini stanovanje so že drugi mesec zapored najbolj vplivale višje cene komunalnih in drugih storitev (za 2,9 odstotka) ter goriv in energije (za odstotek). V prvi podskupini se je odvoz smeti v povprečju podražil za devet odstotkov, oskrba z vodo za 2,4 odstotka ter kanalščina za 1,4 odstotka, v drugi podskupini pa je bil plin dražji za 2,9 odstotka, daljinska energija
Uvodnik
Na koncu se vselej izide ...
Leto 2010 je že na začetku pokazalo, da bo burno. Povrhu pa je letošnje leto tudi volilno in bodo kandidati poskušali sejati tudi rožice, ker jim sicer ljudstvo ne bo prisluhnilo.
V teh dneh so številni Ptujčani že na udaru kar dveh anketarjev, kiju zanima, komu bi dali glas. Oba operirata predvsem z istimi imeni: Luci, Čelan, Senčar, Pribožič..., imeni Mrgole Juki-čeva in Neudauerjevapa se izmenjujeta.
Kriza bo še kazala zobe, vročica volilnega leta jo bo le dopolnjevala. Vlada je pripravila izhodno strategijo in izhodni kompas, ki pa puščata številne dvome. Gre za še eno predstavo za ljudi, ki nima prave vsebine, pravijo nekateri strokovnjaki, spet drugi jo kujejo v nebo; vsak s svojimi nameni, da bi bila negotovost še večja in da bi zaradi obupa ter z njim povezane apatičnosti lahko hitreje izpeljali nekatere strukturne reforme, s katerimi ni uspela že prejšnja vlada. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je padel že podprejšnjo vlado, zdaj je pripravljen nov osnutek, ki naj bi šel kmalu v javno razpravo. Po tistem, kar je pricurljalo v javnost, se bo tudi v tej novi razpravi največ dogajalo v zvezi s predvidenimi znižanji zneskov bolnišniških nadomestil in kritja stroškov zdravljenja pri nekaterih tveganih športih.
Na koncu se račun vselej izide. Tudi pri zdravstvenih reformah bo tako, že zaradi ljudstva, ki plačuje za vse: za peščico lakomnih in požrešnih, za zgrešeno politiko, za gospodarske odločitve in posledične reforme. To je kot sanacija, ki jo je mogoče izpeljati le, če jo plačujejo vsi, ne glede na delež krivde. Najlažje je udariti vsepovprek, ker če bi udarili le po najbogatejših, se račun v nobenem primeru ne bi izšel. Pri tem pa je to, da si bodo bogati še naprej lahko iskali bližnjice, čisto postranska zadeva. Za vse tiste s tanko denarnico, teh pa je že preveč, pa bližnjic tako ni. Ko imaš komaj za preživetje, tudi za bližnjice nimaš. Zato, da bi z reformami uspel, pa je potrebno »navidezno« krčiti pravice za vse. Tako je tudi z novim zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Kljub poudarjeni skrbi za zdravje in večjo preventivo se bo za večino pot do zdravja podaljšala, namesto skrajšala.
Majda Goznik
Prihodki trgovcev višji
Realni prihodki od prodaje v trgovini na drobno so se januarja v primerjavi z lanskim decembrom zvišali za 1,4 odstotka. Ob izključitvi prodaje motornih goriv pa so trgovci prejšnji mesec zabeležili celo 4,7-odstotno rast prihodkov, ugotavlja državni statistični urad. Prodaja živil, pijač in tobaka je bila januarja za 2,6 odstotka večja kot decembra lani, a hkrati za 0,2 odstotka manjša kot pred letom dni. Skupni prihodki od prodaje v trgovini na drobno so se januarja na letni ravni znižali za 3,3 odstotka. Brez motornih goriv je bilo na 12-meseč-ni ravni opaziti rast, in sicer je znašala 2,1 odstotka. Statistični urad je objavil tudi podatke za lanski december. Realni prihodki od prodaje v trgovini na drobno so bili za 2,1 odstotka višji kot novembra ter za 7,1 odstotka nižji kot decembra 2008. Tudi prihodki od prodaje storitev so bili decembra lani v večini skupin storitvenih dejavnosti nižji kot pred enim letom. V dejavnostih v zvezi z računalniškim programiranjem in svetovanjem so se zmanjšali za 24,4 odstotka, v čiščenju za 19,4 odstotka, v pravnih in računovodskih dejavnostih ter podjetniškem in poslovnem svetovanju za 18,6 odstotka, v s potovanji povezanih dejavnostih pa za 14,6 odstotka.
Najbolj so se povišale cene komunalnih in drugih storitev ter goriv in energije; zato so tudi najbolj porasli stroški vzdrževanja stanovanj in hiš.
tnarstvo (za 2,7 odstotka), iger in igrač (za 2,1 odstotka), počitnic v paketu (za 1,8 odstotka) ter časopisov (za 1,6 odstotka). Najbolj se je pocenila avdio-video in hi-fi oprema (za 2,2 odstotka).
Na gibanje cen v skupini obleka in obutev so vplivali tako številni dodatni popusti na oblačila in obutev kot tudi podražitve zaradi vračanja cen na raven pred razprodajami. Obutev je bila tako dražja za 2,5 odstotka, oblačilni dodatki za 1,7 odstotka, tkanine za 0,9 odstotka ter oblačila za 0,1 odstotka.
Tudi v februarju se je v skupini hrana in brezalkoholne pijače najbolj podražila zelenjava (za 8,4 odstotka), nekoliko so
se zvišale tudi cene rib (za 0,9 odstotka) ter mesa (za 0,7 odstotka). Zaradi novih akcijskih ponudb pa so se opazneje znižale cene kruha ter nekaterih drugih izdelkov iz žit (za 2,3 odstotka).
K skupni mesečni rasti cen so tako po 0,1 odstotne točke prispevali dražji energenti, počitnice v paketu, komunalne storitve ter hrana. Prav tako 0,1 odstotne točke pa so prispevale še druge februarske podražitve.
Malo pocenitev
Pocenitev je bilo februarja malo, ugotavlja statistični urad. Znižanje cen so zabeležili le v dveh skupinah: komunikacije
(za 0,6 odstotka) ter raznovrstno blago in storitve (za 0,3 odstotka). Vse februaske pocenitve skupaj so znižale skupno rast cen za 0,1 odstotne točke.
V	skupini komunikacije so se telefonski in drugi aparati v povprečju pocenili za 0,7 odstotka ter telefonske in inter-netne storitve za 0,6 odstotka, v skupini raznovrstno blago in storitve pa so se najbolj pocenili izdelki za osebno nego (za odstotek).
Rast cen na letni ravni pa se je še nekoliko znižala in je zdaj 1,3-odstotna (v enakem obdobju lani 2,1-odstotna), povprečna 12-mesečna rast pa je ostala 0,8-odstotna (v enakem obdobju lani 4,9-odstotna).
V	enem letu so se cene naj-
bolj zvišale v skupini stanovanje (za 8,4 odstotka). Sledile so skupine alkoholne pijače in tobak (za 7,6 odstotka), raznovrstno blago in storitve (za 2,3 odstotka), gostinske in nastanitvene storitve ter izobraževanje (za 1,8 odstotka). Izdelki in storitve v treh skupinah pa so bili v povprečju cenejši kot pred enim letom: obleka in obutev (za 5,7 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače (za 1,2 odstotka) ter zdravje (za 0,7 odstotka).
Rast cen, merjena s harmo-niziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v februarju 0,3-odstotna. Letna rast cen se je pri tem ponovno znižala in je zdaj 1,6-odstotna.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Sindikati opažajo poskuse izigravanja zakona o minimalni plači
Že v nekaj dneh po uveljavitvi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opažajo poskuse delodajalcev, da bi sklenili pogodbe o postopnem dvigu minimalnih plač, pa čeprav zakon o minimalni plači to možnost predvideva le za tista podjetja, ki bi jim takojšen dvig povzročil veliko izgubo, ogrozil obstoj ali vodil v odpuščanja.
Zakon o minimalni plači, ki je začel veljati minuli torek, predvideva zvišanje minimalne plače na 734,15 evra bruto z letošnjim marcem oz. najpozneje do 1. januarja 2012, če bi takojšen dvig povzročil delodajalcem velike težave. »Vendar pa se na sindikate v podjetjih izvajajo pritiski za sklenitev sporazuma o postopnem dvigu minimalne plače, pri čemer
se grozi z odpuščanji delavcev ter uravnilovko v plačnem sistemu,« je opozoril izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko. Grožnje z odpuščanji delavcev v ZSSS razumejo kot nezakonite pritiske delodajalcev na sindikate ter namen miniranja zakona o minimalni plači. V ZSSS pričakujejo, da v tistih podjetjih, kjer bodo sklenili sporazume o postopnem zvišanju minimalne plače, v tem času ne bodo odpuščali, bodo redno izplačevali plače in poravnavali socialne prispevke, ne bodo izplačevali nagrad in dobičkov ter izdelali načrt prestrukturiranja. »Vsekakor pričakujemo, da bodo direktorji pred predlogom morebitnega postopnega zvišanja minimalne plače sami sebi znižali plače,« je pribil Zorko. Postopen dvig mora biti izjema in ne pravilo, je opozoril predsednik ZSSS Dušan Semolič. Strinjal se je, da lahko v podjetjih z velikim številom delavcev z minimalno plačo takojšnje zvišanje res lahko povzroči težave. Vendar pa je treba te težave razumno reševati z dialogom in ne
z diktatom, je poudaril.
Zakon sicer določa, da so delodajalci dolžni o postopnem prehodu na novo višino minimalne plače skleniti pisni sporazum s podjetniškim sindikatom v roku dveh mesecev po uveljavitvi. (sta)
Dars lani iz naslova cestnin z 235 milijoni evrov prihodkov
Družba za avtoceste v RS (Dars) je poslovno leto 2009 končala uspešno. Ustvarila je 266,7 milijona evrov prihodkov, od česar so prihodki iz cestnine dosegli 235 milijonov evrov, kaže ocena poslovanja Darsa, s katero se je v sredo seznanil nadzorni svet družbe.
Odhodki Darsa so lani znašali 254,8 milijona evrov, pri čemer je koncesijska dajatev ocenjena na 166,5 milijona evrov. Realiziran čisti poslovni izid obračunskega
obdobja je ocenjen na 9,4 milijona evrov, je Dars danes objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze. Dars bo letos skladno z načrti ustvaril 7,7 milijona evrov dobička. Prihodki so načrtovani v višini 271,9 milijona evrov prihodkov, pri čemer bodo večino, 243 milijonov evrov, predstavljali prihodki iz naslova cestnin. Odhodki Darsa za letos so načrtovani v višini 262,2 milijona evrov, pri čemer je koncesijska dajatev predvidena v višini 173,6 milijona evrov. Nadzorniki Darsa so se v sredo seznanili tudi s poročilom o realizaciji letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za lani. Dali so tudi soglasje k dvema posloma nad 2,5 milijona evrov, in sicer je soglašal s predlaganima izboroma izvajalcev za rekonstrukcijo krožnega križišča Tomačevo v semaforizirano krožno križišče ter za ureditev oz. razširitev parkirišč v okviru obstoječega počivališča Murska Sobota na odseku avtoceste Vučja vas -Beltinci. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Spuhlja • Z zbora občanov četrtne skupnosti Spuhlja
Večina bi najraje, da bi Gajke zaprli ...
V večnamenski dvorani v Spuhlji je 25. februarja potekal zbor občanov ČS Spuhlja, ki ga je ptujski župan dr. Štefan Čelan z močno ekipo svojih sodelavcev sklical zaradi obravnave informacije o nadaljnjem razvoju centra za ravnanje z odpadki Gajke, da bi bil ta varen in urejen. Za to, da bi postal sprejemljiv za vse oziroma da bi zagotovil vse pogoje krajanov, pa v tem trenutku primanjkujeta tako denar kot zemljišča.
Zbora občanov se je udeležilo 90 volivk in volivcev s tega območja od skupnega števila 751 volivcev, kolikor jih ima ČS Spuhlja. Za sklepčnost zbora je potrebnih najmanj pet odstotkov volivcev z nekega območja, to je v tem primeru 38 volivcev. Pred zborom so občani te ptujske četrtne skupnosti, ki so se leta 2002 odločili, da bodo v svoje okolje sprejeli odlagališče ostankov odpadkov, prejeli podobno pismo ptujskega župana kot že ob koncu leta 2009, s katerim so jih obvestili o začetku izvedbe odplinjevanja I. faze odlagalnih polj v Gajkah. Gre za investicijo, ki bo zaključena konec aprila letos in s katero se bo trajno omejil vpliv neprijetnih vonjav iz odlagališča, obenem pa se bo z zapiranjem in zazelenitvijo roba odlagališča saniral tudi pogled nanj. Omenjeni investicijski posegi pa so le del nujnih ukrepov, ki jih bo potrebno izvesti, da bi se izboljšalo trenutno stanje v Gajkah.
V lanskem letu so bili vloženi največji napori v iskanje ustreznih rešitev, ki bodo zagotovile izpolnitev pogodbenih obveznosti do občanov ČS Spuhlja in uresničitev številnih sprememb zakonodaje, povezanih z vstopom Slovenije v EU. »Skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor, s številnimi strokovnjaki in ne nazadnje lastnim znanjem in izkušnjami smo za izboljšanje stanja v CERO Gajke pripravili nove projektne rešitve, ki pa jih žal ne bo mogoče izvesti brez dodatnih finančnih sredstev; te nameravamo pridobiti iz evropskih finančnih virov. Za pridobitev teh sredstev pa moramo uvesti novosti, ki se nanašajo na spremembo obdelave biološko razgradljivih odpadkov, ki so trenutno največji vir neprijetnih vonjav, kot tudi zakonsko predpisane spremembe sistema odplinjevanja. Zaradi tega se bosta spremenila višina in volumen odlagališča. V ta namen poteka postopek sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta CERO Gajke, vključno z enomesečno razgrnitvijo in javno obravnavo dokumenta. Ta prostorski akt je osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobitev evropskih sredstev za realizacijo izvedbe nujnih ukepov,« je med drugim zapisal ptujski župan v pismu krajankam in krajanom Spuhlje.
Zbor občanov v Spuhlji je ptujski župan sklical z namenom, da se obe strani medsebojno čim bolj informirata, da dobijo občani čim več informacij in odgovorov na vprašanja, ki jih zanimajo v zvezi z
nadgradnjo CERO Gajke. Ko bo ta usklajena s pogajalsko skupino, bodo sklicali še en sestanek, na katerem bodo odločali o tem, na kakšen način pripeljati projekt centra Gajke do konca, saj ga po dosedanjem projektu ne bo mogoče.
»Znašel sem se sredi tega filma, nisem režiser, niti njegov avtor, vendar poskušamo po svojih najboljših močeh skupaj s strokovnjaki ta projekt rešiti tako, da bomo lahko z njim normalno živeli, da bomo izpolnili vse tiste pogoje, ki nam jih nalaga spremenjena zakonodaja. Gre za evropske in državne predpise, ki jih je potrebno izpolniti po letu 2015. Zato morajo biti izpolnjeni vsi tehnično-tehnološki pogoji,« je še posebej poudaril ptujski župan, ko je Spuhljanom predstavljal projekt nadgradnje odlagališča v Gajkah.
Potrebno bo izpolniti štiri osnovne zahteve, da ne bi povzročali odpadkov: vse, kar je možno ponovno uporabiti, naj se uporabi, če to ni mogoče, naj se poskuša vsaj sežgati, odloži pa naj se le tisto, česar ni mogoče predelati. Pri eni toni odpadnega materiala bo po spremenjeni zakonodaji, ki jo je dolžna izpolnjevati tudi Slovenija kot članica EU, potrebno kar 800 kg odpadkov ponovno uporabiti, najpozneje po letu 2015 ne bo mogoče na deponijo odložiti več kot 20 odstotkov odpadkov.
Investicija v Gajke bo stala skupaj s pogodbo 50 milijonov evrov
Do sedaj je bilo v ureditev Gajk vloženih 5,3 milijona evrov iz lokalnih virov in 3,3 milijona evrov državnega denarja, v uresničevanje pogodbe za CERO Gajke, ki sta jo leta 2002 sklenili MČ Jezero in MO Ptuj, pa dobrih sedem milijonov evrov. Leta 2002 je kazalo, da bo mogoče center zgraditi z dobrimi 21 milijoni evrov, zdaj ocene kažejo, da bo za to potrebnih okrog 50 milijonov evrov, ker se je investicija v sam center povečala s 15 na 30 milijonov evrov. Medtem ko je bila prvotno ocenjeno, da bodo za uresničitev pogodbenih obveznosti do krajanov potrebovali šest milijonov evrov, jih bo po novem potrebnih okrog 20 milijonov. Če bo financiranje teklo tako kot do sedaj, po položnicah, bo nastal problem, kako dobiti dobrih osem milijonov evrov za zaključek projekta, prav tako pa so problem dogovorjene obveznosti do krajanov oziroma roki iz že omenjene pogodbe,
saj so že vsi pretekli.
»Če ne bomo našli drugega načina financiranja, smo v pat poziciji,« opozarja ptujski župan. Problemi so tudi zaradi nerazumljive prodaje zemljišč, potrebnih za nadaljevanje projekta. MO Ptuj je zaradi tega v tožbah s kupci in bivšimi lastniki.
Po spremenjeni zakonodaji bo potrebno spremeniti tehnologijo obdelave bioloških odpadkov in način odplinjevanja iz horizontalnega v vertikalni sistem, ki zahteva nadgradnjo odlagalnih polj že obstoječe I. faze odlagalnih polj. Potrebna bo tudi prekategorizacija iz centra II. reda v center I. reda, kar pomeni, da bo ptujsko odlagališče moralo pokrivati območje, na katerem živi 100 tisoč prebivalcev. Prav tako bo potrebna nova tehnološka linija ločevanja mešanih komu-
nalnih odpadkov na lahko in težjo frakcijo. Deponija bo po novem morala imeti tudi svojo čistilno napravo.
V tem trenutku krajane Spu-hlje najbolj moti sprememba višine odlagalnih polj, ki jo zahteva nadgradnja projekta, saj se bo povečala kar za štirikrat, na 16 metrov, da bodo lahko zagotovili varno vertikalno odplinjevanje, takšno, ki ne bo ogrožalo okolja oziroma grozilo z eksplozijami. Sicer pa EU ne omogoča sofinanciranja takih tehnoloških rešitev, ki bi tudi težko zagotovile, da bi plin zajeli v celoti oziroma ki predstavljajo grožnjo za okolje.
»S politiko cen na lokalni ravni, s kohezijskimi sredstvi EU in RS pa bo ob izvedbi spremenjenega projekta mogoče izpolniti tudi pogodbene obveznosti do krajanov,« je na zboru občanov pretekli četr-
tek povedal ptujski župan.
Župan kljub številnim
pomislekom ostaja optimist
Kljub podrobni predstavitvi projekta nadgradnje CERO Gajke, ki je nujna zaradi spremenjene zakonodaje in da bi pridobili tudi druge vire za njegovo realizacijo, so krajani Spuhlje še vedno zelo skeptični. Ker že dosedanji projekt ni potekal tako, kot je bilo obljubljeno in zagotovljeno, spremljala ga je vrsta neznank, tudi sedaj nimajo zaupanja v projekt nadgradnje, saj jim ne bo prinesel nič dobrega. Tako je še vedno več tistih, ki bi Gajke najraje videli zaprte, kot onih, ki v tem trenutku sprejemajo projekt nadgradnje.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan kljub številnim pomislekom in dvomom, ki so jih na zboru občanov izrekli krajani Spuhlje, ostaja optimist. Ne verjame, da bi si kdo upal preprečiti modernizacijo, kajti stanje tehnike, kakršno je trenutno v tem centru, lahko postane nevarno za okolje, zato je njegovo stališče, da je potrebno narediti korak naprej, neomajno, izrecno poudarja. Upa, da bo projekt izveden tako, da bodo izpolnjeni vsi domači in mednarodni predpisi, vezani na to investicijo, in da bo deponija na drugi strani urejena tako, da ne bo moteča za krajane, vsaj ne v taki obliki, kot do sedaj. Obenem pa bo potrebno dobiti dodatna državna in evropska sredstva, da bomo lahko vse obveze iz pogodbe v nekem najkrajšem možnem času realizirali. V investicijo je bilo že doslej vloženega veliko denarja, ki ga bo potrebno vračati, če bi se tej deponiji odpovedali. Ptujski župan tudi ne pozna junaka, ki bi se pod podpisal takšno odločitev, s katero bi naložil plačevanje takšnih in drugih kazni bodočim rodovom, če bi se ta investicija ustavila in deponija zaprla. Stavi na treznorazumski kompromis, da se bodo stvari uredile v obojestransko zadovoljstvo.
Ptujski župan računa tudi na dobro sodelovanje s pogajalsko skupino za nadaljnji razvoj CERO Gajke, ki so jo imenovali na zboru občanov v Spuhlji in jo sestavljajo Igor Kostanjevec, Janez Strelec, Marko Šamperl, Janez Kolarič, Friderik Majcen, Silvo Božičko, Nataša Belšak in Silva Turnšek.
Ormož • Ne bodo gradili na podlagi stavbne pravice
Do vrtca s kreditom
Najpomembnejša stvar, ki so jo sklenili ormoški svetniki na četrtkovi seji, je bila potrditev predinvesticijske zasnove za izgradnjo vzgojnoizobraževalnega zavoda v Ormožu.
Foto: Viki Ivanuša
Vrtec na Žigrovi je zares dotrajan, različne inšpekcije mu že lep čas gledajo skozi prste.
Vseeno, ali z leve, desne ali iz sredine, vsi svetniki so se strinjali, da v Ormožu vrtec nujno in čim prej potrebujejo. Konec novembra so sicer svetniki še menili, da bi se vrtec gradil na način podelitve stavbne pravice z najugodnejšim ponudnikom. Načrtovali so podelitev stavbne pravice za dobo 15 let. Konec decembra je Občina objavila razpis, na katerega so se prijavili štirje ponudniki, ki so vrednost gradnje skupaj s stroški financiranja cenili na od 3.090.432 do 4.588.752 evrov. Na Občini so zadevo premislili in ocenili, da se za izgradnjo vrtca poišče druga možnost. Občinskemu svetu so predlagali, da Občina Ormož sama pristopi h gradnji novega vrtca in izbere najugodnejšega izvajalca del na javnem razpisu. Vrednost dvoletnega projekta je bila ocenjena na 2.200.000 evrov. Milijon evrov se bo zagotovilo v letošnjem letu z najemom dolgoročnega kredita, ostanek pa se bo zagotovil v prihodnjem letu. Občina računa, da bi bili stroški gradnje, glede na nižje cene gradbenih storitev v zadnjem času, lahko še nižji, prav tako pa se namerava ponovno prijaviti na razpis za državna sredstva, čeprav je bila že v nekaj poizkusih neuspešna. Sredstva se
bodo v proračunu zagotovila z rebalansom, ki bo obravnavan predvidoma v maju.
Svetnik Slavko Kosi je ob predstavitvi zamisli o novem načinu gradnje vrtca opozoril, da je to predlagal že ob sprejemanju proračuna, saj se spozna na to področje in je opozarjal, da bo gradnja s podeljevanjem stavbne pravice neprimerno dražja in zelo neugodna za občino, vendar ga nihče ni hotel poslušati. Takrat je z amandmajem celo natančno opredelil, kako bi prerazporedili sredstva, da bi imeli še za vrtec. Opozoril je, da če bi takrat prisluhnili predlogu opozicije, se s tem ne bi srečavali nekaj mesecev kasne-
je. Veselilo ga je sicer, da bo na ta način porabljenih manj sredstev, a bo župan ob koncu mandata svojemu nasledniku občino predal bolj zadolženo, kot jo je dobil. Ko je nastopil mandat, naj bi bila po Kosije-vi oceni občina zadolžena za 800.000 evrov, jeseni pa bo za 2,5 milijona evrov. Dodal je še, da je projekt vrtca nedvomno investicija, za katero se splača zadolžiti.
Vrtec ne omogoča izvajanja predpisov HACCP
Obstoječi vrtec je bil zgrajen leta 1973 in je v vseh pogledih
dotrajan, saj gre za montažno zgradbo, pokrito s salonitnimi ploščami. Vsi prostori v vrtcu so glede na veljavne zakonske predpise neustrezni in neprimerni za izvajanje vr-teške dejavnosti. Igralnice so premajhne in ne zagotavljajo predpisane igralne površine, vrtec nima večnamenskega prostora, obstoječa kuhinja ne omogoča izvajanja predpisov HACCP, vrtec nima nobenih pripadajočih prostorov za zaposlene, upravni delavci so v najetih prostorih, zaradi neustrezne izolacije objekta in dotrajanega stavbnega pohištva so prostori pozimi prehladni oziroma je potrebno veliko časa in energije, da se igralnice segrejejo na zakonsko predpisano temperaturo, poleti pa so igralnice zelo vroče in soparne.
Občina Ormož se je že leta 2007 prijavila na razpis ministrstva za šolstvo za sofinanciranje investicij na področju predšolske vzgoje, vendar se je projekt uvrstil na 41. mesto in ni bil sofinanciran. Podobno se je zgodilo leto po tem, ko je projekt končal na 29. mestu.
Nov vrtec bo dozidan k sedanji šoli Stanka Vraza na Dobravski cesti. Predvideva dozidavo osmih oddelkov, vrtec pa bo uporabljal tudi dva prostora v sedanji glasbeni šoli, kjer bodo garderobe in kuhinja, ki bo služila obema institucijama. Novogradnja stavbe je predvidena v obliki črke L, vrtec in obstoječa šola pa bosta povezana s steklenim povezovalnim hodnikom.
Viki Ivanuša
Središče ob Dravi • 26. redna seja občinskega sveta
Urejali nujne formalnosti
Svetniki občinskega sveta Središče ob Dravi so na 26. redni seji minuli četrtek obravnavali 10 točk dnevnega reda. Ker je seja potekala sočasno s sejo ormoškega občinskega sveta, smo se za informacije obrnili na tajnico Jelko Zidarič Trstenjak, ki je povedala, da so svetniki potrdili vse točke, ki so jim bile predlagane v odločanje.
Svetniki so obravnavali predlog letnega programa kulture v letu 2010, za katero bodo namenili skupno 163.358 evrov. Največ (46.120 evrov) bodo letos dali za izhajanje občinskega glasila Sredica in za izdajo nadaljevanja Središke kronike. Za knjižničarstvo in založništvo bo šlo 34.432 evrov, za kulturne dvorane in domove 23.860, za muzejsko dejavnost 24.048, za medije in avdiovizualno kulturo 19.998, za sofinanciranje kulturnih društev 14.500, obnovo spomenikov 7.000, prireditve ob praznikih 4.300, kulturne prireditve in sklad RS za ljubiteljsko kulturo po 1.500 in za programe veteranskih organizacij 800 evrov.
Občina bo objavila javni razpis za razvoj podeželja, s katerim se finančno podprejo ukrepi, kot so naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (posodabljanje kmetijskih gospodarstev, urejanje kmetijskih zemljišč, zagotavljanje tehnične podpore), naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah,
naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij ter izvajanje lokalne razvojne strategije LAS.
Svetniki so obravnavali in sprejeli obsežen pravilnik o postopku in sofinanciranju letnega programa športa v občini Središče ob Dravi, seznanili pa so se tudi z letnim programom športa za leto 2010 in s poročilom o izplačanih sredstvih na podlagi javnih razpisov ter poročilom uprave o delu.
Kot zadnja od treh občin so obravnavali poročilo o upravljanju letnega kopališča v Ormožu in ugotovili to, kar pride ob takšnih poročilih vedno na plano - da se obratovanje bazena finančno ne pokriva in da bo potrebno najti drugačno rešitev.
Župan Jurij Borko je svetnike seznanil z dejavnostmi občine. Občina se trenutno ukvarja z urejanjem vseh potrebnih formalnosti za pobratenje z občino Mislinje. Predlog je podalo turistično društvo, sodelovanje med občinama pa se je razširilo tudi na druga društva,
zato naj bi ob občinskem prazniku svečano podpisali listo o pobratenju. Občina je bila uspešna tudi na razpisu IPA -predpristopna pomoč Hrvaški -, na katerega se je prijavila skupaj z občino Nedelišče in podjetjem Medžimurski vodovodi. S pomočjo evropskih sredstev želijo pridobiti projektno dokumentacijo za kanalizacijo na območju Središča ob Dravi.
Uspešno potekajo tudi pri-
prave za posodobitev vodovoda Ormož-Središče ob Dravi, kjer bodo te dni že začeli pridobivati služnosti.
Med pobudami je svetnik Jurij Dogša predlagal, da se za društva v občini organizira predavanje o etnološkem izročilu kraja in tipičnih maskah ter da občina društva na neka način zaveže oziroma spodbudi, da sodelujejo v pustni povorki.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Tako kot središka godba in še nekatera društva naj bi v bodoče na karnevalu sodelovala vsa društva, ki dobivajo dotacijo iz občinskega proračuna, je bilo predlagano na seji občinskega sveta.
Od tod in tam
Ptuj • Sprejem za A. Piška ob jubileju
Foto: Črtomir Goznik
V Mestni hiši na Ptuju je župan dr. Štefan Čelan 26. februarja pripravil sprejem za častnega občana, mestnega svetnika in predsednika TD Ptuj Albina Piška, ki je 20. februarja praznoval 80. rojstni dan. Zahvalil se mu je za vse, kar dela v korist mesta, za vso ustvarjalnost, nešteto pobud in idej, skratka za vse vrednote, ki so lahko zgled tudi drugim v tem mestu. Ob tej priložnosti mu je izročil eno najvišjih protokolarnih daril MO Ptuj, faksimile mestnega statuta. »Sem človek, ki ima rad Ptuj, čeprav sem prišlek s Hajdine,« je povedal Pišek, ko se je zahvalil za sprejem in dobre želje. »Nisem zadovoljen z vsem, kar se dogaja v mestu, imam še veliko idej in pobud,« je dodal, predvsem pa si želi, da bi vse hiše v mestu dobile urejeno podobo po vzoru Postojne, kjer so se odločili, da jih bodo obnovili na račun občine v okviru hipoteke, če jih ne bodo obnovili lastniki sami.
MG
Videm • V znamenju gimnastike
Foto: SM
Na OŠ Videm so se že v začetku šolskega leta odločili, da bodo v okviru vseh šolskih dejavnosti in vseh predmetov izpeljali poseben projekt o življenju in uspehih velikega slovenskega telovadca Leona Štuklja. Projekt se sicer izvaja vse do 22. marca, ko bodo na dan šole predstavljeni vsi rezultati oziroma vse, kar so učenci spoznali in ustvarili na to temo; od razstave likovnih del do pisnih izdelkov in predstavitve gimnastičnih prvin. Tako so tudi februarski športni dan namenili različnim gimnastičnim oz. rekreativnim panogam; prav vsi učenci od prvega do devetega razreda matične in podružničnih šol so se pomerili v kolesarjenju, gimnastiki, jogi, aerobiki in nordijskem teku. Ob športnem dnevu in ustvarjanju pri likovnem pouku pa se učenci spoznavajo z likom Leona Štuklja in pomenom gimnastike ter športa nasploh tudi pri drugih učnih urah; tako npr. pri biologiji spoznavajo anatomijo človeškega telesa in podrobneje mišičevja, pri fiziki dajejo več poudarka silam v športnih panogah, pri zgodovini in geografiji pa natančneje spoznavajo kraje in potek olimpijskih iger.
SM
Ljutomer • Podpis sporazuma med podjetjema Prlekija in KSP
Z ustanovitvijo javnega podjetja Prlekija in podpisom sporazuma se s 23. februarjem letošnjega leta ureja prenos izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter ureditev premoženjsko pravnih razmerij), ki jih je doslej izvajalo Komunalno stanovanjsko podjetje (KSP) Ljutomer. Podpisnice sporazuma so občine Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje, ki so se zavezale, da s 1. aprilom novoustanovljeno podjetje Prlekija prične izvajati gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, dotlej pa bo omenjene gospodarske javne službe opravljalo KSP Ljutomer.
Ob podpisu je bilo tudi dogovorjeno, da bo primopredaja izvajanja gospodarskih služb opravljena na način, najprimernejši in najbolj sprejemljiv ter neškodljiv za vse podpisnike sporazuma. Ob tem pa je najpomembnejše, da zaradi spremembe izvajalca del ne bo motena izvedba navedenih služb. V drugi fazi bodo podpisniki sporazuma do konca junija letošnjega leta uredili premoženjsko pravna razmerja.
