Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. -i-- &TEYILKA 77. J0L1ET, ILLINOIS, 25. AVGUSTA 1914 .LETNIK XXIII Nemški Kiao-Chau kmalu > o*> = bode y japonskih rokah. 1.41» Mikado napovedal Nemčiji vojno ter zaukazal napad na n. Ju, r^Usoni, izgnati Nemčijo iz Kiao-^naua. Peking, Kitaj, 20. avg. — Kitaj je vPrašal danes Združene Države, kako 'slijo o tem, da bi Nemčija odstopila dniženim Držiavam teritorij Kiao-. ,au za takojšnji odstop potem nazaj Nobe to strategičen umik. Nemške pred-straže so zavzele Dyle. Pariz, 20. avg. — Izjava nekega člana belgijske vlade pravi, da je bilo belgijsko glavno mesto prestavljeno v Antwerp, ker je bil Bruselj izpostavljen nenadnemu navalu, proti kateremu niso Belgijci imeli zadosti konji-štva. Bruselj, 20. avg. — Zanesljiva poročila. so dospela semkaj o spopadu blizu Charleroi. Belgijci zagotavljajo, da je bilo 6,000 Nemcev usmrčenih. Nemško konjištvo je bilo večkrat videti v gozdu pri Soignes,. ki leži ob strani tega mesta. Bruselj, 20. avg. — Nemci so iznova naskočili Diest in obstreljevali mesto. Njihovo topništvo obstreljuje menda tudi Tirlemont. London, 20. avg. — Gumbinnen, nemško mesto 20 milj od ruske meje, so zavzele ruske čete, ki so zaplenile dvanajst bojnih topov in ujele mnogo nemških vojakov. London, 20. avg. — Dva sina cesarja Viljema, princa Eitel Friderik in Avgust Viljem, sta baje šla skozi Liege medpotoma na fronto. Črnogorci in Srbi združeni. London, 20. avg. — "Chronicle" prinaša brzojavko svojega dopisnika iz Milana, po kateri se je glavni del črnogorskih čet kot armadni voj pridru- ------nega odgovora ni bilo « 2 vVashingtona' - - • zil srbski armadi. Criiogorci „so prfl- London, 20. avg. — Brzojavka iz trakova pravi, da so avstrijske čete ------"iiechow na Ruskem oljskem. Presenetile so 1,000 koza-" v fpanju in usmrtile ali ranile 400 Avstrijcev je padlo 140. °d njih. *ia>a?Z' 20- avg. _ Uradno se nazna-J > da so Francozi spet zavzeli Muel- «oz"Sen P° hudi bilki- v kateri so Fran" Z' zavzeli eno predmestje v naskoku 2 baJonetom. „fdariz' avg. — Del belgijske ar-j. se je pričel umikati v smeri pro-Antwerpu. V Bruselju imenujejo drli v Hercegovino, blizu Trebinja. Albanski vstaši brzo prodirajo. Zavzeli so Fiero in so na pohodu južno proti Valoni ob Jadranskem morju. Petrograjški dopisnik Reuter's Te-legram-družbe pravi, da je veliki knez Nikolaj, poveljnik ruske vojske, poslal srbskemu princu pismo, rekoč: "Prejel sem novico o sijajni zmagi srbske armade in pošiljam v imenu vseslovanske armade srčno čestitko na prvi zmagi, ki nam jo je Bog dal. Ruska armada vam vzklika krepak pozdrav v čast zmagovitih Srbov." ' 1>r*** Association. ska brzostrelna strojna puška, vlečena z bi-je.sna ^ cikljem, in srbsko topništvo. C4 C« n°votarij britanske armade je divizija strojnih pusk, obsto- Kq - "rsrQt* uiuaiiBitv uiiiuiuv .................j.............- turiStr°jno ni-l" orožja, vlečenega z biciklji. Trije biciklji vlačijo vsa-spcj,0|t»lo -• a na sliki je videti samo eden. — Srbsko topništvo, kakor v l»dnjC.no vojaitvo, je v izbornem stanju, kakor kažejo njegovi u- Ruski uspehi. London, 20. avg. — Brzojavka iz Peterburga prinaša naznanilo ruskega generalnega štaba o vojskovanju od dne 15. do dne 19. avgusta. V tem času so Rusi zmagovali v praskah ob avstrijski in nemški meji. "Avstrijsko konjištvo, ki je prodrlo na Rusko Poljsko v Kielce, Rybnico in druge kraje," pravi naznanilo, "je bilo odgnano z velikimi izgubami, do-čim je bila avstrijska pehota, ki je naskočila Krasnik, poražena in je izgubila mnogo mož. Rusi so ujeli 250 Avstrijcev. Na pruski meji so Rusi začeli prodirati blizu Windballena, zavzeli Lyk in zaplenili osem velikih topov in dva brzostrelna topova." Peterburg, 20. avg. — Oddelek ruskih čet je zavzel Gumbinnen, 20 milj od ruske meje na vzhodnem Pruskem, zaplenil dvanajst nemških topov in u-jel veliko število vojakov, Avstrija sklicuje reserviste. London, 21. avg. — "Exchange Telegraph Company" je prejela včeraj iz Dunaja brzojavko, ki pravi, da je avstrijska vlada izdala končni sklic k o-rožju za vse sposobne moške v starosti od 20 do 42 let. Kotor obstreljevan. London, 21. avg. — Iz raznih krajev so danes dospela semkaj raztresena poročila o pomorskem bojevanju vojskujočih se velevlasti. "Exchange Telegraph Company" je prejela iz Cetinja brzojavko, ki pravi, da je angleško brodovje, podpirano po francoskih vojnih ladjah, v zvezi s črnogorskimi baterijami na gori Lov-čen, v sredo obstreljevalo avstrijske utrdbe v Kotoru, Dalmacija, in jih zelo poškodovalo. Poročevavec pristavlja, da so v nekem spopadu med Črnogorci in Avstrijci v Bosni zadnji izgubili 200 mož. Britanski vojni urad ni potrdil teh poročij. Nemci obstreljujejo Libavo. Kapitan nekega švedskega parnika, ki je pravkar doplul v Stockholm iz Libave, pripoveduje o bombardiranju te ruske luke po nemškem brodovju. "Bilo je v nedeljo zvečer, da so pri čele padati bombe v mesto. Meščanov se je lotil strah in trepet. Bežali so na ceste in trge, ker so se njihove hiše podirale in so gorele. "Petnajst žensk, ki so sedele na nekem kupu lesa, je bilo usmrčenih vsled eksplozije ene edine bombe. Obstreljevanje je trajalo dve uri. Mnogo poslopij in mostov je bilo razdejanih." Nadaljnje vojne vesti. London, 21. avg. — Zavezniške lini je, z bojno fronto 250 milj, so včeraj Nemci naskakovali v borbi, v katero je zapletenih 2,500,000 mož, kakor br-zojavljajo iz Pariza. Na vzhodu tega vojnega prizorišča je 1,(XX),000 Rusov v dvajsetih armadnih vojih pripravljenih za naval na Prusijo. London, 21. avg. — Tukaj mislijo, da se velika bitka pričenja. Koncentracija belgijskih, francoskih in britai*-skih čet blizu Antwerpa, ogroženega začasnega'glavnega mesta, je baje iz vršena, in poroča se, da so Nemci predrli skozi zavezniške linije med Bru-seljem in Antwerpom ter so na pohodu proti Ghentu. Namur je zopet obstreljevan in deloma zavzet. Nemške čete navalijo čez reko Meuse pri lluyu Pariz, 21. avg. — Francoski vojni veščaki mislijo, da so antvverpske u trdbe nepremagljive in prorokujejo seveda neuspeh nemških naskokov Mesto je pripravljeno na dolgotrajno oblego. London, 21. avg. — Na Angleškem so včeraj v vseh cerkvah molili za na rode, zapletene v vojno, s posebno prošnjo za uspeli britanske armade 1'ariz, 21. avg. — Triinosemdeset nemških ujetnikov, dospelih včeraj v Ctermond Fcrrand, jc obtoženih po Francozih, da so ropali mrtvece na bojišču v bitki blizu Muelhausena. Ruska fronta 680 milj dolga. London, 21. avg. — Rusija je začela prodirati proti nemški ill avstrijski meji, zavzevši mesto Lyk, 18 milj za padno od vzhodne pruske meje, in ne prestanoma napredujoč na mnogih tečkah ob 680 milj dolgi liniji. To prodiranje se je pričelo štirinajst dni prej, nego so Nemci pričakovali. Rimski poročevavec listu »"Central News" pravi, da uradna brzojavka iz Peterburga zatrjuje, da ruska armada sestavljena i/, dvajsetih armadnih vo jev, izvrši naval na Prusijo pod vod »tvom velikega kneza Nikolaja. Nemiko prodiranje v Belgiji. Pariz, 21. avg. — Nocoj izdano urad no naznanilo pravi: "Namur je deloma zaseden. Težki topovi so pričeli streljati opoludne Zapadno prodiranje nemških oddelkov se nadaljuje na obeh bregovih reke Meuse izven streljaja od Namura. "Nemško konjištvo je danes jezdilo skozi Bruselj zapadno. Sledil mu je pozneje fen armadni voj. "$40,000,000 vojnega davka je naložil mestu Bruselju nemški general. "Umik Belgijcev proti Antwerpu se je nadaljeval danes brez vmesnega dogodka." ' Srbska zmaga potrjena. London, 22. avg. — Uradne brzojavke potrjujejo poročila, da so Avstrijci izgubili 20,000 mož v tridnevnem boju ob reki Drini. Po drugih poročilih znašajo avstrijske izgube 25,000. Poroča se, da se je bojevalo 150,000 Avstrijcev proti enakemu številu Srbov. "Central News" prinaša brzojavko iz Rima, ki pravi, da je mnogo Avstrijcev utonilo na svojem begu čez reko Drino. Srbsko topništvo je uničilo preostale. Rimski dopisnik pravi, da POGREB PIJA X. V GROBNICI SV. PETRA. Truplo pokojnega papeža slovesno položeno k večnemu počitku. TUDI "ČRNI PAPEŽ" UMRL. Franc Jožef umira. London, 25. avg., 2:31 zj. — "Exchange Telegraph Company" je prejela iz Kodanja brzojavko z dne 24. avg., ki pravi: 'Stanje avstrijskega cesarja Franc Jožefa se je po danes prejeti brzojavki zelo poslabšalo. "Njegova smrt je vprašanje nekaj ur." Konklave za izvolitev novega poglavarja sv. Cerkve. e bilo 25,000 Avstrijcev usmrčenih ali ranjenih v bitki in 10,000 ujetih. "Reuter's Telegram Company" je prejela iz Peterburga brzojavko, ki pravi:,i "Po sijajni srbski zmagi pri Mačvi, so Avstrijci bežali proti mostovom čez Drino, zasledovani po Srbih, ki so zaplenili mnogo obuval in ujeli veliko število . vojakov, vštevši častnike. Zaplenili so štirideset topov, večinoma havbic, mnogo konj, streliva in bol-ničnih vojaških kuhinj, ki so jih- Av-trijci zapustili v svojem begu." V štvih dneh so Srbi zaplenili