stev. kz v Trstv, v MfliUo 4, aprila »20 letnik Xiv Izhaja — i&vzefnši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo : ulica sv. Frančiška AsiSkcga štev. 20, I. nadstropje- Dopisi naj se pobijajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Ista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3.—, pol leta L 18.— in celo leto L 36.—. — Teleion uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot.'beseda, najmanj pa L 1.—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edino«*.!. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v 1 rstu, ul. sv. Frančiška As. 20- 1c Mci peMs FjiS Tf: MM&MHedl • KI uši H MU M l BB BELGRAD, 30. (JDS) V političnih krogih demokratske zaednice se zatrjuje, da obstoja Ic malo upanja, da bi prišlo med parlamentarko in demokratsko zaednico do sporazuma ^lede sestave jake koalicijske vlade, da obstoja n*arveč verjetnost, da pride do sestave uradniškega kabineta v znvrslu pakta, ki je sklenjen n>ed demokratsko zaednico in dr. Sm-idlakc. Tako nevtralno ministrstvo imelo nalogo, da predloži parlamentu volilni zakon in da nato izvede volitve. Iz političnih kresov raifka-ne stranke se zatrjuje, da par-jam er >."rna zacdnica še ne smatra situacije za dozerelo za tako daleč, da bi morala sedanja ' vlasSa podati der isijo in da jc sedanji nolit^čni j po!o .- j t: ko ne; sen, da še ni roc-^oče misliti na : kora"n;o rešitev se' anjrh zapletliajev. —i V do" ro informranih pouličnih krog li se za-j lr»u;e", da sedanja Protičeva vlada še ni iz£u-biia da se še vseeno sestavi koncentra- cij.!;? vlada. Z vso resnostjo se poudarja, da ; je st-.:l sam St<*jac Protič demok-atski za-j cdnici tozadevne prec-lo^e, ki jih demokratska zaednica tudi sprejela, a samo ped enim | pr.-oiem, da namreč sedanja vlada preje odrt oi. Ker \3rJa tc^a ni hotela storiti, so se ^ed vlado in desvekrateko r.aedni- ' cc p'-ekfrrli. Sed?i pričakujejo radikale i do-1 hod Peš^a, de^r-^kreti pa na to, da irt-erfeli-. rak> regenta e Hje£ovega mnenja o sedanji j vladi. Pre-Včerajšnjim se je regent udeleži ; neke n <'omekne tekme in je sedel poleg njefa > b'vši ministrski predse'ni-k Ljt*ba Davidović,; kateremu de.}?tvu se pripisuje velika važnosi. Čuje se, da se je ^b tej priliki razpravJja-lo o va>r h poHtrčrili zadevah, tičećih se seir^je vfctde. _ Klub dr. Smodfeke ?e ni udeležil z«d-v"h ej parlamenta in vlada zato med r-.-tkalci ve:'ko « ;:^-rčen;e: ker je na ta načm dr. SnodUka onemcrfočšl vladi kvorum. Ka-krr se č e, odpotuje večina pcslaacev za ve-j lr; -moč-ne praznike v domovino, dr. Smodlaka o a bo Cot: 1 v Belfredu, da pri eventualnih pc^ij; nj:h posreduje. — ^Belfradski dnevnik-piše o razvoju sedanje krize takole: V tre-rutku, ko je sedanja vlada 'znebila v parlament; kvorum, b:-la bi njena dolžnost, da peca den'.-'70, ker je povsem izključeno, da bi itrena. kri m dovoli evala, da bi demokratsko-soc ;r lični blok vladal brez parlamenta, odobravala postopanje vlade, ki nima v parlamentu v«oin® i« Lj je uri njeni sestavi, do-b 4a (x' krone cb!?t samo -5od enim o đoiem. če vlaia s parlamentom in če ima v parlamentu zadostno večino. — Tudi Eaoha- pravi o sedanji krizi, da je položaj že trk, da »e vlada j zrela za odstop. BELC^AD, 3!. ."Politika piše o položaju: j T.-d« »ceraj se ni napravil noben korak za! ^•se.^o sperazttma. Pričakuje se akcija regenta Al-'sandra, ki 'bo 7opet apeli-al na obe; t^rark', naj se tsperazumeta. Obe pcViMJni t skupini steiita medtem se vedno na. svojem j stališču. Parlamentarna zaednica želi, da par- | lam en t sprejme volilni zakon in da ustavotvorni c'bcr kn^ča nu-čit ustave, sestavi n^ ; s? koncentracijska vlada, ki b: izvedla vo-j htve. Demokrati pa zahtevajo, naj sedala: vi :!a o^stem, nsikar bi se začela pogajanja. • Med njimi je več čJan-mv, ki si želijo na-dstran- ' karike vlade. Verjetno je, da bo regent A!ck- ; sander sprejel danes predsednrka zbornice dr. Pavloviča, da mu poroča o položaju. Mini: trski predsednik Prot'č je včeraj zopet prišel v urad in je prisostvoval seji radikalnega kVba. V svojem ^o-v-era je poudarjal potrebo »>o sporazumu med cbenja parlamentarnima sk'.rpinama. BET. GRAD, !. Polit:ka piše pod na slove m Notranje situacija : Predsednik začasnega J narodne,^a predstavništva dr. Draža Pavlovič i je cbvestil krcr.c o političnem položaju. Pred-sednk je ugotovi i, da je bilo dosedanje delo narc.' ;e skupščine brezp-i dno in je težko ra-čurrf-ti na- u;"5ešno delo, ako se naspiotstva med strar-kami ne omil:^o. Ediri izhcd iz le£a položaja jc krncentrar-Vka vlada, ki b: opravila n.i:ru'nejše posle -11 izvedla voHtvć. Prc-stckn?jVc'-vk re,fent Aleksander bo zopet pozval teke n te'': tedna načeln ke vseh strank. Pribod Pcšiča je oč'»vidiK> vplival aa popr.iiljivost strank. lo Ninčič. Za ministra za pravosodje je določen dr. Duša.n Peleš, član skupine dr. Meda-kovića. Spalajkovič obolel. BELGRAD. 2. Namestnik ministra za zunanje posle dr. Spalajkovič je lahko obolel. Pcgajacja z Italijo. BELGRAD, 2. Politiki javlja njen depis-j ni k iz Pariza od 30. t. m.: Predsednik jugoslo- j vedske mirovne delegacije Pašič je snoči cd-potoval d, nore mu sled: dru^i član j naše delegacije dr. Radovič. Minister za zunanje stvari dr. Trumbič c sta ne v Parizu, kjer iz zadržujejo važni posli, ki ne dopuščajo njegove odsotnosti. » Iz dslegacijikih ^krogov cozn: varno, da potovanje Pašičevo v Belgrad nima samo namena razbistriti notranjega položaja; z dr. Radovi čem potujeta v Deigrad za adi posvetevaiija o pravcu nadaljnjih pogajanj z Italijo. v * Irk'—r^ks zasedba Skadra. BELGRAD, 2. -Politika« poroča: Povodom trditve presbireja italijanske delegacije - v Parizu, da Italijani niso okupirali Skadra prati sporazumu z zavezniki iz 1. 191S., smo pccblaščeni izjaviti: Vsled sklepa vrhovnega 7 - vera iskala sveta od oktobra 191S, je bil Skader in n;ogovo področje rezervirano za nieczr vezniško »povelirištvo in njegovo upravo, dokler se ne sklene definitivna rešitev o Albaniji na mirovni konferenci. Zaradi te^a je srb-aka vojska, ki je Skader osvobodila, bila piisiljena zrpustiti h> mesto, akoravno je bil j zmirel navedenega sklepa, da more istotak-Oj ostati v njegovem področju kot predstavnik , Srbije v medzar. ezniškem. poveljništvu. Dne 13. m?rca t. 1. je poveljnik metfeavezniškega peveljništva general de Hout-oa kzročil vsled; iote^a sldepa upravo mesta Slcadra, odnosno njegovih oblasti, Albancem. 15. marca so Italijani kljub protestu mestne uprave pripeljali svoje baterije in jih usmerili na mesto ter izvršili tako faktično okupacijo. Zvsza m'id Romansko, Poljsko, čehoclcvaško, JnjitrelaTijo in Grško. V/AS1IT N G TON. 3. Associated Press javlja iz Bukarešte, da pripravlja Take Jone-scu zvezo med Romunijo, Poljsko, Čehcslo-vaško, Jugoslavijo in Grš--co. Diplomatska zastoociSt^a- 2. Presbfro objavlja uradno: Mi-r-i'3-trstvc za zunanje stvari daje v vednost ir.'ere iranim: I. Do sedaj so bila izdana načelna dovoljenja za otvoritev nastopnih, inozemskih konzulatov na ozemlja našega kraljestva: 1. Grški v Skopi ju, 2. Franciji v Zagrebu in Ske.plju, 3. Angliji v Zagrebu. 4. Špr.r ji v Belgradu, 5. CeKoslovaški v Bel-grsdu Ln S ara je vem, 6. Nizozemski v Belgrai.11 in Z? Jrebu. II, Dala so se začasna dovoljenja za poslovanje nastopnim inozemskim konzu-Istom: 1. Belgiji v Belgradu dn N šu, 2. Franciji v Negotinu (konzularna agencija), 3. Poljski \ Sarajevem, 4. Švici v Belgradu, 5. Nizo-r.v moki v" Sarajevem, 6. Rusiji v Zagrebu, 7. Italiji v Ljubljani (konzularna afencija). III. Dfda so se definitivna dovoljenja za pcslova-aje rastci>rJm inozemskim konzulatom: 1. An-v Belgradu in Skoplju, (vicekonzulat). 2. Zedinjenim državam v Bel gradu, 3. Rusiji v Bel* rad u 1%-icekonzuIat). Službeno: Od ministrstva za zunanje stvari 29. marca 1920. Bel grad. — V zadnjem času so se mnogi posamezniki in posamezne 'korporacije obračale do inozemskih misij v kraljestvu s prošnjami in zahtevami, da bi sc v nekaterih kraflb na našem oženil,'u ustanovili inozemski konzulaLL Ministrstvo za zunanje stvari opozarja p. a "n e um estn-c s 1 takega postopanja, Ker se s tem ne semo tuje misije, katerim moramo kot domačini posvečati vso pozornes-t, spravljajo v neprijeten položaj, temveč to tudi »i prsstejna pot. Nove konzularne oblasti tujih držav v našem kraljestvu se morejo usla-navijati samo po predhodnem odobrenju mi-iretrstva za zunanje stvari, ki mora ^P^"2-/ zumeio z drugimi našimi oblaslmi presod.ti, ali je v kalkem kraju z ozi«X)m na trgovske odnašale naše države potrebe® tuj- konzulat. Urr-Jno: Gd ministrstva za zunanje stvari, 29. marca 1920, Belgrad. Poslamsl vi aa Portugalskem in Japonskem odpravljeni. BELGRAD. 29. Epoha ; javlja, da sta naši p os! r niš t vi v Lizbom i»n Tekiju odpravljeni. Razorožitev. BELGRAD, 2. Notranji minister je odredil razoreženje onih krajev našega kraljestva, kjer ostaja krvna osveta in kjer preti nevarnost. da se prebivalstvo -ipre vsled rovarenja tujih agentov. Podonavska komisija. BELGRAD, ~2. Predsednik podonavske komisije anrgleški admiral Troubridge je došel iz Budimpešte v Belgrad, kjer je bil sprejet v av&jenct od regenta prestolonaslednika Aleksandra. Posetil je tudi ministrskega predsednika Protiča. Namestnik ministra za zunanje stvari SpaJaikovič je priredil na čast admiralu Troubridgu in drugim članom podonavske komisije svečan banket. V t ia otapi) enje avstrijskih barkovcev v Zader. SPLIT, 31. V Zadru so oblasti prišle na sled druži>i špekulantov, ki je vtihotapljala avstrijske tisočake v zasedeno ozemlje. Aretirani so dr. Karel Hoeberth v Zadru, njegov brat dr. Edmund Hoebert v Trstu, uradnik pristaniškega urada Rougier, uradnik Lk>ydc-vc avanture Dcpinquente, trgovec Cernesia, Nikola Pasić v Bclgradu. BELGRAD, 1. Načelnik naše dalegacije nt, mirovni konferenci v Pa:»zu N kela Pašič je včeraj poselil predsednika vlade St^jana Pro-j lica in mu porečal o poteku zadnjih razgovorov za rešitev jadranskega \praSarja v Parizu in Londonu. Danes bo Pašič ponovno ■kom eri ral s Protićem, nakar se bo vrl l kroniki s -et. Pašić se ču'i že tok-ko trudnega, da • e izjavil proti £venim pri^atel-jem, naj bjpdo proti njemu po možnosti obzirni. On se ne namerava več vrniti v Pariz, nego ostane nekaj ča«ia v Belgradu. nato pa pojde na odmor v Dubrovnik. Od.