Podjetje Prlekija bo vodil dosedanji direktor murskoso-boške enote Hypo banke Davorin Kurbos.
NŠ
Ptuj • Zborovali veterani vojne za Slovenijo
Pričakujejo tudi financiranje iz drugih občin
Od okoli 300 članov območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj seje letnega programskega občnega zbora v petek, 26. februarja, udeležila dobra polovica, oziroma 155 članov, pridružili pa so se jim številni gostje ter predstavniki veteranskih in sorodnih organizacij z območja Spodnjega Podravja.
Kot je poudaril predsednik ptujske veteranske organizacije Stane Žitnik, so tudi v minulem letu svoje delo usmerili predvsem na ohranjanje vrednot, ki so v dosedanji zgodovini pripeljale do samostojne Slovenije, zato sodelujejo z vsemi sorodnimi organizacijami in društvi. Aktivno sodelujejo tudi pri sprejemanju sprememb zakonodaje, ki ureja status veteranov vojne za Slovenijo in druge zadeve, pri čemer se zavedajo, da je še veliko nerešenih problemov, ki pestijo njihove člane in jih bo treba še rešiti. Tako so vzpodbudili akcijo sprejemanja pravilnika o dodeljevanju
Pozitiven izid, za pet tisoč evrov je bilo prihodkov več kot odhodkov, so dosegli predvsem na račun več oddelanega programa, za katerega so prejeli plačilo, za več operacij kolkov, bilo jih je 221, več kot 500 operacij sive mrene, artroskopij in nekaterih drugih storitev, odhodke pa so znižali zaradi nekaterih ukrepov, ki so jih v te namene sprejeli med letom. Pomembno je poudariti, da pozitiven rezultat ni posledica varčevanja pri bolnikih, ti so bili oskrbljeni skladno z medicinsko doktrino. Vseh prihodkov v lanskem letu je bilo okrog 23 milijonov evrov oziroma za dober milijon manj, kot so prvotno načrtovali, ker so jim prvotno dogovorjena sredstva med letom znižali zaradi manjših dotokov v zdravstveno blagajno. Lani se je na oddelkih ptujske bolnišnice zdravilo blizu deset tisoč bolnikov, čez 70 tisoč pregledov pa je bilo opravljenih v specialističnih ambulantah. Direktor Robert
pomoči v naravnih in drugih nesrečah, v katerih so prizadeti njihovi člani. V ta namen so na lanskem občnem zboru povišali članarino za en evro, ki se zbira na posebni postavki v te namene. Sicer pa so tudi v lanskem letu del sredstev namenili za pomoč članom, ki so v letu 2008 utrpeli škodo po ujmi s točo. Ker še ni bilo republiškega pravilnika o tem, so sredstva namenili iz svojega računa. Nudili so tudi pomoč pri izvedbi koncerta vojaškega orkestra, ki so ga združili s praznovanjem 10-letnice ustanovitve ptujskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo.
Čeh je zadovoljen, da se je zelo povečala tudi kakovost storitev.
Glede predvidenih varčevalnih ukrepov, slovenske bolnišnice naj bi letos privarčevale 60 milijonov evrov, pa pravi, da v ptujski bolnišnici nekega velikega manevrskega prostora ni. Če bi dežurno službo oklestili za 30 odstotkov, bi to prineslo prihranek v višini 700 tisoč evrov. Že sedaj pa njihova dežurstva niso takšna kot v drugih bolnišnicah, kjer je na posameznih oddelkih dežurnih več ekip. V ptujski bolnišnici imajo na osnovnih oddelkih le eno dežurno ekipo, le na kirurgiji de-žurata dva zdravnika. Tudi če bi šli na pripravljenost, da bi zdravniki doma čakali na klic, velikih prihrankov ne bi bilo, zagotovo pa takšen ukrep ne bi bil v prid zdravja ljudi. Pri sestrah pa je že sedaj tako, da vse delajo v turnu-su, razen instrumentark. Tudi letos bodo imeli okrog 100 pogodbenih sodelavcev. Z zdravniki od drugod si bodo pomagali
Po Žitnikovem mnenju je bila pomembna naloga tudi organizacija tradicionalnega republiškega tekmovanja veteranov v lovu rib s plovcem, ki so ga izvedli v okviru praznika mestne občine Ptuj. Na to tekmovanje, ki pomeni tudi srečanje veteranov iz raznih krajev Slovenije in so ga lani razširili v mednarodno prireditev, saj so na njej sodelovali tudi člani sorodne organizacije iz Madžarske, so izredno ponosni, saj se ga udeležuje vsako leto več članov. Aktivni so bili tudi v mednarodni dejavnosti, saj se je ekipa ptujskega območnega veteranskega združenja udeležila mednarodnega tek-
na internem oddelku, kirurgiji, otroškem oddelku, ginekologiji. Sedem njihovih zdravnikov pa bo tudi letos delalo v drugih zdravstvenih ustanovah, za kar imajo dovoljenje. Glede spornih podjemnih pogodb pa je direktor Čeh že od nekaj prepričan, da zanje velja pravilo svobode dela in da človek lahko dela, kar
Foto: Črtomir Goznik
Robert Čeh, direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj: »Poslovanje v letu 2009 smo zaključili pozitivno.«
movanja v Budimpešti, kjer so osvojili prva mesta v konkurenci ekip in posameznikov.
Udeležili so se tudi raznih spominskih pohodov in srečanj, posebej številno pa so sodelovali na tradicionalnem Maistrovem pohodu v Lenartu, ki so ga vzeli za svojega. Sodelovali so na raznih strelskih in drugih tekmovanjih veteranskih in sorodnih organizacij po vseh državi. Uspešni so bili tudi na športnih igrah Zveze veteranov vojne za Slovenijo, kjer iz leta v leto dosegajo boljše rezultate. Po ustanovitvi komisije za šport in rekreacijo pa so aktivnosti v posameznih
želi, omejitve pa lahko predpiše samo zakon.
Rezerve v zdravstvu so po Čehovem drugje, na primer pri nabavah, kjer bi se dalo še marsikaj izpeljati racionalneje. V letošnjem letu glede na stanje zdravstvene blagajne ne računajo na velike nakupe novih aparatur, opravili pa bodo tekoče vzdrževanje na nekaterih dragih aparaturah. Želijo si, da bi bilo letošnje poslovanje vsaj takšno, kot je bilo v letu 2009, ne glede na vse predvidene varčevalne ukrepe. Lokalna energetska agencija Spodnje Podravje jim je izdelala energetski pregled, in če bo šlo vse po sreči, bodo vključeni v program energetske sanacije slovenskih bolnišnic, s katerim naj bi pridobili nekaj milijonov evrov za celovito energetsko sanacijo njihovih objektov, kar se bo zagotovo pozitivno odrazilo na znižanju stroškov poslovanja, predvsem pa pri porabi energije.
MG
sekcijah še intenzivnejše in uspešnejše.
Pomemben prispevek pri dejavnosti združenja pomeni pridobitev lastnih prostorov, ki jih nameravajo še bolje izkoristiti za različne aktivnosti in druženja članov, saj želijo, da postanejo ti prostori središče vseh aktivnosti, saj so s srednjo šolo v dogovoru, da bi lahko občasno koristili tudi okolico zgradbe, po dogovoru pa tudi nekatere prostore te šole.
Uspešno sodelujejo z vsemi poveljstvi slovenske vojske in organizacijskimi enotami Ministrstva za obrambo, kar želijo še okrepiti. Ponosni so na odprtje spominskega obeležja, ki so ga v spomin na osamosvojitvene dogodke leta 1991 dočakali na lanski proslavi ob dnevu državnosti. Obeležje je na pomembni lokaciji, saj je v prostoru, ki je povezan z vojaško zgodovino, namenjeno pa je tudi mladim, ki si nabirajo znanje za življenje. Praznovanje svojega praznika območne organizacije veteranov vojne za Slovenijo so združili s praznikom kidričevskega Taluma, saj so z veliko pomočjo tega podjetja odprli spominsko obeležje v spomin na sodelovanje ilegalne organizacije manevrske strukture narodne zaščite leta 1990, ki je imela centralno skladišče orožja v izobraževalnem centru Taluma.
Za vse člane pa so izvedli tudi strokovno ekskurzijo po Dolenjski, na kateri so si ogledali tudi vojašnico Cerklje ob Krki, kjer so jim pripadniki letalske enote slovenske vojske prikazali sodobno tehniko ter jih s helikopterjem popeljali še na ogled bližnje okolice. Sicer pa so v marcu uspešno izvedli Jožefovo krvodajalsko akcijo, na kateri je darovalo kri več kot 20 njihovih članov. Pomembna pridobitev pa je tudi lastna spletna stran zveze veteranov vojne za Slovenijo, saj pomeni še boljšo obveščanje članov.
V letu 2009 so v ptujski ob-
močni organizaciji razpolagali z dobrimi 24.000 evri skupnih prihodkov, pri čemer so za realizacijo omenjenih aktivnosti porabili dobrih 20.000 evrov. Ker letos načrtujejo še nekaj novih aktivnosti, bodo potrebovali še več sredstev, zato je predsednik nadzornega odbora Stanko Meglič predlagal, da bi poleg MO Ptuj, ki za njihovo dejavnost že sedaj redno namenja del sredstev, uredili še sofinanciranje ustreznega deleža iz tistih občin, katerih občani so člani območnega veteranskega združenja.
Ko so potrdili program dela in finančni načrt združenja v letošnjem letu, so za izstopajoče uspehe na posameznih področjih šestim članom izročili bronasta priznanja območnega združenja VVS Ptuj. Prejeli so jih: Štefan Samec, Ivan Pšajd, Jože Mohorko, Franc Duh, Vinko Majcen in Janez Kocmut. Državna odlikovanja zveze združenj veteranov vojne za Slovenijo pa so prejeli Dušan Horvat, Anton Butolen, Rade Djekic, Milan Čuček, Evgen Požgaj in Marjan Skok. Vsem nagrajencem je prvi čestital župan MO tuj dr. Štefan Čelan, ki je veteranskemu združenju ob zahvali za njihovo pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije tudi v bodoče izrazil vso podporo. Čestitkam in željam po še tesnejšemu sodelovanju pa so se pridružili tudi predstavniki ptujske borčevske organizacije, združenja slovenskih časnikov, Društva generala Maistra Ptuj in Polen-šak, Društva vojaških vojnih invalidov, Policijskega združenja Sever, Policijske postaje Ptuj ter predstavniki veteranskih združenj iz Ormoža in Celja, ki so ptujskim kolegom v znak dobrega sodelovanja izročili kipec Celjskega viteza ter znak Vaške situle. Dogodek pa je z igranjem na harmonike popestrila skupina Veseli Jožeki.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Državna odlikovanja Zveze,združenj veteranov vojne za Slovenijo pa so prejeli Dušan Horvat, Anton Butolen, Rade Djekic, Milan Čuček, Evgen Požgaj in Marjan Skok; drugi z leve predsednik Stane Žitnik.
Ptuj • Bolnišnica je lani poslovala pozitivno
Črnoglede napovedi se niso uresničile
Še novembra lani so v ptujski bolnišnici napovedovali, da bodo poslovno leto 2009 zaključili z izgubo v višini okrog 700 tisoč evrov. Zdaj se je pokazalo, da so bile napovedi preveč črnoglede, vse pa je izviralo iz napačnih ocen prihodkov in odhodkov prvega polletja 2009, pravi direktor Robert Čeh.
Ormož • 30. redna seja občinskega sveta
Pomladno razpoloženje odtalilo odnose
Če športno pokomentiram sejo ormoškega občinskega sveta, med katero so svetniki glasno in navdušeno zaploskali srebrni medalji Tine Maze na olimpijskih igrah (sicer pa so sproščeno aplavdirali še nekajkrat), lahko rečem le: »Imeli so odlično štartno številko, tudi iz štartnih vratc so se dobro pognali proti koncu dnevnega reda.
Prvih nekaj vratc so imeli rahle težave z ravnotežjem, potegnilo jih je nazaj, a so se ujeli. Potem so naslednjih pet, šest vratc smučali fenome-nalno. Takšne vožnje ni mogoče ponoviti. Vmesni čas je dajal upanje na svetovni rekord v vodenju ormoških sej, vendar so prišli potem do prelomnice in žal, žal so vsi upi splavali po vodi. Čeprav dobro pripravljeni, so po nepotrebnem izgubljali čas, ki ga tudi z dobrim fi-nišem več niso mogli nadoknaditi. Škoda, škoda, pa tako dobro jim je kazalo. Kaj hočemo, tak je pač šport! Sejo so končali po nezavidljivih šestih urah in pol.«
Svetniki in župan so v sejo šli dobro razpoloženi, sončno vreme jim je očitno prebudilo smisel za humor in povečalo toleranco. Tako smo lahko slišali komentar Slavka Kosija, da je Martin Hebar med vprašanji in pobudami županu postavil toliko vprašanj in takšna, da bo v odgovoru lahko predstavil cel volilni program. In, ne boste verjeli, pripomba se je zdela vsem zabavna. Tako smo izvedeli, da je na razpisu za gradnjo hitre ceste proti Gorišnici uspelo podjetje Primorje Ajdovščina, pogodba menda še ni podpisana zaradi morebitnih pritožb, celoten razvoj pa daje upanje, da cesta enkrat le bo. Medtem je podjetje Vegrad končno le začelo nekaj premikati pri izgradnji viadukta na trasi omenjene ceste, ki mora biti zgrajen do konca letošnjega leta, saj naj bi preko njega dostopali do gradbišča za hitro cesto. Župan Sok se je malo pohvalil z uspešno rešitvijo težav podjetja Carrera, ki mu je občina pomagala pri urejanju parkirišča. Povedal je, da gre podjetju bolje in da ponovno zaposluje nove delavce, nadaljeval pa je skrivnostno, da naj bi imelo podjetje pripravljena investicijska sredstva ... Kaj bo z njimi, ni povedal, prav tako je le skrivnostno navrgel, da naj se pripravimo na dobro novico, ki bo kmalu prišla iz TSO. Povedal je tudi, da je Občina postala lastnica 1,5 hektarja površin v industrijski coni, kar bi po njegovem mnenju moralo pripomoči k razvoju gospodarstva in novih delovnih mest. Nekoliko manj optimistične so novice pri gradnji grajske pristave, kjer so menda šele sedaj spoznali, da je na izredno slabih temeljih
(stavba), zato so potrebna specialna dela - podbetoni-ranje, utrjevanje temeljev. To pa je stavek, za katerega se po navadi izkaže, da napoveduje podražitev del. Prav tako župan trdi, da so v časovnem zaostanku za mesec ali dva zaradi arheologije.
Našli bodo rešitev za mihovsko zadrego
Seveda pa niso mogli mimo Mihovcev in nesoglasij, ki se vlečejo že leta, ponovno pa so se resno razplamtela konec minulega leta (o tem smo že poročali). Hebar je o vsem le dejal, da gre za neutemeljene trditve iz ust nekdanjega funkcionarja. Zaželel pa si je, naj mu občinska uprava zbere vse projekte, ki so bili narejeni v KS Velika Nedelja v vseh mandatih. Vprašanje je načel svetnik Stanko Pignar, ki mu je Ivan Hržič predstavil težavo s prehodom za pešce in parkiriščem na pločniku. Lastnik lokala Silvo Hržič se menda strinja, da se parkiranje na pločniku ukine, saj ima za hišo večji parkirni prostor za svoje goste. Župan Sok je povedal, da pravo rešitev še iščejo in da bo varnost zagotovljena. Robnika pločnika menda ni mogoče znižati, saj bi na ta način poslopje za njim izpostavili vodi, ki je bila tukaj v zadnjih letih menda nekajkrat hudo visoka. Predlagal je, da se prehod premakne za kakšnih 20 metrov, pa bo težava rešena. Prav tako bodo na drugo stran ceste premaknili ekološki otok, da bo v križišču več prostora in boljša preglednost. Glede tabel pa je župan skeptičen, saj so menda na tem mestu, odkar pomni, če pa bo strokovna utemeljitev taka, jih bodo premaknili pred križišče.
Bogomir Luci je uspel, da sta se z njim strinjala tako župan kot tudi Boris Novak iz uprave, zadolžen za tovrstna vprašanja, da bodo v nepreglednem križišču na Vitanu končno le postavili ogledalo. Polemiziral je še o tem, ali so svetniki dolžni spoštovati sklepe občinskega sveta: »Morda se s sklepom, sprejetim v občinskem svetu, ne strinjamo, lahko ga kritiziramo, lahko zbiramo podpise proti njemu, smo pa ga dolžni spoštovati.« Seveda je imel v mislih povsem konkreten primer. Zato je zahteval izpisek glasovanja občinskega sveta v primeru dajanja soglasja kandidatom
Foto: Viki Ivanuša
Kar precej časa so se svetniki pogovarjali o križišču v Mihovcih, na katerega nas je v Štajerskem tedniku nedavno opozoril Ivan Hržič. Iz razprave lahko sklepamo, da je rešitev morda le malo bližje ...
za ravnatelja OŠ Velika Nedelja ter zapisnik seje sveta zavoda omenjene šole, na kateri se je odločalo in glasovalo o ravnatelju. Zahteval je tudi mnenje statutarne komisije o tem vprašanju. Župan je povedal, da svetniki, ki sodelujejo v svetih raznih zavodov, glasujejo po svoji vesti, da pa je doslej največ vestnosti pri opravljanju te funkcije pokazala Anica Pevec, ki je predstavnica v svetu Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in se pred vsako sejo posvetuje o stališču občine do posameznih točk dnevnega reda.
Župan je pojasnil tudi stanje v nadzornem odboru občinskega sveta, kjer jim je uspelo zagotoviti manjkajočega člana, z veliko muko pa so za predsednico izvolili Nevenko Polič. Vsi člani so se predsedniške funkcije namreč otepali, odbor pa je bil v preteklosti bolj na slabem glasu, saj naj menda ne bi bil med najbolj delovnimi.
Tanja Vaupotič je opozori-
la na stanje cest po odjugi in potrebo po njihovi sanaciji v KS Ivanjkovci, saj so ponekod skoraj neprevozne. Odgovor, ki ga je dobila, ni bil razveseljujoč, saj je župan povedal, da se tega zaveda, da je povsod velika škoda na cestah. Menda so letos za 40 % prekoračili sredstva za zimsko službo. Na javnih poteh naj bi plužili osemkrat in posipali 16-krat, na občinskih cestah pa so menda v letošnji zimi opravili 26 posipov in 16 pluženj. Pri tem je še opozoril, da je bilo lani največ denarja za zimsko službo potrošenega šele v marcu. Ni pa mogel mimo Velike Nedelje, od koder se menda nenehno pritožujejo, da so zapostavljeni, a so dobili letos eno pluženje in posip več kot ostali.
Na gradnje bo treba še malo počakati ...
Izvedeli pa smo tudi slabe novice za vse, ki že leta čakajo, da bi lahko začeli graditi.
Foto: Viki Ivanuša
Za dobro voljo so poskrbeli krofi, ki jih je svetnikom za boljše delo poslala dobitnica bronastega priznanja Občine Ormož Marija Rih-tarič, po 100 evrov pa je namenila tudi ormoškim rokometašem in Rdečemu križu.
Boštjan Najžar iz občinske uprave je na vprašanje Rada Antoliča natančno pojasnil, kako daleč so postopki glede prostorskih aktov: »Pripravljajo se popolnoma novi prostorski akti, ki naj bi veljali vsaj dve desetletji. Celotna procedura traja že dve leti in pol in bo trajala še dobrega pol leta. Za to ni kriva občina. Kriv je zakonodajalec, ki je v tem času že nekajkrat spreminjal pravilnike, dokumente, zakonodajo in podobno. Javnost bo informirana o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega akta v skladu z zakonom. To pričakujemo kmalu. Številni občani si želijo graditi in ne morejo, in na parcelah, ki so si jih izbrali, tudi v prihodnje ne bodo mogli. To je treba jasno in glasno povedati. Takšne so smernice ministrstva za kmetijstvo, ki ne dovoljuje gradnje na prvih območjih kmetijskih zemljišč. Na smernice ministrstva za kmetijstvo, ki so ključne, smo čakali sedem mesecev. Sedaj smo v zaključni fazi priprave okolj-skega poročila. Stari plani in nove geodetske podlage niso šli skupaj, zato so morale biti geodetske podlage narejene še enkrat.« Vsa dokumentacija je po besedah Boštjana Na-jžarja zelo obsežna, kdaj pa bo zadeva zaključena, pa si ni upal napovedovati. Povabil je vse, da s svojimi predlogi in pripombami aktivno sodelujejo pri javni razpravi. Nato bo predlog prostorskega akta, usklajen na občinskem svetu, šel »iskat mnenja« - kar 42 naj bi jih bilo potrebnih! Postopek se bo zaključil s
sklepom ministra.
Svetniki so za direktorja Javne razvojne agencije potrdili Zlatka Zadravca. Pri tem je Zlatan Fafulic sprožil razpravo o delu omenjene agencije, ki za občino niti ni tako poceni, saj naj bi letno za delovanje potrebovala okrog 100.000 evrov. Poudaril je, da je takšno delo težko merljivo in bi bilo prav, da bi agencija s svojim delom občasno seznanila tudi občinski svet.
Plačali bodo le tisti, ki bodo namakali
Svetniki so se zedinili glede spremembe poslovnika. Nato pa so po skrajšanem postopku sprejeli tudi spremembe v ustanovitvenem odloku za osnovne šole, glasbeno šolo in vrtec. Šlo je le za formalno uskladitev šolskih aktov z veljavno zakonodajo, ki predpisuje, da svet šole po novem sestavlja 11 članov - trije predstavniki ustanovitelja, od katerih dva imenuje občinski svet, enega pa župan, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev. Šole so poleg osnovnošolskega izobraževanja med svoje dejavnosti po novem zapisale tudi kulturne in razvedrilne dejavnosti.
Svetniki so potrdili tudi projekt izgradnje kanalizacije Podgorci-Velika Nedelja s čistilno napravo ter hodnikom za pešce in javno razsvetljavo. S sklepom je občinski svet oprostil plačila stroška vzdrževanja namakalnega sistema lastnike in zakupnike kmetijskih zemljišč na območju namakalnega sistema Ormož-Velika Nedelja, ki ga ne bodo uporabljali. Za stroške bodo skrbeli uporabniki in Občina Ormož, ki je investitor in lastnik odvzemnega objekta, transformatorske postaje ter primarnega in sekundarnega namakalnega sistema. S sofinanciranjem opreme bo občina zagotavljala tehnično brezhibnost in uporabnost namakalnega sistema zainteresiranim uporabnikom in tako spodbujala hitrejši proces prestrukturiranja kmetijskih gospodarstev na namakalnem območju.
Svetniki so sprejeli tudi letni program športa v občini, ki se sofinancira iz občinskih sredstev in obsega okrog 210.000 evrov. Potrdili so letni program ljubiteljske kulture za letošnje leto, za katero bodo namenili okrog 25.000 evrov.
Viki Ivanuša
Ptuj • Rastko Plohi o prelomnih dogodkih pred osamosvojitvijo:
»Tedaj smo imeli mladi nekoliko drugačne cilje!«
Po odmevnem januarskem sestavku o Ptuju kot zibelki osamosvojitvenih teženj, v katerih sta nekdanja aktivista Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) Emil Mesarič in Rastko Plohl v Štajerskem tedniku razkrila nekaj pomembnih podrobnosti o prelomnih letih pred osamosvojitvijo Slovenije, tokrat objavljamo še nekaj zanimivih resnic o ciljih tedanje napredne mladine, ki nam jih je zaupal Rastko Plohl.
Foto: M. Ozmec
Rastko Plohl: »Dejstvo je, da ta država danes odstopa od tega, kar smo si zamišljali in kar so obljubljali naši politiki pred osamosvojitvijo. Tedaj smo imeli mladi nekoliko drugačne cilje.«
Foto: M. Ozmec
O ciljih in zahtevah napredne mladine v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja govorijo številni dokumenti ZSMS in novih družbenih gibanj.
Zapisali smo že, da se je pred četrt stoletja v Ptuju dogajalo marsikaj revolucionarnega, da so bili tedaj mladi Ptujčani, ki so delovali predvsem v okviru občinske konference ZSMS in nekaterih novih družbenih gibanjih, svoje »gnezdo« pa so imeli v ptujskem klubu mladih, v marsičem korak pred Ljubljano. Nekaj zanimivih podrobnosti o ciljih in pričakovanjih tedanje napredne mladine pa smo izvedeli v pogovoru z Rastkom Plohlom, ki je sedaj na čelu Neodvisnih sindikatov Slovenije.
Kako ste si v poznih osemdesetih letih tedanji mladinci zamišljali Slovenijo?
»Še zdaleč ne tako, kot jo doživljamo danes. Dejstvo je, da sedanja država odstopa od tega, kar smo si zamišljali in kar so obljubljali naši politiki pred osamosvojitvijo, saj smo imeli mladi nekoliko drugačne cilje. Nihče od mladih ni bil proti Titu, ampak proti kultu osebnosti Tita, saj smo se zavedali, da bi to pustilo mnoge možnosti, da bi se za tem skrivale razne politične in druge elite, ki bi delovale predvsem v svojo korist.
Če sem odkrit, smo tedaj v politični skupini, ki sem ji pripadal, to je Zveza socialistične mladine Slovenije, dejansko imeli drugačne cilje, saj smo ob tem, da smo poskušali rešiti Jugoslavijo pred propadom in bankrotom, sočasno skrbno pripravljali projekt osamosvojitve Slovenije če nam to ne bi uspelo. To je razvidno
iz vseh naših tedanjih dokumentov.«
Na kakšen način ste si zamišljali osamosvojitev Slovenije?
»Prek ustavnih okvirjev tedanje SFRJ in SRS smo zahtevali popolno neodvisnost republik, zahtevali smo politično, gospodarsko, vojaško, pravno, idejno in kulturno samostojnost vsake republike, predvsem Slovenije. In kar je bistveno, zahtevali smo popolno razpustitev vseh zveznih organov SFRJ, kar je bilo tedaj še posebej revolucionarno.
Ob tem smo opozarjali, da bi take spremembe lahko povzročile bratomorne vojne na Balkanu, saj se je že tedaj veliko govorilo o tem, da se bo po Titovi smrti to zgodilo. Žal se je. Opozarjali smo na nevarnost vdora tujega kapitala v Slovenijo na tak način, kot se je to zgodilo pozneje, saj nas je to dejansko kolonizi-
ralo. Vedeli smo, da so obstajale nekatere struje in elite v najvišji državni in partijski hierarhiji, ki so delale samo na tem, da nas spravijo v položaj, v katerem smo danes. To dokazuje tudi članek v Večeru iz leta 1985, pravzaprav pogovor novinarja Bojana Predana z Janezom Stanovnikom, v katerem je že tedaj Stanovnik jasno opozoril na prekomerno zadolževanje, ki se je tedaj dogajalo s pomočjo zveznih in republiških elit. In prav to je pozneje pripeljalo Jugoslavijo do usodne zadolžitve 19 milijard dolarjev, vsi pa vemo, da smo bili v času Tita zadolženi le za 2 milijardi dolarjev. Tudi Tito je tedaj resno opozarjal na nevarnost prekomernega in neracionalnega zadolževanja. Očitno je bil del leve politične elite pod vplivom mednarodne denarne ustanove IMF in verjetno je delal po njenih direktivah.«
Kakšna pa so bila vaša
stališča na gospodarskem področju?
»V naših dokumentih iz tistega časa je zapisano, da smo zahtevali razvoj družinskih kmetij in dvig zemljiškega maksimuma s tedanjih 10 na 200 hektarov. Zahtevali smo razvoj zasebnega sektorja in dvig števila zaposlenih na 50 do 100 delavcev. Že tedaj smo zahtevali uvedbo delničarstva oziroma solastništva zaposlenih, pa tudi to, da bi lahko s svojimi presežnimi prihranki dodatno dokapitalizirali podjetja.«
Torej ste že želeli izpodriniti državno lastnino?
»V tistih časih sploh nismo imeli državne lastnine, ampak je bilo vse skupna nerazdelna lastnina vseh državljanov, saj smo bili po ustavi lastniki premoženja vsi državljani, vseh 20 milijonov. Zato danes govorimo in smo trdno prepričani, da je bila privatizacija zgolj kraja naše zasebne la-
stnine, kajti poznali smo tudi zasebno lastnino, kot so bile razne nepremičnine, hiše, kmetije ipd. V dejanski lasti tedanje države so bili le policija, vojaštvo in pravosodje, pa še te ustanove so bile v fazi podržavljanja.
Tudi v zdravstvu smo spodbujali zasebništvo, ne pa tega, kar se dogaja danes, da se gredo zdravniki zasebništva na račun javnega denarja in hočejo privatizirati našo skupno in zasebno lastnino. Tega se vsi zavedajo, tudi najodgovornejši v državi, a očitno ne ukrepajo.«
Precej prahu pa je tedaj dvignilo tudi, da ste nasprotovali vojaški paradi v Beogradu. Kaj je bilo bistvo tega?
»Dejstvo je, da smo sicer priznavali Tita in druge tedanje pomembneže, vendar smo bili odločno proti nastanku kulta osebnosti Tita, saj smo vedeli, da se bodo po njegovi
smrti s tem dogajale manipulacije, da se bodo za kultom Tita in titoizma skrivale ozke skupine prikoritnežev in ko-ristoljubnežev. Zato smo želeli, da se v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji pomembne obletnice in dogodki obeležujejo na drugačen način. Nikakor nismo bili proti praznovanju tedanjega dneva mladosti, želeli smo le, da bi temu dogodku dali novo in nekoliko drugačno vsebino.«
Kako pa pojasnjujete dejstvo, da ste tudi na Ptuju pomagali pri formiranju desno usmerjenih strank na lokalnem in državnem nivoju?
»To smo počeli zato, ker smo bili že tedaj zagovorniki demokracije in demokratičnega pluralizma. Ob tem bi rad spomnil, da je po drugi svetovni vojni tudi tedanja Zveza komunistov nastala iz vseh protifašističnih opcij. Pa tudi na to bi rad spomnil, da so v osemdesetih letih vse novoustanovljene desne stranke priznavale NOB (narodnoosvobodilno vojno) in OF (osvobodilno fronto) slovenskega naroda in se tudi sklicevale na znano junijsko geslo OF iz leta 1941, ki je pomenilo pravico do osamosvojitve posamezne republike. Zato smo bili v poznih osemdesetih letih vsi na isti liniji, saj smo težili k istim ciljem. Danes pa je vse zelo drugače, kar se dogaja, ni ljudem v korist, zato so še kako potrebne spremembe, temeljite spremembe!«
M. Ozmec
Rogoznica • Pred velikimi projekti
Bodo kakšno lopato zasadili že pred volitvami?
Za ČS Rogoznica je v pripravi več velikih infrastrukturnih projektov, za katere je v večini denar zagotovljen tudi v državnem proračunu. Brez kanalizacije so ovrednoteni na več kot 10 milijonov evrov.
Zatika pa se pri pridobivanju zemljišč, še najbolj za Slo-venjegoriško cesto, za cesto skozi Podvince je vprašljivo le eno zemljišče (avtobusno postajo je projektant narisal preblizu hiše). Kot je te dni povedal predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh, bodo tudi za to našli rešitev.
Za vsa trenutno še odprta zemljišča na Slovenjegoriški cesti so na zadnji seji sveta ČS Rogoznica predlagali, da se izvede razlastitev. Cesto bodo začeli urejati z lenarške strani. Na tej seji je sodeloval tudi vodja oddelka za gospodarske javne službe MO Ptuj mag. Janko Širec, od katerega so Rogozničani želeli slišati, ali se bo na območju te
četrtne skupnosti letos začelo kaj delati. Za Slovenjegoriško cesto je obljubljeno, da bo že konec aprila izbran izvajalec del, a ker je bilo to že večkrat napovedano, ostajajo še naprej skeptični. Premika se pri urejanju doma krajanov, vloga za gradbeno dovoljenje naj bi bila podana. Projekt za ureditev igrišča v Kicarju je tudi papirno zaključen, delati naj bi začeli še letos, z nekaj denarja bo pri njegovem urejanju sodelovalo tudi športno društvo.
Predsednik sveta ČS Ro-goznica Janko Čeh upa, da bodo še pred jesenjo oziroma pred lokalnimi volitvami zasadili lopato vsaj na enem od omenjenih projektov. Ni
jih malo, ki so prepričani, da se s pripravo čaka zaradi volitev, da si bodo lahko nekateri pripenjali zasluge.