šestdeset jvstrijskih topov. Kratke bojne novice. London, 22. avg. — Nemčija in Avstrija šta sklicali črno vojsko (land-turm)^»svojo'zadnjo reservo, pod zastavo. Pariz, 22. avg. — Italija je sklenila, mobilizirati svojo armado. Washington, 22. avg. — Ameriški konzul v Rio JaneSru je izporočil, da nemška križarka "Dresden" potopi-a britanski parnik "Hyades". Japonci v vojni z Nemčijo. Tokio, 23. avg. — Japonski cesar je danes napovedal Nemčiji vojno. To se ie zgodilo po doteku časa, ki ga je določil japonski ultimatum, zahtevajoč od Nemčije predajo K'au-Chauaf, Japonska vlada je takoj zaukazala pričetek vojskovanja na suhem in mokrem, izročila nemškemu poslaniku njegove popotne liste in obvestila velevlasti, da sta Japonija irt Nemčija v vojsknem stanju. Cesarski reskript, izdan nocoj, u-radno otvarja sovražljivosti na Daljnem vzhodu. Vojna napoved cesarjeva je navdušila celo Japonijo, ki je zahtevala, da se izpolnijo njene Obveznosti nasproti njeni zaveznici, Veliki Britaniji. Nocoj so se vršile hrupne demon stracije s pouličnimi obhodi. Poroča se, da je Nemčija poizkušala izročiti nemško železnico v Shantun-gu, Kitaj, Ameriki. Toda japonska vlada misli, da je Združene Države ne sprejmejo, ker sledijo politiko nevtralnosti. Velika bitka se pričenja. London, 23. avg. — Brzojavke, ki so utekle strogi cenzuri, naznanjajo, da so zavezniki in nemške čete v bitk južno in jugovzhodno od Ghenta do mej velike vojvodine Luxemburg. Uradna brzojavka, ki jo je nocoj izdalo vojno ministrstvo v Parizu pravi: "Velika bitka se zdaj vrši ob ogro mni liniji od Monsa do Luxemburga Naše čete, v zvezi z britanskimi, so pričele vsepovsod napadati. Nasprot nam stoji skoro vsa nemška armada aktivna in rese»yna. "Zemlja, posebno na naši desni, je večjidel gozdnata. Bitka utegne trajati več dni." Nov boj v Jadranskem morju. Rim, 23. avg. — "Avanti" pravi da nes, da je prišlo do drugega pomor skega boja v Jadranskem morju in da je bilo nekaj avstrijskih ladij pogrez njenih. Isti list pravi, da je Grška odposlala čet na pomoč Srbiji v njenem boju proti Avstriji. Nedavno poročilo, da je bila avstrij ska bojna ladja "Zrinyi" pogreznjena ni potrjeno. Rusi na Pruskem. Peterburg, 23. avg. — Veliki knez Nikolaj, vrhovni poveljnik ruske ar made, je danes izdal sledeče nazna nilo: "Bitke na vzhodnem Pruskem dneh 17., 18., 19. in 20. avgusta so se bile s skrajno obupnostjo. Razi>olože nje čet je izvrstno. Naša bojna fron ta se razteza v raadaljo nad 26 milj. "Ruske čete so zavzele Goldapp in Arys. Umikanje dne 20. avg. nemškega armadnega voja blizu Lyka je bilo podobno begu. Denar, zaplenjen v zakladnici, je znašal $10,000. Sovražne čete zapuščajo mejo v bližini Wil-lenbcrga. Nemški prcbivavci beže- iz vasi proti severu. "Dne 21. avgusta jc zmaga venčala Rim, 20. avg. — Vprašanje o kon-klavu za izvolitev naslednika papežu Piju X., ki je umrl davi ob 1. uri 20 minut v Vatikanu, se je razpravljalo danes. Konklave bo prejkone zbran dne 3. sept. Čuje se, da je večina kardinalov za to, da se naj konklave vrši v Rimu, kakor običajno, in nadalje zaradi nevtralnosti Italije v sedanji vojni. Drugi pa so svetovali, da bi bilo bolje zbrati se na Holandskem, v deželi, ki jo smatrajo za še bolj nevtralno nego Italijo. Med kandidati, ki se že omenjajo, so kardinali Maffi, De Lai, Ferrata, Agli-ardi, Pornpili in Serafini, bivši nuncij v Mehiki. Ko je priletni papež stopil v dolino smrti, so bile na njegovih ustnicah besede: "Skupaj v enem, vse stvari v Kristusu.'V Te besede so bile njegovo geslo, sprejeto v encikliki, izdani dne 10. avgusta 1903, šest dni potem, ko je bil povišan v papeža. Ko je dr. Marchiafava naznanil smrt, spoštljivo psljubil papeževo roko, kar so storili potem vsi navzoči, med katerimi sta bili dve sestri in nečakinja papeževa. Danes popoludne je bilo telo pokojnega papeža balzamovano. Na mrtvaškem odru bo ležalo .v prestolni sobani vatikanski, kjer je bilo na'tisoče ljudi sprejetih v avclijencah, ko je bil živ. Wilson poslal sožalnico. Washington, D. C., 20. avg. — Na prošnjo predsednika Wilsona je tajnik Bryan danes poslal sledečo brzojavko Vatikanu:* "Predsednik želi, da izrazim njegovo sočutje nad veliko izgubo, ki je- je utrpel krščanski svet vsled smrti Njegove svetosti Pija X. Po svojem čistem in plemenitem življenju, svoji nehlinjeni pobožnosti ter svojem globokem in skrbnem sočutju s svojimi bližnjimi je poveličeval svoje vzvišeno stališče in si pridobil odkritosrčno spoštovanje vseh, ki so čutili njegov sve-tovnoširni vpliv." Vojna pospešila smrt. Rim, 21. avg. — Duševna potrtost vsled grozovitosti evropske vojne je najhuje vplivala na usodni potek bolezni papeža Pija X., po mnenju pokojnikovega zdravnika, dr. Marchia-fave, kakor se je izrazil v interview!!, objavljenem danes v "Corriere d' Italia". Papeževa telesna moč, zatrjuje dr. Marchiafava, je prestala druge resne telesne krize, a podlegel je, ko se je telesni bolezni pridružila njegova duševna potrtost. Doktor pravi, da je med zadnjim tednom svojega življenja papež zelo trpel vsled vojne. Vse tolažbe so bile brezuspešne. Ob vsaki novici o novih oboroženih spopadih je papež postajal žalostnejši. Ko ga je doktor osrčeval, da je njegovo zdravje dragoceno svetu in da naj se pomiri, je papež odgovoril: "Kako naj bom miren, ko gre na mi- lijone ljudi v smrt? Jaz bi moral odvrniti vojno, pa nisem mogel. Če jaz, ki imam najvišjo službo miru, ne zaščitim varnosti toliko mladih življenj, kdo naj to stori?" Prihodnji papež Italijan. New York, 21. avg. — Prihodnji papež bo Italijan, po mnenju kardinala Gibbonsa iz Baltimora, ki je odjadral nocoj na White Star-parniku "Cano-pic" s kardinalom O'Connellom iz Bostona vred, da se udeležita konkla-va v Rimu za izvolitev naslednika papežu Piju X. Brzojavke iz Švice so danes naznanile, da tretji ameriški kardinal John Farley iz tega mesta kmalu odpotuje v Rim. V Evropi se mudi že nekaj časa. Sv. maše zadušnice. - Chicago, 111., 22. avg. — Slovesna maša zadušnica za Pija X. bo opravljena v vseh župnijskih cerkvah chi-caške nadškofije prihodnji ponedeljek, dne 24. t. m. dopoludne, kakor je odredil nadškof Quigley. Prihodnjo soboto, dne 29. avg., bo v chicaški katedrali slovesna pontifikalna črna maša, katero bo služil premil. nadškof sam. V ponedeljek, dne 31. avg., na dan otvoritve konklava, bodo slovesne maše "pro eligende Summo Pontifice" v vseh katoliških cerkvah in samostanskih kapelah. Pogreb Pija X. Rim, 22. avg. — Pogreb pokojnega papeža Pija X. se je vršil danes pod večer ob sblnčnem zatonu. Velika bazilika sv. Petra je bila v polumraku. Brleča luč je prihajala od neprenehoma gorečih voščenk okrog krste apostolov in od švee v kapeli, kjer je stal mrtvaški oder. Tistih, ki %o prisostvovali-obred«, bilo kacih tisoč ter so prišli na posebno vabilo, ,med njimi diplomatje, pri-deljerft Sveti stolici, prelatje in člani rimskega plemstva. V kapeli Sv. Rešnjega Telesa sestavljena procesija je korakala v grobnico, kjer bo imelo truplo Pija X. svoje zadnje počivališče. Truplo papeževo leži v krsti iz cipresovine, in na krsti je zlat križ. Cipresova krsta je vložena v cinkovo in končno v hrastovo skrinjo. Na skrinji je napis: 'Tu leži truplo Pija X., rojenega dne 2. jun. 1835, umrlega dne 20. avg. 1914." ogromne izgube, se umikajo, zasledovani po Rusih." Pariz, 23. avg. — Brzojavka Havas agenturi iz Vilne, Rusko, pravi, da so Rusi po svoji zmagi v Gumbinnenu uspešno zasledovali Nemcc; in zavzeli Insterburg, 30 milj od ruske meje v smeri proti Kraljevcu (Koenigsbergu). Štirje avstrijski polki bežali. Niš, Srbija, 23. avg. — Sledeče u-radno naznanilo se je objavilo tukaj danes: ' "Po veliki srbski zmagi so Avstrijci bežali v popolnem neredu pred srbskimi zasledovalci. "Avstrijski polki št. 91, 102, 110 in 28 so bili popolnoma poraženi. "Glavni poveljnik avstrijske pehot ne divizije je bli usmrčen, kakor tudi poveljnik 28. polka. "Sedemnajst avstrijskih ladij je srb sko topništvo potopilo. "Podrobnosti velike bitke dne 20 avg. se šele zdaj doznavajo. Avstrij ske čctes so bile sestavljene iz devetih divizij in so štele blizu 200,000 mož. "Srbov je bilo mnogo manj po številu, a so pokazali večje junaštvo. Njih ravnanje s topovi, njihova večja vztrajnost, njihova disciplina in natančnost njihovega streljanja jim je zago tovila zmago. "Črni papež" umrl. Rim, 20. avg. — Pater Franc Ksave-rij Wernz, "črni papež", je umrl davi zarana, kmalu za papežem Pijem X. Tudi njegovo smrt je pospešila žalost zaradi evropske vojne. Pater Wernz je bil general Jezusovega reda in smatra se za dyomno, ali se bof' mogel vršiti konklave za izvolitev njegovega naslednika med vojno, ker morajo provincijali raznih dežel priti v Rin» v to svrlio. To bi bilo silno težavno, ker nimajo istih pred-pravic ka^eor kardinali. Papeževa sestra še živi. London, 20. avg. — Ana Sarto, najmlajša sestra pokojnega papeža Pija X., je umrla nocoj v Vatikanu vsled pretresa po smrti svojega brata. Ana Sarto je bila rojena 1. 