~ .ep trgovinskega ministra. BELGRAD, 31. Politika^ poroča: Minister za t-sovino in industrijo Stojan Ri'oarac, kij ie. kakor znano, t?-kcj po sestanku narodnega predstavništva predložil ostavko kot minister, je sedaj ponovil svojo zahtevo, naj se srrejme njegova ostavka. Vlada je včeraj sklenila, da mu proanfo izpolni. Na njegovo ji esto ket minister za trgovino in industrijo bo prišel dr. Mr&;nčilo Ninčič, ki ga bo v ministrstvu za pravosodje zamenjal član iz sku* pine Ribarca. BELGRAD, 31. Regent AJekjander je podpiral ukaz o ostavki trgovinskega ministra Stofaaa Ribarca. Za njegovega nasledek a je i esenc, an minister za pravosodje dr. Mouiči- ter trgovca Cadel. sedaj v Trstu in Godinig, sedaj v Turinu. Te aretacije sc zbudile veliko pozornost, zlasti zaradi dr. Hoebertha, ki je eden voditeljev italijanske stranke in član mestnega zastopstva. Za vojne sirote. BELGRAD, 2. Ministrski svet je odobril kredit 15 milijonov dinarjev za podporo in ustanavljanje zavetišč za vojne sirote. Najprvo se bodo taki domovi ustanovili v krajih, ki so vsled vojne največ trpeli. Ru^ki begvnci. BELGRAD, 2. PresUro javlja, da je prišlo v Jugoslavijo 30.000 ruskih beguncev, ki sta jih vlada in prebivalstvo vsega kraljestva kar najprijazr.eje sprejela. vm fronKeusM pigčrznsstl. ZAGREB, 30. Včeraj pcpoldse je bila pr. a se»a novega občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila verifikacija odbornikih mandatov. Zanimanje za sejo je j-'Io zelo veliko. Galerije zbcrovalnice so biie napolnjene z občinstvom, razen le^a pa se je zbrala velika množica pred zicorovclnroo. Ob \\ 17 je otvo-ril vladni poverjenik dr. Gcgiia skupščino in i ugotovil, da ;e prisotno zadostno število za-1 s topni ko v. Nato govori v imenu demokratske I stranke zastpnik M^ilan Kresič, ki izraža ve-sel^e, da se bo mestno zastopstvo kot pravi predstavitelj vsega zagrebškega prebivalstva moglo posvetiti delu v korist celote. To radost pa moti dejstvo, da razvaline stare propadle habsburške monarhije mečeio se temno serco v mestno posvetovalnico. Pri minulih mestnih volitvah so postavili svojo listo in t Mi izvoljeni tudi taki elementi, ki so vedno služili tujcem v borbi proti svobodi našega naroda. Svodih grehov se niso kesali in sedaj nameravajo tudi v tej naSi novi svobodni državi nadaljevati svoje razdiralno delo, kar najbolje pek-zuje njihov proglas, s katerim so zahtevali j-aupanje od dela zagrebških volii-cev, ki ie še zaostal in ni pros veti jen. Pravi: j Ker nimamo opore v po^-tavnem zakonu, da bi se protivili verifikaciji takih zastopnikov, dajemo s tem izraza svojemu globokemu ogorčenju in protestu, ker mtrra to zastopstvo sprejeti tudi lake žalostno predstavitelje tujske sile v svoje kolo. To izjavo so spremljali ostri protesti proti prisotnim nanovo izvoženim frankevskim zastopnikom. Nato je vstal 3d;a frankovcev dr. Prtbe^, ki je držal v roki kos popisanega papirja in hotel pročitati izjavo svoje skupine. V vrstah komunistične stranke, med demokrati n na galerijah nastane oglušujoč hrup, vestida* pa je dr. Prebeg na ves Kias ^ K-iv.: t—med drugim: Hrvatska stra vka prava obooja najodločneje vsako poseganje Italije v naše kraje in na Jadransko morje ter vsled tega pozivlje mestno zastoprtvo v Zagrebu, da vloži svečan in odločen protest proti tenut posedanju s tem. da pozove celokupni naš narod, da zastavi vse svoje sile v hrambo naših pravic v jadranskem v prašanju. Koma j je preči tal to iziavo, je priskočil Ob splošnem protestu zastopnik komunistične stranke Glavač in hotel iztrgati dr. Prebegu iz rek papir z izjavo, kar pa le-ta preprečil in spravil izjavo v svoj žep. Nato je Zastopnik Delič (komunist) najodločneje protestiral, da so se v mestni posvetovalnici pojavili ljudje, ki so bili prej krvniki našega ^ naroda in ki so komunistom pripravljali vcSala in ječe. Na te besede nastanejo zopet burni protesti proti prisotnim fraiikovskim zastopnikom. — Poročevalec dr. Bcgdanovič prečrta poročilo o razpustu bivšega mestnega zastopstva in o razpisu novih volitev. Omenja, da. je došlo pismo dr. H-inka Hinkovkia, ki je izvoljen kot kandidat Hrvatske zaedaice, v katerem le-ta ipravi, da ne mote sprejet svejega mandata, ker inu ni mogoče položiti prisege brez pridržka. Ako bi se navedbe dr. Hinko-viča uva zeva le, bi se moral mesto njega pozvati kandidat Hrvatske zacdnice dr. Lav Mazzura. V imenu komunistične stranke izjavlja zastopnik Delič, da ne more sprejeli odpovedi dr. Hinkovoča in pravi: Ako tudi smo mi naf,-c.Močnejši repubL kanci, vendar pe J p jemo izjavo in hočemo zadc&titi predpisom, ki se zahtevajo od nas kol mestnih odbornikov ter bomo zadostili tudi formalnosti zastopniške prisege, ker nas je, ksker se pravi, peslal semkaj na.red in h»5ec*c izvrševati svoje cd-bemiške prirege, ker nas je, kakor se pravi, poslal semkaj nared :n hočemo izvrševati svo-bornike dolžnosti. Dr. Uinko Hinkovič mora tudi kot republikanec delati tako in sprejeti kensekvence. Temu razlaganju se je pridružil tudi zastnpnrk Wilder (uem>krat). O Leni fe govorilo še več govornikov, nakar jc vladni poverjenik dal na glasovanje predlog poročevalcev. Za poročevalcev predlog so glasovali zastopniki Hrvatske zaednice. Hrvatske pu-čfke stranke in zionisti, Proti pa ^o glasovali člani komunistične stranke, hrvatSKC stranke prava, demokratske stranke ter dr. Politeo in Juraj Bukšeg; torej 19 proti 33. Vladni poverjenik dr. Goglia ugotovs da ie 5 tem sprejet predlog zastopnika Delića. Nato nrt>-ide zbornica na dnevni red. Po končaneni dnevnem redu je bila seja zaključena cer se jc občinski svet mimo razšel. Slovenska gospodarska cnk«ta. LJUBLJANA, 28. Predsedstvo deželne vlade za Slovenijo sklicuje na 8. aprila 1920. in eventualno naslednje dni enketo v svrho posveta v omejitvi draginje in drugih perečih gospodarskih vprašanj v deželnem dvorcu v Ljubljani, posvetovalna dvorana z nastopnim sporedom: Kako b: sc dala omejiti rastoča draginja in sicer 1. glede živil in splošni]* gospodarskih potrebščin, 2. glede manufakturnoga blaga, 3. glede usnja, 4. s^tede kmetskih gospodarskih potrebščin, 5. dopustni trgovski dobiček In 6. pobijanje tihotapstva in drugih izrodkov v trgovini. — II. interpelacije in morebitni drugi predlogi gospodarskega značaja. K enketi so povabljeni; 1. Poverjeništva in cd-delki deželne vlade in c-^delki centralnih uradov v Ljubljani. 2. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani dn inspektorat državnih železnic v Ljubljani. 3. Ljubljanska delavska kons-umna društva. 4. Organizacije 1 producentov -in trgovcev. 7. Zastopniki Prek- i mirrja. Razprava bo javna in občinstvo bo' • inelo prost dostop na galerijo posvetovalnice, j K ločikam I. 1 do 6 ibodo predloženi enketi | določeni predlogi v razmotri vanje. Začetek enkete 8. a pri'a c.b 9. »Nova Pravda« — glasilo narodnih socijalcev v Mariboru. MARIBOR, 28. Tu prične izhajati koncem tega meseca in potom vsako sredo ter soboto Nova Pravda , kot glasilo oarcdcosocijatae stranke. Uredništvo je v Narodnem domu. V zadevneme razglasu pravi Nova Pravda : ^Trpimo vsled neurejenih razmer, vsled korupcije, verižništv-a in c-J ilrža-v aranžirajočih elemenLov hujše kc.i sužnji. List začne neizprosen boj preti kapitalizmu in narodnim nasprotnikom. List bo glasilo delavca, državnega in zasebnega nasLavijenca, malega kmeta, malega obrt ruka, splch malega človeka. Volitve na Bolgarskem. SOFIJA, 31. Bolgarska brzojavna agentura poroča: V nedeljo so bile vsled razpusta sobranja potrebne volitve v zakonodajno skupščino. Po zadnjih dospelih vesteh ie za-n-rnče-na nedvomna večina v prid sedanje vlade. Jvsdoslavov se preda bolgarskim oblastem. SOFIJA, 3. Bivši ministrski predsednik dr. Radeslavov, ki biva sedaj v Berolinu, je obvestil bolgarsko vlado, da se ji da na razpo-3sigo in da se vrne domov, čira zapuste Bolgarijo zavezniške čete. Iz ČfHKeriSdvsšriei Jezikovna naredba v čehcslovaški. PRAGA, 2. Pravosodni minister dr. Vesely izd-a narec.bo o jezikovni vporabi pri uradih. V zmislu te naredbe mora vsak no»vi uradnik bib popolnoma vešč češkega jezika. Glede uradnikov, ki služijo žc nad 20 let, bodo v tem oziru dovoljene izjeme, v kolikor bo to dopuščala služba. Vsaka češka vloga bo morala biti rešena v češkem jeziku tudi na nemškfcm ozemlju. Madžarske zahteve po avtonomiji Siovivskc odklenjena. BUDIMPEŠTA, 2. Madžarska mirovna delegacija v Neuillyu je poslala iz Parka brzojavko, v kateri sporoča, da je najvišji zavez-nišlti svet oJb;l zahtevo madžarske delegacije, da se dovoli Slovaški avtonomija pc:l •okrifljem Madžarske. Čehoslovaška bo odgovorila Rusiji. o :ji«iit*ni. z j. zadeve ter. Bene-š je a\Jl v ustavtnhiiitl s^ui^^ini. «iat mt' pripravlja, odgovor na Cičervnovo noto, s kalero po>!M>ja -sovjetska Rušila mir odioslovaški repu-b4:.k». Od'+ovor bo soštavijen v zn;M:» prejsn )h nfinistrovMi izjav. -Kcikor hitro bo nros-rče, . e precl-k>ž-i odgovof-aniniis.trs'Aeinu SMehi v odohri-tev. Za-k^snkev v od-sevoru- so zakrivili dojcodki v Nemčiji, ki se moratjo -tu-Ji vzeti v poštev. Čefcoslovaška ne bo izdajala novih bankovcev. PRAc na ta nr-č-'u odporrroslo poittaiifcanju drobiža. To poman-kanje povzrcvuie Občinstvo santo s tem. ker se vodno sprejema sta-re avstrijske banki \oc (od 10 in 20 kron), dasi so .t;Vii ziatoenjeni z novimi- Čehe1-Lev aškiani ban-kovcr. Vlada se odločno protivi povećanu števila bankovcev v obhodu in vse drugačno novice imajo i namen ustvariti: nezaupan-je nasproti českt valuti, ki je sedaj ravno mačehi rasti. Proti poljskem nasilstvom v tešinskem okraju. PRAGA, 2. (S.) Iz težinskoga okraiu e .pri-ški v Pra iro*orVcs!-:«r. r.t v o sestavljeno cd Cehov -bi zi'cev. Sprejeli io nv'tvistrski predsednik Tusar ! m mijii-st-ra dr. Beneš in Svekki kakor tndi zasiop-niiki posameznih klubov v ustavotiaint sk-upščina. j Odposlanstvo se je pritoževalo proti zverskem«! j pc^-topan u in nasipu Poljake v nasprcii ilo^jske-nrii prebivalstvu. Vsako naveJei'.« dojs-tvo je P'1-rr-enc z listinami, z dar.Tr.cm iti fotografijami. Vzr . današnjemu k. it'e iennr -.olo/ia'a ući v .p d-P?