100 soglasij za kanalizacijo
Okrog 100 soglasij za služnost je potrebnih za projekt sekundarne kanalizacije na območju ČS Rogoznica, da bo MO Ptuj lahko kandi-rala na razpisu države in za kohezijska sredstva v višini 2,1 milijona evrov. V ponedeljek, 22. februarja, je MO Ptuj skupaj s ČS Rogoznica na dveh mestih, v gasilskem domu v Podvincih in v sejni sobi ČS v Rogoznici, organizirala podpisovanje služno-
stnih pogodb v prisotnosti notarke Marije Škovrlj. V ČS Rogoznica se zelo trudijo, da
bi uredili probleme s kanalizacijo. Marsikatero popoldne je potrebno žrtvovati, da so
Foto: Črtomir Goznik
V CS Rogoznica so ob prisotnosti notarke Marije Skovrlj 22. februarja organizirali podpisovanje služnostnih pogodb za projekt sekundarne kanalizacije.
oziroma bodo pridobljene potrebne služnosti. Članom sveta oziroma predsedniku je pri tem v veliko pomoč mestni svetnik s tega območja Marjan Kolarič.
V samem proračunu ČS Ro-goznica pa imajo letos za cestno infrastrukturo na voljo 100 tisoč evrov. Za lažjo porabo so sestavili prednostni seznam odsekov za asfaltiranje oziroma za preplastitev. Letošnji praznik ČS Rogoz-nica bo potekal v Podvincih, o programu se bodo pogovarjali na eni od prihodnjih sej. Letos naj bi tudi obnovili sejno sobo, da bodo izboljšali pogoje za delo četrtnega sveta in drugih organov.
Bruselj • EIB za Slovenijo leta 2009 Za 538 milijonov evrov posojil
Evropska investicijska banka (EIB) je Sloveniji lani zagotovila za 538 milijonov evrov posojil, kar je 0,7 odstotka od skupno 70 milijard evrov posojil članicam EU, kažejo objavljeni podatki. To je bistveno več kot v letu 2008, ko je EIB Sloveniji zagotovila 159 milijonov evrov posojil, skupno članicam unije pa 51,48 milijarde evrov posojil.
V zadnjih petih letih je EIB Sloveniji po podatkih, predstavljenih danes v Bruslju, zagotovila 1,985 milijarde evrov ugodnih posojil ali 0,7 odstotka kolača za celotno EU. Skupaj s posojili partnerskim državam je EIB lani zagotovila rekordnih 79,1 milijarde evrov posojil, medtem ko jih je leta 2008 za 57,625 milijarde evrov.
Največ posojil, za 380 milijonov evrov, je iz Slovenije dobila Slovenska izvozna in razvojna banka SID, in sicer 230 milijonov evrov za financiranje malih in srednjih podjetij in vlaganj v avtomobilski sektor ter 150 milijonov evrov za financiranje infrastrukturnih in okoljskih projektov.
Za financiranje malih in srednjih podjetij je EIB zagotovila 75 milijonov evrov posojil SKB banki in pet milijonov evrov banki Erste Group Bank. Unicredit Leasing in Nova Ljubljanska banka sta dobila po 20 milijonov evrov posojil za financiranje malih in srednjih podjetij oziroma projektov.
Javni sklad Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja je dobil za 30 milijonov evrov posojil za financiranje infrastrukturnih projektov, podjetje za separacijske tehnologije BIA pa osem milijonov evrov za gradnjo in opremo ter raziskave in razvoj v Ajdovščini.
Od držav članic EU so največ posojil dobile Španija (10,494 milijarde evrov), Nemčija (9,8 milijarde evrov) in Italija (9,687 milijarde evrov), najmanj pa Malta, ki ji EIB v lanskem letu ni zagotovila nobenega posojila.
Partnerske države so lani skupaj dobile za 8,597 milijarde evrov posojil, kar je prav tako več kot v letu 2008, ko so dobile za 6,145 milijarde evrov posojil. Od omenjene vsote so lani največ posojil dobile države v Jugovzhodni Evropi, in sicer za 4,34 milijarde evrov.
Vzhodna Evropa, Južni Kavkaz in Rusija so od EIB dobile za 233 milijonov evrov posojil, sredozemske sosede za 1,593 milijarde evrov, države v pacifiški in karibski regiji za 863 milijonov evrov, Azija in Latinska Amerika za 1,288 milijarde evrov ter Južna Afrika za 280 milijonov evrov.
Predsednik EIB Philippe Maystadt je na letni predstavitvi delovanja EIB povedal, da prioritete banke v letošnjem letu ostajajo mala in srednja podjetja, konvergenčni programi - Slovenija je med štirimi državami, ki so lani dobile največ posojil v tem okviru - in boj proti podnebnim spremembam.
Maystadt je komentiral tudi problem Grčije, in sicer je dejal, da je najboljši način boja proti špekulacijam trgov to, da Grčija pospravi po svoji hiši. Poudaril je tudi, da za Grčijo veljajo enaki pogoji pridobivanja posojil EIB kot za vse preostale države. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Zagreb - Hrvaška vlada je danes v parlament poslala predlog zakona, s katerim želi spodbuditi nakup prvega ali naslednjega večjega stanovanja. Sto do 300 evrov za kvadratni meter bodo lahko dobili le tisti, ki bodo za kvadratni meter stanovanja odšteli do 1600 evrov. Večina kakovostnih stanovanj v večjih hrvaških mestih je sicer dražjih. Predlog zakona o spodbujanju prodaje stanovanj predvideva posojila z največ 30-letnim odplačilnim rokom, ob čemer se ga lahko začne odplačevati najpozneje čez 20 let. V času moratorija bodo obresti dvoodstotne in jih bodo prištevali h glavnici, z začetkom odplačevanja posojila pa se bodo zvišale na pet odstotkov letno. Do subvencije v višini 100 evrov na kvadratni meter bodo upravičeni tisti, ki bodo za kvadratni meter stanovanja odšteli od 1451 do 1600 evrov. Za vsako zvišanje cene za 150 evrov se subvencija zviša za 50 evrov, dokler ne doseže 300 evrov, kolikor lahko znaša v primeru nakupa stanovanja, ki ni dražje od 1000 evrov na kvadratni meter. Vlada bo upoštevala le cene brez DDV.
Washington - Število novih prošenj za nadomestilo za primer brezposelnosti v ZDA se je po podatkih ameriškega ministrstva za delo pretekli teden nepričakovano povečalo. Tako so se zahtevki povečali za 22.000 na letno prilagojeno raven 496.000. Podatki so neprijetno presenetili analitike, ki so pričakovali upad. Minuli teden je na število delovnih mest v ZDA vplivalo močno sneženje. Vreme še posebej močno prizadene nekatere sektorje gospodarstva, kot je na primer gradbeništvo. Še dodatno je zaskrbljujoč podatek, da je bilo veliko državnih agencij, ki sprejemajo prošnje, zaradi sneženja zaprtih in šele zdaj obdelujejo prošnje na novo brezposelnih, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Povišanje novih prošenj za nadomestilo za primer brezposelnosti kaže na to, da se razmere na trgu dela v ZDA ponovno slabšajo, kar močno bremeni tudi gospodarsko okrevanje. Povečalo se je tudi povprečje novih prošenj v zadnjih štirih tednih, in sicer za 6000 na 473.750.
Atlanta - Največji proizvajalec osvežilnih pijač na svetu, ameriška Coca-Cola, bo prevzela severnoameriške tovarne družbe za polnjenje pijač Coca-Cola Enterprises. Transakcija je skupno vredna okoli 15 milijard dolarjev, a bo večinoma izvedena nedenarno. Podjetje Coca-Cola bo v poslu dobilo v last severnoameriške polnilnice družbe Coca-Cola Enterprises. Ko bo transakcija zaključena, bo Coca-Cola neposredno nadzirala več kot 90 odstotkov polnilnih zmogljivosti za svoje proizvode v Severni Ameriki, so zapisali na spletni strani družbe. V zameno bo Coca-Cola družbi Coca-Cola Enterprises prepustila svoj 34-odstotni delež, ki ga trenutno ima v družbi za polnjenje. Njegova vrednost je ocenjena na 3,4 milijarde dolarjev. Coca-Cola bo prevzela tudi dolgove severnoameriške podružnice družbe Coca-Cola Enterprises v višini 8,88 milijarde dolarjev, vso njeno premoženje in obveznosti.
Frankfurt - Obseg posojil zasebnemu sektorju v območju evra se je januarja na letni ravni znova zmanjšal, tokrat za 0,6 odstotka, je sporočila Evropska centralna banka (ECB). Monetarni agregat M3, ki meri količino denarja v obtoku in je kazalec srednjeročne inflacije, pa je po dveh zaporednih mesecih padanj januarja stagniral oz. se zvišal za 0,1 točke. Septembra lani se je obseg posojil zasebnemu sektorju v evrskem območju na letni ravni zmanjšal za 0,3 odstotka, oktobra za 0,8 odstotka, novembra za 0,7 odstotka, decembra pa je stagniral oz. se je zmanjšal za malenkostnih 0,1 odstotka. Povprečno je bil v obdobju med lanskim novembrom in letošnjim januarjem obseg posojil v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 0,5 odstotka. Januarja je bil obseg posojil nefinančnim ustanovam na letni ravni manjši za 2,7 odstotka (decembra lani pa za 2,2 odstotka), medtem ko se je obseg posojil gospodinjstvom po decembrski 1,3-odstotni rasti na letni ravni znova okrepil, in sicer za 1,6 odstotka. (sta)
EU • Italija svari:
Ravnanje Švice ogroža prihodnost schengna
Foto: wordpress.com
Italijanski notranji minister Roberto Maroni je v Bruslju opozoril, da ravnanje Švice v vizumskem sporu z Libijo ogroža prihodnost schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah. Slovenska pristojna ministrica Katarina Kresal pa je poudarila, da je skupen interes, da se neprijetna situacija ne pogreva, temveč se začne ohlajati.
Italijanski minister poudarja, da ni bilo prav, da je Švica uporabila schengen - mehanizem mednarodnega sodelovanja - za reševanje dvostranskih sporov. Če je to načelo sprejemljivo, potem je to po njegovih besedah konec schengenskega prostora, saj bo vsaka država v prihodnje probleme s tretjo državo reševala na tak način in s tem otežila življenje drugim schengenskim članicam.
Maroni je opozoril tudi, da se lahko Libija nadalje maščuje tudi tako, da sprosti nadzor nad nezakonitimi migracijami, ki potekajo čez njeno ozemlje predvsem v Italijo in na Malto.
Notranja ministrica Katarina Kresal pa je danes v Bruslju povedala, da so imeli neformalen pogovor o vizumskem problemu z Libijo, a da kakšnega dvoma o schengenskem sistemu ni bilo izpostavljenega in da niso govorili o tem, da bi ga bilo treba kakor koli izboljšati.
»Dejstvo je, da je skupen interes, da se ta situacija, ki ni prijetna, ne pogreva, temveč se začne ohlajati. Mi smo izpostavili, da je treba večino napora usmeriti v to, da se najde diplomatska, kompromisna rešitev, sprejemljiva za obe strani, bolj kot analiziranje, zakaj je do tega prišlo,« je poudarila Kresalova.
Skupen interes vseh držav namreč po njenih besedah je, da znajo gojiti dobre odnose, ker to vpliva širše na ekonomsko in politično sodelovanje. »Konsenz danes je bil, naj bo dan jasen signal, da je treba storiti vse, da se ta spor čim prej razreši,« je dodala.
Ob tem je še poudarila, da je seveda treba razumeti vse članice, ki so se znašle v tej situaciji prostovoljno ali neprostovoljno, in da je vsaka razlaga posameznega akterja tehtna. A kakršno koli zaostrovanje položaja po njenih besedah ne bo pomagalo rešiti problema, ki ga je treba rešiti čim prej. Zunanji minister Samuel Žbogar je sicer v ponedeljek dejal, da se je našla rešitev za vizumski problem z Libijo: švicarska državljana naj bi bila izpuščena iz pripora v Libiji, Švica naj bi odpravila črni seznam visokih libijskih predstavnikov, na katerem sta tudi libijski voditelj Moamer Gadafi in njegov sin Hanibal, za katere je prepovedala potovanje v schengen.
Libija naj bi nato odpravila prekinitev izdajanja vizumov državljanom schengenskih članic, Švica pa sprožila postopek proti tistim, ki so omogočili objavo slik Gadafijevega sina, ko je bil ta v švicarskem priporu po incidentu leta 2008.
Vizumska trenja med Libijo in Švico so se začela po izbruhu »afere Hanibal«. Gre za libijsko-švicarski diplomatski spor zaradi aretacije Hanibala Gadafija in njegove žene v ženevskem hotelu julija 2008, ker naj bi grdo ravnala s hotelskim osebjem.
Obtožbe proti Hanibalu Ga-dafiju so nato opustili, vendar se je Gadafijeva družina zaradi incidenta umaknila iz švicarskih bank in prekinila dobavo nafte, poleg tega so v Libiji zadržali dva švicarska poslovneža. Švica je nato omejila izdajanje vizumov visokim libijskim predstavnikom, Libija pa prekinila izdajanje vizumov za državljane schengenskih članic. (sta)
Zagreb • Vesna Pusic pravi
Hrvaška bi morala odpreti vsa pogajalska poglavja do avgusta
Foto: ¡mage-dnevnik.hr
Predsednica hrvaškega odbora za spremljanje pristopnih pogajanj Hrvaške v EU Vesna Pusic je zvečer izjavila, da bi Hrvaška morala do avgusta letos odpreti vsa pogajalska poglavja z EU ter jih večino tudi zapreti. Po sredinem srečanju odbora je pred novinarji ocenila, da bodo Hrvaški ostala največ štiri poglavja za zapiranje.
Pusiceva je spomnila, da je špansko predsedstvo EU kot svoj cilj določilo, da bo odprli vsa pogajalska poglavja s Hrvaško. Pričakuje, da bodo do poletnih počitnic omenjenega odbora med poglavji za zapiranje zagotovo še ostali pravosodje in temeljne pravice, konkurenca ter zunanja, varnostna in obrambna politika, kjer ima Slovenija še vedno zadržke.
Pusiceva sicer meni, da bi pogajanja o konkurenci lahko odprli aprila. Dodala je, da Hrvaška že pričakuje vabilo za predajo svojih pogajalskih izhodišč za omenjeno poglavje.
Predsednica hrvaškega odbora pričakuje, da bo Hrvaška pomladi, najpozneje junija, odprla tudi poglavje pravosodje in temeljne pravice, potem ko je tudi še Nizozemska uradno umaknila pomisleke, ki jih je imela glede hrvaškega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije. Odbor stalnih predstavnikov EU je povabil Hrvaško prejšnji teden, naj pošlje pogajalska stališča za omenjeno poglavje.
Hrvaška je zaenkrat odprla 30 izmed 33 pogajalskih poglavij, ter začasno pa zaprla 17. (sta)
Kijev • Predsednik Janukovič:
Ukrajina bi morala biti evropska, a neuvrščena
Foto: times.ua
Viktor Janukovič se je ob prisegi za novega ukrajinskega predsednika zavzel, da bi morala biti Ukrajina evropska država, a neuvrščena, torej ne kot del kakega bloka. Ukrajina torej ne bi smela iskati članstva v Natu ali v organizaciji kolektivne obrambe, ki jo v Srednji Aziji vodi Rusija, meni Janukovič.
»Izzivi, s katerimi se soočamo v mednarodni skupnosti, pomenijo, da se jim moramo posvetiti skupaj, v širšem formatu. Pripravljeni smo sodelovati v tem procesu kot evropska, a neuvrščena država,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Janukovič v svojem današnjem inavguracijskem govoru.
Janukovič je v preteklosti že večkrat izrazil prepričanje, da si Ukrajina ne bi smela prizadevati za članstvo v Natu, medtem ko sta njegov predhodnik Viktor Juščenko in tudi premierka Julija Timošenko bolj naklonjena približevanju Ukrajine tudi Severnoatlant-skemu zavezništvu. V Natu na drugi strani pravijo, da so vrata Ukrajini odprta, če bo tako želela in če bo seveda izpolnjevala pogoje za članstvo.
Po drugi strani Janukovič, ki ga mnogi sicer opisujejo kot proruskega, ni naklonjen niti organizaciji Kolektivne varnostne pogodbe (CSTO) v kateri so Armenija, Belorusija, Kazahstan, Kirgizistan, Tadži-kistan, Uzbekistan in Rusija. Pogosto to organizacijo označujejo kot »rivalsko« Natu, saj je osnovni namen delovanja podoben - napad na eno članico pomeni napad na vse članice organizacije. Članice CSTO se tudi zavezujejo, da ne bodo vstopale v vojaška zavezništva z drugimi.
Janukovič je zaprisegel pred ukrajinskim parlamentom, slovesnost v vrhovni radi pa je bila zaznamovana z bojkotom premierke Timošenkove, pora-ženke drugega kroga volitev 7. februarja. Timošenkova še vedno ni priznala tesnega poraza. Janukovič jo je namreč premagal za vsega 3,5 odstotne točke, Timošenkova pa trdi, da s pomočjo prevare.
Vrnitev Janukoviča na vrhovni politični položaj v Ukrajini zaznamuje konec obdobja oranžne revolucije, ki se je leta 2004 začela na predsedniških volitvah med njim in Juščen-kom. So se pa po njegovi zmagi še okrepile politične delitve med vzhodom in zahodom Ukrajine; vzhod podpira Janu-koviča, zahod pa Timošenkovo. Janukovič Timošenkovo zaradi poraza na volitvah tudi poziva k odstopu, sama pa ga po drugi strani izziva, naj jo poskuša odstaviti, če misli, da mu bo to lahko uspelo. (sta)
Sirija •
Ahmadinedžad grozi
Izrael bomo »izbrisali«
Foto: vimooz.com
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je danes v Siriji znova zagrozil Izraelu z »izbrisom« in napovedal »novi Bližnji vzhod brez sionistov in kolonistov«. Izrael je zdaj po njegovem mnenju »v slepi ulici brez izhoda« in se bliža koncu obstoja. »Čas ne teče v korist okupatorjev,« je dejal Ahmadinedžad ob obisku v Damasku.
Iranski predsednik je v Damasku po srečanju z sirskim
gostiteljem, predsednikom Bašarjem al Asadom, opozoril, da bodo proti Izraelu, če se bo odločil za kako vojaško akcijo, združno nastopili Iran, Sirija, Irak in Libanon. Pri tem je namignil na načrte, da naj bi Izrael načrtoval preventivni napad na iranske jedrske objekte, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ahmadinedžad je sicer že večkrat svet šokiral z napovedmi o uničenju Izraela in zanikanju holokavsta nad judi med drugo svetovno vojno.
Tudi sirski predsednik Asad ni ostal brez obtožb na račun Izraela, ko je dejal, da sta se z Ahmadinedžadom pogovarjala o »izraelskem terorizmu in zločinih«. Tudi on je napovedal skupni odgovor v regiji, če bo Izrael napadel, še navaja dpa.
Poleg tega pa je Asad podprl tudi Iran v njegovi pravici do bogatenja urana. ZDA pa je sporočil, »naj se ne vmešava v zadeve v regiji, naj spakira svoje stvari in odide«. ZDA so sicer pred iransko-sirskim srečanjem Damask pozvale, naj do njega ne pride. Toda Asad je to zviška zavrnil. (sta)
Gorišnica • S seje občinskega sveta
O odloženi gradnji centra in (premajhni) dvorani
Zadnja gorišniška seja je bila ena tistih, ki ni kaj posebej razburjala duhov in vročih besed. Za nekaj več glasnosti sta poskrbela le mladi svetnik Bojan Purgaj in župan Jože Kokot, in sicer pri točki sprejemanja rebalansa proračuna za letošnje leto (gorišniški občinski svet je namreč lani sprejel dvoletni proračun).
Na zadnji seji je bil najglasnejši mladi svetnik Bojan Purgaj (prvi z leve), ki ga je zanimalo, zakaj je znižana postavka za načrtovano ureditev športno-kulturnega centra v občini.
Pa brez zamere
Oli
Majhne debate o velikih stvareh
Tukaj na slovenski Obali je en lokal, v katerega me tu in tam zanese pot. Je precej drugačen od ostalih lokalov, zato mi verjetno še posebej ustreza po napornem delovnem dnevu posedeti tam za tistim masivnim in velikim gostilniškim pultom, popiti pivo ali dve, strmeti tja čez morje in pač uživati tisti del dneva, ko se uradni službeni čas večine delovno aktivnih ponavadi konča, kar pomeni, da lahko tudi sam malce počasneje zadiham in v miru uredim misli. Ta lokal na slovenski Obali sicer mnogim ne bi bil všeč. A meni je. Med drugim tudi zato, ker semkaj zahajajo ljudje, ki jih ne zanima, ali si smetar ali doktor ali nekaj vmes; prav tako niso mnenja, da bodo pa kar umrli, če ne bodo točno vedeli, kaj, zakaj, s kom in tako dalje se ti godi. Ti ljudje so prijetna družba, kadar je človek pri volji za družbo, hkrati pa tudi popolnoma razumejo, ko želiš biti sam s svojimi mislimi. Da, ta lokal mi je res pri srcu in upam, da mi neki čudni novodobni tokovi ne bodo vzeli tega kotička ali ga predrugačili v kako spakedrano novodobno brezdušno trendovsko beznico.
V tem mojem lokalu dela tudi Oli. Oli je natakar. Kelnar, po domače. Kot kar nekaj tistih, ki v ta lokal zahajamo, tudi on ni Primorec. Oli je z Jesenic. In kot mnogo tistih, ki so z Jesenic, je tudi Oli sin hrvaških staršev. No, pravzaprav so njegovi starši prišli iz Bosne, torej so bošnjaški Hrvati. A Oli je rojen v Sloveniji, hodil je v slovenske šole, služil slovensko vojsko in tako dalje. Ima slovenski potni list, slovensko državljanstvo in kar je še teh uradnih zadev in kosov papirja in plastike, povezanih z našo državo in birokracijo. Oli je Slovenec, a hkrati nikoli ne pozabi poudariti, da je pravzaprav Hrvat. Skratka, stvari pri Oliju so, tako kot mnoge druge, ki se tičejo slovensko-hrvaških zadev, zakomplicirane. Tudi zato, ker jih rad dodatno zakomplicira tudi Oli sam.
Ker je Oli velik športni navdušenec in spremlja vse pomembnejše športe (tudi o curlingu inpodobnih »postranskih« športih sem ga že slišal govoriti), nikoli ne pozabi povedati, da navija za Hrvaško. In ker je Oli prav fantovsko nagajiv (v pozitivnem smislu), čeprav ni več v pubertetniških letih, seveda zelo uživa tudi v tistem, zdaj že prav tradicionalno-fol-klornem vzajemnem metanju dovtipov in bodic ob slovenskih in/ali hrvaških (ne)uspehih. Saj ne, da bi stvari mislil resno, a ta običaj ga navdaja s prav otroškim in resničnim veseljem. Olija ne moreš z ničimer bolj razveseliti, kot da mu frcneš kako pikro na račun hrvaških športnikov ali nasploh česa hrvaškega. Potem začne na dolgo, široko in resno (kajti Oli je zelo strasten fant) razlagati ter polemizirati o stvari, ki je predmet debate. A te športne in ostale mini folklorne borbe z Olijem se zmeraj končajo v smehu in povsem miroljubno.
Oli tudi zmeraj, kadar slovensko moštvo ali posameznik dobro opravi svojo nalogo, športno čestita - kakor tudi zmeraj navija za Slovenijo, kadar ne nastopa Hrvaška, oziroma zmeraj navija za obe ekipi, če se ravno ne soočita med sabo; sicer bognedaj, da bi to javno priznal - to pokaže zgolj v trenutkih velikega navdušenja, ko ob slovenskih uspehih skače kot vzmet (kar pri njegovi suhljati postavi niti ni tako težko). Skratka, Oli je človek, ki si ga vsi gostje želimo videti na »službeni« strani šanka, kadar na televiziji tam nad odrom v kotu prenašajo kakšen šport in prav dolgočasno bi bilo, če bi Oli naenkrat začel navijati samo za Slovenijo.
Zakaj vam to pripovedujem? Zato, ker je zunaj prekrasen in topel dan in ker počasi končujem pisanje in je tudi ura taka, da bi lahko šel posedet tja za šank in udarit eno debato z Olijem? Še posebej zdaj, ko so olimpijske igre? Seveda, tudi zato bi vam lahko to pripovedoval. A tisti pravi in prvi razlog tiči v tem, da sem se, ko sem oni dan razmišljal o tem našem Oliju, spomnil na to, da sem tudi na Ptuju imel tak lokal in da je tudi tam bil tak natakar hrvaškega rodu (ki je tudi imel slovenski potni list), s katerim smo imeli enake debate o enakih temah in smo se enako zabavali. In če je na dveh tako različnih koncih Slovenije možno najti take ljudi z obeh strani Kolpe, ki se lahko normalno pogovarjajo o perečih vprašanjih (ne pozabite, šport mnogi jemljejo zelo resno, predvsem Oli), potem ni hudič, da ne bi kakega takega našli tudi med politiki na obeh straneh in dokončno rešili nekatera trivialna vprašanja. Ali pač?
Gregor Alič
Foto: SM
Bojana Purgaja je ob pregledu rebalansa najbolj zmotilo dejstvo, da je močno znižana postavka za ureditev predvidenega velikega športno-kul-turnega centra v občini, o katerem se sicer govori že kakšni dve leti, izvedba pa je očitno še precej v zraku.
Kot je znano, se je ideja o novem centru v svetniških in županovi glavi oblikovala potem, ko se nikakor niso mogli dogovoriti o odkupu parcele, ki je v lasti domače župnije oz. cerkve in na kateri je del objektov sedanjega športnega parka. Kljub dolgotrajnim pogajanjem med župnikom in županom do kompromisa glede odkupa ni prišlo; po mnenju župana Jožeta Kokota je bila namreč predlagana odkupna cena za parcelo v višini 180.000 evrov previsoka, zato so se razmišljanja občinskega vodstva obrnila v smer iskanja drugačne rešitve, je pa do izgradnje novega centra sklenjena najemna pogodba med župniščem in občino za uporabo omenjene parcele.
Purgaj razočaran, ker centra še (precej dolgo) ne bo
»Kako je zdaj s tem športno-kulturnim centrom? Rečeno je bilo, da se bodo postopki in zatem gradnja začeli v letu 2010, torej letos, zdaj pa se postavka za ta projekt bistveno znižuje. To ni v skladu z vašimi napovedmi in našimi sklepi, župan,« je Purgaj očital Kokotu. Ta mu je odgovarjal, da postopkov za ureditev centra ne morejo začeti, dokler država ne bo potrdila občinskega prostorskega načrta; šele potem naj bi bilo jasno, kje natančno sploh ta center bo, saj je po županovih besedah nekaj možnih lokacij zanj: »Smo pa na postavki rezervirali denar za predkupne pogodbe za zemljišča, ki jih moramo odkupiti od zasebnih lastnikov. S tem si bomo zagotovili možnost takojšnjega na-
daljevanja ureditve centra, ko bo OPN potrjen. Prej ne moremo narediti nič več! Po zadnjih informacijah naj bi bil OPN v državi sprejet do konca tega leta. Tudi če bo sprejet prej, lahko takrat takoj s ponovnim rebalansom prenesemo denar na to postavko. Itak je naš namen, da se s tem projektom prijavimo na ustrezne razpise za sofinanciranje, zato bomo morali zagotavljati svoj delež denarja!«
Z županovim pojasnilom sta se glasno strinjala tudi Davorin Kelenc in Jože Petek, Andreja Horvata pa je nato zanimalo, zakaj ni postavke za ureditev krožišča pri Žihru, o katerem se tudi že dolgo pogovarjajo. Župan Kokot je pojasnil, da je to zadeva Direkcije RS za ceste, katere predstavniki naj bi prišli na obisk na občino sredi marca in takrat bodo tudi dorekli, kaj in kako s krožiščem, glede na rezultate pogovora pa se bo šele nato oblikovala shema financiranja in določil delež občine.
Rebalans so nato vsi svetniki z izjemo Purgaja potrdili, prav vsi pa so se strinjali z nekoliko
spremenjenim investiranjem izgradnje vrtca (o čemer smo že poročali, op. a.) ter se dogovorili, da imenujejo kadrovsko komisijo, ki bo odločala o novih potrebnih zaposlitvah v vrtcu.
Osnutek odloka o ustanovitvi Interesne zveze občin (IZO) za potrebe vodooskrbe, ki ga je pripravil Inštitut za lokalno samoupravo iz Maribora, pa so družno zavrnili, sicer po županovem pojasnilu, da v Inštitutu že pripravljajo nov osnutek. Po prvotnem naj bi namreč vse občine, kot je razložil župan Kokot, zastonj predale oz. podarile lastno vodovodno infrastrukturo v last IZO, s čimer se seveda slednje ne strinjajo, pač pa so pripravljene omrežje z objekti predati le v upravljanje, ne pa v last drugi instituciji. Svetnike je ob tem še zanimalo, kaj bo, če se občine ne bodo mogle zediniti okoli skupne IZO, župan pa jim je povedal, da lahko potem v končni fazi tudi poiščejo svojega koncesio-narja, vendar je to malo možna rešitev, saj bi to lahko prineslo različne cene vode po občinah, kar pa nikomur »ne diši«.
Dejstvo, ki so ga poznali tudi vsi gorišniški svetniki, pa je, da se bo cena vode s koncesijo izjemno povišala; slišati je bilo, da je 100 % povišanje še nizka ocena ...
Kdo ima večjo dvorano in zakaj se odkopava kanalizacija?
Za konec seje se je vnel še majhen medosebni spor med Andrejem Horvatom in Srečk-om Peklarjem; en drugemu sta namreč očitala, katera naselja v občini, ali Gorišnica ali podra-vske vasi, so bolj odrinjena in z manj naložbami; Horvat je pač zagovarjal stališče, da je najbolj prikrajšana Gorišnica kot naselje, saj nima niti primerno velike dvorane za kakšno pošteno veselico, medtem ko imajo vsa ostala naselja svoje dovolj velike dvorane, Peklar pa mu je vračal z mnenjem, da so najbolj »prizadete« podravske vasi, saj so vedno na repu vseh investicij, tudi glede kanalizacije, ki jo bodo dobile nazadnje. Sporček je hitro prekinil župan Kokot z besedami, da gledajo na vsa naselja približno enako, da pa naj se že neha z miselnostjo, da mora imeti vsak zaselek eno lepo, veliko dvorano, ker je to nesmotrno in nerentabilno, razen če jo bodo povsod gradili tako kot v Gajevcih gasilski dom (pretežno z lastnim denarjem in prostovoljnimi akcijami, op. a.). Horvatovo stališče je sicer izhajalo iz kritike, da se stara dvorana v starem domu ne sme več uporabljati, da dom propada, da gorišniški gasilski dom s svojo dvoranico ne more sprejeti več kot 60 ljudi, da je to za takšno naselje, kot je Go-
rišnica, sramota in še, da bi bil ta pričakovan športno-kulturni center res nujen, tudi zaradi izgradnje spodobne dvorane za različne prireditve.
Za konec pa je Davorin Ke-lenc želel še pojasnilo, kaj se dogaja s kanalizacijo v Mo-škanjcih in zakaj se ponovno razkopavajo že položeni vodi. Župan je povedal, da je pri pregledu s kamero ugotovljeno,
da je eden izmed vodov postavljen pet centimetrov prenizko in ga je bilo treba vgraditi ponovno, zato je Cestno podjetje Maribor pač moralo narediti vse na novo, vendar seveda na svoje stroške, saj gre za napako izvajalca: »Hkrati pa sem tudi že zahteval, da se potem uredi celotna nova asfaltna prevleka na poškodovanem delu ceste,« je še zaključil Kokot.
V Gorišnici sicer že obstaja športni center (na posnetku), ki pa je deloma v lasti župnije, cena za odkup dela zemljišča je po mnenju občinskega vodstva previsoka, zato odločitev, da se (enkrat v prihodnosti) zgradi nov večnamenski center.
Ptuj • Večer poezije in klavirja
Doslej največja intarzija Voja Velickovica
Februarski četrtek na Ptuju je potekal v kavarni Trajana Katarine in Janija Fridla. DU Ptuj je v sodelovanju z lastnikoma pripravilo Večer poezije in klavirja.
Povezovalec večera je bil Vojo Veličkovic, člani DU Ptuj Erika in Mirko Kotnik ter Mirko Jaušovec pa so zbrali poezijo in utrinke iz svojih pesniških zbirk. Večer so pomagali oblikovati tudi Tilčka Simonič in mladi recitatorki.