1848. in je bila ljubljenka svojega brata. Odkar je bil izvoljen papežem, je z drugimi člani rodbine prebila mnogo časa v Vatikanu. Bila je pri njem, ko je unirl. London, 21. avg. — Poročilo o smrti Ane Sarto, sestre pokojnega papeža Pija X., je bilo prenagljeno. Papeževa sestra še živi, dasi je. zelo potrta. 'Med svojim begom je sovražnik izvrševal grozovitosti v vaseh Bobrič, Bogosavac in Arašac s klanjem žensk trud ruske armade. Nemci, utrpevši' in otrok." Dobro zdravje je veliko odvisno od pravilnega delovanja prebavnih organov. Vidno je torej, da bi se morali ti organi vzdrževati v dobrem redu. Uživajte Severov Želodčni grenčec (Severa's Stomach Bitters) včasih ter s tem pomagajte si vzdrževati splošno zdravje s tem, da vzdržujete prebavo v dobrem redu. Severov želodčni grenčec je dobro znan radi svojega toničnega u-pliva. Priporoča se za stare in onemogle ljudi, za okrevance in za ljudi, ki so nežpega ustroja. Njegovo vrednost bote hitro opazili pri zdravljenju zapeke, neprebave, slabe prebave, o-trplih jeter, ponavljajoče mrzlice, napihovanja in kislega želodca. Poskusite ga. Cena 50 centov in $1.00 steklenica v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. F. mo. of aug. g._ Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. J. 1899. T lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik................William Grahek Blagajnik...............John Grahek Urednik...........Rev. John Kranjec 25.00. 6) Štefan Cesar, dr. • 2, $100.00. 7) Klara Libersher, dr. št. 2. $25.00. 8) John Režek, dr. št. 5. $50.00. 9) Mary Pugel, dr. št. 7, $25.00. 10) Fanny Kovačič, dr. št. 12, $25.00. 11) Jos. Fabich, dr. št. 12, $25.00. 12) Gregor Kokelj, dr. št. 24, $75.00. 13) Franca Mačerol, dr. št. 25, $25. 14) Jos. Ivec, dr. št. 29, $75.00. 15) Kat. Gršič, dr. št. 29, $25.00. 16) Jos. Držaj, dr. št. 30, $100.00. 17) Mike Kuzma, dr. št. 30, $200.00. 18) Anton Osredkar, dr. št. 53, $75. 19) Agnes Cepan, dr. št. 53, $25.00. 20) Mary Čelesnik, dr. št. 53, $25.00. 21) Matija Sedlar, dr. št. 65, $50.00. 22) John Peterlin, dr. št. 65, $50.00. 23) Mary Miklich, dr. št. 65, $75.00. 24) B. Brodarich, dr. št. 70, $50.00. 25) Roza Fajfar, dr. št. 78, $25.00. 26) Alojzija Kržišnik, dr. št. 78, $25. 27) Peter Stanovnik, dr. št. 79, $25. Nekaterim članom se prošnja za podporo zavrne. Med čitanjem odločitve podpor so se čitali razni predlogi in vprašanja. Važnejše so bile naslednje točke: Preds. P. Schneller vpraša br. R-Kompare, bi li mogel kdo tožiti K. S. K. J., ako se mu ne izplača polna odškodnina. Br. R. Kompare: Odškodnina bi bila pravilno izplačana iz odškodninskega sklada, ne iz posnirtninskega. Br. Jos. Cvetkovič vpraša, koliko jc denarja v odšk. skladu? Zajedno predlaga, naj se plačajo samo notranje operacije. Br. Jos. Zalar pove, da je bilo v odšk. stroškov razpisan poseben ases-ment, Br. A nt. Gerdina priporoča, naj se sprejemajo poročila odšk. odbora na znanje. — Sprejeto. Br. Fr. Banich predlaga upoštevanje odborovih ukrepov ter naj se vse podpore pod 100 dol. smatrajo kot dar, in ne kot odškodnina. — Sprejeto. Br. Jos. Seliškar predlaga, naj se smatrajo poročila odšk. odbora kot predlogi. — Sprejeto. Br. dr. M. J. Ivec predlaga, naj se plača Ch. Kompare dr. št. 2 podpora $200 za izgubo štirih prstov.—Sprejeto. Br. Jos. Rus št. 7 priporoča izplačilo podpore $100 Št. Cesar. — Sprejeto. Heleni JelenciČ se bo dala podpora, ako bo z zdr. izpričevalom dokazala, da je roka zgubljena. (Predlog br. Jos. Rus št. 7). Sprejeto. Prošnja M. Mavrin dr. št. 20 za odškodnino radi izgube krvi se zavrne. Prošnja Jer. Vidmar dr. št. 60 z" odškodnino radi operacije na nosu se zavrne. Prošnja M. Miklich dr. št. 65 se upoštevala, ako bo poslano zdravniško izpričevalo. Prošnja Jožefe Pezdirc dr. št. 78 se zavrne, ker ni zdr. izpričevala. Prošefij za podporo je bilo rešeni'1 32. Nato sledi čitanje pisem in brzojavk, in sicer: 1) Čestitka Rev. J. J. Oman in Rev. Lavrich, Cleveland, O. 2) Priporočilo dr. sv. Jožefa št. 7, Pueblo, Colo. 3) Čestitka M. Grill, Chicago, 111. 4) Čestitka dr. sv. Jožefa, Ely, Minn. 5) Čestitka dr. sv. Jožefa, Joliet, 111. 6) Čestitka John Jermene, Milwaukee, Wis. 7) Čestitka Slov. Svobod. Podp. Dr. št. Ill, West Allis, Wis. 8) Čestitka dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin>-Braddock, Pa. 9) Čestitka in nasveti dr. Frid. Baraga št. 93, Chisholm, Minn. 10) Povabilo dr. sv. Janeza št. 65 in sv. Jožefa št. 103 iz Milwaukee, Wis., za udeležbo pri banketu dne 19. avgusta 1914 v S, Side Turn Hall. Povabilo je bilo z navdušenjem sprejeto. Vsem odpošiljateljem pisem in brzojavk se zakliče trikrat "Slava", nakar se seja z molitvijo zaključi. PAUL SCHNELLER, preds. R. ZUPANEC, zapisnikar. Seja dne 19. avgusta 1914. ONION ROOFING CO, (Zanetti & Scheuer) 210 RUBY ST. :: JOLIET, ILL. Chicago Phone 2975. Krijemo in popravljamo strehe s papirjem in gravelem in sploh na vse načine. Z nami se domenite slovenski in hrvatski. Naše cene so najzmernejše. Predno date kriti ali popravljati streho, se oglasiti pri nas, da se po domače domenimo. 66t4 Predsednik otvori sejo ob 2. uri popoludne. Navzoči ves glavni odbor in vsi delegati. Duhovnik moli. Z ozirom na to, da je povabila slovenska naselbina v Milwaukee skupščino danes zvečer k večerji, predlaga brat Cvetkovič, da se seja zaključi ob petih popoludne. Podpirano in sprejeto. Odškodninski odbor nadaljuje s svo-im poročilom. Prisodila so se na predlog tega od bora sledeča darila oziroma odškodnina in sicer: Johnu Benko dr. št. 61, $200. Peter Vstanovniku št. 79, $25. Karolu Mataja št. 84, $75. Jožefi Bavec št. 93, $50. Antonu Mlakar št. 93, $25. Tereziji Petrovčič št. 95, $25. Mary Kastelic št. 103, $25. Mary Stonič št. 108, $25. Francis Kraus št. 108, $2fe. Josip Podpečnik št. 110, $25. Ivani Logar št. 121, $25. Mariji Krcalič št. 144, $25. John Pelniku, $25. Ferdinandu Raušer št. 93, $100. Bratu John Plutu št. 100, $100. Bratu John Mesojedec št. 7, $50. Prošnja na nogi operiranega in že jako dolgo časa za delo nesposobnega brata Frank Kompare št. 90 se odloži za toliko časa, dokler prvi tajnik ne dožene, da je' bil navedeni brat v od škodninskem odseku in dokler ne prinese zdravniškega spričevala. Prošnja Jos. Benkdviča se za sedaj na predlog brata dr. Seliškarja odbije, ker iz priloženih zdraviliških spričeval nikakor ni razvidno, da so poškodbe Benkoviča take, da bi bil upravičen do kake podpore. Brat Rudolf Kompare, kateri dotič-nika pozna, izjavlja, da je ta vreden podpore, ker mu je bila noga izvita in mu je zdravnik pri operaciji več koščic iz stopala izvlekel in da dosedaj še res ni sposoben za kako delo. Na podlagi te izjavi določilo se je, da se podari bratu Jos. Benkoviču $75, ako prinese še eno zdravniško spričevalo, iz katerega bode razvidno, da je res za delo nesposoben. Vrhovni zdravnik dr. Grahek dobil je brzojavko, da mora priti po nujnih opravkih domov. Delegacija je v to privolila, ko je dovolil, da ga glavni odbor pri pritožbah, ki bi znale biti proti njemu, zastopa. Prošnja brata Frank Mihavar št. 29, kateri jc zgubil vid na enem očesu, se zavrže, ker je dotični že dobil odškodnino označeno v pravilih. Prošnja brata Jakoba Grebene št. 16, kateri se je obstrelil in mu je ena roka na podlagi različnih izjav za delo nesposobna, se ne more rešiti za nedoločen čas, ker po'mnenju dr. Seliškarja iz priloženih zdravniških spričeval ni razvidno, kakšne končne posledice bode ta poškodba imela. Glede prošnje Mihael Kožarja št. 5 se je z ozirom na to, da se iz priloženih zdravniških spričeval nikakor ni dalo dognati, kake poškodbe da jfc za-dobil in kake posledice bodo taiste imele, sklenilo, da se mora, ker blizu Milwaukee stanuje, sani konvenciji predstaviti. Brat Anton Erchul št. 135 poroča, da je odšel član tega društva John Ravnikar, kateri je bil na jetiki in rev-matizmu bolan, v staro domovino in da se je, ker mu je njegovo društvo plačalo potne stroške v znesku $54.33, dokumentarno odpovedal vsem pravicam, katere je imel napram društvu in Jednoti. Na predlog brata T. Česnika sklenilo se je, da se Jednota (?) društvu št.i 135 povrne. Istotako se je na predlog brata Ant. Neinanicha sklenilo, da se povrnejo potni stroški $60 društvu sv. Janeza Evang. št. 65 Milwaukee, Wis,, katere je plačalo udu Frank Armič-u, ki je bil neozdravljiv, se podal v staro domovino in se postavno odpovedal vsem pravicam napram omenjenemu društvu in Jednoti, Delegat brat Ignac Česnik se za nedoločen čas od predsednika od sej oprosti, ker 'ga nujna opravila kličejo domov. Tajnik prebere sledeče brzojavne o-ziroma pismene pozdrave in sicer: Od društva sv. Družine, Indianapolis, Ind. Od Matije Prijanovich, Virginia, Minn. (Nadaljevanje na 3. strani.) tt O i Urada telefon Chicago 100 £ Stanovanja telefon Chicago 3247 JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAR 100« N. Chicago St. JOLIET, ILL. v ur»du zvečer do 8. ure ob nedeljah od 9-12 Oba telefona 215. WERDEN BUC! 