-h.r.v:».rai s po-l'-'ke stran!, ki prtlrija iz Krakova : fn ki štnifra na' nasilje ki naravnost na zlcCinc ; V.ir:" it-ri so pripore j "K češkemu prebivalstvu, naj I ne -v-rema pocen-'žnja Poljakov in svetovali, r i? ! se obrtaji mir in red. Ot:' ub:M so tudi. da ukre-i-e, C-edi'jsi na?ka vlada v>e. k«»r bo v njeni n:c;j. da >e . oiK?- ncso5;-so poljska zloderstva. Odp:? 'unstvo ;e i Jr-lo izraza svojemu cau.paiHn v pcnw:Tan;e ministrov. .katero bo visoko wves svet. AprcvizaciJiLe težave v Cekos?ovaški. PRAO.\. 2. Minister za ar- - vi/ c;'o ff. Hondvk je od-:tcpil. ker iri tđag& ZTOCČi velikanske, težave v narodni, prtjirnnk N: reJ » v aprovizaciji j bi ino?,e! odvrnili le kak ne v i:t cJi-Ćen mire>ter, i k-i bi pretiretiil sestave ar-ro\-?.ac:'>ke^a inkiistr-stva. Ti?Ji trgovinske minister dr. tfc dler je po-mfc'il svoj cd-top. Oba cdstrpa imata-pravzaprav osol>en anaooj ki sestava viadnih strank ostane neizpremen*ena. _ _______ g Z Mirovna pogajanja z Lat is i. MOSKVA, 1. Ljudski komisar za zunanje posle je sporočal latrški vladi, da ie sovjetska vlada vzela na znanje predlog latiške vlade, naj se mirovna pogajanja pri eno začetkom aprila v Moskvi, in da predlaga, naj se prično pogajanja dne 5. aprila. Zastopnikom latiške vlade se zajamči svobodno potovanje. Razen nekaterih dogovorov, ki sc morajo še urediti, sc morajo sprejeti vsi drugi predlogi. Deajikioov beg. LONDON, 2. Preden so boljseviki vkorakali v Novorosijsk, je angleško brodovje moglo vikrcatk velik del moštva prostovoljnih čet. Denjikin ni hotel priti na angleške ladje ter se je vkrcal na rusko oklopnico. Rusija zopet ponudila inir Romunski. BUKAREST, •*!. (S.) Zunanji -mimster Du&o Zkiiiresoi ie iiZiuvii >R©j«astu-ca Rotnatuic, dfc W Rusija zoper pozvaki v Jad o Cre-scuk :iai poii;e odpeskmee v Harkov i" a Ji mirov- nih poj£«krtij. Nova rcMi>'.»*isk;i v ki u a ni še oJgovo-ri-ki na to povabilo. _____ tz Avstrije. Kaneular Ronner poide v Rim. DUNAJ. 2. (S.) Korrespondeuz-JJurcau poro-da poide državni kaiicek^r Reimer prihdeiiz.. piše, da se Je »pesa jal že pred neka} časa avstrijski znitatr'; mini^cr z Belsr.idoni ;n Rimom o obnovitvi n;;r<;vnih stikov. I\>tovan'e kafockirja Rcr.nerja v Belffrad je bilo že doJoOcno, .- i tedui se :e >.\ r?i»a iz-preinemba v vladi, rad? wč.v.r (Jot'ena podajanja niso mc^la nap^ed..vati. Pv ti>va:i;e v Rim ne more iznenaditi hi-krgar, kajti o ire;n se govori Že do»*o in M*.1i se Je pri« pra\ I.li'lo. Pomoč Avstriji? PRAGA, 2. ČedkosLovenvka Republ'ka piše v svoti današnji štc>nlki: Po brzojavnih poročilih javlja »Chicago Tribune« iz Londona, da so zavezniki s posebnim poudarkom zahtevali od čehoslovaške, jtigoslcvenske in ro-inur.ifke % lade. naj takoj pomagajo Avstriji z živili. Kakor doznavamo na pristojnem mestu, moremo izjaviti, da Čehoslovai=kemu zunanjemu miiiislrstvu ni ničesar znanega o takem koraku. Lakotna stavka m-idžarskih boljšerikov, DUNAJ, 2. Kakor javljajo listi, so v S tein-hofu internirani madžarski komunistični vodje, med njimi Bela Kurt, Bettelheim in Lcvin, pričeli Lik o trro stavko. Pred pohorit»wi prai s-c srdjali^tičn J-lic-tatnira. Csseaske rudokope tmieUi delavci. LONDON. 3. (S.) Dusseldoriski dopisaik li-s-ta Daily Mail: je izvede! iz Cs^ena, da so de!:i\\i nsiičlH premosok-MJe sosIamio svojim ^ro^aivm, da .jsh poženejo v zrak. ako poizktivijo vladne e.-to predira'-; Bflt?sč3 šiaeif kics'ousnsRe PDillRg. (Dopis.) Težavno nalc^o smo si nadeli. Ml*dn. komaj rlesana lr\dja jUjL-.-'-sl'ON-en^ke države je na odprtem morj-u, i^roč^n^ tniim vetre . om, Danes prijazni veterček žene ladjo poln' jadri na-prej, toda že jutri preže črni oblaki na obzorju, dviga sc vihar in \ i-.cko -butajo sovražni valo\i ob njene stene, grozeč j", da jo pr k< p'jejo ped seboj. Kake veščine ie treba krmarju, da izrabi \ saiko ugodno sapico, da previdno stisne jadra ob sovražnem, da jih zop_t razpne ci> prijaznem vetru. Koliko Jruda torej, da privede ladjo v varni pristan. Pa naj že misli na bodoče peti? Nebo svetovne politike nam ni posebno prijazno, čeprav imamo mogočnega prijatelja za seboj. Slej ko prej \lada tu Anglija, ki s polno paro kuje veliki protiruski blok. Temu sc pa jugoslo venska država ne more pridružiti. Toda jii-^oslovenska država je evropska vlast. Če hočemo torej soditi o nje-ii/ih bodočih poteh, se moramo seznanili najprej z evropsko politiko. Tu naj omenimo lakoj, da Anglije in Rudije ne 'prištevamo k politični Evropi. Anglija jo svetovna drŽava, ki ima v Londonu .-•voj sedež, svo^i vodilno pisarno. Na Evropo ijleda z enakim očesom kot na Indifcs Avstralijo ali Afriko. Skrbi le v to, da vlada v Evropi vedno ravnovesje sil, da se ne dvigne kaka država previsoko, ker bi potom lahko ogrožala nično svetovno vladavino. Pomaga torej slabim r.o no^e, toda takoj izpreminja taktiko, če vidi, da posttja njen varovanec premoč, o. Kot pzjek ok-reg muhe, prede mrožo, čakajoč le ugodnega trenullkn, tla jo stisne. Tako je I. 1870. pomagala Nemčiji na noge, a jo jc sedaj zdroKla, ker ji je zra>tla previsoko,- Permlni Albion jo :,e imenoval že Napoleon. Previden evropski dsploanat mora torej vedno s paznim očesom gledati na .London. Ali tudi Rusije ro prištevamo k politični Evropi. Jc tudi le redko zasledovala njer.o politiko. In Cc je ruski medvec^ rahuj Ji^n ali pa izvabijen po kaki rlasti, šel po evropski med, si je še vedno opekel šapo. Z ustanovitvijo Pokjo-ke in drugih obrobnih držav je danes Rusija stalno polisn-jena iz Evrope. Segajoč od Črnega morja do 1 »e^a oceaai?. zavzema centralno mesto vsega sveta in je pozvana, da mu postane voditeljica, da poda izmučenemu, izkrvavelemu človeštvu nove topline, novega življenja, dn nvu -pokaže nove poli. Ji bo li to uspelo? V krvi in trpljenj11 išče danes še sasnia rešilne poti.' Ako se ozremo rfa evropsko politiko, vidimo, da je tu Francija isto, kar jc Anglija v svetovni. In kot se vrti svetovna politika okrog angleško-Juiskega spora, tako se vrti evropska ekrog francosko-nemškega nasprol-stva. Nemčija jc sicer na tleh, toda ni uničena. Ves svet je bil proti njej skoro celih 5 let. Kaska revolucija ji je zadala smrtni udarec. Focheva ofenziva je našla nemški hrast že izpodžagan. Njegovi genijalni udarci so gč sesulo v prah, in Francozi so je že delili na toliko in toliko državic. Kričali so v svet, k a- Stri* L »EDINOST« Umr. 82. V irftu, dne 4. aprila lVzU. PODLISTEK U sfera praedo. <132) Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska j p crv m l iz XVI. stoletja. Da. je odgovoril škof odločno, rpri Stu-j l>ic: in Zla tajati se je zt-raJo šesttisoč kmetov, j fei jili vodi Stubičan Matij* Gnbec. Vse ljud-j 6ivo vse do Medararja pričakuje, in, če sc Kija j Grcjorić iz Sta se vojska odpočije, pa tudi molita ^Jreinifli kostem fe treba počrtka. Uro potenj so orile trobente, so grmeli t oboi po rva str»- jža; pred vrati stoji zamaknjen visok kol, s j snopičem slame vrhu, a v kleli steza kapc-! tan Andrija Pasanec roki nad ogenj in gleda v plamen; po tleh mu leži moštvo, a jpri odprtih vratih bulji kinet, edet s kožuhom in dr-i žeč pušk-c, v mračno noč. Na položnem bregu •ob vznožju gore, kjer je dolina najožja, stoji starinska cerkvica, a ckoli nje mole iz snega leseni križi. To 4e po-kcpalršče in cdtod moreš pregledati vso dolino. Sredi pokopališča sc vije velika bela zastava s črnim križem, ckoH pokopališču ^e dviga nasip od tal, a za »jim lete na kolesih štirje topovi. Vrata so odprta, v cerkvici gori luč. Po lleh jc raztegnjen kup slame, a na nji plahta. Tu sj?i deklica. Zvila jc suhi roki pod gla^ o in bledi uveli obraz je obrnila proti luči. To je Jana. Poleg nje sedita dva človeka: eden postaren, -pos:-vel, ali duša mu je mlada, oko mu seva; sedi na kasnenu. Na črnem kalpaku »vl* v»»e viseko pero, se teli srebrn križ, na telovniku mu bleste sr«4nne 5pone, fini ikožiHi mu pada po ratneisb, a lakte ofira na široko, s srebrom okovana Mtbijo. To je Gubec. Pred njim na tleh »edi mlad, bled človek, Mojfrič; j roki je zvil okoii kolena, a oči upira v vojvodo. j Nikakega glasu od Ilije,« jc izpregovoril i Gubec, t a rekel je, da mi bo sporočal vse. I Ali ve, da so naši ijudje pri Kerestencu po-' biti? Zlo je. Bilo je izdajstvo. Pa da! Kdo te j izda najprej? Tvoj človek. AH naj -, je po-j vzdignil kmet glavo; še stojita Ilija in Matija in gospoda se tresejo. Veni. Grozndca jih trese. ko j:m kličemo, da smo ljudje.-: . Ujec, je rekel Mogaić, ti človek, diven človek, ti veljaš več cd grofa. Ljudstvo le smatra za svetnika. A veš, kaj ti povem, česar ne slutiš. Kapetani so imelr dogovor. »Dogovor? Brez mene? <-Brez tebe, radi tebe! Dogovorili so se, da te jutri postavijo za kralja. Ovenčajo le s krono, ti vladaj kmetu! : Kapetani so ponorel:. Mari je vsak poštenjak zaslužil, da yt kralj? Mari ni slo boljših od mene? Na svetu je samo en kralj.« • Kdo? ^Bog! — Njegovo je žezlo, njegovo je kraljestvo sveta. Znoreli so kapetani, pravim ti. 1 To povej v mojem imenu. Mari smo ec dvignili in stavili tudi glavo na kocko za to, da igramo upravitelja in kralja? Kaj nam .bo to? Potegnili smo meče, da bomo mogli svobodno nosit! glavo po «vetu, da ne bomo gledali suženjski v tla pred človekom, ki se j^ rodil iz slabega človeka kakor mi. V bo/,i rek: je naša sreča in nesreča. Zaupam \ Boga, da zmagamo. AH. će tudi bi prišlo zlo na naše £lave, vendar ne bo naša kri i.v. . >nj prelita. Tisoči let so Sli preko Sveta, a svet je blcdil v poganski tmini. Ali 3ledn^ič je prišlo odrešenje, prišel je Božji sin, in nas naučil, da mora človek človeka ljuHti kot Jr:-at brata, Su) nas pegazijo gospodska kopita, naj <; vtisne v naše čelo mučenička krona, naj«a kri to seme iboljšega časa, ;ki bo klicala do B<~ in pride dan, ko bo ptla-či in koči enaka pravica; ali. "boril» se moramo, boriti do zadrje kaplje, nai se vidi. da ie jaka tuxii fiaša pest; borili se moramo, ako tudi pademo, ktr pošten čkivtrk ne skrbi samo zase. m-acveč i u -i i za liste, ki pridejo za njim. Saj ne inorc vsakdo pobirati sadu, z drevesa, ki ga je zasadil. Zaupajmo, sinko, za naše vnuke in pra-v nuke.* iDaljc.) 3rkih Iradicij in piTlii?.ja v Parit. Zdelo fce je^ da je to maeto postalo zepa-i — k/i i v bleščeoi-h Napoleonovih časih — središče sveta. Clenienceau, predsednik mirovne kortferencc je b-;l june^k časa. ^Prišla jc ura obračuna*, je bil njegov pozdrav nemškim delegatom, ki so prišli .prosit mirovnih pogojev. Zmaga, vietoire je bila popolna, in pc-j ?'