Gostitelja večerja Katarina in Jani Fridl sta ob tej priložnosti odkrila doslej največjo intarzijo Voja Veličkovica Pohod v vojno, srednji del, velikosti 1,80 krat 0,85 metra, ki jo je izdeloval 723 ur. Večer poezije in klavirja v kavarni Trajana ni bil zadnji, ki so ga pripravili skupaj, tudi Fridlova želita s kulturnimi dogodki popestriti mestno ponudbo in dogajanje ter prispevati k večjemu druženju meščanov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V kavarni Trajana so 11. februarja odkrili doslej največjo intarzijo Voja Veličkoviča, za izdelavo katere je porabil 723 ur dela.
Ljutomer • Znova nastop mladih gledališčnikov
Otroci predstavili Plešočega oslička
Napoved znanega in priznanega ljutomerskega gledališkega igralca in režiserja Srečka Centriha, da bo februarja 2010 premierno predstavil otroški gledališki oder, seje uresničila.
»Z zagonom otroške skupine pri našem Kulturnem društvu Ivana Kaučiča se mi je izpolnila neizmerno velika želja. Sedaj lahko mirno rečem, da sem v 40-letnem ustvarjalnem delu na odrskih deskah storil prav vse,« je zadovoljen Srečko Centrih. S šestimi osnovnošolci je pričel delati lani novembra, minulo nedeljo pa so v ljutomerskem Domu kulture že predstavili delo Erika Vosa Plesoči osliček. Gre za zabavno priredbo v glavni vlogi oslička, ki je nekoliko drugačen od ostalih. Zna namreč prepevati, plesati in še kaj. Zato je aktualna njegova prodaja, kjer bi se dalo bogato zaslužiti. A zgodba se po mnogih zanimivih pripetljajih in zapletih konča
na pošten in prijateljski način vseh nastopajočih. To pa so bili: Ana Štampar (osliček
Arleh), Gašper Lovrec (Pope), Bernard Rebernik (Shipki), Alja Šmauc (Plompi), Nuša Di-
jak (Amalea) in Maja Klemen (Azalea).
NŠ
Ptuj • Razstava Gregorja Samasturja
Objem spomina v CID-u
Ptujski likovni ustvarjalec Gregor Samastur je pred nekaj dnevi v prostorih Centra interesnih dejavnosti Ptuj postavil razstavo svojih novih del, ustvarjenih v zadnjem letu, poimenoval pa jo je Objem spomina.
Likovni pedagog in ustvarjalec Gregor Samastur se tokrat predstavlja z novim ciklom Objem spomina. Gre za kiparske stvaritve, ki so nastajale prav za spominsko razstavo. »Ko razmišljam o svojem lastnem ustvarjanju, me venomer spremlja misel, da sploh ni pomembno, na kakšen način se umetnik izraža, ampak kaj pove, ali čuti v sebi tisto vsebino oziroma potrebo po svoji lastni pripovedi in hkrati izpovedi, analizi in seveda kritiki! Tokrat se prvič predstavljam s svojimi novonastalimi kipar-
razmišljanja in lastnega iskanja. Zame predstavlja vsaka stvaritev poleg znanja tudi zapis čustvenih in duhovnih harmonij, zvenečih ob izboru materiala, motiva, izraza in nato do končne zgodbe, ki naj bi jo vsako ustvarjeno delo tudi imelo. S preigravanjem različnih oblik,
s premišljenostjo izraza in izborom materiala, ki mi dovoljuje svojstven in lasten način izpovedi, razkrivam svojo notranjo podobo, ki predstavlja pot moje reke življenja kot nedokončano zgodbo,« je o svojih najnovejših delih dejal Samastur.
Dženana Bečirovič
skimi stvaritvami, klesanimi v mavcu. Nastajale so v mojem zadnjem ustvarjalnem obdobju prav za to spominsko razstavo. Vezane so na ploskev in jih imenujemo relief. Zato lahko rečem da ne delam popolnoma nič drugega kot poslušam tisti nekako nezmotljiv notranji glas, ki me vodi in usmerja v lastno osebno izpoved, tokrat le v materialu, kot je mavec.
Moja ustvarjalna iskanja vselej ostanejo intimni, notranje podoživeti procesi, kot dojemanje sveta, svojega čutenja,
Nov cikel Gregorja Samasturja se imenuje Objem spomina.
Foto: DB
Na knjižni polici
Sepp Holzer Uporni kmet
Ljubljana. Amalietti&Amalietti, 2009
Naslov knjige je za nepoznavalce morda zavajajoč. Sepp Holzer se ne bori proti graščakom in fevdalni gospodi, pač pa je učenec narave in karizmatična osebnost na polju alternativnega kmetovanja. Seveda pa je naletel na svoji poti na številne prepreke uradniške birokracije. Rodil se je leta 1942 na gorski kmetijiKrameterhof v občini Ramingstein v deželi Salzburg. Z devetnajstimi leti je prevzel očetovo kmetijo, se odpovedal uporabi gnojil, pesticidov in drugih kemikalij ter jo pričel obdelovati po načelu permakulture, ki temelji na trajnostnem kmetovanju, združujoč ekologijo, pokrajino, arhitekturo, organsko in gozdno kmetijstvo na preudarnem opazovanju narave.
Na kmetiji v »avstrijski Sibiriji«, ki leži na nadmorski višini 1100 do 1500 metrov in kjer so povprečne temperature 4,5 stopinje Celzija, najnižje do minus 25 stopinj, uspešno goji celo sadna drevesa iz toplih krajev, fige, marelice, kivi. Ohranjati in posredovati želi stara znanja s ponovnim oživljanjem narave, ki jo človek v svoji potrošniški miselnosti slepo uničuje. Holzer prisega na biotsko raznolikost, odločno se je boril proti monokulturi in na tem temelju je osnoval gospodarski uspeh svoje kmetije. Vse, kar je preizkusil, se je izkazalo za uspešno. O njem in o njegovi kmetiji so napisane disertacije. Krameterhof je že davno postal proizvodni objekt za razkazovanje, eksperimentalni laboratorij za alternativno prihodnost v alpskem kmetijstvu. Gre za resnično naravno delovanje krogotokov. Danes vodi do kmetije asfaltna cesta, včasih je do nje vodil kolovoz za volovsko in konjsko vprego. Gorsko kmetijo so morali obdelovati ročno, živeli so preprosto in srečno. Že kot otrok je moral pomagati, saj je veljalo mnenje, da se morajo otroci vsega naučiti. Družina je bila delovna in pobožna. Elektriko so napeljali šele leta 1955. Prvi poskusi klitja rastlin so nastali v maminih cvetličnih koritih, in da mu mama ne bi zavrgla vseh rastlin, s katerimi je imel neznansko veselje, je smel prekopati zemljo na skrajno strmem, kamnitem in suhem pobočju. S sedmimi leti je šel v šolo, pot je trajala približno dve uri. Prve rastline s svojega vrta je prodajal in izmenjeval že v tretjem razredu. Jagode, posajene blizu velikih kamnov, so bile še posebej velike. Prvič je spoznal, da lahko sam nekaj prispeva k dogajanju v naravi. Njegove prve živali so bile ribe iz Mure. Svojih sadnih dreves danes ne škropi, ne gnoji in ne obrezuje. Pri gojenju zobrov, bizonov in jakov je bil zelo uspešen, z njimi je dopad-ca železne zavese veliko zaslužil. Od očeta je kupil ovčko in kozlička pod pogojem, da nanju pazi in sam opravi vsa dela. Pričel je s prvimi preizkusi sajenja sadnih dreves, mama ni bila navdušena in je to imela za neumnost. Holzer meni, da so današnji otroci vse bolj razvajeni, ker jih v odraščanju ne vzgajamo. Po prvi ročno izkopani mlaki so nastali ribniki in vodni vrtovi, ki danes obsegajo 3 hektare. Precej težek čas v njegovi mladosti je bil, ko je oče zaradi kartanja skoraj zapravil kmetijo. Po kmetijsko svetovalni šoli je Holzer opravil šolanje za sadnega čuvarja. S tem načinom kmetovanja je skoraj uničil svoj do takrat uspešen in cvetoč vrt. Obiskoval je tudi tečaj škropljenja in se šolal na ribiški šoli. Tečaj mu je koristil, postal je kritičen in je gledal na stvari iz različnih zornih kotov. Opazil je močan razkorak med teoretiki in praktiki. Ubral je lastno pot, kupil sije mikroskop in se naučil desetprstnega tipkanja na pisalni stroj. Vojaški rok je moral predčasno končati zaradi prevzema očetove kmetije, težave z očetovimi kartaškimi dolgovi so se nadaljevale. Z novo samostojno potjo so prišli tudi visoki stroški. Njegovemu načinu kmetovanja so se pogosto posmehovati. Svojo ženo Veroniko je spoznal leta 1967, bila je dobra izbira. Njuna hči Marjeta je prinesla boljše razpoloženje v hišo, takrat se je že ukvarjal z ribištvom in ribogojstvom, gojil je gobe, dobili so prvi javni telefonski priključek. Na kmetiji so pričeli velika gradbena dela, saj so se ljudje smejali že zaradi ribnikov, smejali so se tudi zaradi okrepčevalnice in penziona. Nekaj let je bila njihova osnovna dejavnost alpski rezervat za divjad, tudi za redke živali, medveda, risa, alpskega kozoroga. Gostov se je trlo, o privatnem življenju ni bilo govora, rodilo seje pet otrok. Ob posmehu in zmerjanju pa je prišla tudi zavist. Sledili so novi nakupi zemljišč, gojenje nutrij, čebelarstvo, projekt z risom, uspešno gojenje encijana, razmnoževanje dragocene alpske vrbe, prizadevanje za projekt eko vasi v Krameterhofu in projekti v tujini. Holzer je uresničil svoj cilj v izpolnjenem in celostnem življenju. Kot sam pravi: »V naravi ni kompromisov, je le prava in napačna pot.«
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Dva krat šest = dva krat Liga za prvaka
Stran 12
Rokomet
Za lovljenje prednosti porabili preveč moči
Stran 12
Fotoreportaža
Kako smo skoraj nokav-tirali svetovenga prvaka Stran 13
Namizni tenis
Če bi igral še Piljak ...
Strani 13
Futsal
Fantastičen prvi polčas, najboljši doslej
Stran 14
Majda Raušl
»V življenju je treba streljati na polno ...«
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava - Interblock 3:1 (0:1)
Strelci: 0:1 Horvat (11), 1:1 Ekpoki (53), 2:1 Zilič (68), 3:1 Pavlovič (75, iz 11-m)
Labod Drava: Fink, Grabus, Filipovič, Lunder, Skubic, Fridl, Kelenc, Ogu John, Pavlovič (od 80. Trojak), Ekpoki (od 75. Zajc), Zilič (od 88. Medved). Trener: Milko Burovski
Interblock: Jug, Zukič, Gill, Rapnik, Jogan, Fink (od 66. Smukavec), Horvat, Tabot, Sheldon (od 61. Božič), Iličič, Berič. Trener: Borivoje Lu-čič
Rumeni karton: Ekpoki (10), Kelenc (33), Grabus (85); Jogan (22), Rapnik (37), Iličič (39), Fink (47), Smukavec (91)
Rdeči karton: Iličič (74, drugi rumeni)
Nogomet • 1. SNL
Koper in Maribor že vložila kandidaturi
Prvi krog spomladanskega dela prvenstva v 1. SNL je prinesel kopico zadetkov (z izjemo tekme Olimpija - Nafta) in polovičen uspeh domačih in gostujočih moštev. V derbiju so Koprčani ugnali Velenjčane, tehtnico pa je na njihovo stran nagnil Dare Vršič. Novinec v koprskem dresu je tako že na uvodni tekmi pokazal, da bo izjemno pomemben člen ekipe, ki se bo poskušala obdržati na vrhu, in da je nogometaš z 'dodano vrednostjo', kot radi rečemo za nekoga, ki lahko z eno potezo odloči tekmo. Na drugi strani Rok Kronaveter še ni dočakal svojega prvenstvenega debija v dresu Rudarja, saj je moral odslužiti kazen rumenih kartonov. Tudi drugi kandidat za vrh, Maribor, je uspešno začel drugi del prvenstva. Ker je vsak začetek težak in ti uspeh da novega zagona, je ta zmaga za vijoličaste dvojno pomembna. Obe vodilni ekipi sta tako že po prvem krogu pričakovano oddali svoji kandidaturi za naskok na naslov državnega prvaka. Domžalčani so bili sicer močno oslabljeni, saj zaradi poškodb niso nastopili Drevenšek, Juninho in Teinovič.
Od najbližjih zasledovalcev vodilnega dvojca je lahko s točko na gostovanju v Ljubljani najbolj zadovoljna Nafta, ki je bila celo bližje zmagi kot Olimpija. Njen napadalni dvojec Purovic-Prašnikar tokrat ni bil uspešen, v dresu Nafte pa ni nastopil Benko. Edino pravo presenečenje so pripravili Goričani, ki so Celjane (nastopili so brez Repa, Andelkoviča in Dvorančiča) dobesedno 'zmleli' na njihovem igrišču. Dosegli so namreč kar štiri zadetke, ob tem pa zamudili še kopico idealnih priložnosti. Poraz za Celjane ni tragičen, lahko pa precej zamaje njihovo samozavest.
Ptujčani so priprave skoraj v celoti opravili na igrišču z umetno travo, v soboto pa odigrali prvo tekmo na naravni travi. Morda je bil prav ta prehod vzrok za nekoliko slabšo igro v prve polčasu, a je nadaljevanje le pokazalo, da je Drava v tem trenutku izkušenejša in tudi kvalitetnejša ekipa od Interblockovega 'otroškega vrtca'. Temu zagotovo v nadaljevanju prvenstva ne bo lahko, saj je rezultatski zaostanek težko loviti s toliko mladimi igralci. Dokler je rezultat še aktiven, je ta pomanjkljivost manj opazna, ko pa ni ...
Jože Mohorič
1. SNL - rezultati 23. kroga:
Luka Koper - Rudar 2:1 (1:1); strelci: Vršič 19., Radujko 52.; Sulejmanovič 21. CM Celje - HiT Gorica 1:4 (0:2); strelci:
Bezjak 76.; Demirovic 42., Brečevic 45., 72., Cvijanovič 47.
Domžale - Maribor 2:3 (1:1); strelci: Topič 41., Vidovič 86.; Mezga 21., Džinič 63., Plut 78.
Olimpija - Nafta 0:0
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. LUKA KOPER	23	13	7	3	35:22	46
2. MARIBOR	23	13	2	8	41:30	41
3. NAFTA	23	10	5	8	35:35	35
4. OLIMPIJA -2	23	10	4	9	31:21	32
5. RUDAR VELENJE	23	10	2	11	30:34	32
6. CM CELJE	23	8	6	9	34:37	30
7. DOMŽALE	23	8	5	10	33:41	29
8. HIT GORICA	23	7	6	10	39:39	27
9. INTERBLOCK	23	7	5	11	26:30	26
10. LABOD DRAVA	23	5	6	12	22:36	21
Pari 24. kroga: sobota, 6. 3.: 14.15: Rudar - CM Celje; ob 15.00: Nafta -Interblock, Olimpija - Domžale; ob 16.00: HIT Gorica - Labod Drava; ob 18.00: Maribor - Luka Koper.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 23. krog
Led je prebit ...
Ljubitelji nogometa so že z nestrpnostjo pričakovali začetek spomladanskega dela v 1. SNL, dočakali so ga v soboto. Labod Drava je gostila najmlajšo ekipo lige, Interblock, in odkrito pričakovala uvodno zmago. Ekipa novega (starega) trenerja Milka Burovskega je bila glede na jesenski del precej spremenjena, le Kelenc, Ogu in Ekpoki so stalnica v prvi enajsterici. Poleg novincev (Pavlovič, Fink, Grabus, Skubic - slednja sta prej igrala prav za Interblock) so tekmo začeli tudi štirje povratniki na Ptuj (Zilič, Lunder, Filipovič, Fridl). Na klopi za rezervne igralce so svojo priložnost čakali Bučar, Balažic, Zajc, Zečevič, Trojak, Bordon in Medved. V dresu gostov se je predstavil tudi Mario Lucas Horvat, nekdanji ljubljenec ptujskih navijačev.
Horvat zadel za ... Interblock
In prav slednji je po izenačenem začetku poskrbel za prve skrbi na obrazih domačih navijačev, ki se jih je Mestnem stadionu zbralo približno 700. V 11. minuti je namreč neoviran prejel žogo na razdalji približno 20 metrov od gola, odločil se je za strel in zadel spodnji kot gola slabo postavljenega vratarja Finka - 0:1. Domači nogometaši so bili sicer najbolj nevarni iz prekinitev, kjer je svoje mojstrstvo vedno znova kazal Zoran Pavlovič, soigralci pa njegovih nevarnih pred-ložkov niso uspeli izkoristiti. Pred vrati Juga je bilo posebej
nevarno v 22. in 23. minuti; najprej je iz prostega strela poizkusil Pavlovič, nato pa se je v lepi priložnosti znašel še Zilič; obakrat je bil uspešnejši gostujoči vratar. Do konca polčasa smo spremljali precej nepovezano igro, domačini pa so se bistveno premalo gibali brez žoge. Zaradi tega so imeli težave z organizacijo napadov, napadalni dvojec (Ekpoki, Zi-lič) pa prav tako ni bil razpoložen. Gostje so s hitrim oddajanjem žoge povzročali veliko težav domačim branilcem, ki so velikokrat napade ustavljali s prekrški. Opazna je bila tudi neuigranost domače ekipe, ki je vendarle skoraj povsem na novo sestavljena.
Brez sprememb v ekipi, veliko v igri
Drugi polčas se je začel brez sprememb v ekipah, sodnik Slavko Vinčič iz Maribora pa je v sicer mirni tekmi še naprej pridno delil kartone. Bistveno bolje so ta del začeli Ptujčani, ki so začeli tesneje pokrivati goste. Posledica takšne igre je bil izenačujoči zadetek v 53. minuti: odlično akcijo Kelenca in podajo Pavloviča v prazen prostor je rutinirano zaključil Ekpoki - 1:1. Dravaši so si v naslednjih desetih minutah priigrali vsaj tri odlične priložnosti, iz katerih bi lahko že odločili zmagovalca te tekme, vendar sta bila Ekpoki in Zilič dvakrat nespretna v samih zaključkih akcij. Zilič se je za zgrešene priložnosti vendarle odkupil v 68. minuti, ko so domačini izpe-
Foto: Črtomir Goznik
Strelca prvih dveh zadetkov za Labod Dravo v spomladanskem delu: Sead Zilič in Ekpoki.
ljali najlepšo akcijo na tekmi: začel jo je z dolgo podajo Fridl, Skubic je žogo v polnem teku poslal pred gol, kjer jo je Zilič z glavo zabil v gol - 2:1. Vse dvome o zmagovalcu so domačini razblinili v 75. minuti, ko je na videz nenevarno akcijo Ekpoki speljal tako, da je Rapnik nad njim storil prekršek za najstrožjo kazen. Zaradi protesta je bil izključen Iličič, enajstmetrovko pa je zanesljivo izvedel Pavlovič - 3:1. Ta je, podobno
kot Ekpoki, nekaj minut kasneje požel velik aplavz, ko je zapuščal igrišče in kapetanski trak prepustil Franciju Fridlu. Domačini so tekmo brez pretresov mirno pripeljali do konca in slavili zasluženo zmago. Tudi gledalci so bili s prikazanim v nadaljevanju zadovoljni in so z aplavzom nagradili igralce ob odhodu z igrišča.
Uigranost še ni na pravem nivoju, agresivno pokrivanje in trije doseženi zadetki pa so vendarle lepa napoved pred nadaljevanjem prvenstva. Led je torej prebit ...
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Mladost proti izkušnjam: Josip Iličič (Interblock) in Franci Fridl (Labod Drava) v boju za žogo.
Nejc Skubic, Labod Drava:
„V polčasu smo se dogovorili, da goste pokrivamo veliko bolj agresivno, kar se je izkazalo za odločilno spremembo. Vesel sem zmage proti mojemu nekdanjemu klubu; sedaj sem član Drave in storil bom vse, da ji pomagam k novim zmagam."
Borivoje Lučič, trener In-terblocka: „Prvi polčas smo dobro nadzorovali igro in tudi hitro dosegli gol. V drugem delu smo storili preveč napak pri podajah, kar so domačini dvakrat izkoristili in povedli. Mislim, da je bil odločilni trenutek tekme prekršek za najstrožjo kazen pri rezultatu 1:1, ki pa ga sodnik ni dosodil. Če bi tam povedli, bi bilo vse možno."
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Dvakrat šest = dvakrat Liga za prvaka
1. A SRL (m): Jeruzalem - Krško 32:32 (14:15)
JERUZALEM: S. Žuran, Belec (2 obrambi), Vujovic (16 obramb); Klemenčič, Korpar 4, Krabonja 1, Melnjak 3, Rajšp, Bogadl, Bezjak 2, Planine 1, B. Čudlč 6 (4), Ivanuša 1, Sok 1, Hebar, Žuran 13. Trener: Saša Prapotnlk
KRŠKO: Medved (8 obramb), Ste-vanovic (6 obramb); Miklavčič, Cehte 4, Jazbec 2, Klepej 5, Knez 5, Ara-povic 5, Šoba 3, Pfajfar, Drnovšek, Kukavica 2 (1), T. Čanžar, Plazar, F. Čanžar 3, Sever 3. Trener: Jani Čop
SEDEMETROVKE: Jeruzalem 4/4; Krško 1/1. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Krško 8 minut. IGRALEC TEKME: Rok Žuran (Jeruzalem).
Na Hardeku je okrog 400 gledalcev videlo še eno dramatično tekmo s srečnim koncem za ekipo Jeruzalema. Takoj po tekmi so se Krčani veselili osvojene točke, na drugi strani so ob novem remiju (tretji v drugem delu prvenstva) obnemeli domači rokometaši. Ampak le za trenutek, saj so Vinarji hitro izvedeli za rezultat Merkurja v Ribnici (remi) in lahko se je začelo slaviti uvrstitev v Ligo za prvaka. Glede na vse težave, ki so letos napadle četo trenerja Saše Prapotnika je ta uvrstitev med šest najboljših ekip v Sloveniji sanjski dosežek za mali Ormož.
Tekma proti Krškemu se je začela po željah domačinov, ki so v 7. minuti povedli s 5: 1. Klop gostov na čelu s strategom Janijem Čopom (bivši trener propadlega Rudarja) je reagiral s spremembo načina igre v obrambi. Krčani so iz obrambe 3-2-1 presedlali na obrambo 6-0, kar je prineslo prve rezultate v 19. minuti, ko je mladi Cehte (letnik 1994) izenačil na 10:10. Gostje do odmora niso popuščali in so ušli na prednost štirih golov, 15:11. V golu je blestel Stevanovic, v polju pa novinca v dresu Krškega Knez (prišel iz Varteksa) in Sever (prišel iz Poreča), ki sta do odmora dosegla štiri zadetke ter pokazala, da bosta veliki okrepitvi Krškega v boju za obstanek v ligi. V 22. minuti je Vujovic na golu Jeruzalema zamenjal nerazpoloženega Belca in stvari so se začele odvijati v prid gostiteljev, ki so po zaslugi izvrstnega Žurana v 44. minuti povedli 25:21. Za slednjega, ki zdaj že vrsto let v dresu Vinarjev igra izvrstno, najbrž še ni slišal slovenski selektor Noka Serdarušic, saj ga ni uvrstil niti na B reprezentančni seznam. Je že res, da je Ormož mali, ampak se tudi tukaj igra kvaliteten rokomet. V zaključku tek-
1. A SRL (m)			
REZULTATI 21. KROGA: Jeruza-			
lem Ormož - Krško 32:32 (14:15),			
Klima Petek Maribor	-	Gorenje	
30:36 (14:18), Ribnica	Riko		Hiše
- Merkur 34:34 (18:18), Celje Pivo-			
varna Laško - Slovan 38:35 (19:17),			
Slovenj Gradec - Cimos Koper 26			
:37 (15:19).			
1. CELJE PIVO. LAŠKO 19 17	2	0	34
2. CIMOS KOPER 18 15	0	3	30
3. GORENJE 18 13	2	3	28
4. TRIMO TREBNJE 19 10	1	8	21
5. SLOVAN 19 9	2	8	20
6. JERUZALEM ORMOŽ19 7	4	8	18
7. MERKUR 19 5	6	8	16
8. K. PETEK MARIBOR19 6	2	11	14
9. RIBNICA RIKO HIŠE 20 4	2	14	10
10. KRŠKO 18 3	1	14	7
11. SLOVENJ GRADEC 18 2	2	14	6
Foto: Črtomir Goznik
Rok Žuran (Jeruzalem Ormož) igra v izvrstni formi: proti Krki je dosegel kar 13 zadetkov!
Boris Vujovic (vratar Jeruzalema): »Zaslužili smo si uvrstitev v Ligo za prvaka. Tudi kanček sreče, glede na izid Merkurja v Ribnici (34:34), je bil tokrat končno na naši strani. Moram pohvaliti ekipo Krškega, ki je z novimi okrepitvami na dobri poti k obstanku v ligi. Zdaj se lahko v miru pripravimo na Slovan in nato Pokal Slovenije. Smo povsem neobremenjeni in iz tega razloga tudi za nasprotnike tudi zelo nevarni. Lahko priredimo še kakšno presenečenje našim navijačem.«
me na Hardeku je sledila nova drama: Žuran je v 58. minuti povedel Jeruzalem v vodstvo 32:30, a si je ob posredovanju v obrambi prislužil izključitev. To je popolnoma otopilo napad gostiteljev, kar so s pridom izkoristili Krčani in izid izenačili na 32:32. Tik pred koncem se je Melnjaku pri domačih ponudila priložnost za zmago, vendar mu je žogo spolzela iz rok in gostje so odhiteli v obetavni polprotinapad. Met Kneza iz 10 metrov je na veliko veselje domačih navijačev s 16 obrambo na tekmi zaustavil vratar Vujovic in tako je ostalo pri pravični delitvi točk.
V petek Jeruzalem v tekmi 22. kroga gostuje v Ljubljani pri Slovanu, ki je najbližji sosed na ligaški lestvici.
Uroš Krstič
1. A SRL (ž): Krka -Mercator Tenzor Ptuj 34:30 (16:17)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Belec, Mateša 8, Majcen 2, Ko-rotaj, Prapotnik 8, Ciora 4, Močnik, Strmšek 5, Ozmec, Bolcar, Erhatič, Sivka 3, Tumpej. Trener: Nikola Bist-rovič.
Z dobrimi igrami so si ptujske rokometašice dva kroga pred koncem prvega dela prvenstva zagotovile mesto v prvi šesterici. Pred zadnjim srečanjem, gostovanjem v Novem mestu, so imele celo priložnost za peto mesto, a le ob zmagi proti Krki. Motivov je bilo torej pred zadnjim sreča-
njem več kot dovolj.
Ekipi se dobro poznata in med njima ni praktično nobenih skrivnosti, tako da se je igralo odprto in na polno' z obeh strani. V takšni igri so po prvih tridesetih minutah majhno prednost imele gostje iz Ptuja in tako še realne možnosti za zmago. Takšne želje so po 13 minutah drugega polčasa še podkrepile z vodstvom 20:24. Sledil pa je hladen tuš, saj so rokometašice Krke z delnim
1. A SRL (ž)
V zadnjem krogu smo dobili še zadnje odgovore glede razvrstitve pred končnico: Olimpija je z zmago v Zagorju v neposrednem dvoboju zadržala drugo mesto, novomeška Krka pa je bila z zmago proti Ptuj-čankam uspešnejša v borbi za peto mesto. Po prvem polčasu je v Novem mestu dobro kazalo gostjam iz Ptuja, ki so vodile za zadetek, vendar so na koncu morale priznati domačinkam, da so boljše. Sedaj bo izveden žreb za ligo slovenskih prvakinj (prvih šest ekip) kakor tudi v borbi za obstanek. Ekipe za obstanek so samo štiri, ki bodo igrale za mesta od 7. do 10. Iz lige sta že pred koncem izstopili Evro Casino Kočevje in Brežice.
izidom 6:0 preobrnile rezultat sebi v prid. Razlog za poraz gostij so bili trije zastreljani napadi s črte šestih metrov ter tesno pokrivanje organizatorke igre Stele Mateše. Brez njene pomoči igra ni več tekla in domačinke so to znale izkoristiti. Če k temu dodamo še podatek, da so domačinke imele prvo izključitev šele v 56. minuti, je jasno, da bi bilo v Novem mestu tokrat zares težko zmagati ...
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. B SRL (m)
Boks • Dejan Zavec
9. aprila v Ljubljani Rodolfo Martinez
V ponedeljek je bila v Ljubljani organizirana izjemno obiskana tiskovna konferenca, ki jo je pred odhodom na končne priprave v Nemčijo organiziral štab Dejana Zavca. Na njej so dokončno potrdili datum
in kraj Dejanovega naslednjega dvoboja (9. april, Ledena dvorana Tivoli), v katerem bo prvič branil novembra osvojeni naslov svetovnega prvaka vel-terske kategorije po verziji IBF.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tiskovne konference Dejana Zavca v Ljubljani
Tenis • 1. zimska liga
Rezultati 8. kroga: TK ŠUMARI
-	HIŠA KAGER 1:2 (Gulin - Urbič 5:9, Horvat - Šabeder 6:9, Horvat/ Premužič - Škrinjar/Kreševič 7:6); TRGOVINE JAGER - KOVINARSTVO ŠPUREJ 1:1 (Križe - Gregorec 8:9, Majcenovič - K. Iljevec 9:6); HOR-TIKULTURA - TC GOJA 1:1 (Kreutz
-	Gojčič 9:7, Brlek - Glodež 6:9).
V dveh dvobojih bodo igre parov odigrali med tednom, saj so izenačene igre posameznikov igrali toliko časa, kolikor je namenjenega za celotno tekmo. Tekmovanje z odličnimi igrami posameznikov pridobiva na kakovosti, zato je pričakovati do
konca prvenstva še veliko napetih in izenačenih dvobojev. V edini dokončani tekmi je ekipa Hiše Kager ugnala ekipo TK Šumari.
186 167 148
1.	TC GOJA	18
2.	HORTIKULTURA	14
3.	KOVINARSTVO ŠPUREJ 11
4.	TRGOVINE JAGER	11 145
5.	HIŠA KAGER	11 143
6.	TK ŠUMARI	5 102 2. liga: pari 9. kroga (6. 3.): ob
8.30: TK GORIŠNICA - TK ŠTRAF, ENIGMA - OPEL HVALEC; ob 11.45: TK SKORBA - TK SKORBA GAD.
JM
Rokomet • Prijatelj. tekma
Arcont Radgona - Drava 25:30 (14:14)
RK DRAVA: Dokša, Jovič 1, Fridrih 13, Veličkovič 1, Kelenc 3, Robnik, Ferk 4, Bedrač 1, Sabo 4, Pučko 2, Mesarič 1. Trener: Mitja Žuran.
Rokometaši Drave so odigrali pripravljalno srečanje v gosteh pri Arcont Radgoni, sicer ekipi, ki jih je v prvem delu prvenstva dvakrat premagala. Ptujčani so kljub temu, da so nastopili v okrnjeni sestavi, ves prvi polčas vodili, njihova prednost
pa je znašala plus štiri, domačini pa so jih do odhoda na odmor le uspeli ujeti.
Na polovici drugega polčasa je bil rezultat nazadnje izenačen na 20:20, nato pa je sledilo obdobje dobre igre rokometašev Drave, ki so na koncu zasluženo slavili zmago. Pohvaliti je potrebno vse igralce za borbenost, posebej pa vratarja Dog-ša in spet strelsko razpoloženega Roka Fridriha, ki je dosegel trinajst zadetkov.
Danilo Klajnšek
Za lovljenje prednosti porabili preveč moči
Celje Pivovarna Laško B - Moškanjci Gorišnica 27:25 (16:11)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Petek, Mesarec 2, Zorli 1, Bedič 9, Arnuš, Balas 1, Lozinšek, Golob 2, Cvetko, Lukaček, Vincek 4, Horvat, Prejac, Dimec 3, Valenko, Bračič 3. Trener: Ivan Hrupič.
Pregovor sicer pravi, da v tretje gre rado, vendar to ni veljalo za gostovanje rokome-tašev iz Gorišnice v Celju. Dve zaporedni zmagi sta dvignili "temperaturo" v občini Goriš-nica, še posebej pa dejstvo, da se je hitro odprla možnost obstanka.