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, Tu dobite najboljši CEMENT, ^ NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, t« vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG, Geo. Svetlecich PRVI SALUN ONKRAJ MOSTA iS Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL. DOBRODOŠLI! Vsaka la ii sota fi SCREEN DOORS AND WINDOWS I (rešetca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih prij J. W. LOVI Oscar Weinbrod BUFFET 321 RUBY ST. JOLIET, ILL. Chicago Phone 349. Kadar se mudite v okolici moje gostilne se oglasite pri meni za okrepčilo. N. W. Phone 809. MIHAEL KOCHEVAB . SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, Ift JOIIN in N, W. Phone fH 348 f=n NICH | :.:SIovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. |MS N. Scott St., Joliet, 111. jpj ! II W i ii CARPENTER - 204 Scott St., poleg italijanske cert Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS. Chicago Phone 225. W. J. BRAD ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja poses** 508-9 Joliet National Bank Buil^ JOLIET, ILL. DENAR SE VLAGA NAJBOLJE NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedioni^ U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE. in nje podružnice v: Belavaru, 8ft na S. Crkvenici, Delnicama, Djak0 Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osij' Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, V» Gorici, Virovitici, Zemunu i Serij Delniška glavnica in pričuv« K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo z&*tc Bray-eva Lekarn Se priporoča slovenskemu obči«1' v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. . 104 Jefferson St, blizu mosta, r Buchanan-Daley Co Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLIN^ Les za Stavbe in Premoli Največja zaloga v mestu * PREDN« NAROČITE DOBITE NAŠO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljt«, l. 1895. Anton Nemanich in Si*1 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St., Joliet, $ Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največ'" mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki j« najlepis v Joliet« tvaike vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči hi podnevn. Kadar rabite kaj v naii stroki se oglasit* ali telefoaajte. O^0^ tol. 2J75 in N. W. 544. Naii kottaft in vsi deterd »o SI ■AMERIKANSKI SLOVENEC, 25. AVGUSTA 1914. KRANJSKO. S — Kdo dela za kmeta? Sedanji kranjski deželni odbor je izdal za izboljšanje hlevov in svinjakov ter ognjišč in gnojničnili jam od 1. 1909. do maja 1913 166,684 kron. Vzrejevalne podpore za teleta se je izplačalo od jeseni 1911 do spomladi 1913 134,852 K. V letošnjem proračun« znaša potrebščina za plemensko živino 25,000 kron, za premovanje goveje živine in vzrejevalne podpore za teleta 40,000 kron, za hleve in svinjake 50,000 kron. Za izboljšanje travnikov in pašnikov 30,-■000 kron. Za kmetijsko zadružništvo 60,000 kron. Za manjše podpore za vodnjake 40,000 kron. Dokler je pa imela besedo v deželni upravi liberalna stranka, ni izdala v te koristne go spodarske namene niti enega samega vinarja. — Hvala kmečkega stanu. Najbolj zadovoljni so še kmečki ljudje, četudi morajo veliko trpeti. Pred nekoliko leti je umrl kmet, ki je imel dva sina duhovna, eden je še celo škof postal. Ta kmet je v neki družbi rekel: "Ko bi še enkrat prišel na svet, bi hotel zo "Pet kmet biti". i — Sankcijonirana deželnozborska sklepa. Cesar je sankcijoniral naslednja deželnozborska načrta: 1. Načrt zakona V zadevi izpopolnitve in spre raembe zakona z dne 15. septembra le ta 1877., s katerim se dovoljuje okra) "ima cestnima odboroma v Senožečah in v Postojni pobiranje mitnine na Reški cesti; 2. načrt zakona, s katerim se izpreminja in izpopolni zakon z dne 31. julija 1884 in s katerim se dovolju je okrajnim cestnim odborom v Ložu, Logatcu in Ribnici pobiranje mitnine na cesti, ki vodi iz Rakeka preko Bloške police in od tu na eni preko Nove vasi in na drugi strani preko Loža v Babno polje do hrvatske meje — Kočevska nemškonacionalna nesramnost. Bogati in ošabni nemški narod nima dovelj svojih grošev, da bi izdajal za ponemčevanje slovenskih otrok. Dobrodošle so mu tudi kroni-ce slovenskega siromaka. Kadar namreč Nemci obhajajo v Kočevju oblet-nico ustanovitve nemškega "Schul-Vcreina", tedaj se nabirajo med šolsko mladino brebz razlike narodnosti pridevki za nemški "Schulverein". Letos celo od Aj^ RibničanoV niso sramovali vzeli od vsakega eno krono. Kes, nemšv, '"»na nesramnost presega ze ,be "]eje in to v deželi kranjski, ki je ^onialega vsa slovenska. Slovencem pu_sti niti, da bi si ustanovili slo-0 šolo in pošiljali svoje otroke P° svoji volji v slovensko šolo. To J emcem ni še zadosti, ampak nabirajo 1 med slovensko deco denar za po-mcevalne namene. Torej slovenska .a se ponemčuj in zraven še sam , spevaj- za ponemčevanje! — ("Slovenec".) j/^Novi avtomobil iz Škofje Loke nikPnČei VOziti lrikrat na dan v Želez-v e Pozimi se Ijode lahko zakurilo "Jeni. Prostora ima za 16 oseb. ni.~~\K°vi Prestolonaslednik v Ljubljana". 'e.ta je menda v takem času nadv' JC S#daj obiskal Ljubljano tudi Pres, |VOd4 Karcl Franc J°žef- sedanji rija °'^naslednik, njegova mati Ma- ian vCfa mlajii hrbat Maksimili-Žcfu ^dvojvodi Karolu Francu Jo- 6 Sv r',-k H hil takrat še lladporočnik, 5 Ht0f ri!120Val 'julijanske zanimivosti di n hon,lsky- Bil jc nadvojvoda tu-I ob t' .St .^.Uubljanskega gradu in je j m« podaril nekemu navzoče- 2a i0 V ki je držal sabljo, cekin I Poslal čuvaju v stolpu jc jL, y'*' Poineje cekin za 10 kron ter se 'ujet °wPU ,Md' P°dpisal v knjigo za 1 tivolšk u'voivoda si je ogledal tudi % C n;lsade, tivolski grad, Radec-vSe ?nPomenik, jubilejni most in sploh i si je j m.en,tcjic zgradbe. Ogledoval ter :JHl)|jani> dopoldne in popoldne ! všeč t'ZJa,Vl1.' da Ljubljana zelo1 ^ika p Se Pretil, kadar bo1 lu »i\rt;'n<*cval je nadvojvoda v «**jvodi .Union". medtem ko je nad-' > svoje,'1 larij'a Jožl'fa prenočevala! 1 u. Vis v1 vozu na kolodvo- j tyublj- 8°»tjc so se odpeljali iz f c naprej šele drugi večer. ^ittblj "?ct,jska gospodinjska šola v I "'iikj j *a kater« skrbi c. kr. kmc- ■ y Urn..k_ i . . -—• Osebna vest. P. Avguštin Koch, general usmiljenih bratov iz Rima je ondan obiskal konvent v Kandiji. O-gledal si je tudi cesarice Elizabete žensko bolnico. O obeh zavodih se je pohvalno izrazil. i — Zopet biseromašnik. V začetku tega leta sta imela že dva odlična gospoda ljubljanske škofije biserno sv. mašo. Dne 30. julija je pa preteklo 60 let, kar je bil misijonar Karel Reid-rich s svojimi tovariši v mašnika posvečen. Izmed vseh on edini še živi. Svojo biserno sv. mašo je jubilant brez vsakega slavij a na tihem opravil. — Avstrijski vojni minister Kroba-tin. Mož je slovenskega pokolenja in njegov oče je kranjski Slovenec pri Tržiču na Gorenjskem. Že dolgo časa služi v vojnem ministrstvu, kojemu sedaj načeljuje, ter velja za izbornega upravitelja. Vrhu tega še velja Kro-batin kot strokovnjak pri artileriji ter je ravno to važno paoago nvstrijske armade popolnoma in po najnovejših potrebah organiziral. — Iz vojaške službe. Načelnik ar-tiljerijsko-orožnega podružnega skladišča v Ljubljani Teodor Drenik je imenovan za načelnika artilerijskega orožnega skladišča v Gyulafehervaru. —Stotnik Karol Greben iz 5. havbič-nega polka je dodeljen artiljerijsko-orožnemu podružnemu skladišču v Novem Gradu, je imenovan za načelnika v artiljerijsko-orožnem podružnem skladišču v Ljubljani. — V prezenčno službo je prestavljen vojaški računski akcesist Henrik Zabkar pri intendanci 18. pehotne divizije. — Nadporočnik 10. dragonskega polka Josip pl. Ros-sek je dobil 6mesečni dopust. — Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje je prejel od deželnega predsedstva Lovrenc Dovžan, u-službenec posestnika Ivan Renkota iz Srednje vasi pri Begunjah na Gorenjskem. — Umrli so v Ljubljani: Ivana Koželj, delavčeva žena, 41 let. — Ivana Zan, posestnikova žena, 35 let. — Doroteja Škerjanc, zasebnica, 52 let. — Karolina Travniček, žena zasebnega uradnika, 37 let. — Marjeta Golmajer, šivilja, 74 let. — Marija lvunaver, po-sestnica, 54 let. — Marija Čič, vdova mitniškega paznika, 76 let. — Ivan Homan, tesarski pomočnik-hiralec, 42 let. —- Ana Bončar, žena mizarskega mojstra, 31 let. — Anton Beljan, gostilničar in posestnik, 31 let. ?— Fran Ovijač, posestničin sin, 14 let. — Josip Belec, tovarniški delavec, 23 let. —-Anton Kušterle, dninar, 33 let. — Helena Luznar, delavka, 65 let. otvorila Prvi Jri!