.C3rK> sc vihrale zastave po pariških ulicah. "^Toda tudi nad P&rizon« so se začeli zbirati . oibrlaki. Poraz Kclčaka in Denikina ter zmaga revolucije v Rusiji je odvrnila AaglLjo popolnoma od evropskega pozorišča. Njene oči so sedaj drugje. Anglija porablja vse svoje sile. da organizJra bkk, in zajezi idejno povodenj. ki prihaja z vzhod« in preti s poplavo vseh državnrh meja. Pa tudi vedno ostrejša epozi-.cija republikancev v ameriškem senatu proti W'iscoovi evropski pciii ki in njihovi pHdržbi so pripomogli, da \e tudi Amerika jela počasi zapuščati evropska tla. Meogo je pripomoglo k temu tudi jadriinsko vprašanje. Italija bi se sada iznebia amerikanske kontrole in posebno sc n-iene c^>ore Jugoslaviji, in je zato na vse mogoče načine zapletia to vprašarje. S tem obenem jjcnHi vodo na mlin republikanskih eeratorjev, ki so napadali WiIsona in zahte-1 vali. da sc Amerika cdtegae iz Ev repe, kij *e neozdravljivo boka'. Za r.skr.j časa se jim j je to tudi potsrećilo. In če dar.es Wilscn zopet nastopa pri na£. ne smemo rairiili, da ima za | se^boj c :k> ameriško enodnštiost. ket jo je imel j 1. 1918. We i mod our own biisine£o,< mi r>c •hrigamo za lastne kupčije,- to je dnfves ^eslo . v Ztdinjenili državah, in znamenita ameriška revija »Harv.Vs Weekly-* je pred nedavnimi pisala, da i-ma Amerika svejo lastno pot, in; če jo misli Evropa pri tem ovirati — se lahko j obesi. V Parizu so tedaj jasno videli, da jc j prostula frapc-osiko-^ngleškc-anieinšska zveza ! los papiiia. Največje razočaranje pa je doži-j vela na zadnjem sestanku v Londonu, Turško vprašmje in pa nova politika Londona do Nemčije ji je cdprla oči. Videla je, da je Anglija popolnoma zapustila evropsko pelje, lako rnizel je bil veter za Miileranda v Londonu, da je že po par dneh šel po nasvete v Pariz. List; s o ga napadali, da je premehek, in so ; ki cal i nažaj Cie.-iienceaujevo trdo pe^t. Toda j n-i po^Tirvo:, vihra n~d nami s silno meo]o in ruši vse, • t ar ni trdno zidanega. In francoska zmaga ni trdno zidana. Francija, ki naj hi bila vodilna vlast v E-.TO.pi, i.na 40 milijonov, Nemčija z AvsUljo vred .pa 65. Evropa brez nemških in- j clusirijckih pnoi/vedov nima trdnega gofpcdar- j skega življenja, kot ne brez ruskega žita. In Nemčija ne more plačati vcjnJh odškodnin, če ti ne piisluži potrebnega denarja. Data ji je treba torej predvsem, sirovin ?a njene tovarne. To jo pa spravi zopet na noge. In tako vidi Francija, kako zopet vstaja na meji njen stari sovražnik in še h-uje kot pred vcino, ker manka .— ruska protiutež. In kakor ne zadostuje Angliji : Zveza narc-dov , ;n si sama organizira tvojo zvezo, tako kuje tudi Francija krog Nemčije evropski ofcroč. Tudi ona vabi vse v svoj krog, plačilo dije takoj. Danska si lahko -v^arne v SAez-viku vse, kar ji je pogodu. Poljska dobiva na zapadu mejo, o kateri se ji še pred dvema ktema sanjalo ni. Cehos'ovaškn jc Vee u.ij^?**ii- z nntogimi slabosioir cstssHh čioveškšh bkij, ki mu je mankala ena gospodujoča intelektualna popustljivost, ki bi bila potrebna, da bi se obvaroval tistih zvitih in nevarnih čarodejev, ki jih je strahoviti Irk moči in osebnosti spravil na konferenci ene-! ga proti dnigemu kot izučene mojstre v nagli igri dajanja in jemanja, igri. v kattri Wilson ni bil n«ti uajaui^e izučen. Poslanke predsednika so aam ga predstavljale kot moža volje in velike vztrajnosti, lastnost, ki ji .je bilo treba deda ti še objektivnost, kulturo in š: znanje znanstvenika. : Ne da bi pričakoval nemogočega, se je zdelo, ; da združuje v svoji osebi lastnosti, potrebne | za izvedbo podvzete naloge. Prvi vtis, ki ga je "naredil predsednik \Vil-[ son z bližine je zmanjšal nekatera, a ne vsa i pričakovanja. Njegov obraz in pnteze so bile modelirane s fineso in so bile slične onim na fotografijah; mišičevje vratu in glava so bili | izraziti. Toda, kot Ulikses, je Wilson izgledal ; boj; moder, ko je sedel. Njegovim rokam, kakor so bile lepe in diskretno močne, je man-ks!o senzitivaesti in finese. Na prvi pogled si dobil v tis, da predsednik ibrez czira na druge njegove lastnosti, ne samo, da ni imel odločnega temperamenta znanstvenika ali učenjaka, ampak ni imel niti bogvekaj posvetnega obnašanja, ki dela iz Clemenceauja in Bal-fourja genllemene«, skrbno izobražene od njih razreda in rodu. Toda, kar je šc slabše, ni j bil le brezčuten do ambijenta v niaterijainem j smislu, ampak ni popolnoma nič razumel . atmosfere, od katere je bil obdan. Tcda. koncem konca predsednik ni bil kralj-filozof, ampak vseučiliški prefesor; ni bil mož j opravkov, ne navaden politikan!, pač pa mež ; moči, osebnosti in važnosti. Kakšen je torej fcjegov teaipcramect? Če j najdemo Lljuč do cjerga, nam je jasno vse. Wftson je imel temperament ministra ne-{ konformista ali mogoče prezbiterijanca. Nje- \ gova duievnost in njegov za&čaj sta bila v! bistvu bogosk>v:-ka in ne umatvena, z vsemi: močmi i-n šibkostmi take vrste duševnosti, i čustva in izražanja. Slediti moramo dogodkom s to sliko pred: očmi. Načrt predsednika o preuredbi sveta, j koi se je izražal v njegovih poslanicah in no- j tah. je razkrival tako čudovitega duha in I sklepe, da se njegovi pristaši niso upali kritizirati ga v podrobnostih, dasi 30 čutili da se le! nc ujemajo popolnoma, da pa bodo o pravem j času v redu. V začetku pariške konference sc je na splošno mislilo, da je Wilson s širokim sodelovanjem veščakov popt^lnoina izdelal načrt are samo za Zvezo narodov, temveč tudi za udejstvitev štirinajstih točk v mirovnih pogodbah. Toda v resnici ni Wilscn izdelal ničesar: pred na klicno uporabo so njegove ideje po=lale meglene in nepopolne. Ni imel ne načria, ne obrisa, ne konstruku^ne ideje, s katerimi naj bi vtelcsit zapovedč, ki fe bil izkiical iz Be!e hise. Ne samo, da ni imel podrobnih na- ! črlov. amoak v gppvlb oz i.-tli je bil, morda! neizogibna, poučen o evropskem polo- žaju. In ni bil le slabo poučen — kar jc bil sicer tudi Lloyd Gecrgc — njegov duh je brl tudi počasen in neprilagodljiv. Počasnost Wil-sona med Eviopejci je bila naravnost čuiaa. Ni mogel v hipu razumeti, kar so rekli drugi, ni mogel takoj pregledati situacije, najti odgovor in biti kos slučaju z malo premeknitvijo terena. Njegov dvk jc bil prepočasen in brez pomora, da bi mogei biti pripravljen za vsako alternativo. Predsednik W«son je bil zmožen upreti se ob kaki točki in zavrniti vsak poizkus približanja, kot je storil za Reko. To je bila njegova edina obramba, in zadostovalo je v splošnem malo ročnosti njega vrli protivnikov, da so preprečil, da bi kfcko vprašanje dospelo tako daleč. Z nekoliko okusa ali z navidezno spravljivostjo je Wi!?cn izgubil trdna tla pod j negami in pravi trenutek za trmo; in predno [se je zavedel, kje jc, je bilo že prepezno. Z | druge strani je zopet nemogoče se trmasto i upirati vsak trenutek, mesec za mesecem, v i intimnem razgovoru, ki mora biti prijateljski j med asociiranimi državami. Teh ponranktji v osti Wilsona ni dopolnjevala j modrost njegovih svetovalcev: zelo zmožnih v : opravkih, a malo kompetentnih v javnih za-S devah, posebno ev ropekih; izpraševal jih je le v težkih slučaph, tako, da je & svojim prirojenim stremljenjem po osumljenju i>stal skoro ob strani, brez pomoči, brez sveta, takorekoč sam z mnogo bolj zvitimi možmi v neizmerno težkem položaju, v katerem -bi potreboval, da bi se rešil, vsakovrstnih pomoči, izhodov in spoznanj. Tako se je pustil polagoma, stopnjema in zalezujoče zapeljati. Ker ni izdelal nobenega načrta, je konferenca navadno razpravljala na podlagi kakega francoskega ali angleškega načrta. Bil je torej prisiljen zavzeti trajno obstrukcijoristično stališče kriticizma in negacije, če je hotel doseči, da se načrt ni po- polnoma cdfJjil od smeri njegovih idej in namenov. Če sc mu ugodili v kaki točki z aa-vide«Bo velikodušnostjo {«er je vedno nasve- j tova! stvari, ki jrh ra nihče vzel za resne), je i bi»k> zanj težko ne popustiti v drugi. Vrhu vsega so ga kmalu prikazali kot mo-ž a, ki brani Nemce; žali bog je bil za očitanje, češ, > da je prijazen Nemčiji , nespametno ob- j čutili v. Kmalu je moral računali z dejstvom, da so bile v programih njegovih francoskih, angleških in italijanskih tovarišev važne točke, ki bi jih ne mogel opustiti, dokler bi diplomacija ostala Lajna. Kaj naj bi storii? Se vrnil v Ameriko, ne da bi kaj uredil? ali pa poizkusil cklic na ves svet preko glav konference? Bile so prene-v?me alternative, posebno za politika. Stališče Wilsona jc postalo tedaj v lastili državi oslabljeno in nihče ni mogel vedeti, če j bi ameriško javno mnenje odobravalo uporno stališče. Poleg tega bi javni prelom s tovariši naščuval proti njemu vse strasti, izvirajoče iz sovraštva proti Nemčija, ki je obvladovalo lavno mnenje vseh zavezniških držav. In če bi bil likvidiran, kaj bi postalo iz Zveze narodov? Ali ni bil to morda izid največje važnosti za srečo sveta? Pogodbo bo mcb e. In tu je to, kar bi lahko imenovali njegov j bogodovski in prezbiterijanski temperament, postalo nevarno. Ko je spozna!, da oo gotove koncesije postale neizogibne, bi lahko s pomočjo gospodarske moč: Zedinjenih držav poizkusil s trdnostjo in zmožnostjo rešiti kar največ bistvenega r.a račun žrlve postranskih stvari. Tcda predsednik ni bil zmožen tako jasne odločbe s samim seboj. Bil je preveč vesten. Čeravno so bili tedaj kompromisi potrebni, je o-slal mož principov in štirinajst točk je ostalo cbveza, ki ga je absolutno vezala. Ničesar bi ne storil, k«r bi ne bilo častno; ničesar bi ne storil, kar bi ne bilo pošteno in 1 ora^ično; ničesar bi ne zagrešil proti svoji veliki Tako so postale štirinajslere točke dokument za tolmačenje in razpravSjauje in za ves eni umstveni videz sam opreva re, s katero so se dedje Wilscnovi prepričali, da morajo slediti cilju, ki so ga smatrali za pravičnega, v soglasju z vsako črko peterih zapovedi.« Stališče Wilsona napram njegovim tovarišem je postalo tedaj sledeče: »Dokažite mi, da vse, kar zahtevate, soglaša v resnici z bistvom proglasov, ki me vežejo.