Sam začetek srečanja je bil
enakovreden, nobena ekipa pa si ni uspela priigrati večje prednosti. Po 17. minuti in majhnem vodstvu Celjanov (8:6) pa je sledil šok, ko so domačini naredili delni izid 6:1 ter prišli do občutne prednosti (14:7). K temu so pripomogli tudi neizdelani napadi in prehitri zaključki gostov, ki so na preveč lahek način dopustili domačinom večanje prednosti.
Gostje so se ob polčasu zavedali, da nimajo več kaj izgubiti ter da morajo na vsak način zaigrati bolje v nadaljevanju. To se je tudi zgodilo in roko-metaši Moškanjcev-Gorišnice so v 48. minuti uspeli nadoknaditi veliko prednost Celjanov in rezultat izenačiti na 21:21!
Sledilo je obdobje enakovredne igre in minimalno vodstvo domačinov 24:23, ki so pri tem rezultatu dosegli še en zadetek in pridobljeno prednost zadr-
1. B SRL (m)
Sedem krogov pred koncem prvenstva v 1. B slovenski moški ligi so rokometaši iz Gorišnice gostovali v Celju in tesno izgubili. Je pa bilo tudi na tej tekmi razvidno, da so v dvigu forme. Z malo sreče bi lahko osvojili tudi kakšno točko, kot sta jih njihova največja konkurenta v borbi za obstanek: Radečani so na gostovanju presenetljivo dobili točko v Sevnici, Izolani pa doma proti Ajdovščini.
REZULTATI 15. KROGA: Celje Pivovarna Laško B - Moškanjci Gorišnica 27:25, Grča Kočevje - Alples Železniki 24:22, Sviš Pekarna Gro-
žali do konca. Gorišničanom je proti koncu po velikem lovu pač zmanjkalo moči za dokončni preobrat.
Danilo Klajnšek
suplje - Krka 26:35, Istrabenz plini Izola - Ajdovščina 25:25, Šmartno 99 - Grosuplje 36:27, Sevnica - Radeče MIK Celje 22:22.
1.	KRKA	15	15	0	0	30
2.	ŠMARTNO 99	15	13	0	2	26
3.	CELJE P. LAŠKO B	15	8	1	6	17
4.	SVIŠ GROSUPLJE	15	8	1	6	17
5.	AJDOVŠČINA	15	6	4	5	16
6.	SEVNICA	15	7	1	7	15
7.	GROSUPLJE	15	5	4	6	14
8.	GRČA KOČEVJE	15	5	2	8	12
9.	ALPLES ŽELEZNIKI 15	4	2	9	10
10.	RADEČE CELJE 15 3 3 9 9
11.	ISTRABENZ IZOLA 15 3 2 10 8
12.	MOŠKANJCI-GOR. 15 3 0 12 6
Namizni tenis
Če bi igral še Piljak ...
Prvenstvo v vseh namiznoteniških ligah se bliža koncu, saj sta do končnih odločitev na razpolago samo še dva igralna dneva. V 16. krogu so na Ptuju za majhno presenečenje poskrbeli ptujski igralci, ki so bivšim državnim prvakom in lanskim podpr-vakom odščipnili tri posamezne točke. Dve zmagi je prispeval izkušeni Bojan Pavič, eno pa Urban Ovčar. Kaj bi bilo, če bi za domačo vrsto nastopil Danilo Piljak, ki je po tem, ko je prišel v odlično formo, izpusti že drugo srečanje (prometna nesreča)?
Svojo vrednost so pokazale tudi igralke Ptuja, ki so po uvrstitvi v slovenski elitni razred pokazale, da se na Ptuju odlično dela. Logatec so v tem krogu ugnale precej tesno, vendar so si s tema novima točkama dva kroga pred koncem prvenstva zagotovile visoko četrto mesto. Ključ do uspeha so bile tri zmage slovenske reprezentantke Vesne Rojko ter po ena Vesne Terbuc in Ivane Zere, ki kljub eni zmag ni imela svojega dne.
V drugi moški ligi so Ptujčani doma enkrat zmagali in enkrat izgubili. Podoben dosežek so v tretji ligi dosegli igralci iz Cirkovc, vendar na gostovanjih. Prvi dvoboj so igrali proti zmagovalcem lige Branik Mar-kezitom in po pričakovanjih gladko izgubili, v Gornji Radgoni pa so slavili tretjo zmago v prvenstvu. Odločilno točko je v devetem dvoboju tega srečanja dosegel Jure Blatnik.
1. SNTL (m)
16	16	0	32
16	15	1	30
16	13	3	26
16	10	6	20
16	6	10	12
16	6	10	12
16	6	10	12
16	5	11	10
16	1	15	2
16	1	15	2
1. SNTL (ž)
PTUJ - LOGATEC 5:3
Terbuc - Verdinek 3:1, Rojko - Smi-ljanič 3:0, Zera - Zupančič 0:3, Rojko - Verdinek 3:0, Terbuc - Zupančič 1:3, Zera - Smiljanič 1:3, Rojko - Zupančič 3:1, Zera - Verdinek 3:0.
2. SNTL (m)
. KROGA: Ptuj 5, Finea Maribor 0, Sobota - Krka - Ilirija 4:5, Edigs Kočevje 5:0.
REZULTATI 16
-	Kema Puconci 3:
-	Petrol Olimpija 5: 3:5, Tempo Velenje Mengeš - Melamin
1.	FINEA MARIBOR
2.	KEMA PUCONCI
3.	KRKA
4.	SOBOTA
5.	TEMPO VELENJE
6.	ILIRIJA
7.	PTUJ
8.	EDIGS MENGEŠ
9.	PETROL OLIMPIJA
10.	MELAMIN KOČEVJE
PTUJ - KEMA PUCONCI 3:5
D. Ovčar - Horvat 0:3, U. Ovčar -Ropoša 1:3, Pavič - Škraban 3:1, U. Ovčar - Horvat 0:3, D. Ovčar - Škraban 0:3, Pavič - Plohl 3:2, U. Ovčar - Škrban 3:2, Pavič - Horvat 0:3.
REZULTATI 9. KROGA: Gorica
-	Arrigoni Izola 4:5, PPK Rakek
-	Merkur Kranj 5:3, Ptuj II - Smigrad Škofja Loka 5:3, Kema Puconci - Žogica Radgona 5:0, Sobota II - Muta 1:5, PPK Rakek - Simgrad Škofja Loka 5:0, Ptuj II - Merkur Kranj 0:5, Kema Puconci - Muta 3:5, Sobota II
-	Žogica Radgona 4:5.
1.	MUTA	16	16	0	32
2.	PPK RAKEK	17	15	2	30
3.	KEMA PUCUNCI II	17	14	3	28
4.	ARRIGONI IZOLA	16	9	7	18
5.	MERKUR KRANJ	16	7	9	14
6.	ŽOGICA RADGONA	16	7	9	14
7.	PTUJ II	16	6	10	12
8.	SOBOTA II	16	4	12	8
9.	GORICA	17	2	15	4
10.	SIMGRAD ŠKOFJA LOKA 16 2 14 4
PTUJ II - SIMGRAD ŠKOFJA LOKA 5:3
Ber - Škufca 0:3, Drčič - Rant 3:1, Krušič - Hari 3:2, Drčič - Škuf-ca 1:3, Ber - Hari 2:3, Krušič - Rant 3:1, Drčič - Hari 3:0, Krušič - Škuf-ca 3:0.
PTUJ II - MERKUR 0:5
Ber - Grdan 0:3, Krušič - Drljača 0:3, Drčič - Novak 1:3, Krušič - Grdan 0:3, Ber - Novak 1:3.
3. SNTL (m)
REZULTATI 9. KROGA: Logatec -Preserje 5:2, Križe - Krka II 2:5, Branik Markizet - Štermatik Cirkovce 5:0, Žogica Radgona II - Krovstvo Rakuša Ljutomer 4:5, Kajuh Slovan - Krka II 4:5, Branik Markizet - Krovstvo Ra-kuša Ljutomer 5:1, Žogica Radgona II - Šternmatik Cirkovce 4:5.
1. BRANIK MARKEZIT	15	14	1	28
2. LOGATEC	15	11	4	22
3. KRIŽE	14	11	3	22
4. KRKA II	14	10	4	20
5. KAJUH SLOVAN	14	6	8	12
6. PRESERJE	15	6	9	12
7. KROV. RAKUŠA LJUTOMER14		3	11	6
8. ŠTERNMATIK CIRKOVCE	14	3	11	6
9. ŽOGICA RADGONA II	15	1	14	2
REZULTATI 16. KROGA: Ptuj - Logatec 5:3, Arrigoni Izola - Iskra Avto-elektrika 5:1, Fužinar Interdiskont - Ilirija 5:2, Kajuh Slovan - Muta 3:5, Šenčur - Ljubljana 0:5.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT	16	16	0	32
2.	ARRIGONI IZOLA	16	15	1	30
3.	ISKRA AVTOELEKTRIKA	16	11	5	22
4.	PTUJ	16	10	6	20
5.	MUTA	16	7	9	14
6.	LJUBLJANA	16	6	10	12
7.	ILIRIJA	16	6	10	12
8.	LOGATEC	16	5	11	10
9.	KAJUH SLOVAN	16	4	12	8
10.	ŠENČUR	16 0 16 0
BRANIK MARKEZIT -ŠTERNMATIK CIRKOVCE 5:0
Heričko - Štern 3:0, Kalan - Sla-ček 3:0, Podgornik - Šilak 3:2, Kalan
-	Štern 3:0, Heričko - Slaček 3:1
ŽOGICA RADGONA II -ŠTERNMATIK CIRKOVCE 4:5
Flajsinger - Šilak 0:3, Ocepek
-	Blatnik 3:0, Soklič - Slaček 0:3, Ocepek - Šilak 3:1, Flajsinger - Sla-ček 0:3, Soklič - Blatnik 3:1, Ocepek
-	Slaček 1:3, Soklič - Šilak 3:1, Flaj-singer - Blatnik 1:3
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavič (NTK Ptuj)
Fotoreportaža
Kako smo skoraj nokavtirali svetovnega prvaka ... in ostali živi!
V dnevih čakanja na ime boksarja, ki bo izzval aktualnega svetovnega prvaka velterske kategorije Mr. Sympatikusa, smo se ptujski fotografi (Črto in Matija) in novinarji (Uroš in Jože) domislili svojega izzivanja: gremo v ring s svetovnim prvakom! Beseda je dala besedo in Mr. Sympatikus je takoj jasno povedal svoje stališče: "Nobeden od vas ne more niti eno minuto (60 sekund!) neprekinjeno udarjati brez prestanka, kaj šele kaj več!"
-	"Kaj??? Seveda lahko!!!" je bil jasen odgovor (brez razmisleka seveda). "Ne more!" - "Lahko!"
-	"Ne more!" - "Lahko!" ... "V soboto v Ringu, pa da vidimo!" je zaključil izzvanec. "Sprejmemo!" Nekako takole je potekal pogovor v lobiju Primusa.
Tri dni je bilo časa za razmišljanje in domače preizkušanje naših boksarskih veščin (tole drugo je potekalo samo na skritih mestih, brez nezaželenih opazovalcev). In potem sobota, 10.00, zgornje nadstropje bara Ring, kjer stoji pravi ring. Zgoraj omenjenim se je priključil še Peter, človek iz teatra, in nevtralna opazovalca Boris in Tomi (oba s kamero v roki!). Najprej segrevanje (s kavico), nato pa zares: rokavice na roke in nekaj poskusov s statično vrečo. "Kdo bo prvi?" je začel izzvani, Peter pa, navajen nizkih udarcev (kulturnik pač), se je javil prvi. Boril se je fantastično, v slogu pravega petelin-čka. V siloviti vnemi je preslišal celo gong in se ustavil šele po 75 sekundah! Kakšen dosežek! Matija je imel nekaj več težav, čeprav je začel izjemno odločno. Zadnjih 15 sekund je bilo (po njegovem) dolgih vsaj 150, nekajkrat je udaril malo mimo, malo poleg, a je zdržal! Tudi
Foto: Črtomir Goznik
Četverica izzivalcev svetovnega prvaka (sedi!): Peter, Matija, Jože in Uroš (stojijo)
naslednji, Črto, sicer po telesni konstrukciji kakšno kategorijo nad svetovnim prvakom (tako kot Matija), je udarjal silovito. Morda se je enkrat celo skoraj zamajal, a je kljub temu ostal na nogah (Črto mislim, seveda) . Uroš je največji "raz-bijač" med nami (sicer nežna dušica), a je le stežka prebijal obrambo Mr. Sympatikusa, ki je zdržala vse silovite napade. In nazadnje je v ring stopil še Jože: kakšna eleganca v ringu, kakšna silovitost, raznolikost in frekvenca udarcev! Roke so brez večjih težav zdržale eno minuto, noge pa komaj. Kot bi nosile tono in pol, ne pa . Vsi smo zdržali!!!!!! Kaj zdržali, to je bila šele prva runda, sledila je še druga! Svetovni prvak ni mogel verjeti naši moči. "Ne-
verjetno! Drugo leto vas prijavim na državno prvenstvo! Še prej pa vas vabim na zaslužen piknik pri meni, enkrat takrat, ko mi na dvorišče pripeljejo cement in gramoz, hihihi ... " (slednje smo zaradi pijanosti od zmage vsi preslišali, razen skritega mikrofona v nogavici spodaj podpisanega!).
Sledili so pogovori pred kamero, intervjuji, slikanja . (sedaj razumem, zakaj je težje speljati ta del, kot pa tistega v ringu), nato pa na zasluženo pivo! Stres je za nami, zmagali smo! Prireditelji aprilskega dvoboja so bili ta čas precej na trnih, a so si po uspešnem zaključku oddahnili. "Samo da ni ogrožen dvoboj 9. aprila, v Ljubljani ... "
Eden od izzivalcev
P. S.l: Pričujoča reportaža seveda ni imela izključno stavnega značaja, ampak tudi raziskovalnega. Ugotovitev: boks je presneto, presneto zahtevna stvar..., celo za Črta, ki v rokah skoraj neprestano vihti štirikilo-gramski objektiv s fotoaparatom, oz. obratno...
P. S. 2: Klavzula v pogodbi svetovnemu prvaku ni dovoljevala nobenega udarca, usmerjenega v izzivalce - vsak prekršek se kaznuje s 500 evri kazni. (Uroševa pobožna želja: "Da bi me bil vsaj dvakrat udaril, lahko tudi na nos...")
P. S. 3: Kdo sploh še bere te nepomembne pripise?!? Pomemben je tisti zgornji del .
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Peter se je v ringu najbolj 'petelinil'
Je bilo morda premočno?!?
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Kakšen udarec ali dva nista zadela pravega cilja ...
Brez zaščitne čelade bi se šampionu slabo pisalo!
Futsal m 1. SFL, 2. SFL
Fantastičen prvi polčas, najboljši doslej
1. SFL
REZULTATI 16. KROGA: FC Krona bar Ptuj - Izola 8:5 (5:0), Tomi Press Bronx - Sevnica 1:4 (1:1), Litija -Puntar Casino Safir 3:3 (2:2), Oplast Kobarid - Dobovec 3:3 (1:0). V tem krogu je bila prosta ekipa Gorice.
1.	LITIJA	15 12 3 0 79:31 29
2.	GORICA 15 10 3 2 63:36 33
3.	PUNTAR SAFIR 15 10 1 4 68:41 31
4.	O. KOBARID 15 9 2 4 74:44 29
5.	DOBOVEC 15 8 3 4 56:45 27
6.	IZOLA	16 6 1 9 53:75 19
7.	KRONA B. PTUJ 16 4 2 10 39:61 14
8.	SEVNICA 15 3 1 11 37:67 10
9.	TOMI PRESS B. 15 2 1 12 36:74 7
10.	PEKARNA DUH 9 0 1 8 21:58 1
FC Krona bar Ptuj - Izola 8:5 (5:0)
STRELCI: 1:0 Lovrenčič (10), 2:0 Svržnjak (18), 3:0 Emeršič (19), 4:0 Ilešič (20), 5:0 Kupčič (20), 5:1 Jači-movič (26), 5:2 Novak (30), 6:2 Kupčič (32), 6:3 Hrvatin (36), 7:3 Kupčič
(38),	8:3 Emeršič (39), 8:4 Hrvatin
(39),	8:5 Novak (40).
KRONA BAR: Trop, Lovrenčič, Bel-šak, Gajser, Hebar, Ilešič, Emeršič, Kupčič, Bratušek, Svržnjak, Dončec, Divjak. Trener: M. Jontez
Gostitelji so dosegli tretjo zaporedno zmago in ob številnih zadetkih nadigrali goste iz obale. Z zbrano in domiselno igo so gostitelji že od začetka ogrožali gol gostov. Že v prvi minuti se je ponudila priložnost Hebarju, nekaj zatem pa je Hrvatinu močan strel Trop ubranil. Vse do 10. minute so se vrstile priložnosti tako na eni kot drugi strani. Lovrenčič je v 10. minuti izigral vratarja gostov ter dosegel vodstvo. Popolna iniciativa domačinov v
Foto: Črtomir Goznik
Zasluženo veselje Ptujčanov po zmagi nad ekipo Izole.
nadaljevanju je prinesla zares odlično igro in številne priložnosti Ptujčanom, tako da je vratar Stampfer moral do odmora še štirikrat pobrati žogo iz mreže. Zaradi visokega vodstva je gostiteljem v nadaljevanju nekoliko popustila zbranost, zato so se gostje lahko razigrali in do konca ublažili visoko prednost domačinov. V 26. minuti je trener Jontez zamenjal uspešnega vratarja Tropa in dal priložnost Divjaku. Zadovoljni gledalci so imeli priložnost v zadnjih dveh minutah videti kar štiri zadetke v obeh mrežah. Sodnika ob izjemno korektni igri nista imela težjega dela, bučni gledalci pa so z aplavzom nagradili obe ekipi za prikazano igro.
anc
Kvalifikacije za 1. SFL: čudežni preobrat Tomaža, Weber - Tomaž 4:5 (3:1)
STRELCI: 1:0 Marn (3), 1:1 Gorlčan (6), 2:1 Kojadinovic (7), 3:1 Kojadinovič (12), 4:1 Logar (22), 4:2 Goričan (28), 4:3 Kralj (30), 4:4 Gašparič (33), 4:5 Janžekovič (40).
TOMAŽ: Vrbanič, Gašparič, Krajnc, R. Majcen, S. Majcen, Kralj, Janžekovič, Goričan, Rob. Trener: Zvonko Gašparič
Moštvo Tomaža je na povratni četrtfinalni tekmi drugoligaške končnice v Škofji Loki priredilo veliko presenečenje proti domačemu We-bru, ki je dobil prvo tekmo na Hardeku s 4:1. Tokrat je bila zgodba drugačna, čeprav so gostitelji v 22. minuti vodili s 4:1. Kljub velikemu zaostanku igralci Tomaža niso izobesili bele zastave in so v nadaljevanju rezultat čudežno spreobrnili sebi v prid. V vsega petih minutah jim je uspelo izničiti prednost Webra, v zadnji minuti pa je Janžekovič celo zadel za zmago Tomaža in svoji ekipi zagotovil še tretji obračun, ki bo odločal o preboju v polfinale. Ekipa Tomaža je v Škofji Loki nastopila le z devetimi futsalerji, ki so se izkazali z zelo srčno igro. Tretja tekma je na sporedu v sredo, 3. marca, ob 19.30 na Hardeku v Ormožu.
uK
Nogomet • Priprave ligašev Štajerske lige
Eni za vrh, drugi za obstanek
Aha Emmi Bistrica: zadržati vodilni položaj
Z jesenskim delom tekmovanja v Štajerski ligi so bili v bistriškem klubu AHA EMMI Bistrica zadovoljni. Kaj ne bi bili, ko pa so prezimili na prvem mestu, z velikimi možnostmi, da tukaj tudi ostanejo. Na njihovi trenerski klopi sedi bivši reprezentančni vratar Mladen Daba-novič, ki je o tem dejal: »Velikih trenerskih ambicij nisem imel, vendar sem po odhodu Mom-čila Mitiča vseeno prevzel to vlogo.« Bistriškim nogometašem je ta sprememba očitno dobro dela in rezultati so bili
hitro vidni; Bistričani imajo po jesenskem delu prvenstva tri točke prednosti pred nogometaši iz Ormoža. »Vsi v klubu smo s tem zadovoljni, saj smo prikazali dokaj konstantno igro. Ekipa je dobro selekcionirana, tudi v drugi del gremo s praktično nespremenjeno ekipo. Naša želja je, da bi na tem mestu tudi ostali, kako se bo vse obrnilo, bomo videli po končanem prvenstvu. Sicer pa sedaj treniramo šestkrat tedensko, do prvega prvenstvenega srečanja pa bi radi odigrali šest pripravljalnih tekem,« je nadaljeval Mladen Dabanovič.
V Slovenski Bistrice je veliko klubov, ki imajo »prednost« pred nogometom (odbojka,
judo, atletika ...), vendar so dobri rezultati prinesli tudi večje zanimanje za nogomet. »Podpora je kar dobra, sedaj pa se moramo potruditi, da ustvarimo pogoje za višje cilje. Seveda bi radi igrali v višjem rangu tekmovanja, v doglednem času tudi v 2. slovenski ligi, vendar je potrebno delati postopno in v okviru realnih zmožnosti,« je kratek pogovor zaključil Mla-den Dabanovič.
Bukovci: borba za obstanek
Nogometaši iz Bukovcev po prvem delu tekmovanja v Štajerski ligi niso zadovoljni s točkovno bero. V 14. krogih
so samo enkrat zmagali ter kar šestkrat igrali neodločeno; z devetimi osvojenimi točkami zaostajajo najmanj štiri točke za ekipami pred njimi. Nadaljevanje prvenstva bo za Bukovča-ne pomenilo veliko borbo za obstanek. »Priprave smo pričeli 1. februarja. Vsak teden opravimo tri treninge in odigramo eno pripravljalno tekmo in tako bo vse do začetka nadaljevanja prvenstva v ŠNL. Prišlo je tudi do sprememb v igralskem kadru; klub so zapustili Matjaž Korez, Simon Grabrovec, Primož Petek in Matej Rojko, v klub pa so prišli Vladimir Bratec, Simon Rajh, Mitja Zebec in Milan Golc,« je dejal trener Bukovcev Rudi Habjanič, ki pa je o ciljih za spomladanski del dejal: »Naš osnovni cilj je seveda obstanek. Ne bo lahko, vendar bomo vztrajali do konca.
Nogomet • Prijateljske tekme
Aluminij - Zavrč 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kmetec (40. z 11 m), 2:0 Mešič (60)
ALUMINIJ: Lipovac, Medved, Topolovec, Bajlec, Krajcer, Bingo, Rotman, Režonja, Pokleka, Mešič, Kmetec. Igrali so še: Sagadin, Milec, Rešek, Draškovič, Lončarič, Toplak, Krajnc. Trener: Bojan Flis.
ZAVRČ: D. Golob, Gabrovec, Lenart, Šterbal, Rumež, Kuserbanj, Marinič, Frangež, Šnajder, Čeh. M. Golob. Igrali so še: Dukarič, Fridl, Bratkovič, Galun, Mlinarič, Fruk. Trener: Miran Emeršič.
V zadnjem pripravljalnem srečanju pred nadaljevanjem prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi so nogometaši Aluminija gostili močno ekipo Zavrča. Po dinamični in borbeni igri so Kidričani slavili zmago. Gostje so od 42. minute igrali z igralcem manj, saj je bil takrat izključen Kuserbanj. Pri Aluminiju so prvič zaigrali Režonja, Pokleka in Mešič, branil pa je tudi posojeni vratar Olimpije Lipovac.
Apače - Bukovci 2:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Antolič (5), 0:2 An-tolič (20), 1:2 M. Bauman (43), 2:2 Vajsbaher (83)
APAČE: Lendero, B. Bauman, Žgeč, P. Predikaka, Vajsbaher, Kralj, Verlak, Krajnc, A. Predikaka, M. Ba-
uman, D. Širovnik. Igrali so še: Mlakar, R. Širovnik, Pepelnik, Kukovec. Trener: Gorazd Šket.
BUKOVCI: Golc, M. Meznarič, Kokot, Kozel, Belšak, Vajda, Bratec, Rajh, Antolič, Cebek, Mulej. Igrali so še: Herga, R. Meznarič, T. Meznarič, Zemljarič, Poštrak, Habrun. Trener: Rudi Habjanič.
Nogometaši drugouvrščene ekipe v 1. ligi MNZ Ptuj so v svojem drugem pripravljalnem srečanju igrali proti štajerskemu ligašu iz Bukovcev. Slednji so hitro povedli z dvema zadetkoma Antoliča, vendar so jih domačini z vztrajno in borbeno igro ujeli sedem minut pred koncem srečanja.
Podvinci - Tromejnik G Kalamar 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Lepoša (15), 0:2 Čontala (55), 1:2 M. Toplak (60)
PODVINCI: Šeruga, Šebela, Kuser-banj, Petek, D. Brumen, Ivančič, Ma-rinič, Benko, K. Brumen, R. Petrovič, M. Toplak. Igrali so še: Vesenjak, A. Toplak, Slodnjak, Novak, Modrič, Jur-šek, Mori. Trener: Damjan Bezjak.
Nogometaši Podvincev se temeljito pripravljajo na nadaljevanje prvenstva v Štajerski ligi; tokrat so odigrali srečanje s tretjeligašem iz Kuzme. Vsakemu tekmecu je pripadel po en polčas: gostje so bili boljši v prvem, domačini pa v drugem. Uspešnejši so bili gostje, ki so dosegli zadetek več.
Danilo Klajnšek
Odbojka m S. DOL (ž)
Proti Mislinji brez težav
ZOK Mislinja - AS Zava Feluka Ptuj 0:3 (-18, -13, -23)
Ptujske odbojkarice so v soboto odigrale prvo kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev v drugo državno ligo. V Mislinji so bile precej boljše od domačink in so zabeležile prvo zmago. Nasprotnice so se jim najbolj upirale v zadnjem, tretjem nizu, kjer so izgubile z najmanjšo možno razliko. V drugem obračunu končnice so bile Pre-kmurke z rezultatom 1:3 boljše od ekipe Kostmann iz Slovenj
Gradca.
V drugem krogu to soboto čaka Ptujčanke zelo pomemben obračun v Murski Soboti. Prekmurke so namreč kot pr-vopostavljene iz rednega dela prvenstva (3. liga vzhod 2) v nadaljevanju dobile tri točke prednosti (enako velja za ekipo Kostmann v 3. ligi vzhod 1), kar bi prva ptujska ekipa morala hitro izničiti. S šestimi točkami trenutno vodijo, Ptuj-čanke so druge, Slovenjgrad-čanke tretje (obe ekipi imata po tri točke), Mislinjčanke pa brez točke četrte.
ug
Nogometaši Bistrice (rdeči dres) in Podvincev (rumeni dres) se bodo spomladi borili za sam vrh Štajerske lige ...
Foto: Črtomir Goznik
... Bukovčani pa za obstanek.
V jesenskem delu nismo imeli sreče, saj smo kar šestkrat remizirali in nekajkrat tesno izgubili. Upamo, da se nam bo sedaj obrnilo na bolje.«
Podvinci: med prvih pet
Drugi konec tedna v marcu se bo nadaljevalo prvenstvo v Štajerski ligi. Tekmovanje je bilo v prvem delu zelo zanimivo, razlike v točkah pa so majhne. Nogometaši Podvincev so prezimili na petem mestu, za vodečo Bistrico zaostajajo šest, za drugim Ormožem pa samo tri točke, imajo pa enako število točk kot tretja LKW Jack Gerečja vas.
V klubu so še naprej zelo marljivi, saj se trudijo nogometašem vseh starosti omogočiti maksimalne pogoje za delo. Trener članske ekipe Damjan Bezjak je z igralci že sredi januarja pričel priprave na drugi del prvenstva in nam je o tem povedal: »Priprave smo pričeli 18. januarja. V kadru imamo 21 nogometašev, vadimo pa štirikrat tedensko. Moram reči, da je obisk zelo dober, čeprav igralci včasih zaradi šolskih ali
delovnih obveznosti izostanejo. S takšnim tempom bomo nadaljevali do samega pričetka tekmovanja. V planu imamo odigravanje petih pripravljalnih tekem. Sicer pa nam veliko pomeni, da lahko trikrat tedensko uporabljamo igrišče z umetno travo na Ptuju, še posebej takrat, ko so vremenske razmere slabe. Velikih sprememb v igralskem kadru nismo imeli. Iz kluba sta odšla Sašo Kupčič (Dokležovje) in Vladimir Bratec (Bukovci), po daljši odsotnosti zaradi poškodbe pa se je vrnil Mario Juršek. Sicer pa je osnovni cilj, da bi bili na koncu prvenstva med prvimi petimi ekipami.«
Danilo Klajnšek
^tá	i		
I AL d.o.o. I			
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Majda Raušl • »Prva violina«strelstva na Ptuju
V življenju je treba streljati na polno in tako tudi živeti.
»
Majda Raušl je eno tistih »vražjih« deklet, ki si je upalo stopiti v šport, tradicionalno rezerviran za moške. Zaznamovala je svet strelstva na Ptuju, saj njena nabita pištola dosega zavidljive rezultate. Pištola zanjo nikoli ni bila strelno orožje, temveč zgolj športni rekvizit, ki v človeku neguje vztrajnost, marljivost, koncentracijo in predanost. Vse omenjene kvalitete prežemajo tudi njeno zasebno in poslovno pot. Za prihodnost si ne postavlja preveč visokoletečih ciljev. Zaveda se, da ta šport nima roka trajanja in da v nasprotju z drugimi, tukaj leta prinašajo izkušnje. Pred tednom dni se je okitila z naslovom Najpopularnejše športnice Spodnjega Podravja v letu 2009. V športu je že napisala svoj i, zdaj ji manjka še samo pika na to črko. Ker velja za najmarljivejšo ptujsko športnico, ji bo s trdim delom in našo podporo zagotovo uspelo.
Strelstvo kot šport sega v 12. stoletje in je bilo priljubljeno predvsem v avstro-ogrski monarhiji. Z njim so se ukvarjali moški. Danes je strelstvo priljubljeno tudi med ženskami. Kaj vas je kot žensko navdušilo nad tem športom?
M. Raušl: »Strelstvo kot športna disciplina od športnika zahteva vztrajnost do zadnjega strela, strpnost in samokontrolo. Lastnosti, ki sem jih naštela me navdušujejo tudi v zasebnem življenju, zato mi je ta šport pisan na srce. Menim, da imamo ženske celo prednost pred moškimi, saj smo veliko bolj strpne in vztrajne. Moški prej vržejo »puško v koruzo.« (smeh).«
Kako ste sploh prišli do tega nenavadnega športa?
M. Raušl: »Za ta šport me je navdušil oče, ki me je ves čas prepričeval, naj vendar poskusim. A saj veste, kakšni so otroci: če so v nekaj prisiljeni, potem bodo ravnali ravno nasprotno. A nekoč sem le poskusila in s prvim strelom zadela »desetko«. To je bil začetek moje strelske poti. Ta izkušnja mi je dala pozitivno motivacijo in spominjam se, da sem po cele dneve »čepela« v garaži in streljala v tarčo. A moji začetki niso bili streli s pištolo, začela sem z zračno puško in kasneje nadaljevala z malokalibrsko puško, s katero sem dosegala zavidljive rezultate.«
Ali vam držanje orožja v rokah daje tudi nekakšno navidezno moč?
M. Raušl: »Ne, ob streljanju nisem nikoli občutila te vrste moči, o kateri govorite. Zame je pištola samo športni rekvizit, v katerem se izpopolnjujem, nikakor pa to ni orožje. Moj cilj so zadetki v polno in ne razkazovanje navidezne moči.«
Katera je spodnja starostna meja za pričetek v tem športu?
M. Raušl: »Priporočljivo je, da otrok prične z vadbo nekje po šestem razredu osnovne šole, saj je takrat dovolj zrel in se že zaveda posledic neprimernega rokovanja z orožjem. Otrok mora razumeti šport in pravila igre, kajti le tako bo že v začetnih korakih osvojil pravil-
«
Majda Raušl: »Za strelstvo me je navdušil oče, ki me je ves čas prepričeval, naj vendar poskusim. A saj veste, kakšni so otroci: če so v nekaj prisiljeni, potem bodo ravnali ravno nasprotno. A nekoč sem le poskusila in s prvim strelom zadela »desetko«. To je bil začetek moje strelske poti.«
no tehniko, na kateri bo gradil svoj uspeh.«
Kakšne osebnostne in telesne kvalitete mora imeti človek, da lahko uspe v tem športu?