žba kranjska, bode „ W p,"ovici meseca oktobrba y za- VI POleir ............. . . ' , t;i se i Nlar'janiSča novi tečaj. De-o ; odo ondi poučevala teoretič ■?nu i'l '"" v kl>hanju, šivanju i'1 Vrtnar ju' živinoreji, mlekarstvu N; • rstvu, »ko bode katera želela h ''cniš/.i,,; . , , ... '"»ki k e,n° 385 k 1 r®*plačcn. Za vso oskrbo tečaja ron. Pouk je slo- lit.i Dri Mna gospodinjska šola v Smi-^ '«t0 oveiuniestu pričiic novo 6ol-C '"a i, °ktobrom 1914; Sola je *<>) V • ,rnja 0(1 oktobra do konca »Dljk, ^"l" *« »prejme 12 notranjih A... *ili . '"Jenke atAtmif*irt v »fivrr)du K taimjejo v zavoi ,J0 l"v 1 ne Notre Dame in pla-J:i nieJ';lno in stanovanje po 30 Hi M hL /:l K°je"ke iz Dolcuj-"" ^elM p°d|>ore potrebne, dovo-"o .dbor 6 «*tat»y po IS K . J>! polovico preskrbnine, <-'cv»ti redu solskili sester. m — Suedmarka v Sevnici. "Slovencev" somišljenik piše: Te dni sem se mudil v Sevnici in vesel opazil, kako je ta lepi trg zadnjih par let napredoval. Nove hiše in vile, ki so trgu v pravi kras, so dokaz slovenske podjetnosti, ki, dasi v težkih časih, ustvarja svoja ognjišča na ^oji zemlji. Toda ravno te nove stavbe pomenijo novo nevarnost za našo zemljo. Suedmarka se je z vso silo vrgla v ta lepi kraj in tu s tisočaki vodi svoje satansko delo. Posrečilo se ji je naseliti nekaj protestantov v okolici, kateri so ji sedaj velika opora. Pred par leti je zelo razširila svojo šolo, v katero z raznimi sredstvi lovi otroke nezavednih slovenskih starišev in jim vceplja v srca naravnost besno sovraštvo do rodne grude. Po klopeh v sevniškem drevoredu je opaziti sledove te nemčurske vzgoje: "Heil und Sieg, die Windi-sclien auf-den Strick!" Takih in podobnih opazk, ki delajo vso čast nemškim pedagogom, jc vse polno citati okrog tega nemškega kulturnobojnega zavoda. Na sevniškem kolodvoru jc drugo tako poslopje: "Hotel Nctihcim" v katerem ni le shajališče vsega sevniške-ga renegatstva, ki ob vsaki priliki izziva mirne Slovence, ampak je tudi centrala protestantske propogande. V tem hotelu se vrši redna protestantska služba božja h kateri vabijo Nemci naše ljudstvo s pivom in goljažem. Vsak udelcžcnec'te "božje službe" dobi brezplačno goljaž iu pivo! Kdor pristopi pa k protostantizinu, pa dobi 140 K nagrade. Na ta način se jc tem kultu-ronoscein že posrečilo preslepiti par družin. Podlo je to početje in nečastno za narod, ki se imenuje kulturen, ali računati moramo z njim. Uspešno se braniti proti temu navalu, ne bo mogoče samo z izobrazbo, odločno proliakcijo. Poštena slov. organiza-, cija, v tej ali oni obliki, bi bila tu krvavo potrebna! Tega naj bi ne prezrli 'naši ljudje, dokler je še čas! — Odlikovanja. Č. g. duhovni svetnik Jožef Cerjak, župnik v Rajhenbur-gu, je bil ob posvetitvi nove rajhenbur-ške cerkve imenovan za konzistorijal-nega svetnika. — C. g. dekan brežiški Jožef Mešiček je imenovan za kn.-šk. duh. svetnika. — Gaberjc pri Celju. V tovarni VVestena jc bil za delavca zaposljcn tudi neki' Janez flomaim, doma nekje iz Gornjega Stajerja. Na naslov: "dr. Janez Homan n v Gaberju pri Celju" jc pred dnevi naročil pri ra> ';h ounajskih graških in zagrebških tvrdkah večjo množino raznega perila, obuval in o-bleke, pri enem samem graškem krojaču obleke za 200 K. Ko je vse lepo skupaj spravil, je z neplačanim blagom kar čez noč izginil brez vsakega sledu. — Šoštanj, 20. jul. Še le 171etna ci-ganica Elizabeta Jungwirt se je te dni splazila v hiše mnogih tukajšnjih posestnikov in sicer navadno ob času, ko so bili vsi na polju. Pokradla in odnesla je mnogo obleke, ur, denarja in drugih vrednosti. Toda posrečilo se je orožnikom, prekanjeno tatico prijeti; izročili so jo sodniji. — Nesreča. Iz Ormoža poročajo: V nedeljo dne 19. julija je peljal posestnik Spindler iz Drakovec pri Mali Nedelji neke ljudi na ormoški kolodvor. Pri povratku se je ustavil na dvorišču Gomzijeve gostilne. Vsled neumestne šale nekega gostilničarki-nega sorodnika so konji zdivjali in dirjali v besnem diru po mestu. Posestnik Spindler si je zlomil nogo, ker je padel pri vstavljanju konj z voza, po-sestnica Gregorič, ki je bila tudi na vozu, je k sreči imela priliko skočiti brez poškodb na tla. Konji so bežali nato do Šardinj, kjer so jih ustavili dve pogumni kmečki ženski. S Spind-lerjem, ki je marljiv in splošno priljubljen kmet, vse sočustvuje radi nesreče. go mesto že staro. Toda to vprašanje je ostalo dosedaj nerešeno, ker se stranke ne morejo zediniti za novo glavno mesto. V tem oziru ne vlada soglasje niti med člani italijanske večine, a niti med onimi hrvatsko-slo-venske manjšine, ker igrajo posamezni lokalni interesi preveliko vlogo. Eni—• namreč italijanski poslanci — so zato, da ostane Poreč še nadalje glavno mesto, drugi so za Koper, a tretji za Pulj. — Vsled tega ni nikake nade, da bi se dosegel sporazum, in ako bo vlada hotela, da se to vprašanje reši — ona bi hotela Pulj kot glavno mesto—, bo morala to doseči le potom oktroja. — Avstrijski admiral Haus. Na morju je določen za avstrijskega vojskovodjo admiral Ant. Haus,, Mož je slovenskega rodu, doma iz Tolminskega na Goriškem. V delegaciji s slovenskimi in hrvatskimi delegati govori vedno slovenski ali hrvatski. Mož je izredno učeji, moško odločen in v občevanju zelo ljubeznjiv. Ne samo častniki, ampak pred vsem ga ljubi moštvo, kajti Haus zna občevati z vsakim mornarjem kakor s svojim tova~ ■rišem. — Iz Št. Jakoba v Rožu. Nepozab-ljiv nam ostane spomin na veličastni tabor, katerega smo imeli koroški Slovenci. To je bil drugi slovenski narodni tabor na Koroškem v letošnjem .letu. Zbrali smo se tu slovenski Korošci v veličastnem številu iz vseh krajev od Šmohorja do vrat elovškega mesta, zbrali na domačih tleh, da nismo Nemcem kratili spanja in "ljubega miru", zbrali pa vsled varstva skrbne vlade sami koroški Slovenci. V našem kraju so Nemci gostje in mi smo gospodarji. Dobro smo si zapomnili besede gospoda govornika dr. Brejca, ki je rekel: "Če pa ti gostje začnejo segati po naši lepi zemlji, po našem imetju in po naših otrokih, potem pa sežemo po hišni pravici, kakor jo Nemec razume." Dokaz za podivjanost Nemcev je dalo zborovanje s tem, da se je moralo vršiti v senci bajonetov, četudi je imelo glavni namen, izraziti patriotično čustvo Slovencev, naznaniti naše sožalje presvetlemu vladarju zaradi strašnega zločina in izreči našo vdanost in zvestobo prestolu in monarhiji. Znamenito je pač bilo to, da so orožniki pustili skozi luknjo v Karavankah samo poslanca Jar-ca in Pibra, druge Kranjce pa zavrnili. Nemci pravijo, da se slovenski bratje s Kranjskega ne smejo udeležiti nobenega našega slovenskega shoda na Koroškem. To bi bila čudna pravica v Avstriji! Zakaj pa smejo od drugod prihajati na Koroško! Te dni je imel dr. Richl z Dunaja hujskajoč shod v vasi Zgornji Breg pri Brnci, kjer je le par nemških družin, ,v celi občini pa 3300 Slovencev in le 300 Nemcev. Nagnali so skupaj Nemce in Nemškutar-je iz raznih krajev. Ti so zahtevali nemški uradni jezik v vseh uradih in šolah na Koroškem in se drznili protestirati proti kranjskim agitatorjem, ki hodijo na Koroško kalit "deželni mir". Proti tem tujim nemškim hujskačem, ki hodijo v slovenski kraj izzivat mirno prebivalstvo, pa ni nastopil noben okrajni glavar in noben orožnik! — "Vi ste prijatelj Srbov!" Iz Bek-štajna poročajo: Neki učitelj v tukajšnji občini je pred volitvami zabrusil slovenskemu kmetu v obraz: "Sie sind ein Serbenfreund!" in še nekaj drugih sličnih očitkov. "Užaljeni" kmet toži pri sodniji, toda beljaški sodnik odkloni tožbo, češ, ni vredno, ni nič na tem. Kmet išče za pritožbo na višjo instanco odvetnika, a tudi ta — dr. Klemenčič — odkloni zastopstvo. — Za take neumnosti imajo naši ljudje vedno dovolj denarja, pa bi se hoteli pravdariti. Prav je imel beljaški sodnik in tudi odvetnik dr. Klemenčič! HRVATSKO. 1 — Hrvatski katoliški preporod. Katoliška renesanca napreduje krepko na Hrvatskem. Gibanje se še omejuje, če izvzamemo duhovništvo, ki se je začelo stanovsko organizirati v "Sveče-niški Zajednici", skoro le na dijaštvo. Dijaki imajo že vse polno katoliško-narodnih akademičnih društev. S slovenskimi katoliško-narodnimi dijaki imajo Hrvati ozke zveze, ter skupno potovalno listino za počitnice. Hrvatska katoliško-narodna dijaška mladina ima dvoje glavnih glasil "Luč" in "Djaški Vijesnik" ter 11 srednješolskih listov. — O izrabljevanju vodnih moči Ga-čke—Like se je vršila 14. jul. na vabilo zagrebškega župana konferenca v Zagrebu. Udeležilo se je je kakih dvajset oseb, med njimi pet poslancev. Zupan je povdarjal, da je v prvi vrsti dolžnost dežele, vzeti podjetje v roke, šele ako bi se izkazalo, da je to nemogoče, bi stopile v akcijo interesira-ne občine, na čelu jim Zagreb. Nikakor pa se ne sme pripustiti, da bi pri vatna podjetja iz naravnih moči dežele črpala dobiček. — Nova ladjedelnica na Reki. Poleg dokov ladjedelnice "Danubius" nameravajo v kratkem pričeti z gradnjo velikanskega, za velike oceanske parnike določenega plavajočega doka pri vasi Bei^ulie. Gradnja doka je določena niivštiri leta. ZAPISNIK KONVENCIJE K. S. K. J. (Nadaljevanje z 2. strani.) PRIMORSKO. J — Premestitev škofijske stolice iz Poreča v Pulj? Pulj glavno mesto Istre? Iz Trsta, 20. jul.: Italijanski listi poročajo, da se namerava premestiti sedež poreško-puljske škofije iz Poreča v 'Pulj. To da je bil že eden glavnih pogojev pri imenovanju sedanjega škofa Pederzollija. Vlada se dogovarja radi nakupa neke palače v vrho novega škofijskega sedeža. Ta premestitev je bila — kakor poročajo italijanski listi — prvi korak, da se premesti deželni odbor in deželni zbor s Poreča v Pulj, s čemur postane Pulj glavno mesto Istre. — Znano je, da se vršijo sedaj zborovanja deželnega zbora v Kopru, dasi je glavno mesto dežele Poreč, kjer je tudi ^edež istr-kega deželnega odbora. Hrvatsko-slovenski poslanci so bili v Poreču izpostavljeni osebnim napadom in so morali leta 1897. celo bežati iz mesta in sicer pes. Ker niso v celem mestu dobili voznika, ki bi jih bil hotel peljati, so morali pozimi in v najhujši burji hoditi peš s Poreča v Koper, bežeč pred poreško italijansko sodrgo. Zato se vrše od tedaj naprej seje deželnega zbora v Kopru. Ker Poreč kot malo mesto tudi sicer ni primeren za glavno mesto dežele, jc vprašanje premestitve deželnega zbora v kako dru- Od Matije Novak, Pueblo, Colo. Od Mrs. Mary Zalar, Joliet, III. Od društva sv. Cirila in Metoda, So. 