« In najbolj bistroumni zofisti in najbolj hinavski izdelovalci načrtov so bili vpreženi v delo in izdelali več najprebrisanejsih načrtov, ki bi na prvi pogled o*ieparile mnogo bolj bistro f ine može nego je bil Wilsos2 Tako se j-e zgodilo v vprašanju Avstrije, Namesto da bi rekli, da je prepovedano Nemški Avstriji združiti se z Nemčijo brez dovoljenja Francije (ki bi se uprla s pestmi proti temu principu samoodločbe), je pogodba določila, da »Nemčija pripoznava in bo vestno spoštovala neodvisnost*Avstrije v mejah, ki jih bo določila pogodba med to državo in zavezniškimi in asociiranimi vele vlas tan:; pripoznava, da je ta negtlvisnosl neizpremenljva brez privoljenja sveta Zveze narodov. Isto se je zgodilo v vprašenju Gdanskega in v drugih »lučajih. Toda do padca moralne moči predsednika Wilsona in do ccnračenja njegove razumnosti je prišlo, ko sc je Llo«yd Georgeu in Clemenceauu posrečilo prepričati ga ob velikem osupnenju njegovih svetovalcev, da mora vse stroške zaveznikov za vojne penzije, likvidacije, odškodnine itd, plačati Nemčija poleg odškodnin za škodo, ki jo je pretrpelo civilno prebivalstvo vslcd napadov z zemeljske, zračne in murske strani. Začela se jc tedaj dolga tecJogična borba, kjer jc bil koncem konca predsednik Wilson prisiljen kapitulirati pred mojstrskim delom zofistične umetnosti. In ko jc Brockdorff-Ranlzau v svojem odgovoru neizogibno poudarjal, da je Nemčija po- ! ložila orožje na podirg, gotovih zagotovitev in | da p-j^ouba v mnogih podrobnoetiii z i^oani nt-tedaj ravno tega Wii»n priz-:.al, da ie | nemški odgovor tt^ilen. bi to pcaaeailo raz-bHi samozavest in pretrgali njegovo ravnovesje. Tako se je /.^l iiio, da /amo;; .1 Clemenccau doseči to, kar bi pred mesccem dni ne bilo meječe, naaireč, da Neaicev niso zaslišali. V svojem strahu je celo L!oyd Geor ge spoznal, da ni mcigel v fx;iJi dneh prep: čatl Wifesona, da je vse, kar so mu v ptiih mesecih dokazovali kot pošteno in pravitino, popolnoma zgrešeno! E:lc je težje odpreti temu staremu prezbiterjtncu o^i, kot os'eparili, kajti sedaj je šio za njegovo vero in s - ui«-zavest. Tako jc Vil predsednik \V'i!icr» ? mi, ki | je v zadnjem aktu vztrajal in odbil v s* k »no« | razum!" Toliko izvajanja Angleža Kcynesa. M "da ir '•slaka presubjekt vno podana in pre\^ncizna j da bi bila popolnoma jasna. Toda neku: s'eUi brez dvoma iz rje: da ;e vsa plemenita VviU>o j nova idealnost bila ofr^eparrjcaa za najlepše ci-I Ije, ki jih je pričakovalo človeštvo cd njega. ; Na pariški konferenci ni zmagala pravičaost ; in ljubezen do miru, pač pn zvijača, noč in hinavstvo. Velik: etični pregram \Vil :»ncv je podlegel brezvestnemu, hladno računajočemu političnemu egoizmu in njegove šiirinaktere točke, ki b-i morale biti podlaiga novemu ovc ! tovnemu redu, so se pogreztrlle v nemoralnem j pariškem blatu . . . : TiMM trgouinshs In obrtna zbornica la naJ V izvestiu tnk;;>njc tr^ovitivr« in cbriiie zi>cr-lilcc (t>r'!eit-.ic dcl'a Casniera w Cormntr^i-o Csl i I-idListsr^aj s". 5 ćti-2ii:jf na.'-le-dnje ivt & c.*« j borzno --epi'-;. tiirka^š^-e t-rifovaiiik«? in t-br^tne | '»boniijj. k'i se je v r-*.t 19. lrbn:.;1 I p-d \t • d-! %d!»štvom V'.ktor:-.i V^uez-ian-a: -Pod stare vladavHno so h^i tržaški trgovci vi obrtniki .lTrepogcsto pr^ii-Jeni. Ju se «?oira4i !*•-drt'y*iri \roCov-a»ju spkev v krvaisikeiu. hi i'.c< c.'-skein jeziku, -n to v vsl.kc l-vi h J-.-^-ri. ker se jirr. ni bih? v v i.iavo^iisno UTit.i «:i jae cl>rai ;i'.i p-, vi edič^int. N:{; niso p. protesti *ji orkožbe v < !•. } pr.f-aHki, ki >o jc avst-rife\:!.<-'a vzii-..i'>o -v te»i kra>h. da bi zatrta vn.-Ji čpt icvrstva: ,Po odrešitvi je biki ihprovr^er.r up 't;e. k • ii-eiia pra-ki-iti, ki se jc uve!;«'v.">!»] p-opr.-j; j mesto pj .;j!ri4juj»čj5e cb^sti vit^ive r.fi-sov. spjsainh rcjftašć v lirvabkcm iu sjoveii.skcm ; ;sz'k:i. In dajn. - so kakor pr^J -z vk' n:t '•» i« sicer ne rajno odsr^Scak arr.peik ludi iz i j p: kni'ii.n ktirt|evtva pris-H-eni podrei. .i se -Ijaniu vsakovrstnih sprio-v, pvsa?t?!i v jezikih n-im rešKKitKh, ne .samo v o-_ltjro škodo s*, .'vi* koristi, anspak tud* \z ?..'l;enjcni -li ji * ' I J.o.riv»i>?hr.ih čutov. I -Zč. nc cdo, da ž-lvljh sovražni sciton.i^mu ;.< | ' r.iZTcr, i/isorišca-ie iercnhiost «•••■! nrnržu'ojo Iz 'poiitićniii .^neivov v-V^u'::.' si-.vc- -Mln»'iH iimOHHi i'P'š'jv ia dciaiii.vki je ii.gv-u.v.'«.. < . da so nefco-biko časa tu-ka/šn^-e itvJu* trije-ke 1-ji trcr.vike tvTdke .:i.na . ;i — ' ^'jone «;*. - iias/snj .ek>v«nk- .-lirvatskili s-/->ov\ >V vamost lamotuMi ^urist^ trv;li, ki s- 0'b-: !t j ogrožene, i;i *.iaro."nosa Čarta trgov^keita, ".c^a hi ponror^kessa stanu, /:0ijncs?i v svojem J tej-šem stremi;eTi«;iu .ie pt trobn-o odk.vno ,»r«.s\x -: dovati in opominjali, kfiieoo ua po«wcv2 7.\,./q i k . ti-ia-nsJoib rtPROv-in.^ih (Uttio >e ovj-j - rc. vii ocBiKnercio i i«- -a-riv?). »Sklene sc viied tejta, odločno «4isto^«ti pr; &a.iši>jem jjcti. civ. koiiii&^jii a-tu i« pti • • t rv-u .uradu za nove province iti po C^-H Zfvc/.t iUp^ian-skih fisoviiiik'li zbornic nastopno brzojavko: -v->Ptxl ni'ims'o \4aJo so bile &•<*''.. t> trž^vi.ifj r-1 govccv občutne o^knJov .tnj s ,pranim tJrr uv-I 'čan^em spi«cv; pj-anHi v jezak-u slov«r^k»ri :v» i hrvatskem, is^m »t-ez: .i«e:n. Po cdre^tvi e vi+od ne-raz-unuSšivc vladne pr^/ane^jivosti ia I pra&sa v vci;av-i, in d nss se prAazdijiC p«n-tiv>-že-no viajgajiivi ^ovcnsko-brv^tsjkih spisov z o^'t-j ti%u iistmenom sov ra/w;Ii ZivJvev. ()šk«dovaiyi \ gmoitinh koristiii in žaAjeni v čutai ti\ ;- I »atno odločen noiest, proseč ponoči pri 'ti zvezi.« v j Na to -br/o^ivko je --sanr4i v si-r/^:-ske-hrvaiskem jeziku na '-x s'-.tv^o ui >r» drttjfih -uradih na stkorat wv. Un iut soiaičil!, pri ka:/.ctiui si-.-ve;*sko-lirvriske narodr.c^iti, ki ne n ■rurmejo «v-tožbe »--.i ra/prav e. ki >e v«ie v resrtci net- akr.tičt'«, >e v-e -K. < J,ruji.exa. i;ego sfrpnv-.-.t. o -V-utri ... borzna dep>M^ci:t t«ika<'«.'ijc wgoviiv-ke i u - b:t"j zb j. itice! V TrsUt, <&ae 4. aprila 1920. »EiMnuen « && Stran III. ižem^ tuksitai-e trspcrvm^ke in obrtns v tm.vem jjocnSteu, da sc »v politične] ^vrfee* fci siovenskf spi«; in doT-e v teftojarki. da 3e vfergjafo *aki spisi očm-od #ov«a2s>lti žrvU«v>, ne pa. da bi vsa: omcmcia. kaki so ti nameni afi pntftične s>rtc! Oe pijejo sake ob dol žit ve. 7i»Wdvs 2« In požteuost, da se govori jit-^fci ia natanko*. ne pa da se ie splošno sumniči. Ar1 boscna dap^tocifa tukrffcr.'e trgovinske m zbornica r&s o«, ve. zakaj da se vtagttjo na urade stovenA* ki Itrv&cstei sprsi? Vendar zate, ker pretdvak;* v ^Bsedcneni ozemlju, k*er so d^ua »n jši ie več, r»egc ItoSjanov, J»oče->o — tisdš t»<54 »©enattia iialijaiiskeg-a jezika ne -trs^e-o drugače. nego -a govore v svojem mate. :nem jczfcu tud* pred obk* strni, ker nočejo, da hi se v bOh domovini postopalo ž ui«mi kakor s to!ji, In k^r LmaŠo tudi pravico, zajamčeno v za-ko.iih« veljavnih v zasedenem ozemlju. P" -lu/.e-vaJ.t »c svoSe^s. ->~zika v javnosti iti v uradili. Tuktrso\ir»ka -Ti* obrtna ©bcruioa, oziroma n'eita borzna deputacija se ne briga z« ;e pra-vece- večine probiva?ccv -zasedenega ozemlja, :i aahtova. da se s kako vojaško naredbo te -pra-vlec odvsam^o Slovencem r,t Hrvatom. Zakaj? Za-te, ker so baje s islcvenskfcrri -hi hrvatskimi srri>i oškodovane gmotne koristi tržaških trgovcev ::t obrt iik-.;v in u-a je .ća^teii «irh domoljubni čut. N'č ni- \ napačiiesr-at, r.e«o ia smela trditev! Labi Uc.ra da več Slovencev in Hrvatov v. zasedenem j^i v Trstu dobiva oJ u- radov itaiiftr.ske s-pš-e kot pa Italijanov sloven-&kr--!]rv->:.ske; če se Itc&šaKl euttjo žaljeni v svojem ns-Todaem či n: s sia vensko-hrvatsk"n:i i pisk — bš se moraH z isto .pravica Ca tiri žaljeni tudi Slovenci in Hr v^'je v svojem narodnem en iti z ; •.:vJ-.i■■:.' in medsebojno občev anje teh-lc narodnosti J>i bilo neizogibno združeno z medse-bojs*n žaganjem! To bi Ml vrhunec uestrpnosti. — k* sc "e ne sramtrj.e rvzglasati uradno borzna de-tiikalšnje trgovlne-ke in obrtne z«bcrn4es v čži.ii svetovnega poboma, ko bi -morali pomagati c'-rt: drugemu brez ozira na narodnost, da pnue-p . . ^.a; i -.2 sma-tra,'i žakeni s sioveirskimi -v !;rv< ..-'ki:i:i s.; 'vi. ampak so radi sprejemni tisJi' slrrv-?»vska "i hrvatska naročila, p'sma 'n sp! e: v ejico ?rravi4i iteiriansikHi tvrdek v Trstu C -tš«- % -••■o ft-di v <."rveir4ve.il ki hrvatskem jeziku — in ro k-.iovo v svojo V.-rif-t. In tako bo m r. rale oeiBtt b-di v Oe boCe Trst postati, kar je b>? pred vojno, ghivr.o sk!ad-išČe C« tržišče ne ?as»o za 1-tro in G- , isko. amo-ak tu-i za bližnje — Jo ir.-eie Jug".>'avile — -z Nemško' Avsrrr- ; »-a ebiveja Jngos!-r •• eni. Ce se pa bodo' tržaški srgo\ci in cbrtr.rkr branili. sp**ajer»i\-i venska ki lirvatska piima in t:r-adne pi.ve v tem jeziku, bado s te:n le odsaniali trgovino in obrt od Trsi3 Le t.i ijti:-stiio posledico zamore kneti gornja :z-•j-.vva r?-;« deputaci-fc tukajšnje trgovske in «-3»rtn-e rnice. Kaiti z njeno zahtevo, da noj se ■ -trč ve ir ko-lirv «t ♦ s k I jezik v Ir'ojšnjlh Vrra1-džb. se vendar /.irA'.c. j'.-t >:i pravice ne samo jn-scslcveikske večine preb'vatoev v zaseJenem c-ze-vrf?u, ami?a-k rudi pod -n'kov sosedne Jirgoslavije, in se vsJed tesa razširja an-lipatija zoper Italijanske trgovce v njih škodo! N: jbo povedano go-J - rs p-i .iikajšnji t .r.vkiski ,'a obrtni zbornick da -t ::!'. t ne da ža'iti- v svoj: n?T.dncNti — Iti v ^iv.; ir-rji;. rres- ftca^t jv.p-rfi! Ker -e t .t /^-l n zatiranjem iugCfV-ven-\r r.3roin"->ii — r žtH borz rva; dep»tac«a — fcvaii foro d. :.: vr.erj-e. glav »i pogo; cvetoče tr^rv-ine :n ki m.-'jah m -ra v't'.'ou med tukr'-nlim trfiani -in n;egova'-1 odjenra-ki, ?Jko bc:e Trst -po-i iiraAnarodno trifiSft: borzna depu- taizlja s s- zahtevami ško<]<»ie trcovfni ia o- bni T.