M. Raušl: »Ta šport se mi zdi tako čudovit, vsak ki se je v njem preizkusil ve, kaj ti nudi. Osebno mi je všeč predvsem zato, ker si na tekmovanju samo ti in nihče drug. Za vse, kar se ti zgodi, si kriv sam, tukaj ni izgovorov ... Če želiš biti uspešen moraš imeti veliko vztrajnosti in samokontrole . Strokovnjaki, ga uvrščajo med najkompleksnejše športe, saj zahteva izredno psihofizično pripravljenost.«
Večina športov ima svoj rok trajanja, saj s starostjo športnik izgublja na svoji moči in se tako mora počasi umakniti. Kako pa je v strelstvu, so leta za športnika ovira?
M. Raušl: »V strelstvu leta niso omejitev, bi rekla, da prej prednost, saj veliko štejejo izkušnje. Je pa res, da za vsakega strelca velja mirna roka, ostra roka, kar pa je v precejšnji meri pogojeno s starostjo.«
Če je šport igra, potem lahko rečemo, da za strel-stvo veljajo zelo stroga pravila igre, ker je vaš športni rekvizit orožje. V čem so torej ta pravila bolj stroga ali različna od pravil v drugih športih?
M. Raušl: »Obstajajo splošna pravila, ki se jih mora naučiti in držati vsak strelec. Pri nekaterih disciplinah je potrebno opraviti tudi izpit o rokovanju z orožjem. Splošno je za varnost zelo dobro poskrbljeno.«
Pri streljanju je potrebna koncentracija, pa vendar sem na spletni strani Strelske zveze Slovenije zasledila protidopinška pravila. Kako je strelec lahko dopingiran in natančen? Se ta stvar ne izključuje?
M. Raušl: »Ja, žal se tudi v strelstvu pojavljajo primeri, da je športnik dopingiran. Med dopingom prednjačijo »bloka-torji«, ki pomirjajo in ti torej zagotavljajo mirno roko. Sama še nisem bila priča te problematike, smo pa tak primer lahko videli na OI v Pekingu, saj so korejskemu tekmovalcu na ta račun odvzeli kolajno.«
Nekoč je strelstvo veljalo za prestižen šport. Ali je streljanje z zračno pištolo še vedno prestižen šport, je v tem športu veliko denarja?
M. Raušl: »Strelstvo je zelo množičen šport, tako v Sloveniji kot v svetu. Strelska zveza Slovenije šteje veliko članov, kar se pa financ tiče, pa je stanje zelo »klavrno«. Žalostno je, da kljub dobrim rezultatom nimam osebnih sponzorjev za nemoten trening. Nekaj malega se sicer zasluži na tekmovanjih z denarnimi skladi, a s tem se ne da shajati.«
V Pescari na Sredozemskih igrah leta 2009 ste osvojili 12. mesto. Opišite nam to izkušnjo.
M. Raušl: »Sredozemske igre so bile res super, saj so izpolnile moja pričakovanja. Glede samega tekmovanja pa sem seveda pestovala željo o uvrstitvi v finale, a se mi ni izšlo. Priložnost sem zapravila v zadnjih treh strelih.«
Po poklicu ste računo-
vodkinja in zaposleni ste v računovodskem servisu. Računovodstvo zahteva natančnost, kar so istočasno tudi karakteristike strel-stva. Kako se prepletata šport in vaša poslovna pot?
M. Raušl: »To se mi zdi zanimivo vprašanje. Strelske izkušnje lahko tesno povežem z življenjskimi. V eni uri in petnajst minut (toliko traja tekmovanje) podoživiš svoje življenje od začetka do konca, kot zaokroženo celoto. V tem času dosegaš vzpone in padce, nad katere se moraš znati dvigniti in nadaljevati svojo pot, pa naj bodo obeti še tako slabi. Slediti moraš svojim ciljem, ki si si jih zastavil. Samodisciplina in vztrajnost, sta dobitni kombinaciji, s katerima lahko uresničiš vse še tako visokoleteče cilje. »V življenju je treba streljati na polno in tako tudi živeti.«
Kakšno vlogo ima pri streljanju pravilno dihanje?
M. Raušl: »Dihanje je v tem športu izjemno pomembno.
Morda se vam stvar zdi enostavna, a pravilno dihanje je treba na trenirati do te mere, da postane spontano in ga brez pretiranega razmišljanja uporabiš na samem tekmovanju. Dihanje je torej tisti dejavnik, ki zraven merjenja in proženja odloča o tvojem rezultatu.«
Kakšni so pogoji za trening v Strelskem klubu Ptuj?
M. Raušl: »V klubu imamo zelo dobre pogoje za trening, saj nismo časovno omejeni in lahko treninge resnično prilagajamo svojemu urniku. Ker sem redno zaposlena in amaterka, je to zame izjemno pomembno. V klubu vlada zelo pozitivna klima, ki mi daje vzpodbudo in motivacijo. Prihaja tudi veliko mladih, tako da si z podmladkom ne delamo skrbi. Za prihodnost smo torej priskrbljeni. Tako kot vsak klub se tudi naš spopada s finančnimi vprašanji. Za kvaliteten trening potrebuje strelec elektronsko tarčo. Ta tarča je precej draga in si je ne moremo privoščiti, zato treniramo v papirnate tarče. Za strelca je to kar precejšnja ovira, saj zmoti tvoj strelski ritem. Seveda ostajam pozitivna, a zavedam se, da se bo v prihodnosti treba spopasti s tem problemom in pre-
tekmovanja zahtevajo ogromno odrekanja. Za športnika je pomembno, da ima ob sebi osebo, ki ga razume, vzpodbuja in spremlja na njegovi športni in zasebni poti. Kaj takega bi si lahko samo želela.«
Prijatelji vas opisujejo kot » sončkasto« osebo. Katere pozitivne karakteristike pri sebi cenite?
M. Raušl: »Postavili ste mi zelo težko vprašanje, saj samo sebe težko ocenjujem. Lahko bi rekla, da v življenju velja pravilo, da to kar seješ, to tudi ža-nješ in tega se poskušam držati v vseh pogledih.«
Veljate za prvo violino strelstva na Ptuju, v četrtek so vam podelili naziv najpopularnejše športnice leta 2009. Kaj vam pomeni ta laskav naslov in kaj prinaša?
M. Raušl: »Tega naziva resnično nisem pričakovala in sem zelo pozitivno presenečena. Ta športni naslov je potrditev, da sem na pravi poti, kar je zame dodatna motivacija za nadaljnje delo.«
Vsak športnik se naveže na svoj športni rekvizit, saj ga pozna do potankosti. Nobena pištola ni enaka. Kaj je tisto, kar jo dela drugačno in vašo?
Zgodovina strelstva
Bogata zgodovina meščanskih strelskih društev imenovanih strelske glide sega v 12. stoletje. V tem času je bilo strel-stvo najbolj razvito v deželah nekdanje avstro-ogrske monarhije. Glavni namen tega, z leti vedno bolj sistematičnega in s strogimi pravili urejenega urjenja je bila nenehna skrb za javni red in mir v samih mestih kot tudi obramba pred napadi zunanjih sovražnikov. Bogati meščani so bili zelo naklonjeni strelskim združenjem, saj so le-ta v času nevarnosti varovala njihova življenja in premoženje. Strelska društva pa so skrbela tudi za zabavno družabno življenje, saj so prirejala strelska slavja z nagradnim streljanjem, skupne pojedine, popivanja in plese, kar se je večkrat končalo zelo vročekrvno. Članarina za strelska društva je bila zelo zasoljena, zato je bilo strelstvo rezervirano le za bogatejši sloj meščanov. V Ljubljani so v 16. stoletju ustanovili društvo ljubljanskih ostrostrelcev. Prvo ljubljansko strelišče je bila lesena stavba, postavljena ob vznožje grajskega hriba, kjer je danes Streli-ška ulica. Začetek strelske sezone je po navadi določilo strelsko vodstvo, odobriti pa ga je moral, po tedanjem običaju, sam magistrat.
Streljalo se je ob lepih sončnih in prazničnih dnevih.
Majdina trenerja Zlatko Kostanjevec in Renato Šterman
prosto nekako zbrati denar za elektronsko tarčo.«
V Strelskem klubu Ptuj je vaš trener Zlatko Kostanje-vec, v reprezentanci pa Renato Šterman. Vsak trener ima svoj način dela in vsak da en košček svojih izkušenj. Kaj sta vam dala in v čem se razlikujeta?
M. Raušl: »Z Renatom Šter-manom so se moji rezultati pričeli strmo vzpenjati in ni bilo več nihanj. Z njegovo pomočjo sem pridobila veliko tehničnega znanja. Še vedno mi svetuje in po njegovih navodilih treniram. Cenim ga zaradi njegove izjemne strokovnosti, ki jo vpleta v ta šport. Zlatko pa je trener, ki me spremlja in nadzoruje pri izvajanju treningov. Veliko mi pomeni njegova podpora v trenutkih, ko jo najbolj potrebujem. Zavedam se, da brez njiju ne bi bila na poti, po kateri pravkar stopam. «
Zlatko Kostanjevec pa ni samo vaš dolgoletni trener v Strelskem klubu Ptuj, temveč tudi vaš partner. Je to ovira ali prednost?
M. Raušl: »Zame je to dejstvo velika prednost, saj treningi in
M. Raušl: »Pri pištoli je zelo pomemben ročaj, saj si ga strelec priredi svoji roki primerno, pri tem pa mora upoštevati tudi pravila. Pri streljanju sta pomembna dva dejavnika: merjenje in proženje. Vsak spontan gib, ki ni treniran in premišljen, vpliva na rezultat in prav to je lahko tudi moteč dejavnik pri zamenjavi orožja. A če je športnik prepričan vase in psihološko dobro pripravljen, bi moral tudi pri zamenjavi orožja dosegati zadovoljive rezultate.«
Za konec nam zaupajte svoje privatne in športne cilje za prihodnost?
M. Raušl: »Če pričnem pri športu, potem lahko rečem, da se na svoji športni poti ne bom ustavljala, temveč bom šla naprej. Čutim, da mi manjka samo še pika na i in moj i bo to piko tudi dobil. To je moj cilj za prihodnost. V privatnem življenju pa si dolgujem še dva izpita, ki bosta zaključek mojega šolanja. Ta dolg je moj osebni cilj za prihodnost.«
Aleksandra Jelušič
Ormož • Presenetljiv zimski ribolov
Na suho so potegnili prave mrcine
Zimski ribolov v reki Dravi se je letos za člane Ribiške družine Ormož zasukal v presenetljivo smer. Na ribolov so se podali z upanjem, da ujamejo kakšnega klena ali smuča, domov pa so se vrnili s somom, ki so ga le s težavo spravili v avto šele, ko so podrli zadnje sedeže.
Presenečenje med ormoškimi ribiči je veliko. Vedeli so, da Drava skriva marsikaj, a pri Cvet-kovcih česa takega niso pričakovali. Od zadnjega januarja pa do sredine februarja jim je na tem delu Drave uspelo uloviti zares neverjetne trofeje, tri some, ki so vsi tehtali čez 20 kilogramov. Sreča se je nasmehnila Francu Zlatniku (42 kilogramov, 188 centimetrov), Ivanu Kosiju (28 kilogramov, 165 centimetrov) ter Darku Anderliču in Dejanu Bujanu (25 kilogramov, 160 centimetrov). Vsi prijemi so se zgodili do 9. ure zjutraj, v zelo mrzlem vremenu, temperatura se je spustila tudi do -12 stopinj Celzija.
Vladimir Piberčnik, tajnik RD Ormož in ribiški čuvaj, je v pogovoru povedal, da takšen zimski ribolov na some ni ravno običajen, običajno lovijo smuče ali klene: »Pri vijačenju na ble-stivko (blinker) so ribiči prve dni začutili prijeme, rib pa niso mogli uloviti, ker s seboj niso imeli dovolj dobre opreme. Naslednji dan so se bolje pripravili in začeli so se spektakularni ulovi.« Piberčnik domneva, da so somi v ta predel Drave, kjer je globina okrog 7 ali 8 metrov, priplavali, da bi jim bilo v globlji vodi topleje, ali pa so sledili manjšim ribam, ki so se sem skrile pred kormorani, saj je okolica obrasla z drevjem in je bolj varno. Ko so na plano privlekli prvega soma, niso mogli verjeti, ker takšne orjake pričakujejo edino v Ormoškem jezeru, kjer je velika vodna površina.
Somi zrasejo tudi večji, gre za zares velike ribe. Prijemi takšnih so seveda redki, saj je som previdna riba. »Som se prehranjuje z drugimi manjšimi ribami, pospravi tudi poškodovane, bolne ribe, dela selekcijo. Če pa jih je
Foto: arhiv Ribiške družine Ormož
Največjo ribo je v teh dneh na suho potegnil Franc Zlatnik, težka je bila 42 kilogramov, v dolžino pa je merila 188 centimetrov.
Foto: arhiv Ribiške družine Ormož
Sreča pa se je nasmehnila tudi Ivanu Kosiju, ki se gotovo ni nadejal 28 kilogramov težke in 165 centimetrov dolge ribe.
Foto: arhiv Ribiške družine Ormož
Senzacionalni ulovi so sprožili serijo ribiških piknikov in druženja ob reki Dravi.
Foto: arhiv Ribiške družine Ormož
Darko Anderlič in Dejan Bujan sta ujela 25-kilogramskega in 160 centimetrov dolgega soma.
veliko, pa jejo, kar pač je. Zaradi elektrarne ni več pretočnosti in ribe, ki pridejo do jeza, tu tudi ostanejo. Some ribiči manj lovijo, ker to zahteva svoj čas. Ko pride do prijema, je ribo težko potegniti ven, ker je težka in močna. Pa tudi oprema mora biti dobra - palica, kolešček, laks, potrebno je najti dobro mesto, imeti čas, pri zelo velikem primerku pa je potrebna tudi pomoč, saj en sam takšne ribe ne more potegniti na suho. Somi imajo radi tolmune, kjer je mir in se voda meša,« se je razgo-voril Vladimir Piberčnik.
Ujeti somi so stari 10, 20 ali več let, saj v idealnih pogojih zrastejo do dva kilograma na leto. Naravnega sovražnika somi nimajo.
In kaj se naredi s takimi trofejami? Ribiči so mi povedali, da gre glava za trofejo, ostanek pa na žar. Somi so zaradi svoje maščobe baje na žaru najboljši. Ormoški ribiči so bili ob svojih zimskih ulovih tako navdušeni, da so se v teh mrzlih dneh redno srečevali ob Dravi, organizirali pa so tudi kar nekaj piknikov, kjer so se družili in čakali, če bo prijelo še kaj. Za to je potrebna primerna obutev, obleka, dobra družba, pa tudi oskrba ne sme biti švoh, ker sicer je težko zunaj preživeti več ur. Čas sanjskih ulovov je zaenkrat mimo, veliki somi so se očitno premaknili dalje.
Zanimivo je, da so lovili tudi lansko zimo, pa niso ujeli nič podobnega. Sicer pa ormoški ribiči velike ulove pričakujejo spet spomladi, in to v jezeru, ko bodo oprezali tudi za amurji. Pred tem pa se bodo pridružili še splošni čistilni akciji, ki jo sicer opravijo vsako leto, in pomagali očistiti nabrežje reke Drave.
Viki Ivanuša
Prejeli smo • Odprto pismo ZSSS, ZDUS in DeSUS
Usklajevanje pokojnin
Pred nami je februarsko usklajevanje pokojnin. Kakšno bo, se čaka na podatke statistike. Imamo zakonska določila o izračunu usklajevanja.
Imamo pa tudi v kongresnih sklepih, sklepih organov in članstva drugačna izhodišča za ta izračun. Ta temeljijo na človekovih pravicah za minimalno dostojno preživetje. To velja še posebej, če imajo posamezniki ali družba nekaj več, kot rabijo za normalno življenje, skladno z opravljanjem dela v sedanji družbi. Taki sklepi organizacij so tudi garancija, da bomo kot narod ali človeštvo sploh preživeli. Osnova sigurno ni, da morajo upokojenci bedno životariti s sredstvi pod pragom revščine 562 evrov na mesec.
Kaj vam želimo in želim dopovedati v imenu različnih organizacij, tudi sindikata upo-
kojencev, društev upokojencev na terenu, občinskih odborov DeSUSA in drugih civilnih organizacij?
1.	Nedopustno je, da že mnogi vedo (tudi premier), da povišic pokojnin ne bo, kljub mnogokrat povedanim, da so šle plače navzgor. Ali statistika laže?
2.	Zakon dviga le v polovični morebitni rasti pokojnin letos je neustaven in diskriminato-ren do upokojencev in sociale. Nujna bo ustavna tožba!
3.	S starostno pokojnino, določeno z odločbo države posamezniku pred 20 ali 10 leti, mnogi sedaj ne morejo več iti v domove ostarelih. Oskrba v
domovih je sedaj višja, kot so sedanje pokojnine, ob odločbi pa je bilo dovolj denarja.
4.	Torej dosedanje nedohite-vanje pokojnin, zmanjšanje realne pokojnine po odločbi države, krši človekove pravice, ki smo jih tudi plačali. Isto je bilo pri prejšnji vladi in še blokada usklajevanja po neto plači.
5.	Vlada nima pravice, da brez obsodbe zapira upokojence v hišni ali domski zapor, ki sta hujša od običajnega. Upokojenci s pokojnino pod 562 evri ne morejo ne na rekreacijo, ne do telefona, časopisa, kavice, obiskov svojcev, ne do umetniškega življenja, kot je obisk predstav, muzejev, slikanja, do
računalnika in športa ...
6.	Obstajajo zavezujoči sklepi, kako naj bi se pokojnine usklajevale, na kateri višini. Ne manj kot do 72 %. Zato člani omenjenih treh organizacij v ZPIZ-u ne smejo in ne morejo glasovati tudi letos v škodo upokojencev. V svetu ZPIZ obstaja pri glasovanju tudi možnost: NE.
7.	Če bodo glasovali drugače, bodo glasovali v nasprotju s sklepi matičnih organizacij in zahtevamo, da jih izključite iz naših vrst. Predsednike teh organizacij pa bo potrebno izpostaviti odgovornosti, ker tega niso preprečili. To odgovornost bomo izpostavili tudi na terenu.
Predsednik Območnega odbora sindikata Ptuj, član Rep. in podr. odbora SUS, preds. Društva upokojencev Vitomar-ci in predsednik Obč. odb. DeSUS Vitomarci:
Edi Kupčič
Od tod in tam
Ptuj, Zavrč • Iz dekanijske Karitas
Prvo srečanje sodelavcev župnijskih Karitas deka-nij Ptuj in Zavrč v letošnjem letu je bilo na Destrni-ku, pri župnijski Karitas sv. Urban. Srečanje je vodil brat Milan Kvas. Pozdravu je sledila duhovna misel domačega duhovnika, branje zapisnika in poročila župnijskih Karitas, iz katerih je izhajalo, da so vse oddale letno poročilo in dokumentacijo o delu nadškofijski Karitas Maribor. Karitas sv. Jurija se je vključila v program botrstvo. Pri sv. Barbari v Cirkulanah pomagajo družini Hrženjak, ki je utrpela škodo zaradi požara, dekanijsko Karitas so zaprosili za pomoč in prejeli sredstva v višini 1.500,00 EUR, 100,00 EUR pa jim je darovala župnijska Karitas sv. Jurija. Odbor za razdeljevanje finančnih sredstev dekanijske Karitas je poročal o sredstvih, zbranih z dobrodelnim koncertom. Zbranih je bilo 14.678,00 EUR. Sprejet je bil sklep, da se iz sredstev dekanijske Karitas posamezni župnijski Karitas lahko dodeli le 1.500,00 EUR. Sredstva se dodeljujejo na podlagi prošenj, ki morajo biti naslovljene na domačo oziroma župnijsko Karitas. Voditeljema dekanijske Karitas se je iztekel mandat. Brat Milan Kvas bo svoje delo opravljal tudi v naslednjem mandatu, voditeljica Ana Vindiš pa je zaradi zdravstvenih razlogov zaprosila, da jo nadomesti drugi voditelj. Izvolili so Franja Toliča iz župnijske Karitas sv. Barbare v Cirkulanah. Voditelj nas je ob koncu srečanja spomnil na postni čas, čas odpovedi in solidarnosti, čas, ki ga skušajmo podariti bližnjim. Pozval nas je, da smo 40 dni brez alkohola, solidarni z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, nesreč in bolezni, ki so posledica prekomernega uživanja alkohola. Povedal je, da je v letu 2008 zaradi alkohola umrlo 821 ljudi, pod vplivom alkohola pa je povzročena vsaka tretja prometna nesreča s smrtnim izidom. Zaradi navedenega vabimo tudi bralce Štajerskega tednika, da se med 17. februarjem in 3- aprilom v znamenju solidarnosti pridružite akciji 40 dni brez alkohola.
A.T.
Sobetinci • Zlata poroka Lajh
Foto: Laura
V soboto, 13. februarja, sta po 50 letih zakona pred matičarja ponovno stopila zakonca Franc in Neža Lajh, po domače Arnečova, iz Sobetincev 9. Dom in
družino sta si ustanovila na Frančevi domačiji v Sobetincih. V zakonu sta se jima rodili hčerki Marjanca in Brigita. Njuno skupno življenjsko pot je zaznamovalo trdo delo na domači kmetiji. Danes ju razveseljujejo vnuki Mateja, Suzana, Mitja, Andreja, Katja ter prav vnuka Nejc in Aneja. Ob zlati poroki sta bili poročni priči vnukinji Mateja in Suzana. V krogu družine, sorodnikov in prijateljev je Nežo in Franca Lajha za zlatoporočenca razglasil župan občine Markovci Franc Kekec, cerkveni obred pa je opravil markovski župnik Janez Maučec v cerkvi svetega Marka. Slavljenca si želita, da bi jima zdravje še naprej služilo.
Lajh
Juršinci • Pošljimo naše besede v svet
Foto: Damjan Simenko
V Juršincih so v petek, 5. februarja, ob kulturnem prazniku pripravili proslavo, s katero so hoteli vzpodbuditi učence in občane občine Juršinci, da bi nastopili z lastnimi literarnimi prispevki. S svojimi spisi, pesmimi, kreativnimi pravljicami, basnimi so nastopili učenci in učitelji OŠ Juršinci. V uvodnem delu prireditve so učenci z dramatizacijo Prešernovih pesmi spomnili na največjega slovenskega pesnika. Med literarnim prispevki so učenci igrali klasična dela na različnih glasbilih pod mentorstvom Nade Špišič. Proslavo so pripravile Ksenja Žmauc, Silvija Šegula in Marija Popovič. Slavnostno prireditev je s slovenskimi pesmimi popestrila pevka Sergeja Sagadin ob spremljavi Marjana Kokota.
DŠ
Na valovih časa
Okoli sveta (31) • Piše: Filip Kovačič
Paradiž na Cookovih otokih
Cookovi otoki so klasičen pacifiški raj, država majcenih tropskih otočkov, poraščenih s kokosovimi palmami, obdanih z nebeško modrimi lagunami in sipinami belega peska.
Samo 241 kvadratnih kilometrov zemlje, koralnih grebenov in vulkanskih ostankov je združenih v petnajst Cookovih otokov, ki ležijo v centru polinezijskega trikotnika, vzhodno od Tahitija. Mogočni Tihi ocean obdaja majhne otoke, ki so razpršeni na dva milijona kvadratnih kilometrov morja. Še vedno so to kraji, ki so najdlje od zunanjega sveta. Sredi Pacifika so bili ti, od sveta izolirani otoki, nekoč raj za novodobne Robinsone Crusoje. Ni težko ugotoviti, kaj jih je vleklo sem ...
Če so Cookovi otoki rajska hiša, potem je otoček Aituta-ki najlepša soba v hiši, pojem paradiža na Zemlji. To, kar sem si zmeraj predstavljal, ko sem gledal eksotične razglednice ali najlepše slike preko elektronske pošte! Imel sem srečo, da sem si lahko vse to ogledal v živo. Aitutaki je oddaljen 220 kilometrov severno (proti ekvatorju) od glavnega otoka Rarotonge, oziroma slabo uro leta z majhnim propelerskim letalom.
Ko sem prispel na majceno
letališče, je mene in preostalih trideset potnikov pričakala skupinica domačinov in nam ob igranju polinezijskih taktov okrog vratu obesila venčke, ki so znani še zlasti s Havajev, iz frangipani cvetja.
Nato devet dni v raju. Edina nevarnost tukaj je, da ti pade kokos s palme na glavo. Ali da poljubiš asfalt med vožnjo s skuterjem, ko se izogibaš velikim rakom, ki se zvečer radi sprehajajo čez cesto. Ali da se vate zaleti kakšna ribica, ko
skoči iz vode pred malo večjo, ki jo neusmiljeno preganja.
Brez šale, tukaj so nevarni samo agresivni komarji, ponoči navadni, podnevi pikajo tigrasti. Divjih psov, ki bi se zaganjali v kolesa, na Aitutakiju na srečo ni ...
Skupaj s tukajšnjim sosedom Garyjem, sosedom iz ene izmed štirih počitniških koč pri Gini, sem se odpravil na ribolov velikih rib v globoki vodi ali Big game fishing, kot se imenuje v angleščini. Novo-zelandec Gary je profesionalni igralec ragbija in je sem s svojo družico prišel na poročno potovanje. Že pred šesto uro zjutraj sva se s skuterji odpravila proti pomolu, kjer je čakal specialni čoln za ribarjenje velikih rib, kot so tune, mečarice in podobne mrcine globin. Ko smo s čolnom zapluli iz mirne vode lagune v globoko morje Tihega oceana, nisem vedel, kaj lahko pričakujem. Naenkrat smo bili ujeti med velikimi valovi, ki jih v laguni okrog otoka ni čutiti. Na čolnu sta bila kapitan Jason in njegov pomočnik, ki je postavil štiri velike ribiške
palice z neverjetno debelim laksom in velikimi vabami. Razmišljal sem o tem, le kaj bi se lahko prijelo na trnek v teh razburkanih in globokih vodah širnega oceana. Medtem ko sva se z Garyjem pogovarjala o ribištvu in ko mi je govoril, da ima njegov oče prav tak čoln v bližini Aucklanda, nama je ribiški pomočnik kazal slike velikih ribiških trofej, ki so jih ujeli v zadnjih dneh. Medtem se je sonce že prikazalo izza morja in ponovno izginilo v oblakih. Nestrpno smo čakali, da bi se palica napela. Že pred tem so mi povedali, da so te velike ribe izjemne borke in ne popustijo tudi več ur. Žal pa takrat še nismo vedeli, da so imele ravno ta dan post ... Kot se je pozneje izkazalo, smo nazaj v spokojno laguno pripluli brez ene ribe. Jo je pa ujela kolegica, ki mi ji predlagala ta otok za rajsko potovanje. In to kakšno velikanko! Takšne me-čarice baje niso ujeli že zelo dolgo ... Poslala mi je sliko. Sam bom moral poizkusiti še kdaj, verjetno kje drugje.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Filip Kovačič
Raj na zemlji - Aitutaki
Zakonski in družinski center Midva
Mož se je odtujil
Skupaj sva tri leta in imava pol leta starega fantka. Otroka sva si želela oba, sedaj pa sem s sinom večinoma sama. Partner ima vedno kakšne izgovore, zakaj ne more priti domov pred deseto zvečer. Zjutraj odhaja že ob šestih. Res je v službi na vodilnem položaju in vem, da je podjetje v krizi, vendar pred porodom ni bilo tako. Sedaj sama skrbim za otroka in vse gospodinjstvo. Precej sem v krizi, ker ne zmorem vsega. Občutek imam, da me partner ne razume in da sva s sinom druga violina.
Sprejeti v partnerski odnos otroka in postati družina je najranljivejše doživetje v razvoju družine. Kot pišete, se je vse spremenilo, ko se je rodil otrok. In sedaj, ko bi partnerja najbolj potrebovali, je zapolnjen z delom v službi. To vam daje občutek, da mu vidva nista dovolj pomembna, vsaj ne toliko kot služba.
Moški doživljajo prihod no-
vega člana zelo drugače kot mama. Vi ste tega otroka nosili že devet mesecev, vajin stik je bil zelo globoko zapisan že v času nosečnosti. Oče prihaja v odnos šele po porodu, zanj je vse drugače, kar ga lahko po svoje plaši in ga spravlja v negotovost. In velikokrat se zgodi, da moški najde zaposlitev izven doma, saj tako rešuje stisko, ki se mu prebuja ob
prihodu novega člana. Za oba se je vse spremenilo. Sedaj ste trije, potrebujete nov ritem in prilagoditev na nov način življenja.
Poskušajta se začutiti v tem, kar doživljata drug ob drugem, kar se vama prebuja sedaj, ko ste družina. Iskren pogovor in razumevanje je pot, ki vama bo odprla vrata, da se bosta povezala. Vsak ima svoj
svet, vsak doživlja po svoje, vsakemu od vaju sprememba iz partnerskega odnosa v družino prinaša drugačne stiske in drugačno odzivanje. Lahko pa poiščeta pomoč tretje osebe, ki vama bo pomagala ovrednotiti čutenja, ki jih ne zmo-reta ubesediti in predelati.
Vse dobro vam želim in srečno.
Sabina Stanovnik
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Torek, 2. marec
Danes goduje Janja. Goduje tudi Neža.
113S se je rodil največji poljski pesnik osemnajstega stoletja Ignacy Krasic-ki.
1112 se je rodil francoski psihiater Jean-Etienne-Dominique Esquirol, ki je prvi združil natančne klinične opise in statistične analize duševnih bolezni. 18G9 se je rodil nemški skladatelj, pianist in dirigent Felix Bartholdy Mendelsohn.
18SG so podpisali Londonske protokole, s katerimi so priznali neodvisnost Grčije.
1812 se je rodil makedonski revolucionar Goce Delčev. Bil je ideolog in organizator makedonskega revolucionarnega gibanja na koncu 19. stoletja. 191S so v Sarajevu obesili Veljka Čubrilovica in Danila Ilica, sodelavca Ga-vrila Principa, ki je v atentatu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Sreda, S. marec Danes goduje Marin.
11G9 se je rodil nemški kemik Andreas Sigismund Marggraf, ki je z izumom postopka za pridobivanje sladkorja iz sladkorne pese pripomogel k razvoju sodobne pridelave sladkorja.
1824 je umrl italijanski violinist in skladatelj Giovanni Battista Viotti, glavni utemeljitelj šole igranja na violino 19. stoletja.
1851	se je rodil George Mortimer Pullman, mož, ki je uveljavil železniške spalne vagone.
184S se je rodil nemški matematik Georg Cantor.
1841 se je rodil škotski izumitelj telefona Alexander Graham Bell.
1814	so odigrali prvo hokejsko tekmo z leseno ploščico.
1924 je Kemal paša Atatürk v Turčiji uradno odpravil kalifat. Šeststoletna oblast sultanov iz Osmanske dinastije se je končala, Turčija pa je postala posvetna država.
Danes je četrtek, 4. marec
Danes goduje Kazimir.
1G18 se je rodil italijanski skladatelj in violinist Antonio Vivaldi.
111G se je rodil britanski izdelovalec čembal alzaškega rodu Jacob Kirkman.
1852	je umrl ruski pisatelj in dramatik Nikolaj Vasiljevič Gogolj.
18GG so ustanovili v Zagrebu Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti.
18G9 se je rodil portugalski pesnik Eugénio de Castro.
1815	se je rodil madžarski politik Mihaly Karolyi. Med prvo svetovno vojno si je prizadeval za samostojnost Madžarske.
Petek, S. marec Danes goduje Janez.
1S12 se je rodil flamski kartograf Gerhard Cremer z latinskim nazivom Gerar-dus Mercator, utemeljitelj moderne znanstvene kartografije. 1S34 je umrl italijanski slikar Corregio, s pravim imenom Antonio Allegri. 1G9G se je rodil slikar in grafik Giovanni Battista Tiepolo, zadnji veliki mojster beneške umetnosti.
1821 je umrl francoski astronom in matematik Pierre Simon de Laplace, ki je postavil domnevo o nastanku osončja.
181G se je rodila nemška revolucionarka, komunistka Rosa Luxemburg. 1819 se je rodil britanski politik William Beveridge. Naredil je načrt za socialno zavarovanje, varstvo mater in zdravstveno oskrbo. 19G9 se je začel v Zagrebu veleizdajniški proces proti 50 Srbom, ki so bili obtoženi poskusa strmoglavljenja monarhije. Sobota, G. marec Danes goduje Nika. Svetovni dan varčevanja z energijo.