'Omaha, Neb. Od John Grdina, Cleveland, O. Od Am. Slovenca, Joliet, 111. Od Rev. M. G. Domladovac, Youngs-town, O. Od Katarine Maletich, Youngstown, Ohio. Odpošiljateljem zaklicala se je trikrat "Slava" in ob polu 6. uri zvečer zaključila seja z molitvijo, a preje se še soglasno sklenilo, da ako se je kateri član ali članica, katerih imena so označena v tem zapisniku, odpovedala biti pri odškodninskem oddelku s svojim lastnoročnim podpisom, ni opravičena k že tukaj prisojenemu darilu oziroma odškodnini. JOS. REM S, pomožni tajnik. Seja dne 20. avgusta dopoludne. Seja prične se ob polu 9. uri zjutraj z molitvijo. Navzoč cel glavni odbor in vsi delegati. izvzemši bratov dr. Graheka, Ig. Česriika in Mat. Jereba, kateri so šli radi nujnih opravkov domov. Tajnik prečita zapisnik zadnje seje. lirat Jos. Klepec predlaga in brat John Germ podpira, da se ta zapisnik sprejme s sledečo spopolnitvijo: Brat Jos. Cvetkovič predlaga in brit Mat. Pogorelec podpira, da se podari onemoglemu bratu Plutu št. 100 radi onemoglosti $100. Brat Ant. Nemanich predlaga, brat Geo. Nemanich podpira, da se temu onemoglemu bratu izplača polovica u-smrtnine iii da preneha biti 'ud Jednote. V slučaji, da ne bi te ponudbe sprejel, da se mu izplača darilo $100.— Sprejeto. Zapisnik se tia to sprejme. Brat Ant. Nemanich predlaga in br. Geo. Nemanich podpira, da plača Jed-nota bratu Mihael Kožarju št. 5, vožnje stroške in da se taisti kakor hitro mogoče predstavi [konvenciji v svrho zdravniške preiskave. Sprejeto. Brat Jakob Cukjati predlaga, da konvencija izvoli začasni nadzorniški odbor, kateri naj bi čim prej preiskal knjige o premoženju Jednote. Po zelo živahni debati glede te zadeve predlaga brat Frank Banich z o-zironi na to, da bi pregled knjig trajal mogoče nad tri dni, da naj state auditor pri končni seji glavnega odbora pregleda vse knjige in povdarja, da je brat glavni tajnik v jako preglednem računu skazal izdatke in dohodke, kakor tudi kje se Jednotino premoženje nahaja in na kak način je zavarovano. |Kcr je brat Cukjati svoj predlog u-liaknil, sprejet je bil predlog brala 1'rank Baniča. Brat J. Cvetkovič predlaga, brat dr. Seliškar podpira, da naj konvencija sprejme Nat'l Fraternal Congress lestvico, da se zadosti zahtevam posameznih držav za pridobitev charterja. O tem predlogu pričela se je dolgotrajna razprava, v katero je posebno dr. Seliškar posegel ter razjasnil koristi Nat'l Fraternal Congress lestvice, kakor tudi takozvane Mobile Law. Ker je bila zadnja navzočim še precej nejasna, naprosil je brat predsednik z ozirom na važnost te zadeve, navzočega brata Rudolf Kompare, kateri je odvetnik, da naj pri popoldanjšni seji konvenciji pomen te postave raztolma-či, da se na ta način kaka morebitna velika napaka prepreči. Zaključek seje ob 12. uri z molitvijo. FRANK BOJC, podpreds. JOS. REMS, pomožni tajnik. 7. seja konvencije K. S. K. J. dne 20. avgusta 1914. od 2.—6. pop. Seja se otvori z molitvijo. Nato se prečitajo imena delegatov. Navzoči so vsi. Po prečitanju zapisnika br. Jak. Seliškar predlaga, naj se ne tiska imen operacij. — Sprejeto. Gl. tajnik br. Jos. Zalar pripomni, naj se poleg imena dotičnega, ki je dobil podporo, pristavi tudi ime, oziroma št. društva. — Sprejeto. Predlog za podporo M. Miklich št'. 65 za odškodnino $25.00, kot jo je predlagal odšk. odbor, je sprejet. Br. Jos. Dunda vpraša, so li vsi člani, ki so dobili podporo, v odšk. oddelku? Preds. P. Schneller pojasni, da so vsi člani v odšk. oddelku razun onih, ki so se odpovedali na podlagi lastnoročnega podpisa. Vsem onim, ki so odklonili odšk. zavarovanje, naj gl. tajnik ustavi izplačilo podpore. Br. Cvetkovič predlaga, da se preide k točki dnevnega reda. Br. John Dečman predlaga in br. M. Jerman podpira, naj se zapisnik sprejme. — Sprejeto. Br. Rud. Kompare poda pojasnilo, kaj pomeni "Mobile Law", Br. Jos. Cvetkovič povdarja še enkrat svoj dop. predlog, ki se glasi, naj se sprejme "National Fraternal Congress" lestvica ter zadosti zahtevam posameznih držav." Br. Jos. Dunda prosi za navedbo kacega konkretnega slučaja in zahteva pojasnila, kako se smatra 90 odst. vrednosti? Ni liN to identično zahte-vanje, da mora vsak ud vplačati $900 za 1000 dol. smrtnine? (Klici: Ne!) Preds. P. Schneller opozori, da ni bil stavljen predlog, naj se sprejme Mobile Law v celoti. Citira predlog br. Jos. Cvetkoviča ter poživlja br. dr. Jak. Seliškarja, naj da pojasnilo br. Jos. Dunda. Br. Jos. Dunda: Ali bo zadostovalo v vseh državah, če se vpelje samo National Fraternal Congress lestvica? Preds. P. Schneller: Ne bo. Br. Jos. Dunda: Torej se bo za nekatere države vpeljal Mobile Law, za nekatere pa N. F. C. lestvica, in v tem tiči razlika v delovanju. Preds. P. Schneller temu pritrdi. Br. Fr. Boje pripomni, da je postavna zahteva, da se mora vsaka tri leta sklad približati za 5 odst. zahtevanemu skladu. Br. dr. Jak. Seliškar navede en konkreten slučaj ter pripomni, naj se predlog br. Jos. Cvetkoviča izpopolni v toliko, da se bo glasil: "Naj se sprejme National Fraternal Congress lestvica ter zadosti zahtevam posameznih držav, da se dobi Charter v vsaki državi." Ta predlog podpira br. M. Jerman. Sprejme se predlog, da se debata zaključi. Rev. J. Kranjec: Ali je zaključena tudi debata o Mobile Law? Preds. P. Schneller: Ne. Sledi glasovanje o zgoraj omenjenem Cvetkovičevem predlogu z do-stavkom br. dr. Jak. Seliškarja. Na zahtevo preds. P. Schriellerja je glasovanje ustmeno, in sicer so glasovali z "ja" vsi tisti, ki so bili za sprejem predloga, z "ne" £>a vsi toni, ki so bili proti sprejemu. P. Schneller — ja. Fr. Boje — ja. M. Ostronič — ja. Jos. Zalar — ja. Jos. Rems — ja. John Grahek — ja. Rev. Jos. Tomšič — ja. Mart. Muhič —ja. A. Golobitsh — ja. Aug. Poglajen — ja. John Mravint^z — ja. Geo. Thomas — ja. John Povsha — ja. M. J. Kraker — ja. Geo. Flajnik — ja. Pet. Staudohar — ja. Fr. Banich — ja. John Zulich — ja. Fr. Petkovšek — ja. Ant. Gregorich — ja. Rev. Ant. Sojar — ja. Jos. Perko — ja, Geo. Stonich — ja. Ant. Fritz — ja. Rev. John Kranjec — ja. Gregor Cesar — ja. Dr. M. J. Ivec — ja. Ant. Nemanich — ja. Jos. Klepec — ja. Geo. Nemanich — ja. John Prazen — ja. Josip Čulig — ja. Jos. Rus — ja. Math. Jerman — ja. John Germ — ja. Stefan Stukel — ja. Math. Bučar — ja. John Tancik — ja. John Tclban — ja. Ch. Zalar — ja. John Dečman — ja. Jos. Iglač — ja. John Malerich — ja. Math. Klarich — ja. Math Kostanjšek — ja. John Sumrada — ja. Ant. Hochevar — ja. Jernej Knaus — ja. Ant. Gerdina — ja. Dr. J. M. Seliškar — ja. Jos. Rus — ja. Ant. Sterniša — ja. John Widerdohl — ja. Jos. Sitar — ne. Jos. Dunda — ne. John Lekan — ne. Pet. Rožich — ne. Mih. Majerle — ja. Ant. Majerle — ja. Mat. F. Kobe — ja. Jos. Pavlakovič — ne. John Filipčič — ne. Rev. Ant. Leskovec — ja. Math Kočevar — ja. Jos. Lokar — ne. Fr. Peterlin — ja. Rud. Kompare — ja. Matija Pirnar — ja. Mart. Nemanich — ja. Geo. Weselich — ne. Jos. Miroslavich — ne. Fr. Trempuš — ne. Nikolaj Prokšelj — ne. Fr. Staniša — ja. Jak. Stergar — ja. Fr. Brence — ja. Fr. Svete — ja. Mart. Svete — ja. > Fr. First — ja. Ivan Zupan — ja. Jos. Cvetkovič — ja. Mart. Shukle — ja. Raf. Zupanec — ja. John Jerman — ja. John Malešič — ja. Math. Stefanich — ne. Fr. Jernejčič — ja. Geo. Trpčič — ne. Fr. Frančič — ja. Math. Ferko — ja. Ant. Bukovec — ne. Ant. Tome — j a. » Fr. Virant — ja. Štefan Lah — ja. John Novak — ja. Fr. Mišjak — ja. John Zalar — ja. Math. Jereb — ja. Geo. Fortun — ne. , Jak. Cukjati — ja. Math. Judnich — ne. Math. Vidmar — ne. Matija Belavich — ne. ' Mart. Derganc — ne. vl Jos. Rudman — ne. Jakob Petrich — ja. John Kotchevar — ja. Matija Pogorele — ja. Josip Svete — ja. Peter Fortun — ja. Frank Ancelj — ja. ii Frank Završnik — ja. f John Petritz — ne. Peter Majerle — ne. Frank Plemel — ja. Mart. Oberžan — ja Frank Keržič — ja. • Mart. Katzman — ja. Anton Erchul — ja. Pavel Valentinčič — ja. Rev. Jok. Cherne — ja. Josip F. Skrinar — ne. % Josip Lekan — ja. Predlog br. Jos. Cvetkoviča je bK torej sprejet s 101 glasom "ja" proti 23 "ne". Nato prečita br. Jos. Dunda pismo, ki je je poslal v imenu predsednika Zdr. Držav, Woodruff Wilson, njegov privatni tajnik. Pismo se glasi: The White House, Washington, August 18, 1914. Mr. Joseph Dunda, Milwaukee, Wis, My dear Sir: The President deeply appreciates the friendly message which you and your committee addressed to him in the name of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union, and he asks me to convey to you and to all who were concerned an expression of his. warm thanks. Sincerely yours, J. V. TUMULTY, Secretary of the President, Pismo se vzame z navdušenjem na znanje, in na predlog br. Ant. Nema-nicha se naj stavi v zapisnik dobesedno. — Sprejeto. Br. Mart. Shukle vpraša, kedaj pride nova lestvica vpoštev? Preds. P. Schneller pojasni, da bo naznanilo delovanja na podlagi nove lestvice podano takrat, kadar bodo vložene prošnje za dovoljenje delovanja v vseh državah. Br. J os. Rems pripomni, da delovanje v državi New York ni dovoljeno drugače kot na podlagi nove lestvice. Gl. tajnik Jos. Zalar pove, da bo takoj naznanil vsem Insurance komisarjem sprejem Nat. Fraternal Congress lestvice. Br. Ant. Hochevar vpraša, kako se bo plačevalo zanaprej, ali po vstopu v društvo ali po sedanji starosti? Preds. P. Schneller odgovori, da bo sedanji odbor priporočal, naj se plačuje po letih, kot je kdo vstopil. Br. Jos. Dunda: Pri nekaterih članih niso vpisani natančni datumi rojstva; kako se bo to vpoštevalo? Preds. P. Schneller: Vpošteval se bo bližji rojstni dan, to je starost pod 6 mesecev se ne vpošteva, a starost nad 6 mesecev se prišteje kot izpolnjeno celo leto. Br. Jos. Zalar vpraša, kaj bo z onimi, ki bodo zvišali smrtnino? Br. Ant. Gerdina priporoča, naj bo merodajna starost ob zvišanju. To naj velja za celo zavarovalnino, ne samo za zvišani del. Brat M. Jerman stavi protipredlog, (Nadaljevanje na 4. strani.) AMERIKANSKI SLOVENEC. 2.S. AVGTTSTA 1914. ESPIRITU SANTO. epovest= Angleški spisala Henrietta D. Skinner. Z dovoljenjem Harper & Bros. prestavil za A. S. Rev. P. F. Remškar. Translation of ESPIRITU SANTO. By Henrietta Dana Skinner. Copyright, 1899, by Harper & Brothers. (Dalje.) V. POGLAVJE. Sledili so srečni dnovi. Madame Valorge se je udala roki usode in nagonom svoje gostoljubne narave. Tuji mladeniči so smatrali njen salon ravno tako za svoj dom, kakor s-voje lastno stanovanje. Najprej je nameravala postati intimna le z dečkom Teodor- menite družine. San Roque poznajo našo družino in najine razmere. Nama so jako prijazni, ali proti vsakemu na svoj način. Ko si star petnajst let, smeš iti z mlado gospico, katero sprem lja njena governanta ali stariši, ljudje ne bodo ničesar rekli. Z menoj je dru gače. Star sem 24 let in če bi šetal z gospodičnami San Roque, ki so že vse odrasle, bi moral biti zaročenec, ali jem. Bilo je naravno, da je večerjal ]judje bi takoj rekli, da so njeni stariši ž njimi vsak večer, kadar Adrijana ni jak0 i„diskretni. Stariši San Roque gospodičen niso indiskretni, tudi bi bilo doma, da se je učil pri mizi in se igral z otroci, dokler ni prišel čas počitka. Za dečka je bilo bolje, kakor pa da bi se nasitil z večerjo, katero mu je navadno prinesla vratarjeva žena, in da bi sameval doma. Redna večerja in družba mladine mu je prijala. Ko je postal Teodor domač, je bilo naravno, da je potem prišla vrsta na Adrijana. Bilo je naravno, da je prišel za trenotek v salon, voščil lahko noč Teodorju, predno gre v opero ali k muzikaličnim večerom. Mogoče je bilo tudi naravno, da je prišel celo uro preje, predno mu je bilo treba iti. Ljubil je lep krog, otroci so ga tudi ljubili, ker so kmalu prišli do spoznanja, da zna pripovedovati lepe povesti. Kadar se je pokazal, so ga pozdravili navdušeno in se ga oklepali. Teodor, ki je oboževal svojega brata, je sedel mirno in ga z veseljem opazoval, med tem ko je držal Espiritu Santo za roko. Ob kritičnih delih povesti je skrivno pogledal na svojo tovarišico. Včasih se jim je pridružila tudi madame Delepoule, kateri so bili vsi dragi. Prinesla je novo skladbo za Katalino, peli ste duete, včasih je sugerirala, da se jim .pridruži Adrijan, da imajo tercet. Kaj bi bilo bolj naravnega, da so povabili tudi gospoda Agostini, da jih je spremljal na gosli. Koncerti so se vsem tako priljubili, da so bili kmalu na dnevnem redu. Ko so bili vsi tako lepo skupaj zbrani in se zabavali, bi seveda ne bilo lepo, da bi pozabili na Kazimirja, ki je znal tako igrati, najtežje skladbe so mu šle gladko izpod rok. Intimnosti ni bilo moč preprečiti. In zakaj bi je ne bilo, ko so bili vsi diskretni in se vsi dostojno obnašali, in ker so bile gospe in otroci vedno navzoči? Gospodu Disdier je vesela družba dobro dela. Rekel je, da mu trgovstvo glavo beli, hotel je nekaj časa pozabiti skrbi in radi tega ga zadnji čas pogosto ni bilo doma zvečer. "Zdi se mi, da bi se moral zopet oženiti," je vzdihnila madame Valorge. "Nespametno bi bilo zahtevati od njega, da vedno žalostuje nad izgubo svoje žene. Sedaj se nahaja v najboljših letih in če ga je volja pripeljati mlado gospodinjo v hišo, se ji bodem rada umaknila. Imam nekaj malo dohod kov, in če bi kdo izmed otrok raje živel pri meni, ko pri mačehi, Ramon ve, kako jih ljubim, in kako bodem srečna, imeti jih pri sebi in skrbeti za nje." Če se je madame Valorge bala in če je imela svoje pomislike, teh ni bilo pri madame Delepoule. Čutila je, da božja previdnost vodi vse v najboljšem redu. Kaj bi bilo boljšega, kakor da se dve nadarjeni naravi Adrijan in Katalina snideta. Imata iste talente, iste interese, isto kariero pred seboj. Naravno je, da se spoznata bolje, da iščeta drug pri drugem simpatije. Zadovoljno se je nasmehnila, ko je videla, da gre vse po njeni želji. Da, nekaj porok je še vedno narejenih v nebesih. Nič se ni bala, ko je videla, da sta oba nekoliko boječa. Bila sta oba dobro vzgojena in ni jima prišlo na um, da bi pred elim svetom padla drug drugemu v roke. Seveda bi Katalina čakala, da se jo snubi po stari francoski navadi. Adrijan je bil prqvee gentleman, da bi se samo šalil, marveč bode o gotovem času stopil pred gospoda Disdier in ga poprosil za roko Kataline. Potem se bode vse takoj spremenilo. Ves ta čas je vladalo veselo in delavno življenje v četrtem nadstropju. A-drijantt je bilo veliko breme odvzeto, da je bil Teodor tako preskrbljen, ra-ditega se je počutil deset let mlajšega. Zjutraj je šel Teodor v šolo s sinovi Montufer-ja, popoludne je šetal z njimi, ali pa s knezom Palafox in njegovimi sinovi. Večere je dobro prebil v Disdierjevi družini. Kakor je imel A-da je Teodor v skrbi dobrih ljudi, da drijan vedno več dela, ga je veselilo, se število njegovih prijateljev množi. Čutil se je starega radi skrbi, katere je sprehod, katere je užival z Disdierije-moral že tako zgodaj nositi. Hrepenel je po prostosti, hotel je uživati mladost, kakor jo uživajo drugi njegove starosti. Hotel je razprostreti peruti in biti bolj neodvisen. Globok, zadovoljen vzdih se je izvil iz njegovih prsi. »Spomnil se je, da bi ne smel imeti takih misli, ker s temi dela krivico svojemu mlajšemu bratu. Teodor se je čutil žaljenega, da ni bil Adrijan nikdar povabljen na skupni vo kakor tudi z Montufer-jevo družino ob nedeljah popoludne. Adrijan mu je skušal razložiti stališče. Vidiš,, Teodoro mio, oba sva ple- radi ne videli, da bi se katera njih hčera zaročila z opernim pevcem. Proti tebi se vedejo kakor da bi bili tvoji stariši, mene pa le formalno poznajo. Mogoče je, da ti te razlike ne bodo ve dno ugajale, vendar je čas, da ti je to znano." Teodor je pazljivo poslušal. "Mislim, da razumem," je rekel, "vendar še želim, da bi šel z nami, Adrijan, jaz bi ne imel nič zoper to, če bi se ti zaročil z eno izmed San Roque gospodi čen." "Dragi Teodor, hodi svojo pot in bodi srečen, nikar pa ne trati časa z zidanjem zračnih gradov za me na Španskem. Če mi je kaj tacega namenjenega, bode že Previdnost pre skrbela za me." Božja pota niso naša pota. Brez dvoma je imela Previdnost svoje modre načrte, da pa govorimo človeški, je bila velika zmota, da bi bilo dvoje src, ki drug drugega rabita, ločenih. Ah, Margara, vesela mlada deklica, polna srečnih iluzij, namenjeno ti je, da se kmalu zbudiš. Blizu tebe je mlado nepokvarjeno srce, dasiravno se ne bodeš morda več sešla ž njim. Lahko bi položila svojo nedolžno roko s spoštovanjem in zaupanjem v njegovo, ostal bi ti zvest in tvoja bodočnost bi bila zagotovljena. In ti Adrijan, ali ne misliš, da ne čutiš, da bi ti bila v pomoč? Dosedaj si bil pod dobrim varstvom; plemeniti, viteški oče ti je prvi vcepil dobre misli. Imel si dobro krščansko mater, kateri si vse zaupal, katera te je vodila v mladeni-ških letih. Prišla je žalost, revščina; uvidel si, da je treba delati in pri delu si utrdil svoj značaj, da si hodil po ozki poti, ki je edino prava. Vse to, kar te je dosedaj varovalo, si zgubil. Imel si uspeh, žel si ploskanje in po-! hvalo. Prišel si do slavnega imena, postal si bogat, dobrika se ti ženski svet svetovnega mesta. Nimaš skrbi, zahajaš v družbo umetnikov, kateri nočejo biti odgovorni niti Bogu, niti človeku; pomisli, ali se smatraš močnega, da se zoperstaviš vsem tem sovražnikom, da jih premagaš vse sam?