šta! V korist Trst? in napredku pa ie že-Irti. da se razmere mej italijani in Jugoslovani zda I«2&)a*m in J u gosi j veri /Ive med sebe:- kt>t dot ri sosedje! Le z zdr uženi .ni močmi biTOO dvissniti Trst do n-.eev-Ha iz -prahu, v ka-tepem po vojni. To »» želja italijanske v kvJe — v . ..j Jtcsedzh mi-uVirskesa pre:sed-—, Ln .r.ii* irav.L /e]ja! Tržačan. KuljKi! srca! . Malo na5 je: na vsakega Slovena pride iosemdeset Italijanov. Težko nam jc življenje: odrezali p.cs c-d živega mesa. Težko dihamo: zaprli so nam dohode do virov naše kulture. Tud-i d va-Ear31 m' 1 •* on a osvobojena cio-j «:ovina nam ne vliva olja v ugašajočo svetil;ko j r.atej^i apama. Tisti, ki imap v z-beru nareder/j iplatao in škarje, so nas tskorekcč že oddali j kopcu, ki ga mi ne moremo in ne morrao: ipniznaVi za pravega gospodarja. Je tako in n*r -drugače! Ce pa je temu tako, zakaj še vedno tli v nas 1 iskra nade? Zakaj upamo v zmago svoje ideje? j Na kaj cpframo zmago svojih teženj? Morda na ii-io in moč? Nc, te nimamo, smo slabe, j Morda na tujo pomoč7 Na prijatelje? Ne, teh n-itoamo, ker smo majhni in nimamo moči. Od-ikcri izvira torej naše zaupanje v končno zmago? I Studenec, iz katerega neusahljivo izvira naše zaupanje, je duh časa, in ta je za nas. Duh časa je sila, proti kateri sc zaman bore tua. največje sile. Duh časa se da zadrževali, -toda končno vendarle zmaga. Naša misel ne potrebuje zaščite ne pri kra'»fih, nc v parlamentih. Naša ideja bo zmagala sama po- sebi. Kadar ie jabelko zrelo, pade z drevesa. Kadar je ideja dozorela, za uresničenje, tedaj se tudi udejstv/, rn rti je sile, ki bi »o megla ustaviti. Prelep zgled za to nam nudi Italija. V ta-korekoc nešteto državic razdeljeni 'talijanski narod se je zdrtržil v edinstveno državo, davi so se proti temu srdito borili kralji, papež in cele države. D rt: g zgJed nam nudi osvobojenje kmetov Iz tlačanstva, Tlačani so bili sužnji svojih gospodarjev. Ali so upali tlačani na rešitev izpod tega jarma? Da, zaupali so v vstaje. Tcda te jim niso 'koristile, nasprotno, še bolj so j:'n grofje tlačiii. Kdo jc rešii tlačane? j^ioderna ideja demokratizma, duh časa. Ta je .premagal vse ovire. Z enako nevzdržno silo bo zdrobila naša ideja odpor vseh ril. Prej ali slej. Nikar pa n?j nas ne straši trpljenje! Strašansko je b*k> trpljenje našega Gospoda. Zakaj njegovo trpljenje je bilo trpljenje vesolgr»ega človeštva od stvarjenja do sod-niega dne. Na olj-iki rfori se je Bog razjokal pod težo svoje bridkosti; od grozote je kr- avi pot polil. Trikrat je omagal Kristus pod 'križem. In ko so ga razpeli na križ, je z- neznansko bo-lcčLjo zaktical: Eli, Eli, lama sfabalrlani! Vrse to se je moralo zgoditi. Sin božji je mc-rtd na Oljsko goro, treba mu jc bilo Iškarijcta in Irnjeve krone in povišanja na V^Stt krita, vsega tega mu je obilo treba pred častitijivim I vstajenjem. Tudi na$ narod je sredi Velikega tedna. Za nami je Oljska gora, a morda je še pred nami Golgota in morda še nismo na koncu vseh postaj križe v eg a pota. Za povehčaaje in vstajenje je treba ponižanja in smrti na križa. Čim bridkejše trpljenje tem častitijavejše vstajenje, A vstajenje mora priti. V naših srcih je zapisano, da vstajenje pride, ker mora priti. Kvišku srca! Hristos voskrese. tudi naš narod bo videl dan častitljivega vstajenja. Lokavski. Iz odrešene domovine. Železniški napisi. Ministrstvo saobraćaja je z a ukazalo, da se morajo dosedanji tujejezični napisi na železniških postajah v Bački dn Banatu zamenjati z napiti v našem jeziku. Kam je Sel živež. Belgrajska Republik a« prinaša približne podatke živil, ki jih je Jugoslavija izvozila v Pešto in na Dunaj. Po teh podatkih se je izvozilo od novembra do konca februarja: nad 13.000 vagonov žila, 700 vagonov moke, 600 vagonov koruze, 240 vagonov fižola, 280.000 kg jajec, 200.000 kg zaklane živine, nad 1000 vagonov ovac In na-d i 10.000 komadov *vfcij. Siokronrki bankovci se bodo zamenjavali še do všteiega 15. apri-Ia t. I. in prenehajo po tem dnevu nepreklicno biti splošno plačilno sredstvo v Jugoslaviji. ZaLo se ponovno opozarja občinstvo, da pohiti z zamenjavo, da tudi eventualne falzifikate odda zameniujočlm blagajnam, ker po 15. aprilu se niti falzifikati ne (bodo več odvzemali. Tudi se prošnje za izjemno naknadno zamenjavo ne bodo sprejemale. Sicer je že mnogo banko cev Avstro-ogrske barke po IGO K, 50 K in 20 K zamenjanih. vendar sc še vidijo v prometu. Da se pride čim preje do enotnega denarja, se priporoča občinstvu, da svoj stari denar Leh vrst kolikor mogoče hitro zamenja, to tembolj, ker so se pojavili že glede vseh teh vrst tudi j falzifikati kolkov. Kolikor se ve, so sedaj zamenjujoče blagajne v zadostni meri založene s j kron;kodinarskimi bankovci po 80 K, 40 K. in 20 K in sc bo torej zamenjava lahko glad- ' ko vršila. Iz Murske Sobote se poroča: Tu se je 21. marca vršil prav sijajen mani fes i ac i jsk i shod! v prilog naHih bratov v Primorju in v prilog ustanovitve Juge slovenske Matice. Udeležilo se ga je nad 700 ljudi. Shed se je vršil v gradu grefa Szaparyja in ga je spretno vodil g. ravnatelj i> t rekel j. Na pozdravni govor g. Štre-keljna je povzel besedo domačin g. Kuhar, ki je obranemu narodu v domači besedi poljudno razioimačil pomen shoda in Jugoslovenske Matice. V istem zmislu so govorili še gg. Koder. dr. Zavrnik, Cerkvenik, Spanger. — Po g. Kodru predlagane resolucije so bile sogla- đnu ;prcje(e. — Pred sllOilcJll in pr» sIioJai jc zapel pevski zbor pod vodstvom g. Korzeta naše kimne. Prekmurci so z zanimanjem sledili govornikom in naši lepi pesmi! Vrle naše gospodične pa so pred zborovanjem in po j istem pridno prodajale cvetke in nabrale za Jug. Matico okrog 1700 K. — K Jug. Matici je pristopilo že dosedaj 50 članov. Prvo naše i javno zborovanje v Murski Soboti je uspelo torej nad vse častno. Za sporazum in izmirenje meščanskih strank. Novosadska ^Zastava«, glasilo radikalne stranke, priobčuje zanimiv članek, naslovljen >Izmirjenje meščanskih strank-.;, ki vzbuja v političnih krogih veliko pozornost. V članku se izvaja: Kaj je naša prva dolžnost, da obvarujemo družbo poloma, propasti in revolucije. V trenotku ko sc ustvarja naša nova država, ko beljševiško komunistično strujo podpirajo naši najljutejši državni in narodni o vragi, Nemci, Madžari in Židje, kar je potreba posebno naglašati, ko je usoda naše države v opasnosti radi r a zornega delovanja državnih sovražnikov, je dolžnost | -»-seli meščanskih strank, da se med sabo po-mirijo in osnujejo sveto zvezo za spas države, i Meščanske stranke morajo uvideti, da so pre-I vratni elementi složni v svoji težnji, da izpod-! kopljejo sedanji družabni red ia uničijo naše i državo, ustanovljeno po stoletni borbi, dočim I se meščanske sirankc istočasno prepirajo radi ! malenkostih, jalovih in za državo brezpomembnih vprašanj. Da se spasi država, je treba preglasiti geslo »Sloga, pomirjenje vseh meščanskih strank, struj, skupin, in oseb!* Seveda se ta sloga in ta sporazum mora izvršiti na najbolj napredni in najradikalnejši podlagi.^ Ako se uvažuje, da jc t>Zastava* glasilo radikalne stranke v Banatu, ki preje na hotela nati slišati o kfkšnem sporazumu z ostalimi meščanskir. t strankami, je ta poziv na sporazum v njenih -predalih nadvse simpatičen. Nemška špijoaaža. Iz Ljubljane se poroča: List : Deutsche Grenzwacht~ jc nedavno tega priobčil članek, v katerem podrobno opisuje nemško špijonažo, ki jo je lanjsko leto organiziralo društvo Untersteierisches Bauern-kommando^ v Stradnu pod vodstvom nekega dr. Brodmamna in ki je bila naperjena proti naši državi. V tem članico se poudarja, da je bil eden najbolj delavnih in požrtvovalnih nemških vohunov pri nas visokošolec Hans Probst, ki ima še sedaj posestvo na Hlapiju pri Sv. Jakobu v Slovenskih Goricah. Zanimiva so tale izvajanja imenovanega lista: Nemškoštajerskiv oditelji so preoblečeni v dimnikarje ali delavce v Mariboru in drugod zahajali v prostore, kamor so imeli pristop samo zanesljivi Jugos4oveni. Mlad nemški častnik je prišel v februarju lanjskega leta v Radgcno, preoblečen v mlekarico in si ogledal vse jugoslovenske priprave v tem mestu, ki so ga takrat oblegale nemške čete. Podobni prizori so bili takrat vsakdanji. Seveda so tudi Jugoslovani pošiljali v nemške kraje svoje vehune. Vohunska služba v obmejnih krajih pa še ni bila zadostna. Zato je Bauem-kommando c pošiljal svoje špijone, dasi je bila jngcslovenska meja zatvorjena, daleč na jug v Zagreb in Belgrad. Ta nemžka špijonaža je bila. tako naglasa člankar, tako uspešna, da so Nemci mogli takrat ukreniti vse potrebno, da so preprečili jugoslovenski pchod v Prek- murje i« da. ft^oelovemke čete niso zajedle ozemlja ob železnici špaJje-Radgona.:: — Čislo gotovo je, da Nemci le vohunske organizacije tudi danes še niso opustili, nasprotno, da so jo še po možnosti izpopolnili. Dandanes se Nemci ne omejujejo samo na vohunstvo, marveč imajo na razpolago tudi cel štab agitatorjev in hujskače v, ki rujeo in Ščuvajo proti nasi drŽavi. Na-ši varnostni organ? bi morali posvečati več pozornosti tem nemškim agitatorjem, Volitve agrarnega zastopstva v Sloveniji. Vsled naredbe ministrstva za agrarno reformo z dne 4. februarja 1926, št. 121 Uradnega lista sc imajo vršiti volitve agrarnega zastopstva za pripravo agrarne erfotrme v Sloveniji. Vo-lilci, ki prihajajo pri leh volitvah v poštev, se dele »a 5 različnih kategorij. Za -uvrstitev volil cev v eno ali drugo kategorijo jc mero-dajna površinska .ploskev zemljišča, ki ga kdo poseduje. Jasno je, da izid volitev, zlasti po kmetskih občinah, ne bo dajal prave slike, ako župan pri sestavi volilnega imenika ninra na razpolago podatkov, koliko zemlje poseduje vsak posamezni občan. Da postavi volitve agrarnega zastopstva na pravo podlago, je glavno poverjeništvo za agrarno reformo že pred časom odredilo, da davčni uradi zberejo in vpošljejo pc-daike o posestnih razmerah v posameznik občinah. Ta operat bo dovršen v kakih 2—3 tednih. Glavno poverjeništvo bo nato razposlalo polom ckraj-nili glavarstev vs£.m občinam, ki prihajajo pri volitvah agrarnega zastopstva v poštev, seznam o posestnih ' razmerah v dotični občini in naročilo, da se na f podlagi in s pomočjo tega seznama sestavijo volilni imeniki, in posamezni voiilci po površini zemljšča, ki ga imajo, pravilno porazdele v posamezne kategorije. Kazenska preiskava pvoli Stepami Radiću. Zagrebško sodišče je potrdilo odločbo o aretaciji Stepana Radiča in uvedlo proti nijemu redno kazensko postopanje. Proti tej odločitvi sc-d-šča je Radič vložil priziv. V Pragi se je ustanovilo.