141S se je rodil italijanski veliki umetnik visoke renesanse kipar, slikar, arhitekt in pesnik Michelangelo Buonarroti.
1G19 se je rodil v Parizu francoski satirik in dramatik Savinien Cyrano de Bergerac, ki je bil vzor za junake mnogih romantičnih, a nezgodovinskih legend. 1114 se je z mirom v Rastattu končala nasledstvena vojna med Avstrijo in Francijo za dediščino po zadnjem španskem Habsburžanu Karlu II. 18SG je med obleganjem teksaške trdnjave Alamo padel legendarni Davy Crockett.
18SS so prvič izvedli opero Giuseppeja Verdija Traviata.
1882 se je Milan Obrenovic imenoval za srbskega kralja.
19G9 se je rodil poljski pesnik, aforist in satirik judovskega rodu Stainslaw
Jerzy Lec.
Nedelja, 1. marec
Danes goduje Tomaž. Danes je dan pomorstva.
1214 je umrl v Papeški državi italijanski dominikanski teolog Tomaž Akvin-ski.
1S1S so sklenile Benetke s Turki zanje neugoden mir, s katerim so izgubile Ciper ter zelo pomembno gospodarsko in strateško oporišče v Levanti. 118S se je rodil najznačilnejši predstavnik italijanske romantike, pesnik, dramatik in pisatelj Alessandro Manzoni. 1192 se je rodil britanski astronom John Frederick Herschel. 18SG so ustanovili v Zagrebu Matico ilirsko, najstarejše hrvaško književno društvo.
18SG se je rodil moravski filozof in politik, utemeljitelj češkoslovaške republike in njen prvi predsednik Tomaš Masaryk.
18SG se je rodila italijanska pripovednica Matilde Serao, avtorica pretežno realistično-naturalističnih novel in romanov s primesmi psihoanalize. Ponedeljek, 8. marec Danes goduje Janez. Danes je dan žena.
18SG se je rodil italijanski skladatelj Ruggerio Leoncavallo. 181S so v Ljubljani sklenili, da imenujejo nov drevored po avstrijskem guvernerju Krištofu Lattermanu.
1894je avstrijski minister Madeyski obljubil, da bo vlada podprla ustanovitev slovenske gimnazije v Celju.
189S je bilo v Trnovskem gozdu eno prvih smučarskih tekmovanj v srednji Evropi.
191G se je utrgal z Mojstrovke snežni plaz in pod seboj pokopal nekaj sto ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto čez 1611 metrov visoki Vršič v Trento.
1928 je izšel v Italiji zakon, ki je prepovedal dajati novorojencem »smešna« imena. Slovenski otroci na Primorskem so odtlej morali imeti italijansko osebno ime.
AvtoD£OM
Renault f luence ne želi biti limuzinski megane
Privržencem klasičnih štirivratnih limuzin je sedaj na voljo fluence. Renaultovih oblikovalskih potez ni mogoče spregledati, a fluence je vsaj na zunaj drugačen od megana, četudi sodi v njegov razred in ima enako medosno razdaljo kot karavanski grandtour. Kljub drugačnemu imenu in podobi je v osnovi limuzinska različica megana; sicer z več prostora na zadnji klopi, s 530-litrskim prtljažnim prostorom, a z enako notranjostjo in voznimi lastnostmi.
Po novem si lahko njihov reklamni slogan »Drive the change« razlagamo tako, da je napočil čas za spremembe in da so si postavili številne izzive, zato se pri Renaultu obračajo h kupcem in sledijo njihovim zahtevam. In fluence je limuzina, ki po svoji velikosti in opremi sili že skoraj v srednji razred. Novi renault predstavlja tudi kombinacijo med nekdanjo thalio in meganom, saj ga izdelujejo v Turčiji in si s slednjim deli večino sestavnih delov. Glede na to, da vstopni model stane nekaj manj od 15.000 evrov (toliko boste odšteli za številko manjšega dizelskega clia), gre za poceni limuzino, ki konkurira chevroletu cruzu, nis-sanu tiidi in fiatu linei.
Fluence ni ravno oblikovni biser, a verjetno bo ugajal potencialnim kupcem, ker ima zunaj in znotraj nekatere poudarke v kromu, kot so na primer okviri bočnih oken, notranje kljuke vrat ter obrobe merilnikov. Preseneča tudi dejstvo, da agresivni prednji del in raz-
potegnjena karoserija avto optično podaljšata, oddaljita od megana in ga približata večji laguni, od katere ga loči le 7,5 centimetra.
V potniški kabini novosti in presenečenj ni, saj ima fluence meganovo notranjost, s to razliko, da je merilnik za hitrost analogni in ne digitalni. Imitacija aluminijastih obrob je, kot že omenjeno, všečna, upravljanje z glavnino funkcij pa priročno, saj so stikala nameščena tako ob volanu kot tudi na osrednji konzoli, da čim več prostora ostane za odlaganje drobnarij in prevoz prtljage. Zgornja površina armaturne plošče je prekrita z mehko in na otip prijetno plastiko, ki je tudi odporna na obrabo in izpostavljenost neposredni sončni svetlobi.
Res da nova francoska limuzina nižjega srednjega razreda v vstopnem paketu opreme nima sistema za elektronsko stabilizacijo vozila ESP, a je ta vključen v vseh naslednjih opremah. Authentique se lahko pohvali s številnimi zračnimi blazinami in zavesami, isofix pritrdišči na zadnji klopi, daljinskim zaklepanjem, tempomatom in omejevalnikom hitrosti, klimo ter avdio napravo z upravljal-nikom ob volanu. Expression dodaja še sistem proti zdrsu gnanih koles ASR, deljivo samodejno klimatsko napravo in
16-palčna lahka kolesa. Oprema dynamique dodaja izdatno nastavljivost vo-lanskega obroča, kakovostnejši radijski sprejemnik, prostoročno kartico za odklepanje ter kar 17-palčna kolesa. Iz višjega razreda so si Francozi sposodili še navigacijski sistem carminat tom tom, povezljivost telefona in USB-priključka, ki ju danes ne velja spregledati.
Fluence si je platformo kot tudi medosje sposodil pri karavanu, ki mu pri Renaultu pravijo grandtour, kar pomeni, da se avto pelje limuzinsko udobno, športnost pa tukaj ne pride toliko do izraza. Velika medosna razdalja je dobrodošla za vse potnike, nekaj dodatnih centimetrov se pozna tudi v prtljažniku, ki meri 530 litrov, s prevračanjem asimetrično deljive zadnje klopi ga lahko še povečamo.
Da so pri Renaultu vendarle varčevali, postane jasno, ko pogledate motorno izbiro, saj je ta v primerjavi z meganom skromnejša. Bencinsko ponudbo predstavlja 1,6-litrski motor s 110 KM, dizelsko že znana motorja z 1,5-litrsko delovno prostornino, ki razvijata 85 KM oziroma 105 KM. Omenjenim strojem naj bi se kmalu pridružil še 1,5-litrski dCi s 110 KM. Z izjemo najmočnejšega dizla sta preostala dva motorja opremljena s petstopenjskim ročnim menjalnikom, bencinski motor pa bo na voljo tudi s samodejno štiristopenjsko avtomatiko.
Nov izdelek francoskega proizvajalca avtomobilov nastaja v Turčiji, ki je ob azijskih tudi eden večjih trgov za limuzine spodnjega srednjega razreda. Za ne ravno številne kupce se bo boril tudi z astro prejšnje generacije in fordom fo-cusom - Evropejci smo namreč mnogo bolj navdušeni nad kombilimuzinami. V zahodni Evropi je trg podobnih limuzin velik le tri odstotke celotnega segmenta C, kar je do neke mere zanemarljivo, a nekateri kupci ga bodo vseeno veseli. Naj še omenim, da je Renault običajnim testiranjem, ki so standardni del razvoja vozila, dodal še 800 preverjanj kakovosti, ki so jih izvajali ob zahtevnih prometnih in klimatskih pogojih na večini trgov, kjer se fluence prodaja, zato upamo, da se številne okvare, ki danes tarejo največjega japonskega proizvajalca vozil, ne bodo dogajale tudi pri Renaultu.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Parodontalna bolezen (2. del)
Nazadnje smo govorili o parodontalni bolezni, vzrokih nastanka zanjo in njenih vplivih na organizem. Tokrat pa bomo nekaj besed namenili zdravljenju te pandemično razširjene bolezni, ki je najpogosteje kronična. To pomeni, da napreduje počasi, ponavadi se stanje slabša več desetletij. Zato imamo v večini primerov za njeno zdravljenje več kot dovolj časa.
Presenetljivo dejstvo pri tej bolezni je njena razširjenost. Raziskava, narejena med 35 in 85 let starimi Ljubljančani, je, na primer, pokazala zaskrbljujoče stanje. Prav vsak preiskovanec bi potreboval pouk o ustni higieni, saj so namreč vsi imeli eno izmed oblik pa-rodontalne bolezni. 98 odstotkov jih je imelo obzob-ne žepke, od vseh pa jih je skoraj polovica imela tako
globoke, da so potrebovali kirurško zdravljenje.
Naj spomnimo, da je prav nastanek teh žepkov problematičen, saj si bolnik oblog iz njih ne more očistiti. Prav bakterijske obloge pa so vzrok parodontalne bolezni.
Zato je zdravljenje usmerjeno k njihovemu zmanjšanju in odstranitvi dejavnikov, ki pospešujejo njihovo nastajanje. Paro-dontalno zdravljenje tako zajema higiensko fazo, ki je temelj terapije, sledi ji kirurška faza, ki jo opravi specialist, in faza vzdrževanja novega stanja.
Zobozdravnikova naloga je, da najprej odstrani zobni kamen, nato pa opravi luščenje in glajenje korenin na tistih mestih ob zobu, kjer so žepki prisotni. Tako se bolniku omogoči, da sploh lahko čisti zobe.
Foto: Črtomir Goznik
Boris Bombek, dr. dent. med.
Od tu naprej pa je izid odvisen od sodelovanja pacienta, ki mora začeti izvajati natančno in temeljito ustno higieno, predvsem z zobno nitko in mehko zobno krtačko. Če so na pregledu, ki je čez en mesec po opravljeni higienski fazi, žepki še vedno prisotni, se bolnika napoti k specialistu parodontologu.
Naslednja faza, faza vzdrževanja, ki jo opravlja spet zobozdravnik, pa ima
pomembno vlogo, saj brez nje bolezen napreduje še hitreje, kot če je sploh ne bi zdravili.
Za konec naj poudarim, da je vneta dlesen, ki je začetna oblika parodontalne bolezni, v celoti ozdravljiva, če se vzpostavi pravilna in zadostna ustna higiena. Če je stanje napredovalo v parodontitis, pa je bolezen mogoče le zaustaviti. Škoda, ki se kaže kot umik dlesni, ostane za vedno!
Šele, ko ima pacient spet zdrava obzobna tkiva, sledijo ostala zobozdravni-ška dela, torej plombiranje in protetika. Tukaj velja gradbeniška logika - šele po postavitvi dobrih temeljev lahko začnemo graditi hišo, ne pa obratno!
Zato polagam bralcem na srce, da naj vestno skrbijo za ustno higieno, saj so usta zrcalo človekovega zdravja prav tako, kot so oči zrcalo človekove duše.
Boris Bombek, dr. dent. med.
Moje cvetje
Pomlad je na pragu
Zadnji dnevi so nas že priklicali iz toplih bivališč na prosto. Saj smo že komaj čakali, da se lahko vsaj čez dan naužijemo svežega zraka. Naj vas to ne zanese, da bi delo na prostem začeli v polnem zamahu. Če vikend nas bo streznilo. Seveda pa bomo lahko počasi začeli delati na prostem. Pomlad se običajno prične z rezjo. Glede na to, da so škarje letos kar dolgo počivale, vem, da vas zdaj ni mogoče več zadržati. Pričnite pa z rezjo sadnega drevja.
Okrasnih rastlin ne režemo vedno in na vsak način. Nekatere pa seveda moramo rezati redno, to so na primer okrasne jablane, tudi češnje. Oboje režemo podobno, kakor režemo sadno drevje, le da nas bolj kot rod skrbi oblika rastline. Pri jablanah nikoli ne režemo na čepe - odrežemo vejo nekje na sredini.
Najprej moramo poznati principe rezi in kako se rastline nanjo odzovejo. Vsaka rez povzroča močnejšo rast in obraščanje. To seveda izkoriščamo pri obrezovanju strogo oblikovanih živih meja. Rastlina se vedno obraste tik pod rezjo z več enoletnimi poganjki. Če porežemo globoko pri osnovi rastline tako, da ostanejo čepi (kratki ostanki veje), potem zrastejo močni, dolgi enoletni poganjki. Če to naredimo na koncu starejših vej, zraste večje število kratkih, šibkih poganjkov. Zato pri oblikovanju ne režemo na čepe, ampak vedno odrežemo pol centimetra do centimeter za šibkejšo vejo, ki raste v ustrezno smer. To pomeni tako, kot si mi želimo, da bi bilo drevo ali grm oblikovan. Ta veja bo nato prevzela smer rasti in postala glavna veja. Zato nikakor ne sme rasti v notranjost rastline, ampak navzven iz grma.
Nekatere rastline (na primer vrtnice) pa vendarle kar pokrajšamo. Za vrtnice je sicer zdaj še prezgodaj, da bi jih rezali. Zato bom o rezi vrtnic nekaj več napisala kdaj drugič, za zdaj naj velja, da jih osvobodimo zimske zaščite in za enkrat še pustimo na miru.
Foto: Miša Pušenjak
Tudi takrat, ko grm samo krajšamo, pa moramo vedeti, da bo brst, ki ga vidimo in nad katerim odrežemo, prevzel vlogo glavne veje. Zato kljub vsemu izbiramo brste, za katerimi krajšamo. Ti naj gledajo ven iz grma oziroma v smer, kot si želimo, da bi se grm oblikoval. Kljub temu pa moramo pri tem paziti, da so vendarle vsi brsti vsaj na približno isti višini, da porežemo rastlino na isto višino. Le pri obrezovanju živih meja ne pazimo na to, porežemo jih le v taki obliki, kot si jo želimo. Opozorila bi le, da se žive meje režejo tako, da so spodaj vendarle nekoliko širše kakor zgodaj, to pomeni na trapez. Stranice naj bodo poševne. Tako bodo enakomerno osvetljene in se ne bodo golile. Drugo pravilo živih meja je, da moramo vseeno širino grma in višino obdržati v nekem ravnotežju. To pomeni, da ne smemo grmov striči preozko, če želimo visoko živo mejo.
Spomladi cvetočih grmovnic ne režemo zdaj, ampak po cvetenju. Imajo namreč že nastavljene cvetove in z rezjo jih odstranimo. Zato forzicije, španskega bezga, nepravega jasmina, drena in medvejk (spirej) ne režemo zdaj. Ko od-cvetijo, jih preredčimo, odstranimo zelo stare veje (okoli 25 %). Nato mlajše, čvrste veje porežemo do polovice ali celo za dve tretjini, odvisno od višine, ki si jo želimo. Bolj bomo porezali, višja bo nova rast. Na enak način pa pore-žemo poleti cvetoče grme, to so metuljnik (budleja), vrtni hibiskus, latasta hortnezija (na sliki), vendar to storimo sedaj.
Navadnih hortenzij ne režemo. Odstranimo samo najstarejše poganjke, tiste debele in skrivenčene veje (do ene tretjine, če je grm zelo gost) v notranjosti grma. Seveda najprej odstranimo lanske, posušene cvetove, lahko pa na isto višino pokrajšamo tudi ostale poganjke, le da odrežemo samo konice. Več pa ne, saj se v brstih, ki jih zdaj že lepo vidimo, skrivajo tudi cvetovi.
Letos so pomrznili nekateri lovorikovci. Še kakšen teden ali dva počakamo, potem pa jih pomladimo. Izrežemo vse debele, stare in najmočnejše veje. Odrežemo ji na čepe v osnovi. Nato pokrajšamo in odstranimo pomrznjeni del močnejših, mlajših vej nekje do tretjine, lahko tudi več, če se vam zdi, da so grmi že preveliki. Seveda pa porežemo vse do tam, kjer listi niso pomrznili. Ko se zemlja dovolj osuši, jih tudi okopljemo in obilno pognojimo - dodamo domač ali kupljen kompost. Pomladimo lahko tudi rododendrone, a tem pa več prihodnjič.
_Miša Pušenjak
S svetovne Mm scene
Največja britanska glasbena zvezda Robbie Williams je še enkrat potrdil ta svoj status. Potem ko je v torek v Londonu na podelitvi britanskih glasbenih nagrad prejel posebno nagrado za izjemen prispevek pri razvoju britanske glasbe, se mu je že naslednji dan samo v nekaj urah prodaja njegovih albumov dvignila kar za 150 %. Najbolje se prodaja njegov aktualni album Reality Killed The Video Star, s katerega poznamo že dve veliki uspešnici,
skladbi Bodies in You Know Me. Tudi ostali letošnji nagrajenci se lahko pohvalijo z zelo dobro prodajo svojih albumov. Za 140 % seje prodaja dvignila Florence And The Machine, ki je prejela nagrado za album Lungs. Dobro pa se prodajajo tudi Lady Gaga, Alicia Keys in Cheryl Cole, ki so na omenjeni svečanosti
tudi nastopile.
®@®
Po desetih letih se je na glasbeno sceno zelo uspešno
Foto: internet
Sade
GHOSTBUSTERS
-T HI V ] D C O GAMI-
Postani del legendarne ekipe lovcev na duhove, Ghostbusters! Prevzami vlogo tistega, ki duhove pošilja nazaj vonstranstvo na izredno zanimive in inovativne načine! Igra zvesto sledi popularni filmski uspešnici in v njej boš srečal svoje najljubše like iz nje! Naj se lov na duhove začne! (Published by GLU)
Pošlji: TD BUST na 3030

Veselo karnevalsko vzdušje prihaja na tvoj mobilnik v vsem svojem sijaju. Igraj 14 fantastičnih mini iger, podiraj kozarce, streljaj v tarče, potopi se v različne tematske svetove, kot je na primer Divji zahod in še mnogo več. To je igra, ki te bo zabavala mnogo časa! Published by: Gameloft
Pošlji: TD PARK na 3G3G
To je to
Robbie Williams
vrnila britanska soul zasedba Sade. Njihov novi album Solder of Love se odlično prodaja, saj so v prejšnjem tednu samo v ZDA prodali več kot 502,000 kopij in se uvrstili na prvo mesto uradne ameriške lestvice. Podoben uspeh je zasedba že dosegla leta 1986 z albumom Promise. Zadnji album Lovers Rock so Sade izdali leta 2000, tudi ta se je prodajal odlično, saj so samo v ZDA prodali več kot 3,9 milijona izvodov in se prebili do tretjega mesta ameriške lestvice albumov. Skupina Sade se je v svoji karieri kar osemkrat prebila med deset najbolje prodajanih albumov. S tem uspehom so prva skupina po zasedbi Led Zeppelin, kiji je prav tako uspelo, da so z osmimi albumi osvojili ameriški Top 10.
Največji zvezdniki latino glasbe, kot so Gloria Estefan, José Feliciano, Chayanne, Thalia, Pitbull, David Arc-huleta in Juanes te Taboo iz skupine Black Eyed Peas, so se zbrali v Miamiju, kjer so posneli svojo verzijo humanitarne skladbe We Are The World iz leta 1985. Skladbo so posneli v španskem jeziku, celotna sredstva, ki bodo zbrana pri tem projektu, bodo prispevali za žrtve potresa na Haitiju. Skladba nosi naslov Somos el Mundo in bo uradno predstavljena v začetku marca. Niz največjih ameriških glasbenih zvezd, kot so Lionel Richie, Kanye West, Lil Wayne, Miley Cyrus, Celine Dion, Barbra Streisand in Akon, so že prejšnji mesec posneli novo verzijo te skladbe. Skladba se prodaja zelo dobro, odlično
pa ji kaže tudi na ameriški
glasbeni lestvici.
®®®
Skupina No Doubt pripravlja material za novi album, ki nastaja pod vplivom glasbe iz osemdesetih. Po besedah njihove pevke Gwen Stefani naj bi novi album, ki bo naslednik njihovega zadnjega albuma Rock Steady iz leta 2001, izšel v sredini letošnjega leta. Nove smernice je zasedba No Doubt predstavila že lani v predelavi skladbe Stand and Deliver od skupine Adam and the Ants. ®@®
Peter Gabriel se je odločil, da se zaradi svoje samostojne glasbene turneje ne bo pridružil svojim bivšim kolegom iz zasedbe Genesis pri slavnostnem vpisu v znamenito glasbeno institucijo Rock and Roll Hall of Fame. Peter Gabriel je bil frontman in ustanovitelj te zasedbe, ki je nastala daljnega leta 1967, ob njem so v originalni zasedbi bili še Mike Rutherford, Tony Banks, Anthony Phillips in Steve Hackett. Gabriel je zasedbo zapustil leta 1976, zamenjal ga je Phil Collins. Kljub temu pa bodo ostali člani zasedbe nastopili na veliki svečanosti, ki bo 15.
marca v New Yorku. ®®®
Pevec zasedbe Coldplay Chris Martin je potrdil, da nameravajo ob koncu letošnjega leta izdati novi, že peti studijski album. Britanski rockerji so neprekinjeno na svetovni glasbeni turneji že vse od izdaje svojega zadnjega albuma Viva la Vida or Death and All His Friends. Fantje so v studiu v Londonu, kjer nastaja novi material,
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	TIK TOK - KESHA
2.	WE ARE THE WORLD25: FOR HAITI - ARTIST FOR HAITI
3.	IMMA BE - THE BLACK EYED PEAS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	GLOBAL STARS HELPING HAITI - EBERYBODY HURTS
2.	YOU GOT THE DIRTEE LOVE - FLORENCE& AND THE MACHINE FT. DIZZEE RASCAL
3.	FIREFLIES - OWL CITY
NEMČIJA
1.	TIK TOK - KESHA
2.	I LIKE - KERI HILSON
3.	GEBOREN UM ZU LEBEN - UNHEILIG
Vse krasno
Najprej naj se samo rahlo opravičim, če je koga zmotilo, da se je v prejšnji kolumni večkrat zaporedoma pojavila beseda ogabno, a nekatere stvari je pač potrebno posebej poudariti. Zdaj pa k tokratni temi.
Da, tako je v naši državi: vse je krasno. Ne vem, čemu beseda problem sploh služi v našem jeziku. Saj sploh nimamo razlogov, da bi jo uporabljali. Kaj šele afere! Teh, kot sta nam zagotovila Pahor in prva dama slovenske politike, preljuba Kresalova, sploh ni. Posilstvo psov, mrtev zdravnik in vpletenost političnih funkcionarjev pa res ni afera... To je pač, kaj pa vem ... krasno.
Če ni afer, seveda tudi razlogov za odstop ni. Če pa že ni teh, bi pa morale biti vsaj razrešitve, kar pa se seveda v dinastiji Pahor ne bo zgodilo. Janša se mi je zdel smešen, Pahor in njegova odločnost pa se mi prav gabi. Ne vem zakaj, vendar ko ga pogledam, ne dobim občutka neke blazne avtoritete, kaj šele predsednika. Zdi se mi, kakor da je po nekem smešnem naključju prišel do tega položaja, zdaj pa mu je ta všeč, kaj pa bi pravzaprav počel z njim, pa na žalost ne ve. Verjetno tudi zaradi tega ne vidi razlogov, da bi razrešil kakšne ministre. In teh ni malo ... Leteti bi morali vsi od Go-lobiča in njegovih laži naprej. Kar se tiče ministrov, se nekako ne morem odločiti. Mar ne poznajo sramu ali pa so res vsi tako nesmapmetni, da se ne zavedajo, kaj počno. Namreč, vsi lažejo. Golobič brez sramu pove, da ni vpleten v Ultro in da z njo nima prav ničesar, Križanič obljublja minimalno plačo v višini 1000 evrov, nakar se še za 560 ne more pogajati. Sledi pa še seveda Kresalova. Ta brez pomisleka pred kamerami pove, da smo pred zakonom VSI enaki. In to reče za tem, ko so Baričeviču kljub več napadom pse vrnili. To reče, kljub temu da živi z Mirom Senico, ki te reši prav vsega, pa četudi bi se samemu predsedniku na glavo podelal. Kako je ni sram?
Ne smem pa pozabiti na te dni pravo zvezdo na političnem odru, Milana Pogačnika. On ni ničesar kriv... Mislim, da ti res nimajo vseh koleščkov na pravih mestih. V prejšnji vladi je moral minister odstopiti, ker je nekemu Avstrijcu v tunelu padel omet na avto, drugi pa, ker so slovenski policisti v Celovcu kradli. Nobeden od njiju ni bil objektivno odgovoren, pa so morali odstopiti, Pogačnik, ki pa je PODPISAL odločbo, pa ne vidi razloga, da bi odstopil. In ob vsem tem vsi stojijo tako pokončno in samozavestno. Kaj pa jim tudi preostane? Ko si do vratu v dr**u, raje ne sklanjaj glave...
Matic Hriberšek
že od decembra lani. Produ-cent novega albuma pa bo tudi tokrat legendarni Brian Eno. Album Viva la Vida or Death and All His Friends iz leta 2008je bil zelo uspešen, saj so do danes prodali že več kot 9 milijonov izvodov.
Po uradnih podatkih ameriške agencije The Recording Industry Association of America je pevka Beyonce rekor-
derka po številu osvojenih zlatih in platinastih plošč. V zadnjih 10 letih jih je zbrala kar 64. Za r&b divo Beyon-ce so se na drugo mesto s 46 priznanji uvrstili glasbeni veterani The Eagles. Na tretje mesto se je uvrstil pokojni Michaela Jackson, ki je v zadnjih desetih letih osvojil 44 omenjenih glasbenih priznanj.
Janko Bezjak
Les t v i v NAJ
1.	TIK TOK - KE$HA
2.	FIRE
; TOK
REFLIES - OWL CITY
3.	DOESN'T MEAN ANYTHING - ALICIA KEYS
4.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
5.	MEET ME HALFWAY - THE BLACK EYED PEAS
6.	YOU KNOW ME - ROBBIE WILLIAMS
7.	I WILL LOVE YOU MONDAY - AURA DIONE
8.	REPLAY - IYAZ
9.	GLOBAL STARS HELPING HAITI - EBER HURTS
10.	MONDAY MORNING - MELANIE FION
11.	EMPIRE STATE OF MIND - JAY-Z & j KEYS
feako sredo na Radiu Ptu
Z Vami na frekvencah 89,8 •98,2» 1043 bo Janko Bezjak
ODY
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
TOREK
*goveji rezanci z zelenjavo SREDA
marelični cmoki, kompot ČETRTEK krompirjev golaž PETEK
**špageti z gobami SOBOTA
golaževa juha, buhteljni NEDELJA
kremna juha, mrežna pečenka, mladi krompir, motovilec PONEDELJEK
ostanki pečenke, njoki, solata
Goveji rezanci z zelenjavo
Za 4 osebe potrebujemo: olje, 400 g govejega stegna, 1 čebula, 2 korenčka, 1 sveža rdeča paprika, polovica gomolja koromača, 4 stroke česna, 0,5 kg mladega krompirja, 250g pela-tov, 2 dl refoška, sol, poper, majaron, timijan.
V ogreto kozico vlijemo malo olja, nato dodamo na trakove narezano goveje steg-
no. Goveje meso lahko tudi dva dni pustimo v olju z začimbami v hladilniku, da se zmehča. Prepražimo 15 - 20 minut, nato dodamo na rezance narezano zelenjavo (čebula, korenček, paprika, koromač, česen), podušimo 5 minut ter nato olupimo krompir in ga naribamo v kozico ter duši-mo 5 minut, zalijemo z vinom in dušimo 10 minut. Dodamo pelate in zalijemo s toliko vode, da je meso z zelenjavo pokrito. Nato dušimo še 15 minut, začinimo po okusu in serviramo s solato.
Špageti z gobami in vinom
Sestavine: 35 dag špagetov, 50 dag gob (šampinjonov in ostrigarjev), 3 stroki česna, timijan, pol šopka peter-šilja, 1 dl suhega belega vina, olivno olje, sol, poper.
Ostrigarje in šampinjone očistimo in narežemo na polovice ali četrtine. Na nekaj žlic olja popražimo nasekljan česen. Dodamo gobe, solimo in pražimo dobrih pet minut. Zalijemo jih z vinom in dušimo na šibkem ognju. Ko vino izpari, odstavimo in začinimo s poprom, timijanom in pet-eršiljem. Špagete skuhamo v osoljenem kropu, jih odcedimo in zmešamo z gobami. Takoj postrežemo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Kaj pravijo ...
Italijani: "Od dela se vol še nikoli ni zredil."
Slovaki: "Če ne znaš delati, te bo to naučila revščina."
Francoski pregovor: "Kakršna ušesa, takšne so govorice."
Danski pregovor: "Slabe novice imajo krila in so rade resnične."
Ruski pregovor: "Ne verjemi bolezni, ampak zdravniku."
Kitajski pregovor: "Ko bolezen spoznamo, smo že blizu ozdravljenja."
Danski pregovor: "Zvečer odloži skrbi z obleko, zjutraj pa jih ne obleči."
Nemški pregovor: "Skrbi hrani zase, radosti uživaj z drugimi."
Nemci: "Kdor stanuje spodaj, mora prenašati hrup zgornjih."
Malajci: "Zgornji list naj se ne smeje, ko spodnji odpade."
Nemški pregovor: "Če so slabi ljudje, je slaba tudi policija."
Nemški pregovor: "Nevarnost je minila, prišla je policija."
Etiopijski: "Utapljajočemu podajmo palico namesto roke."
Francoski: "Raje se drži za drevesno deblo kot za veje."
Smeh ni greh
V parku na klopci je vsako noč spal klošar. Nekega večera je k njemu pristopil homoseksualec in se potešil, ne da bi se klošar prebudil. V žep mu je dal bankovec za tisočaka in odšel.
Zjutraj, ko se je klošar prebudil, je našel bankovec za tisočaka, takoj zavil v gostilno in naročil pivo. Naslednjo noč se je zgodilo enako in tudi drugo jutro je takoj odšel v gostilno na pivo. Tako je trajalo teden dni, nekega jutra pa je klošar prišel v gostilno in na točilnem pultu ga je že čakalo pivo.
"Ne, danes pa ne bom piva!" je rekel klošar. "Po pivu me je že začela boleti zadnjica!"
"Si že kdaj govoril pred večjo množico ljudi?" "Sem!"
"In kaj si jim povedal?" "Da nisem kriv!"
Sodnik: "Obtožujemo vas, da ste prodajali pilule večne mladosti. Kaj pravite na to?"
"Pravim, da nimam sreče ... Zaradi tega sem bil obsojen že leta 1765, 1876 in 1927."
"Si slišala, da se je Tončka poročila z rentgenologom?"
"No, končno eden, ki je nekaj našel v njej!"
Pacient leži na operacijski mizi zasebne klinike. Vse osebje je zbrano okoli njega, le glavnega kirurga ni. Končno se prikaže: "Kreditna kartica ima kritje. Lahko začnemo!"
Delegacija politikov je obiskala bolnišnico za duševne bolezni in vsi bolniki so vpili: "Živela demokracija!"
"Zakaj pa ti ne vpiješ?" so vprašali nekoga v kotu bolniške sobe.
"Jaz nisem nor, jaz sem tu v službi!" je dejal.
»Halo, a je tam policija?«
»Ja, prosim.«
»Kličem zaradi soseda Fren-ka. V drvarnici skriva marihu-ano.«
»Hvala lepa za prijavo, gospod.«
Naslednji dan policija vdre v Frenkovo drvarnico in s sekirami presekajo vsak kos drv. O marihuani ne duha ne sluha. Prekolnejo Frenka in prijavitelja ter odidejo.
Pri Frenku naslednji dan pozvoni telefon: »Hej, Frenk, je bila policija pri tebi?«
»Je!«
»So ti razsekali drva?«
»So, ja.«
»Vse najboljše za rojstni dan, stari!«
"Moj sin je tako nepredvidljiv. Sploh ne vem, kam bi ga poslal na študij!"
"Pošlji ga študirat meteorologijo!"
"Ali vidiš tisto brhko plavo-lasko? Nocoj je tolkla po mojih vratih!"
"Srečnež! Pa si jo spustil noter?"
"Ah, ne ... Nisem je pustil ven."
"Moj očka je policaj! Kaj dela pa tvoj očka?" "Tisto, kar mu reče mamica!"