---- Nisi še sam, tvoj angelj še vedno gleda ijbličje božje. Ob nedeljah si truden, kajti dopoludne poješ pri veli ki maši, zvečer je pa gala-večer v operi. Tako se vležeš k počitku popoludne, in ravno pred mrakom se pritihotapi čudna podoba v tvojo sobo, postava je visoka in ima lep deški obraz. Teodor odloži svoje zaprašene čevlje in se stegne poleg tebe na postelji, položi svojo kodrasto glavo poleg tvoje na blazino. Potrese te nežno za tvoja široka ramena, primakne ustnice blizu tvojih lic in šepeče sladke, neumne besede — sepeče o rečeh, o katerih je sanjal v otročjih letih, jih pripovedoval materi, ko je šc imel mater, katero je mogel ljubiti. Ti se obrneš in ga objameš s tvojimi močnimi rokami. Potem sede na posteljo, drži kolena z rokami in ti pripoveduje s srečnim, deškim navdušenjem o vsem, kar je videl alt slišal*na sprehodu popoludne. Ti poslušaš in si ga vesel, in radi veselja ga dražiš — kajti ti bi ga nt: dražil in bu mi tudi ne nagajal, č>' bi bil žalosten — dokler Teodorja rudečica ne oblije, zagrabi blazino in jo zažene v te. Bombe lete sem in tja, valita se na postelji, dokler ne zapaziš, da je č»- napraviti se za opero. Teodor vzame svoje čevlje in se gre pripravit na večer, madame Delepoule ga je povabila ua večerjo. (Dalje prih.) ZAPISNIK KONVENCIJE K. S. K. J. (Nadaljevanje s 3. strani.) Popravek: V prvem zapisniku št. 76 A. S., je bilo delegati ime: 64. Sv. Jurija, Etna, Trpčič. objavljenem v izpuščeno med : George A: "To mi je tako sitno, da je moji dekli ravno tako ime, kakor moji ženi. Kadar zakličem 'Uršika', pa nobena ne ve, katero kličem!" B: "Pa dobodi drugo deklo!" A: "Tega ne morem, ker je dekle pridno!" B: "Potlej ti ne kaže drugega, kakor da doboš drugo ženo!'' IŠČEM SVOJEGA SVAKA JOHNA Pire. Omenjeni je bil brfez dela zadnji čas v Chicagi, zaradi tega je šel za delom meni neznano kam. Ker imam mu nekaj zelo važnega sporočit, bi rad izvedel, kje da se sedaj nahaja. Jakob Janesh, 1758 W. 21st PI., Chicago, 111. 2t naj se asesment plačuje za prvotno zavarovalnino od takratne starosti, novi pa od dneva zvišanja. Po raznih debatah med katerimi tudi br. R. Kompare pojasni celo zadevo postavnega stališča, se sprejme predlog br. M. Jerman z dostavkom preds. P. Schnellerja, "če nam država dovoli". Rev. A. Sojar vpraša, ali se morejo plačila za operacije ustaviti z današnjim dnem, ker so itak v nesoglasju s pravili? Preds. je mnenja, naj ostane pri starem do 1. januarja 1915. Sledi rešitev prošenj za podporo. Ista se izplača sledečim: Jos. Smole dr. št. 79 — $25. Rešitev prošnje Jos. Planinšek št. 65 se preloži do prihodnjega dne, da se more dobiti pravilno zdr. izpričevalo. Preloži se tudi rešitev prošnje Antonije Pleše dr. št. 74 iz istega vzroka. Nato se čitajo brzojavke in pisma. 1) Od društva sv. Vida št. 25, Cleveland, O., naznanilo, da je umrl danes zjutraj član Anton Kolar. Člani konvencije vstanejo v znak so-žalja. 2) Čestitka "Glasnika" iz Calumeta, Mich. 3) Čestitka F. J. Drassler, Joliet, 111. 4) Čestitka in nasveti dr. sv. Alojzija št. 88, Ahmek, Mich. 5) Čestitka dr. Vit. sv. Martina št. 75, La Salle, 111. 6) Opomba istega društva, naj se sprejme bivša članica Frančiška Ka-stigar spet v Jednoto. 7) Čestitka dr. Marije Pomočnice št. 147, Rankin, Pa. 8) Čestitka Jos. Kerstolich, Kansas City, Kans. 9) Čestitka Ant. Bašca, Cleveland, O. Prih. konvencija naj bo v Cleveland, O. 10) Čestitka dr. sv. Barbare št. 97, Mt. Olive, 111, 11) Čestitka Mih. Setnikar, Cleveland, O. 12) Čestitka Ant. Nemanich ml., Joliet, 111. 13) Čestitka in priporočilo dr. sv. Ane št. 120, Forest City, Pa., naj se voli br. Jos. Zalar spet gl. tajnikom. 14) Čestitka dr. sv. Vida št. 25, Cleveland, O., in želja, naj bi bila prihodnja konvencija v Clevelandu, O. 15) Čestitka dr. Vit. sv. Florijana št. 44, So. Chicago, 111. 16) Čestitka Marija Hogein in Josi-pina Hochevar, Bridgeport, O. 17) Čestitka John Adol/h, Virginia,' Minil. 18) Čestitka John Adolsh in Math Miroslavich, Eveleth, Minn; 20) Čestitka dr. sv. Roka ši. -13, Denver, Colo. 21) Čestitka Mart. Golobic b, So. Chi cago, 111. 22) Čestitka Rev. L. F. Klopčič, Calumet, Mich. 23) Čestitka Nick Berich, Youngs-town, O. 24) Povabilo dr. sv. Janeza Ev. št. 65, Milwaukee, Wis., za udeležbo parade in veselice dne 23. avgusta ob 1.30 pop. — Se vzame na znanje. Vsem pošiljateljem čestitk se zakli-če trikrat 'Slava". Z molitvijo se seja zaključi ob 6:3.") zvečer. PAUL SCHNELI.ER, preds. R. ZUPA.NEC, zapisnikar. Osma seja dne 21. avgusta 1914. Podpredsednik Fr. Boje otvori sejo z molitvijo. Tajnik prebere zapisnik sedme seje. kateri se na predlog brata Mat. Jer-niana, podpiran od brata Jakob Ster-garja, odobri. Brat dr. Seliškar predlaga, naj nobena debata v eni zadevi ne traja čez uro. Brat Anton Nemanich po«l pira ta predlog s pripombo, da naj nobeden delegat v eni in isti zadevi dvakrat govori. — Sprejeto. Brat Jos. Cvetkovič naprosi, naj se y a s i s i John In tih ar, član suspendova-nega društva Novi Dom, Newark, N. J. Brat tajnik poroča, da se je to društvo na poročilo porotnega odbora s sklepom glavnega odbora 30. januarja 1913 radi nepokornosti suspendovalo. Br. John Intihar pokličt se v zagovor ter izjavi, da se je društvu Novi Dom krivica godila, ker se niso preiskale natanjko vse podrobnosti in zaslišala samo ena stran. Brat Ant. Nemanich predlaga, da se to društvo zopet sprejme, vendar pa, da se izreče porotnemu odboru glede te zadeve zaupnica. Vsestransko podpirano in sprejeto. Tajnik gospodarskega odbora brat John Zupan prebere nasvet, da naj se Jednotin Dom z oziroin na to, da se ne samo ne obrestuje, temuč prinaša Jednoti vsako leto jako občutno zgu-bo, proda in drugi urad preskrbi. Razprodaja taistega naj se v slovenskih listih razpiše. Brat Ant. Nemanich temu ugovarja s pripombo, da naj se izvoli preje finančni odbor, kateri naj bi knjige pregledal. Glede prodaje Jednotinega doma začela se je jako živahna debata ter naposled soglasno sklenilo, naj odbor, v katerega so bili bratje Fr. Pleme!, Rudolf Kompare, dr. Seliškar in John Zupan izvoljeni, izdatke in dohodke, katere prinaša dom, natanjko preišče in poroča. Po natančni preiskavi in dobrem uvaževanju vseh tudi najmanjših okoliščin odbor poroča, da prinaša Doni zares zgubo in da se z nasvetom go- spodarskega odbora, naj se Dom proda, popolnoma strinja. Brat J. Germ št. 7 predlaga na to, naj se Jednotin dom proda. Predlog bil je podpiran od brata Ant. Hočevarja in po osebnem glasovanju s 77 proti 44 glasom sprejet. Zaključek seje z molitvijo ob 12:15 popoludne. PAUL SCHNELLER, preds. JOS. REMS, pomožni tajnik. W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111. Chi. tel. 3399. N. W. tel. 12S7 Louis Wise 200 Jackson St. JOLIET, ILL gostilničar TINO, ŽGANJE IN SM0DKE. Sobe v naiem in Lunch Room. POZOR, ROJAKINJE I Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertž se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba jf naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 illtllllll!llliniHIIIIIIII!llllllllllllllllllll»llllllllllllllllilUIIIIIIIII § Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: gj 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. 1 Ob nedeljah od 10. do 12. 1 Dr. S.Gasparovich Dentist :: Zobozdravnik = H Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. | JOLIET, *:-: ILLINOIS. iHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinI? Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, III. IPiite EJllc. Brand" pivo I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Union Coal & Transfer Co. 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving. Chicago tel. 4313. Northwestern tel. 411 Joliet, ill. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta. Both Telephone« 26. JOLIKT, ILLINOIS. Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 kron. Glavni urad: TRST. Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkovižu, Opatiji, Šib^niku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle. « Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje v/ednost-nostne papirje in daje informacije vseh vrst. Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bosno | in Hercegovino, Albanijo, črno goro, Grško, Rumunijo, Srbijo-Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. Naročite zaboj steklenic novega piva, k( se Imenuje EAGLE ■!L___ ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Ota telefon 405 S. Bluff St.. Joliet. I0<