>Podpcrno društvo jugcslovenskih akademikov-, ki ima dolžnost, da podpfira revne j r.g osi ove uske dijake v Pragi. Odbor društva prosi vse prijatelje omladine za izdatnejšo pomoč. Prispevki naj se blagovolijo pošiljati na Srpsko banko v Zagrebu ali na Prvu hrvatsku štedionicu v Zagrebu. Novačenje. Vojno ministrstvo je pozvalo | k novačenju razen Jetnikov 1898—1S99 tudi še dva letnika onih, ki so lani bili oproščeni vojaške službe kot začasno nesposobni, in sicer skupno z osebami, ki so stare nad 20 let. Novo podjetje t Jugoslavenskih rokah. Doznavamo, da je tvrdka Krmpotić iz Pule kupila sekveslrirano tvornico karlonaže Aleksandra Na gela v Viru pri Domžalah (pošta Dcb prt Ljubljani) in da jc ministrstvo za trgovino in industrijo odobrilo tozadevno pogodbo. Tvrdka Josip Krmptič, ki je prevzela In ki bo o.d?lej vodila tovarno za karionažo in za papirnate izdelke, je obratovala 22 let v Pirle ter Jc bilo Jfla^tj nr*. Primorskem dobro znana. Vsled razmer, nastalih z italijansko okupacijo, je morala obustaviti poslovanje in se preseliti v Jugoslavijo. Italijanski konjski tihotapci. Centralni ve-rižniski urad v Ljubljani je te dni odkril dobro organizirano družbo italijanskih konjskih tihotapcev, katerim je pomagala denarja pohlepna mladina na Vrhniki. Konjski trgovec Francesco Prioglio iz San Giorgia di Nogaro v Beneški Furlaniji, je bil aretiran kot sumljiv tihotapstva kenj. Hkratu so mu zaplenili 5 konj, za katere je dal 100.000 K. Italijanu Pricgltu je prodal eno belo, plemenito kobi-io za 18.000 K tudi ljubljanski trgovec Jelačin; kateri pa je na račun prejel samo 4000 K. Kobila je bila zaplenjena. Zaradi tihotapstva je bil Prioglio Francesco obsojen na 20.000 K globe in šest mesecev zapora v zapad 5 konj ter izgon iz Jugoslavije. Njegov poma-gač — mešetar Železnik Miha pa na 1000 K globe i ter 4 meseca zapora. Nesreča n?. ljtkljanskea glavnem kolodvoru. Iz begunskega taborišča v Središču pri Ptuju se je hotela vrniti v Miren pri Gorici begunka — starka Frančiška Kranjec, roj. 1. 1S42. na Vrbpdju pri Vipavi. 27. marca je prispel iz Središča na glavni kolodvor v Ljubljano večji transport v racajo čih se beguncev. Ker jc prevoz začasno zabranjen, so transport priklcpi-li drugim begunskim^ vlakom na tir štev. 14, tako tudi voz, v katerem je bila FranciSka Kranjec z vso svojo uboino opravo. Okdi 6'20 zjutraj je šla starka pod voz. V istem času so preniikači premikali tovorne vozove od strani kurilnice po tiru 14. Vozovi so zadeli ob stoječe, ki so se zagnali v tek in tako je prišla starka ped kolesa. Povožena je bila čez prsi in je obležala takoj na mestu mrtva. Trupio ponesrečenke so prenesli v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Obravnava proti boljševikom v Zagrebu. Pred zagrebškim vojnhns odiščem se je v petek pričela razprava proti znan:m l^oljševi-škim agitatorjem Diamantensteinu in njegovim tovarišem. Oblast jih dolži, da so pripravljali bcljševiski prevrat v naši državi. Glasom obtožnice je Di ama n t enstein v celoti priznal svojo krivdo, dooim 7 njegov i Ji socbtožencev odločno zanikuje, da bi imelr naoien z protizakonitimi sredstvi rušiti sedaj obstoječi a Vrhovine-Gospdč, ki je del veirke železniške proge, ki trna vezati Dalmacijo, odnosno Split s Hrvatsko. Nova proga je dolga 48 km. 24. marca se je pričel na progi Ogulin-Gospič redni železniški promet. Vlak odhaja iz Ogulina ob 6 zjutraj in prihaja v Gospič ob 2 popoldne, Iz Gospiča odhafa ob 6 zjutraj in prihaja v Ogulin, ob 2 popoldne, živilo oproolzocilske Komisije za teden od 5. eprila do 19. aprila 1920. Testenine: % kg po lir 1'50 kg. Korncaa moka: J j- kg po 85 si. kg. Riž: H kg po 1*40 lir kg. Kristaliziran sladkor: 15 dkg po 5 lir kg. Olje: 10 cl po 7'20 Hr liter. Losos: 1 posoda (okoli pol kg) na odmerek po 2'25 lir posoda. Naravno maslo; 5 dkg r.a odmerek po 14'50 lir kg. Kava: 10 dkg na odmerek po 14'50 lir kg. Kupovalcem, ki so vpisani pri prodajalnah aprovizacijske komisije, se bodo razdeljevala vsaki dan tudi naslednja neodmerjena živila proti predložitvi živilske izkaznice: Krompir po 0*55 lir kilogram; fižol po 2'25 lir kilogram; fižol - koles < po 2'80 lir kilogram; ameriška svinjska mast po !2'— lir kilogram; kuhano maslo mešano po 10 lir kg; suhi jušr.i rezanci v zavojih po 20 dkg po 70 stol. zavoj: paradižnikova konserva po 3'50 lir kg. v posodah po 1 kg po 3'40 lir posoda, po %A kg po po 3'40 lir posoda, v posodah po *{■ kg po 1'90 lir posoda, v posodah po 1/s kilograma 85 stotink posoda; biškoti {London Bisctlit Fac-tory A. Gatti, Trieste) »Metropolitani . po; 8'80 lir kg; druge vrste biškotov (Albert, Pe- j lit Beurre, Secession, itd.) po 10'40 lir kg, v j zavojih po 10 dkg po 110 lir zavoj; grenčni \ biškoti po 18'— lir kg; kis po 1*20 lir liter; ; zeleno pralno milo v komadih po 21 dkg po ! 90 stotink komad; zeleno pralno milo marka »Trieste v komadih po četrt kg po 110 lir komad, v komadih po poi kg po 2'20 lir komad; belo pralno milo marka »Marsiglia v komadih po pol kg po 2*25 Hr komad; belo ameriško Loaletno milo marka »Ivory« po 1*30 lir komad; angl. toaletno milo Borax Swift po 1*75 Hr kos; škrob po 8 50 lir kg; sveče po 35 ste t. ; jab. marm-elada po 5 60 lir kg; suhe smokve po 2 liri kg; kakao po 14 lir kg; kitajski čaj Sou-chong po 20'— lir kg; poper v zrnju po 10'— lir kg; pimenta v zrnju po 9'— lir kg; muškato-vi orehi po 0'20 lir vsak; cimet v prahu po J6'— lir kg; cimet v kosih po 12'—- lir kg; klinčkovc žrebljice po 21'— lir kg; dišave po 1-2'— lir kg; vanilija v kosih po 60 stot. kos; sardine v oljčnem olju marka »Arrigoni- v škatlah po 1/8 kg po 1*40 lir, po 1/;, kg po 2'— liri, ( Exceisiorv) po četrt kg po 3'— lire škatla, fileti »Excelsior< v oljčnem olju v škatlah po V» kg po - 1'40 lir škatla; nesladko kondenzirano mleko marka Colombo v posodah po M kg po 2'70 lir posoda; leča po 2'— liri kg; zdrobljen zelen grah (suh) po 4'— lire kg; cikorija po 4'50 lir kg; kavni surogat S. Ciusto: v zavojih po 20 dkg po 2'10 lir zavoj; kinom po 8'— lir kilogram; zabela >Torre-gia.nl-. po -1*— lire kg: mazilo za čevlje {marka »Lift«) v škatlah štev. 1 po 65, štev. 2 po 80 stotink, štev. 5 po 1'65 lir škatla; tekočina (»Lift ) za kovine v škatlah št. 1 po 80 stotink, štev. 2 po L 1*45, štev. 3 po L 2 80 škatla; mazilo ( -Lift*) za kovine v Škatlah štev. 1 po 40, štev. 2 po 55, štev. 3 po 95 stotink škatla; vosek (»Lift«) za parketirane pode v škatlah po četrt kg po L 2'40, v škatlah po pol kg po L 4*80 škatla. Vino Chianti (Ruffino) po 6'40 lir steklenica dveh litrov; vino Chianti (bratje Dal Canto) po 6 lir steklenica dveh litrov. Živila, ki se razdele posestnikom izkaznic sirotišnice: sladkor, kava in vsa živila, ki sc morejo dnevno in poljubno kupovati. Na ribi« tržnici. Namočena polenovka po 5'60 lir kg. Prodaja kruha proti zača=&im isrkazaicam. Tisti, ki ne stanujejo stalno v Trstu, ne morejo k up*:! i ktjha z začasno izkaznico za kruh (tujska izkaznica) v vsaki prodajalni, temveč samo po pek arijah. Na določbo se opozarjajo vnovič prodajalci kruha -s pripombo, da se bo prestopnikom odvzela prodaja. Jutri, 5. apriia, ostanejo prodajalne odprte občinstvu od 8—13. Doifiai® tresli. Vežtkanoč. Danes s'avi človeštvo sporni:i na ve-•&ko trpljenje In mučent-sko smrt za odrešitev iz tmine rn verig. Je to praznik Vs-iajenia, preznik na.de. vere. zaupanja. narod naj veruje v svojo Oodouiost, nuj zaupa v samega sebe, v svoje pravo in svojo vrednost!- Ob spominu na veliko o*e!o O-ircšenja rred dvema t»sr-čvetjema naj se nam danes isčvrsti in pcgk bl vera, da bomo ži-' veJi, -ktr sjk > vredni življenja in ker imamo eato rudi p-uvico do samosvoleg:!. življenja. Postavljati nam morejo pcktččne nvejc: ne morejo pa- pc-^tav-fiati pregra-j v duševno življenje naroda — ne me-rejo Zj.sraiati poli do skujsiiega kulturnega dela! Eni smo! To bedi naša molitev v proslavo današnjega praznika! Združeni z rojaki v tej lnclltvi. im kličemo vsem: čotudi .ne morete l.iviti letos veselih pravnikov, -pa slavite praznik ir.Csli it-a vesel ejšc Ve likcnc č! Našim naročnikom. S !. t.-m. snvo -stopili v drugo čel rile tje letošnega !eta. vsieu česar naprošamo naše cenjene naročnike, katerim je potekla nartTČ-niita, da jo nenatdoosa obnove, da ne bo vsled zakasnele -obnovitve naročnine nepotrebnih ne-prllik v dcposiljanju Hsta. Naročnina zna>a: za celo lete L 3-J.—, za pol leta L 18.—, za četrt leta L 9.—. Pociija nr.j se upravr.:š"tvu. Časi se menjajo. — Cenjeno uredništvo! Ped .naslovom »Časi se menjajo* je iz v a. v zadnH petkovi številki »Edinosti« notica, ki zahteva nujno mojega pojasnila. I^rei šc.-tim: meseci sem napisal razpravo o »Na?: novi kulturni orijentaciji -, ki bi spadala ipravzaprav v znanstveno revijo, a ktr take tu žakb-r.g š-e n»mamc, sem 'jo izročil Edinosti-, v dobri veri, da spada-io v njo tudi članki o kuH.iK-i, ki kot laki nimajo s političnim pc'«>ža-jem nobenega oprrvka. Omenjesm notica me ni preverila samo o nasprotnem, pač pa tirdt, da -o majo razpravo napačno rczutiveSi i:i krivo tclma-či!i. Jedro moje va-zprave je tičalo v tem. da zahteva novi v-ck'ričn-t in državnopravni polož«.} Ju-gos^avije (ki pa. žal. dunes še n;!takor ni končno določen; — ured.) nujne nove kulturne crijenta-l erje. ki naj narš narod seznem z vdikimi kukurami I drugih narodov, a Evropo z mladim, v otroški debi kuhurnega in polidčnega razrmdia nahajtaječim se ♦u«(/s3ovea»kim narodom. Naše največje zlo preteklosti ie bilo, da smo ostali Hi smo še danes j skoroda nepoznani, da ni^mo storili ničesar, da W opozorili kulturni sret ua nas. Odtod tudi naia nemoč v zboru velikih narodov, odtod t!!dl naš obnpni položaj! h te zavesti m pa -iz gJcbokegu pre^rrićania, da- leži vsa ntoe in nezJoenijiva s'!a našega n®rot-a cb Adrtjt v nfaga vlfnki kulturni stopnji, du&ovni zreiosii, gospodarski organiziranosti m etičnih dobravdi, sem oapi-s«} in>c?h>vano rsupravo, ki stremi etficolc /.a tem, da bi našemu narodu, posebno še »odce^ltut (za katerega twd: ne vemo, kako velik aH če sa sp!oh tej bo; — ured.) pomagala odpreti vidike novih ilo-r-!eJ ue-poznaalh kulturnih vrednot, ki bi sa dvignile na ono kuitumo stopnjo, ko bo s svojo notrauki srlo pomagal -pri gra-^iji velike evropske dvicvjic 2-gradbe. To in samo to je h?l moj nacicit. Kako torek je razprava pobud »ta v našem r.a redu precej zanimanja, a mak> odobravanja, da ne rečemo, ot>scja;vje?