Ugankarski slovarček: ANAIS = francoska sorta krompirja; CANOSSA = grad v italijanskih Apeninih; EAMES = ameriška operna sopranistka (Emma, 1865-1952); INOUE = japonski pisatelj (Jasuši, 1907-1991); KA-RIŽ = slovenski slikar in video umetnik (Žiga, 1973-); KNAAK = nemški šahovski velemojster (Rainer, 1953); LANDA = kraška planota (zastar.); ŠEDEM = naselje pri Senovem.
■jep^ue '^eoeue '|>jej 'essoueo 'eueief '^sie 'jsod 'zue>j 'ehojpA 'en 'peueN 'oz 'oj§ 'av 'dd 'el§u>| 'jss^o 'on| 'uezofjjA 'luepes 'ou§ 'i|ej>j ei ha|3 'luniundo 'eou9A>|0|9 '}aioqjed 'goieeusg 'ipne 'eAuo>j 'sjeuv 'e>j|!q :ouAejopoA :oy|uezjjy| 9} A9)jsoy
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íp.iztu!
RADIOPTUJ
tui ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da so imeli stari Rimljani več kulture kot današnji Po-etovionci; pa tudi veliko več oljenk; zato jih nekateri še danes preveč velikodušno delijo.
... da mnogi trdno upajo, da bodo ob ureditvi poetovionske Mestne hiše uredili tudi javna stranišča. Stari Rimljani so jih imeli, nam pa to nikakor ne uspe.
... da je na to skoraj pol življenja opozarjal tudi znan poetovionski turistični osem-desetletnik, pa so mu prisluhnili šele sedaj, kosmodo vratu v d. J
... da poetovionski prvi mož že dobro ve, zakaj mu ne uspe prepričati nekdanjih sovašča-nov o upravičenosti povišanja odpadnih kupov na centralnem smetišču. Kogar je pičila kača že večkrat, se pač boji že zvite vrvi. In Spuhljani so že tako popihani, da kar smrdi,
...da mačke niso krive, če se prihajajoča pomlad najprej
in najglasneje odraža prav na njihovem obnašanju. To dobro ve vsaka dobra (tudi dvonožna) mačka. In čuti prav tako.
. da že cela pokrajina Poe-tovionska ve, zakaj Haložani ob vikendih zapirajo pse; saj je vsem jasno, da zato, ker tedaj prihajajo Emončani.
... da se nekateripoetovion-ski navijači bojijo prve zmage modrih žogobrcarjev v novi sezoni, saj star pregovor pra-
vi: Slab začetek, dober konec. Menda velja tudi obratno?!
Vidi se ...
. da je pogosto zelo težko opaziti, v katerem grmu tiči zajec, saj je ta majhen in se lahko skrije. Je pa dejstvo, da je pri nas to lažje opaziti kot tam v prestolnici, ker imamo več grmov. Očitno pa tudi bolje vidimo, kajti tam nekateri ne opazijo niti, v katerem grmu tiči kak bulmastif.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 05. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Valerija Novak, Jurovci 27 a, 2284 VIDEM PRI PTUJU.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo dobili snežaka velika, kar glede na zimo, ki je bila s snegom res bogata, ni nič neneva-dnega. Snežaka na fotografiji so naredili Damjan Golirač, David Golirač in Kristijan Hameršak.
Anekdote slavnih
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		7					1	5
			3	9	7			
	6	2		1		4		9
	2				1	5	4	3
7			4		9			1
4	8	1	2				6	
9		6		2		7	3	
			9	8	4			
1	5					2		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	v	©©	€€€	000
Bik	vvv	©	€€	0
Dvojčka	vv	©©©	€	000
Rak.	v	©©	€€€	0
Lev	vv	©©©	€	00
Devica	vvv	©©	€€€	000
Tehtnica	vv	©©©	€€	0
Škorpijon	vvv	©	€€€	00
Strelec	vv	©©	€€€	0
Kozorog	vvv	©©©	€	00
Vodnar	v	©©	€	000
Ribi	vvv	©	€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 2. marca do 8. marca: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
***
Nekoč je nemški skladatelj Richard Wagner začel predstavljati gostu svoje nove skladbe v rumeni halji. Po prvi je odšel ven in se vrnilpreoblečen v zeleno haljo. Potem je pri tretji skladbi oblekel še rdečo haljo. Obiskovalec je bil navdušen: »Opazil sem, da ste odigrali vse tri skladbe v haljah različnih barv, da bi s tem simbolično izrazili tonsko različno obarvanost skladb. Bi mi hoteli podrobneje razložiti simbole?«
Wagner se je zastrmel v obiskovalca, se zamislil in se nazadnje zasmejal: "Veste, preoblačil sem se samo zato, ker se močno potim."
***
Slikar, ki ni bil zadovoljen s kritiko italijanskega kritika Uga Ojettija, mu je očital, da ne more biti kritik, če sam ne zna slikati. Ojetti mu je odgovoril: "To se mi ne zdi nujno. Nikoli nisem legel jajc, vendar vam zagotavljam, da se bolje razumem na njihovo cvrtje kot vsaka kokoš."
***
Francoski slikar Hiacinthe Rigaud je nerad portretiral ženske. Dejal je: »Težko jih je zadovoljiti. Če jih naslikaš lepše, kot so, pravijo, da si niso podobne. Če pa jih naslikaš take, kot so, pravijo, da niso dovolj lepe.« - Nekateri pravijo, da se pri ženskah nekaj podobnega dogaja sedaj fotografom.
***
Neki pek v starem Rimu je s strupenim pecivom umoril lastnega očeta. Na sodišču je tožilca, slavnega govornika in državnika Cicerona, takoj zasul z zmerljivkami in psovkami, vendar se ta ni dal zmesti.
»Dragi prijatelj,« mu je rekel, »naj bodo tvoje žalitve
še tako hude, še vedno so mi ljubše od tvojega peciva.«
***
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 2. marca 2010
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 2.3.
8.00 Kronika občine Destrnik 9.20 Srečanje ljudskih pevcev na Vinski gori 18.00 SIP lestvica 19.00 Iz domače skrinje - Destrnik 20.00 10 let - Ljudske pevke Urbančanke 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SREDA 3.3.
8.00 Košicnbal v Slovenja vasi 9.00 Živi življenje 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Literarni večer na Hajdini 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 4.3.
8.00 Šolska oddaja 9.20 Živi življenje 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Kronika občine Dornava 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 5.3.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Lenart - Ob dnevu kulture 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
FAN
KUHI
Salon Maribor
Tržaška cesta 65, Maribor gsm: 00 386 31 365 246
Salon Murska Sobota
Obrtna ulica 26, Mur. Sobota gsm: OO 386 31 365 199
Proslavimo skupaj!	e
9
V ponedeljek, 8. marca 2010, od 14. do 18. ure,	v
vas vabimo v salon Panles na Ptuju, da skupaj nazdravimo vašemu prazniku. Ob podrobni predstavitvi naših kuhinj in strokovni demonstraciji apartov Bosch vas bomo pogostili s prigrizki in koktajli.
Pripravili smo tudi nagradno žrebanje z lepimi nagradami.
Salon Ptuj
Belšakova 2, Ptuj
gsm: OO 386 41 233 645
www.panles-kuhinje.si

* *
www.radio-tednik.si
šolski (<^enter ptuj
DOBRODELNA PRIREDITEV
¿Ea pomoč dočiouehu. Za ponujeno dlan in odprto drče.
Vabimo Vas na dobrodelno prireditev ŠC Ptuj, Ekonomske šole. Prireditev bo v četrtek, 4. marca 2010, ob 18. uri, v Mestnem gledališču Ptuj.
Dijakinje, dijaki in profesorji ŠC Ptuj, Ekonomske šole.
immo^O
[MidOÜDO
DAN
DATUM
URA (od-do)
KRAJ - LOKACIJA
sobota 13.3.2010 8.00 -10.00 Cvetkovci - pri Domtikovih
poned. 15.3.2010
8.00 -11.00 Zagorci - gasilski dom Grabšhski breg 12.00 -14.00 Juršiici - avtoservb Žajdela 14.30 -16.30 Gabrnik - trgovria Hrga
1
torek 16.3.2010 8.00-11.00 Majšperk - gostilna Dolhca 12.00 -14.00 Stoperce - gostilna Lituž 14.30 -16.30 Jablane - kmečki turizem Medved
sreda 17.3.2010
um &§omo
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenica, ter registracijo.
Izvajali se bodo po razporedu C>
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.
lizmimziflDsiiB
Nagrajenca ali nagrajenko, ki bo izžreban-a čaka denarna nagrada v znesku
0®®0QDQ
Informacije na telefon:
02/ 788 11 68. Se priporočamo!
Dominko d.o.o. tehnični pregledi,
Zadružni trg 8, 2251 ptuj, tel.: 02 / 788 11 75
8.00-11.00 Mihovce - avtoservis Dobič 12.00 -14.00 Gerečja vas - gasilski dom 14.30 -16.30 Njiverce - kmetija Podgoršek
I četrtek 18.3.2010
8.00 -11.00 Grajena - gasilski dom 12.00 -14.00 Drstelja - kmečki turizem Lacko 14.30 -16.30 Janežovci - pri Mici_
petek 19.3.2010
8.00 -11.00 Vitomarci - kmetijska zadruga 12.00 -14.00 Lasigovci - kmetija Kukovec 14.30 -16.30 Polenšak - gostilna Šegula
sobota 20.3.2010
8.00-11.00 12.00 - 14.00
Crkulane - bar Marrika Stojnci - gasilski dom
poned. 22.3.2010
8.00-11.00 12.00-14.00 14.30- 16.30
Videm - market Zerak Leskovec - pri pokopališču Zamušani - Guma bar
torek 23.3.2010
8.00 -11.00 Zetale - kmetijska zadruga 12.00 -14.00 Podlehnik - kmetijska zadruga 14.30 -16.30 Jurovci - avtoelektrika Bračič
sreda 24.3.2010
8.00 -11.00 Dornava - kmetijska zadruga 12.00 -14.00 Moškanjci - benc. servis Žiher 14.30 -16.30 Gajevci - trgovria Vrtnica
četrtek 25.3.2010
8.00 -11.00 Markovci - deponija 12.00 -14.00 Zg. Hajdina - pri pokopališču
petek 26.3.2010
8.00 -11.00 Lovrenc na D.P. - društvo upokojencev 12.00 -14.00 Apače - gasilski dom
Kidričevo • Župan sprejel mladega Aleša Pernata
Kljub hudi sladkorni najboljši strelec v državi
Župan občine Kidričevo Jože Murko je pripravil sprejem za Aleša Pernata, ki je na državnem prvenstvu v streljanju s standardno zračno puško osvojil odlično prvo mesto. Sprejema sta se udeležila tudi predsednik Strelske zveze Slovenije Gorazd Maloič in ravnatelj kidričevske šole Brane Tonejc.
Kot je na sprejemu v petek, 26. februarja, poudaril župan občine Kidričevo Jože Murko, je uspeh mladega Aleša Pernata, ki je doma v Kungoti in obiskuje 9. razred osnovne šole v Kidričevem, toliko večji, ker je na finalnem državnem tekmovanju osnovnih šol
v streljanju s serijsko zračno puško 6. februarja letos v Ljubljani dosegel odlično prvo mesto kljub močni sladkorni bolezni, zaradi katere ima že šest let vgrajeno inzulinsko črpalko. Za dosežene uspehe in vrhunske rezultate tudi na drugih strelskih tekmovanjih
je mlademu državnemu prvaku čestital tudi v imenu drugih občanov, saj se v občini zavedajo, da je moral vanje vložiti toliko več truda, zato je v ponos vsem občanom. Ob čestitkah je župan obljubil, da bodo uspehe mladega strelca na občini budno spremljali, ob tem
Foto: M. Ozmec
Na sprejemu v prostorih občine Kidričevo (z desne): župan Jože Murko, Aleš Pernat, Gorazd Maloič in Brane Tonejc
pa izrazil trdno prepričanje, da bo uspehe na strelskem področju nadaljeval tudi po tem, ko bodo s skorajšnjo izgradnjo nove večnamenske dvorane v Kidričevem, pridobili sodobno urejeno strelišče za streljanje z zračnim orožjem. Strelska družina Kidričevo, katere član je tudi Aleš Pernat, je namreč z izrednimi uspehi na tem področju dokazala, da tako strelišče nujno potrebuje.
Za sprejem in pozornost do mladega in uspešnega strelca se je županu zahvalil predsednik Strelske zveze Slovenije Gorazd Maloič, ki je tudi predsednik Strelske družine Kidričevo. Ob tem je pojasnil, da je Aleš Pernat, ki je tako regijski kot državni prvak v streljanju s serijsko zračno puško, pred tremi dnevi podpisal pogodbo o sponzorstvu z družbo Zaloker&Zaloker iz Ljubljane, ki uspešno deluje na področju sladkornih bolezni in je v sodelovanju z družbo Bayer diagnostic leta 1993 slovenskim sladkornim bolnikom omogočila dostop do visoko
Sß
Foto: M. Ozmec
Aleš Pernat se s streljanjem z zračno puško aktivno ukvarja že od petega leta, kljub hudi sladkorni bolezni pa je postal osnovnošolski državni prvak.
kakovostnih merilnikov in trakov za določanje glukoze v krvi, na področju samokontrole glukoze v krvi z inzulinskimi črpalkami pa je skupaj s stroko orala ledino na tem področju v slovenskem prostoru.
Aleš Pernat kljub bolezni uspešno napreduje, saj trenira v strelišču od dve do štiri ure dnevno, kar nanese letno na okoli 1100 ur treninga. To naj bi tudi v bodoče zadostovalo za
še večje uspehe na tem področju, samozavest mladega športnika pa je dokaz več, da mu bo uspelo.
V imenu OŠ Borisa Kidriča Kidričevo se je za pozornost in sprejem županu zahvalil tudi ravnatelj šole Brane Tonejc, ki je dodal, da je Aleš Pernat tudi zelo skrben in dober učenec, zato uživa vso podporo vodstva in učiteljev svoje šole.
M. Ozmec
Prireditvenik
Torek, 2. marec
18.00 Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Podravje vabi člane društva in druge zainteresirane na predavanje Uporaba luninega setvenega koledarja in Biloško-dinamična pridelava zelenjave, v prostorih Waldorfske šole Maribor, Wilsonova ulica 18, Maribor. Tokrat bo predavala Fanči Perdih, dipl. ing. agr.
18.00 do 19.00 Kog, pilates
-	Maribor, SNG, balet, Werther, Veldvo, za abonma Opera in Balet torek in izven
20.00 Maribor, SNG, drama, Od blizu, MalOd, za abonma Drama torek 2
-	Prevorje na Kozjanskem, jezikovni tabor Guzajeva poletna pustolovščina, prijave na telefon 40 256 171
-	Ptuj, Termalni park Term, vadba v vodi za dojenčke in malčke, informacije na telefon 051 220 984
Sreda, 3. marec
16.GG 19.3G
Ormož, knjižnica, pravljična urica, Hopek išče pomlad Ptuj, grand hotel Primus, Gemina XIII, predstava Prava baba
Četrtek, 4. marec
18.00 Ptuj, Mestno gledališče, dobrodelna prireditev Za pomoč sočloveku, Za ponujeno dlan in odprto srce, organizira Šolski center Ptuj - Ekonomska šola
20.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert Mildreds
Petek, 5. marec
17.30 Ptuj, restavracija Gastro, volilni zbor članov PD Ptuj 18.00 Ormož, Grajska dvorana, potopisno predavanje Saška Ozmec 18.00 Dornava, gasilski dom, 14. redna skupščina Gasilske zveze občine Dornava
20.00 Maribor, SNG, drama, Od blizu, MalOd, za abonma Drama vikend 1
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, spomin bo nate večno živel, nikoli nisi zares odšel.
SPOMIN
1. marca je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi
Janez Hajšek
Z ZG. HAJDINE 130 B
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Mali oglasi
KMETIJSTVO
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ZAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
NESNICE, mlade, tik pred ne-snostjo, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM motokultivator Gorenje Muta s priključki. Telefon 041 562 527.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
V BREZPLAČNI najem dajemo vinograd na lepi sončni legi, z 800 trsi ter manjšo leseno hišico s kletjo, v občini Juršinci. Inf. na tel. 031 668 909.
PRODAM kalana bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
PRODAMO seno v štirioglatih balah. Tel. 041 899 754
PRODAM drva, smrekova, suha, kalana polena, dolžine 30 cm, za štedilnik ali peč. Cena 1 60 € za 3 m3 drv. Dostava brezplačna. Inf. na tel. 041 620 853.
KUPIM teleta, simentalce, do 100 kg, ter svinjo, 100 kg. Tel. 041 387 979.
LES za ostrešje, suhe deske, 25 mm, late, 4*5, 5*8 cm, ladijski pod, opaž, 12-20 mm, obloga, bruna, 21 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena Tel. 040 351 580.
KLEPARSTVO-KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh, pokrivamo z ho-sekro, tondachom, bramacom, creatonoom ... ter montaža vseh žlebov, obrob ..., Velux strešnih oken. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Prager-sko, 041 857 165, igor.trcko@ gmail.com.
IZVAJAMO VSA slikopleskarska dela - konkurenčne cene in kvalitetno delo. Dragutin Ivan-čič, s. p., Zabjak 61, Ptuj. Tel. 041 895 504.
STORITVE
MIZARSTVO- izdelovanje postelj, stolov, miz, stopnic, ograj, oken, vrat ... Vse iz naravnega lesa (zelo ugodno - vrtne sedežne garniture). Posušimo vam tudi les v sušilnici. Franc Kukovec, s. p., Lasigovci 17 b, Polenšak.Tel. 031 379 493 ali 02 761 01 74.
DO 60 % znižanje avtoplaščev. Ponudba velja do odprodaje zalog. Vulkanizerstvo Lamot, Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž na Dravskem polju, tel. 02 629 62 77.
NEPREMIČNINE
PRODAM dve gradbeni parceli ob Ptujskem jezeru v Zabovcih. Informacije na telefon 051 354 707.
RAZNO
vsak cmrrsK os 20.00 uri
PREDLOGI ZA MAREC
UGODNO prodam malo rabljen otroški voziček, komplet. Cena po dogovoru. Telefon 051 305 119.
POSKOČNIH
C K
A t
1.	Ans. SASE AVSENIKA - Vsizapojmo
2.	Ans. NAVDIH - Polkarolkafrajer
3.	Ans.VIHARNIK - Jubilejnapolka
4.	Ans.PREPIH-Gorici
5.	NOVISPOMINI - PraviJACK
6.	Ans. POVRATNIKI - Dajmojimkoščeksonca 7 . A JE TO-Veselica z A JE TO
Zmagovalec meseca FEBRUARJA: Ans. KRAJNCI - Na planinci je na hišca Se eno možnost v MARCU imajo: Ans. DINAMIKA - Zbogom poletje
RADIOPTUJ
89,8-98,2'I04T3
POP 7 TOP
1.	ELA-Kakor magnet
2.	DOMENKUMER - MaričkaŠtajerka
3.	NATALIJAKOLŠEK- Sreča
4.	ROGOŠKISLAVČKI - Sorožcecvetele 5 . BRENDI -Čričekpoje
6.	NATAŠA&SAŠA - Najinapot
7.	NATALIJA VERBOTEN -Tiedini
Zmagovalec meseca FEBRUARJA: BOSTJAN KONECNIK - Brez izpita sem ostal Se eno možnost v MARCU imata: ELA - Kakor magnet
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. številka:
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V	grobu, mama, mirno spiš, v naših srcih še živiš, a večna luč ti naj gori.
ZAHVALA
V	95. letu nas je zapustila draga mama, sestra, stara mama, babica, tašča in botra
Marija Roškar
BUKOVCI
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedi Tereziji Horvat, ki ste nam stali ob strani. Iskrena hvala za izražena sožalja, darovane sveče, cvetje in sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen obred, hvala govornici Tilčki Markovič za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Hvala ge. Tončki ter družini Štramec iz Radelj. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni najdražji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedija, sina, brata, svaka, strica in botra
Milana Šibila
IZ TRŽCA 46 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih in nam stali ob strani.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter izrazili pisna in ustna sožalja.
Posebna zahvala PGD Tržec za opravljen pogreb in ostalim gasilskim društvom, ČD Markovci in ostalim čebelarskim društvom, Občini Videm, ŠD Tržec, KS Tržec, Aktivu kmečkih žena Videm, OZVVS Ptuj, OOZ Ptuj, govorniku g. Dragu Plajnšku za besede slovesa, patrom za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, praporščakom in podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Še vedno prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami, mama, ni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, tašče, babice in prababice
Ane Murko
IZ SEL 6
16. 7. 1925 - 11. 2. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Prisrčna hvala patroma Slavku in Kristjanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. Križovniku za besede slovesa, osebju internega oddelka SB Ptuj za trud in pomoč v zadnjih dneh ter društvu upokojencev iz Sel in podjetju Mir. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih.
Žalujoči: vsi njeni
NAJVEÙA PONUDBA TRAKTORJEV NA STAJERSKEM
avto
ORMOŽ d.o.o.
posquuí.
Avtocenter Ormož d. o. o., Hardek 44 c, 2270 Ormož Tel.: 02/741 64 11,051/302 910,
SERVIS: 02/ 7416 405 031/ 322 939 NADOMESTNI DELI: 02/7416 407,051/310
Glasujem
Glasujem
Naslov
Ptuj • Tiskovna konferenca treh dobrodelnih klubov
Se močnejše dobrodelno sporočilo
V hotelu Primus na Ptuju je bila 25. februarja tiskovna konferenca treh dobrodelnih klubov: Rotary kluba Ptuj, Lions kluba Ptuj in kluba Soroptimist Ptuj po uspešno izvedenem 14. dobrodelnem pustnem plesu, kjer sta sodelovala tudi predstavnik 11. princa karnevala in direktor Term.
Trije predsedniki, dr. Ludvik Toplak, dr. Andrej Horvat in Tanja Tučič, La-ris Gaiser, predstavnik 11. princa karnevala Bernarda Ptujskega, in direktor Term Ptuj Andrej Klasinc so prepričani, da dobrodelni pustni ples v maskah, ki so ga prvič organizirali skupaj, ni njihov zadnji projekt. Na tiskovni konferenci so z velikim zadovoljstvom izročili ček v vrednoti 2800 evrov atletinji Tatjani Majcen Ljubič, članici slovenske paraolimpijske reprezentance, za nakup lahkega invalidskega vozička, 1200 evrov pa je Rotary klub Ptuj namenil društvu Sožitje, s katerim uspešno sodelujejo že vrsto let.
Društvu Sožitje so namenili največ zbranih sredstev z vseh dobrodelnih pustnih plesov v prejšnjih letih. Rotary klub Ptuj ima v svojem znaku ob rotarijskem kolesu še stilizirano masko kurenta, zato so že ob ustanovitvi razmišljali o tem, da bi se predstavili s prireditvijo, ki bi obogatila ptujsko pustno dogajanje, hkrati pa bi imela tudi dobrodelno noto. V letošnjem letu je dozorela ideja o
tem, da bi se v tem plesu našli vsi trije ptujski dobrodelni klubi, kar jim je tudi uspelo. To pa je zagotovilo, da bo tudi 15. dobrodelni pustni ples v maskah v letu 2011 povezal dobre ljudi tega okolja za dobre namene.
V imenu društva Sožitje se je za donacijo zahvalil Janko Šuman. »Vesela sem donaci-je,« je povedala Tatjana Majcen Ljubič. Odvalil se ji je kamen od srca, kajti predračun za nakup novega lahkega invalidskega vozička, ki ji bo v veliko pomoč tudi pri športu, je bil izredno visok. Brez pomoči nakupa ne bi zmogla.
Rotary klub Ptuj je bil v rotarijskem letu 2009/2010 uspešen tudi v mednarodni akciji Sončnice: s prodajo sončničnih semen se je uspešno vključil v mednarodno akcijo cepljenja otrok proti otroški paralizi. Prav tako je pomagal pri opremljanju bivalne skupnosti društva Sožitje z 11 tisoč evri, kar je največja donacija v letošnjem rotarijskem letu. V ta projekt je pritegnil tudi svoj partnerski klub Freilassing-Laufen iz Nemčije.
Foto: Črtomir Goznik
Ček v višini 2800 evrov so ptujski dobrodelni klubi namenili ptujski atletinji, članici paraolimpijske reprezentance Tatjani Majcen Ljubič.
V Rotary klubu Ptuj so zelo ponosni na dosežke rotarij-cev v poklicnem in zasebnem življenju, je na tiskovni konferenci med drugim povedal predsednik Rotary kluba Ptuj dr. Ludvik Toplak. Letošnje leto so še posebej zaznamovali Stojan Kerbler, dr. Jože Be-švir in Stanko Čurin. Mojstra fotografije Stojana Kerblerja,
ki je član Rotary kluba Ptuj od leta 1995, je predsednik države dr. Danilo Türk odlikoval z redom za zasluge za umetniško vrhunske fotografske dosežke in velik prispevek pri uveljavljanju slovenske fotografije v svetu. Dr. Jože Bešvir, ki je član Rotary kluba Ptuj od leta 1995, je bil imenovan za častnega občana ob-
čine Ormož. Rotary klub Ptuj je vodil kot tretji predsednik v letih 1997/1998, je tudi nosilec priznanja Paul-Haris-Fellow. Tudi Stanko Čurin je član Rotary kluba Ptuj od leta 1995. Ob njegovi 80-letnici, ki jo je sicer praznoval lani, je pred kratkim izšla tudi knjiga o njegovem delu in življenju.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Elizabeta Ozvatič, Zagorel 64, Juršinei - deček Rudolf; Urška Hansel, Volkmerjeva eesta 22, Ptuj - deklica Pija; Xhylsyne Osmanaj, Tomšičeva ul. 36, Slovenska Bistrica - deček Albion; Sara Narobe, Le-skovee 88, Pragersko - deklica Zara; Urška Klenovšek, Ul. Josipa Priola 15, Maribor - deček Nino; Daniela Šeliga, Rimska pl. 20, Ptuj - deklica Kiara; Tatjana Hadolin Kolar, Dobrina 45, Žeta-le - deklica Kaja; Štefka Žmauc, Grlinci 23, Juršinci - deček Alex; Sabina Pravdič, Gajevci 27 a, Gorišnica - deklica Zana; Sanja Debeljak Cafuta, Pobrežje 89 a, Videm pri Ptuju - deček Žiga in deček Anže; Mateja Zagoršek, Borovci 30 b, Markovci - deklica Lana; Anita Kereži, Korčetova ul. 14, Maribor - deklica Julija. Umrli so: Ana Emeršič, rojena Fridauer, Paradiž 46, rojena 1926 - umrla 17. februarja 2010; Milan Šibila, Tržec 46 b, rojen 1950 - umrl 18. februarja 2010; Janez Petek, Tibolci 18 a, rojen 1950 - umrl 16. februar 2010; Anton Gajser, Majšperk 30, rojen 1957 - umrl 19. februarja 2010; Alojzij Zelenik, Zgornja Hajdina 11, rojen 1936
-	umrl 19. februarja 2010; Franc Podgoršek, Sovjak 17, rojen 1921 - umrl 19. februarja 2010; Marija Gašparič, rojena Pal, Krčevina pri Vurbergu 133, rojena 1919 - umrla 22. februarja 2010; Mirjana Plohl, rojena Masek, Dolga Lesa 2, Ormož, rojena 1950 - umrla 18. februarja 2010; Katarina Stanet, rojena Pauko, Grajenščak 10, rojena 1929 - umrla 19. februarja 2010; Angela Korže, rojena Po-lajžer, Koritno 11 b, rojena 1959
-	umrla 22. februarja 2010. Poroka - Ptuj: Igor Čutilo, Trg majke Jevrosime 13, Novi Sad, Srbija, in Julia Matič, Miklošičeva ulica 10, Ptuj.
Ptuj • Soroptimistke predstavile svoje delo
Tudi letos za letovanje otrok iz revnih družin
Ptujske soroptimistke so na tiskovni konferenci, ki je bila 26. februarja v gostilni Ribič na Ptuju, predstavile že opravljene projekte na humanitarnem področju in nekatere nove, ki jih bodo izvedle v letošnjem letu. Med temi je zagotovo eden najpomembnejših že tradicionalni veliki humanitarni koncert, posvečen 8. marcu in bo 7. marca v slavnostni dvorani ptujskega gradu.
Dobrodelni koncert vključuje tudi prodajno razstavo slik ptujskih akademskih in ljubiteljskih slikarjev. Na njem bodo nastopili skupina Jazz Brass, dramski igralec Bojan Maroševič in drugi. Pričakujejo tudi nekatere častne goste, med njimi predstavnika Unicefa za Slovenijo Lada Leskovar-ja.
Ptujske soroptimistke so tudi v letu 2009 uspešno delovale, izvedle več humanitarnih projektov in sodelovale v njih. Za Varno hišo Ptuj so kupile pralno-sušilni stroj, sodelovale so v projektu Veseli december, namenjen otrokom, lani pa so se prvič v enem od humanitarnih projektov združili vsi trije ptujski dobrodelni klubi. Rotary klub, Lions klub Ptuj ter Območno združenje RK Ptuj in Karitasa so na povabilo ptujskega župana izvedli dobrodelni koncert. Denar od prodaje vstopnic za koncert Slovenskega okteta, ki je bil 25. junija lani na dvorišču minoritskega samostana, so
namenili za nakup paketov prehrane za socialno ogrožene družine, ki jih je tudi na Ptujskem iz dneva v dan več. Soroptimistke so prodale 135 vstopnic. Skupaj z Rotary klubom in Lions klubom Ptuj so izvedle tudi že tradicionalni pustni ples v maskah, ki ga je doslej pripravljal Rotary klub Ptuj. Denar od prodaje vstopnic so namenili atletinji Tatjani Majcen Ljubič za nakup lahkega invalidskega vozička. Na paraolimpijskih igrah v
Pekingu je Tatjana zasedla 5. mesto v suvanju krogle. Ptujske soroptimistke so uspešne tudi pri navezovanju stikov z drugimi klubi, lani so obiskale klube v Islandiji in Salzbur-gu. Iz sredstev, ki jih zberejo s članarino, vsako leto podelijo eno štipendijo. V šolskem letu 2009/10 bo njihova štipen-distka Tjaša Čuš, študentka 3. letnika slikarstva na Akademiji v Ljubljani. Na decembrskem bazarju so zbrale 2862 evrov. Del denarja so name-
nile za nakup defibrilatorja, ki bo nameščen v trgovskem centru Qlandia, preostanek sredstev pa bodo namenile za letovanje otrok iz socialno šibkih družin, ki bivajo v Dijaškem domu na Ptuju. Dodale jim bodo sredstva z dobrodelnega osmomarčevskega koncerta, od prodaje slik in iz donacij. Lani je z njihovo pomočjo na morje odšlo 15 otrok, ki so jih spremljale štiri vzgojiteljice.
Ptujske soroptimiske, ki jih v novem dveletnem obdobju
vodi Tanja Tučič, so ponosne tudi na svojo odločitev, da bodo prevzele skrb za ureditev krožišča pri ptujski bolnišnici. Pri realizaciji ideje jim je z ureditveno skico na podlagi njihovih bogatih idej pomagal krajinski arhitekt Boštjan Vauda. Po njihovi zaslugi bo v prvem polletju letos prvo ptujsko krožišče dobilo urejeno podobo, takšno, kot bi jo morala imeti vsa krožišča na Ptuju, ne glede, na kateri cesti so, državni ali lokalni. Vsem bi morala biti skrb za
urejeno okolje na prvem mestu, ne glede na lastnino.
Pri realizaciji vsakoletnih projektov ptujskim sorop-timistkam pomagajo tudi številni donatorji z različnih področij, glasbeni, likovni, gospodarski, družbeni in nekateri drugi. Vsem so zelo hvaležne, še najbolj hvaležni pa so tisti, ki jim te donacije oziroma podpora pomagajo premagovati stisko in vsaj za trenutek naredijo življenje lepše.
MG
Napoved vremena za Slovenijo
Če jagnjeta v sušcu na tratah nore, 7/1 r hlevu leže.
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference Soroptimist kluba Ptuj: Tjaša Mrgole Jukič, Tanja Tučič in Breda Žgeč so predstavile že opravljene projekte in nekatere nove.
Danes bo oblačno, občasno bo deževalo. Popoldne bodo padavine ponehale, zvečer se bo delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, najvišje dnevne od 4 do 8, na Primorskem okoli 12 stopinj C.
V sredo bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, popoldne tudi pretežno oblačno. Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla. V četrtek bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Še nekoliko hladneje bo. Na Primorskem bo pihala zmerna burja.