« Ali morda zato, ker jn Ero Nuova« pogreva s ada i pod dvomljivim in .-.<>'čp-Utvim naslovom »Za sporazum- inci Itflij.'iii -I;i Slovene«t, ko o -politiki in političnem razumu-: s-plclt nisem govoril, ampak p-jr.-J r],.{ !o kulturen zb'i^.n'e ilallianskega In jug- ' -ve .-ke naroda, ki obstoja v tem, da dod^rbra spoznamo velike vrednote »talijanske kulture G o E e Nu o ve-, naboja!) se z ifjimi oplodimo iu jiSs v «ebi preustvarfmo ki z dru«e strani sezn3KJn:o i nam; lia'Uanski narod, ki tras pozna šele kao dni in šc to le — po imenu!? Cisiitn se. da >e č-laukar -Edi-nosti-; jra-sedt! na i«ma:tice -Ere Nuov-e« ?: tT. «> ir.vjega kas ki hUo veliko k:l e, kot ga spravljali v -zvezo — z (r:-nm ter. ea ti s, muci!) izjavami Nittiia, s po-dru^iucami .fn-goslovun^ka M;<-ti-oe in z ostravkom mirovne konferen. e. Vse to našo novo kulturno orijentacijo v /ponijem zm>islu nič ne briga, in ne pcmenia n-aše vibk-^tt. pač pa naše m<;či. zrelosti :n zaupanja v naše življenje, in ki bo izvršila, naj bo meja tu r!- tam. m:j bodo ipcfiLični ednevaji taki a!i taki, ker -e mora izvršiti. ako hočemo ustvariti ono široko kulturno Podlago, ki ie predpogoj naše poiirične in ^rudarske inočL Kdor tega ne v i,-i ali ne !.i/.t.me po-mezi nm I>( Le enega se bokno: mogalomaniie »n — si»ešn»t?ti! Naša dolžnost pr. .. d.', ••"•c-ru naredti nc z-apkmkair.o vr»'t v Jcuitnrni svet. am-I pa!: da um jih odpremo, ako uočemo samih s»:l>e obsoditi ua kulturno propadanje naroe.; - smri! — Alojcv.t Res. Pripomba ureduiUtva: Ne I:;I i:) se g. R- :n. da je za ta odgovor ua-me>to v uav..-';io črnilo pcmoeU pero v precej grenak ž«.-IC. .Se i . J vedno tako, kedar ikwu videti človek, ki živi b idofHli i.n iza idea-le, kako ■m snu v lik.dno r.'...iočem, da, miroven: vsukdaniean stvarnem . :"'.'•- pretvarja T>jeg;rva najidoaiivej^a zamisel v — P"-'--t ko . tisto 3iecr največkrat res potrebno, a v Iv •temu rdiirno politiko, ki ne pozna ob/ivo v. T. V> je pač tudi i mio njegovo H;zpravo o N ■ v t -kii^tumi o-r^-ediiacrji*. Ali ko?iko>rtolik.', c ne rečemo. v veliki metk je tenui krn tudi g. Rvv» ^nr. Svojo razpravar o novi kuJiiirni or'.4entaci je 51c-iil 1 na_ b"plcšnci> ■liiič'.t" priot'ti? (p: • « u .ka okiove lazpjave) hi govc-.U ta o v'adi \ \'_•-.-:•-nju v Jt iOslaviji, ministrski krt« hi njenih vzrt.-ktii, o vprašanju, kaka nc srne biti in khk -.a -b...i ceftifalr-zac^a itd. Tem izvaV-vkutr •• o *'.i Nova k-uSt-uTira pota . potem . -k Primorski .luu>-s!ove»i hi ita^mfea kultura- fci k D&IĐ 4. N-j!o-kc Ha^e*. Zgradil je tore} sam svoj : teaJ ■ J zgradbo novih ku!tt»n:ih prtov, po i ■•• bi krenil naš narod, na strogo polStfčno Zato, in ravno zato naj se pa iuc'1 r.e Ce so se n o ova i/vajo«*:* o kulturnem zb'ifaoju itaM.i.nvkc-s-a. in venskega naroda pre rte*a >pV.-.ro !c v tej vzročni zvozit spJi*šia>po-U-l>aii u •'•>: zahteva t o kirkurno zbit/anle. l"-.Te: p« titikjv. ::i r,e morda p otika, ki naj bi se vrtela okoH a za-snova t-n:ekiiiti pred hladno facuna-jeckn. >iro»-Im. odurnim vprašanjem: cul prtulest? Iu cetivdi če t var sama t.a sebi najboljše-, najkor'rstnekva: rii de ve! j uje pal'tlena taktika nje zasnovo. - -ecMo aU celo izvedbo v teh razmer.«ii. v Ldm trenutku., ■ali ne? O. Res pozablja, da je pre tp: zoj kvJ-tiirncga zbUžanja v s vojen; :-k.ukn navaial p-.-poIno-n?a določne zahteve, kl n aj j;-h izvfšl — It a !:■%«: iiaKjanščino kot c9>l:.^aien pre^bnet v -1 ;c Sofe, ljudsko umvaao, študij jugoslovenskih visokoSokev v Itr.lvi. oz.ro-ma predvsem otvoritev vseli na-iih v.. Vco za slovansko literaturo in leziko>^ove iva k-a. k: ' skt univerzi, ustanovitev 'ikrfflansko-lt: /aslovtn>ko revije, nemoteno driovanic nt .-h prosv-ctnili. dru-štev. izdatno podpiranfe jn^osiovenske^a v: oko-sclsfcega dijastva itd. (iotovo kulturna potrebe ij* z«hteve. ki so pa. žal. bile m bodo vedno p'-Hii-kitm , pa Še kakšen!! Pri vsem tem pa :-e g. Kes popolnoma pozabil, da- moro izpolniti liaMa vceim» tek .'-ak.ev- le za —4 Italijane, italijanske podari.ko. kar pa'Vni Jugosloveni v zasedenem ozemt n nismo bili niti pred šestimi iueseei. niti nismo še d^nes. Kaj k> zagrešil s tem pozabHeitjenu -j odgovori sami Po vsem tem le pač do vi.-i umltvo. vduo smo napisali, tki ie razprava g. Pesa pobud»a v aašem narodu precei za-nkuanja. a lua-io odobravanja da ne rečemo, obsc-lasi-je. Zato tudi nismo nasedli ua limanice Eovc„.,valca, k'- s pre-ž'r^jivHU posmehom na ustih. v.sen uJoboko tMll dob narekuje le njegovo mnenje! O -b^iviu ccvega članka ufemo hoteli hi tudi ssdai nr.cmo razpravljati — razir.gov rx to nan» po vsem ttxn r/ treba navdati se posebej: okoli^jirrc ki p r bik'ine. v katerih in s k-atcrmii >e -Eva Nuova . posnela čkmek. govore ven.ar dov..l, lasno Qo-voriii bomo o,nJem tedaj, ko bomo prepnraid. da bo - tvar koristila, ne pa škodovala; gou>vo pa ze c eda? nikakor ne prosvedujemo proti Lk.goliehn i-Iji da bi nam pri presoji pravega trenutka ma^al Bog. Stria'ajoč se popdn .ma z nasvetom, da naj se boHmo te CMfta: megalomaan;: m sme-šn- ti, pri čemer £i dov&ijujemo cdiita .e prav skrenuo priponko, da nsj 'ta nasvet v elja tudi za tisski družbi vsem onim. ki so prijavi':. KJ<>r ^-prti i narcčil, iiaj pride, ker bo robe zmankulo. Kmetsko razpravljanje o prašičereji bo prduu.-| ujo nede'jJ ob 16 v Konsumncm arustvu na Op- činaJi. , Tržaška sokolska župa. Se;a »zastopiurvov vseli I društev se iio vršila v nedeijo, 11. t. m., ob 10 v društveni) prostorili. ul. Ccs. Battisti 2t. o .*an IV. »2UJtf¥UDT« StCT. Ci. V Irstu, (uvc 4. aprila 1920. »Zveza Marijin Dom« v Trstu uprizori na velikonočno netijo in ponedeljek v svoiih prostorih v ulici R rs crta št. 3 Silvtn Sar-Jenkov igrofcaiz v petih slikah »Mat* svetega Veselja«, zgodbe Gospodovega vstajenja in z ms src nad temo smrti. Pričetek obakrat točno t>b 17.';. Frankovci odigrali — i-aJijanski novinarji biaini-rani! Kukcr znano, sta frankovca, dr. Iviaa Frank iu -dr. Sr.ci: — te žalostni pej~v: iz pc-Ht ščipc ga •živ Menja Hrvatske — krcSnj-rila tudi pa Trstu s svojim" smradijiv :'m blagom. In imela sta srečo p: i' tukajšnjih italijanskih č-asičkarjlib. Hodili so •jit po.hišat — zlasti Sachs jc bi! zelo zgovoren — in i ima verjeli ter objavljal* njune saži, Fanavščine in klevete. Mi smo svarili ta-kej po prvi objavi teh razgovorov' s tema pptttiCllžim. rokovnjačetna, o-pozsrjajoč, da ta dva Človeka nimata prav nobene pravico, da bi govorca v Imenu hrvatskega nareda, kor je njiju struje, cdi«rcla v Hrvatski — definitivno in za vedrio. Opotzari^i smo. tja sta to !c dva ekspor.enia avsliljakaatšftva in li.-trburža-nev >ii zato izdajici naroda «n domovine. Ni k ori-stilo. Italijanski časnikarji sc jima verjel?, da izražata vctfo naroda in da eznačata pravo razpoloženje v Hrvatski. Verjeli, so in Jima dalje obrali predale svcjrl: II: sov. Pokazali sb s tem vnovič, kak; ticveđnežl so razmer v .krajih ^-v-pn Italije. Sedaj pa bode irrcrda vendr verjeli, kako grdo se nasedli dvema političnima špefcu&ntoma najhujše vrste. Seda«, ko so prišK dog-cdki, ki kriče, 'Ja v Hrvatski račsmsjo s frarkevd le se -vet z izmečki nareda, ket zločinci. Na občinskih v\.:*.vah frankovci wwhwat prepad!-, prenehali blii -člnkeli političnega ži\ !|c:vla. V Zagrebu sta prišla v mestni zastoj le šc dva frankovca .— skoro gotovo le s pomočjo židovskih glasov — in menda Je šc v spomn na este nekdanje sramotne ko so mogli frankovci uprizarjati po zagrebških uacah postotne — (proti {poštenim Sjudear! Na prvi seji acvožzvdj!!-tačoega n^jenja — ne izvzemei komunistov — sc Je združila, in dvigr/la v viharen protest že proti -dejstv u samemu, ua se ta politični mrčes J sploh še upa sstfti v javne politično življenje! Taka >;e sodila hrvatske javtrct.ti c franke-vstvu; po tei •Justirikarrji more posneli ves svet, kako pcltlčno sioparsivG tekovnjaštvo tirata frank in Sachs, iko v raznih razgovorih šv-'n-dlarita, kakor da sta ena v prvi vrti pozvana k besedi v »mer.u hrvatskega nareda! Sedaj b- mogH msjida razumeti fodf novina-;/, kaka fiuvdoa so postopali in -kako blamažo so si nakopali s tem. da so — cn», najsorkeHi- italij-p.n.ki pa-tr'joiJe — dajali potitho avsi-j^jalcantskini sprrnom in eksponentom Kai>sbifrSanov!! Grenka Itkcia. a zcshižena! Vedno sovražniki! Graška -Tasespost« je pri-ftgafia te i ves g'::jen sne! skoro klobuk spričo tr^kc vroče V-irbezni in »ako žarkega od-u-ev^o-T-a »za svobodo narodov! Air. ćiot nam nr^.'li svaz^i v nJlimTost — ri trel>a ®a stoletj-a, kak^r-r -govori -Tagespost* — acnpak ie par deset'-etij, no !e da rt^n ta pr>'-er-ost mineva, ma rveč se nam stiska pest in sl-li t lete v na jezik spričo Lrko — oga,bue«a hirjavslva in toJ'lke brezobraznesti. Kc4iko -časa je namreč od tcda;, ko L&it nemški časnikarji megli nabrati dovc4; pse v k po vseli svojih leksikonih, ko so so-vtfriM o Crni gori in Črnogorcih?! Crnagora Je bila Kgolj ^Raubernest-, gnezdo roparjev; a Crnogorci r,Lau?kerle-, i:t > Hanr,nekliebe« — ušivci, divjaki ia taiovi k^trunov^ TpJcii stvori, ki žive v brezdelju ki se preživljiarjaio 6 tatvino ii\ roptr.n?!! Odkod ta izpreme-mba v sodbi: da roparji «1 lidktUif pcs-Lsni^jo nacn^crar iusta^i ia mačenik' svcbc-de?!! Takoj vam bodi povečano: iz gc'.es-' scvT«?štva proti Jugo^avifi! Hul-s-ii drl lutiskati Crncflorce .proti državi SHS! Seveda sc jirto ne posreoa. kaj«: tiste življe, ki eft v beju •pioLi Srbom, -tvor-e domačih pokvarjenih živtlev, vedno na >ra<&poiagc vsa-kemur za ocfcro plačilo. kukri-iSi ie v vsakem narodu; potem« tisti Nikita — raiiim-a navlašč ta zasmcii'jivkc —, ki je s knežjo ia p-cAenT kraljevo krono na glavi zci oa-sa vsesa svojega varnodrš:va gid-i narod kosti in pc^-Jal v razne hadke denar, namenjen straslajcčemu i,aci>rv~a (sev eda se ia d.: brotvl v.'z^ c'ar ne bori preti Srbom -domači zemlji, ker sc zaveda, d;i hc tam tako — prs54iab4jc:i, da si niti ne u-pa med uvoj narc-): in slednjič j-c bere na črnogorskih tleh r,ro4i Srbom razni Crnogorci, ki —niso Crnogo-rci! Saj nas razumete! t-Tagespcs*'- ri šzprer.esnia svctje sodbe o Cn;o-fiorciii: nut.i .jih, kakor jih -;c n-rzi«a V.ckdaj; ki ©ore nJim, čc hi prišli ped :e:nško pest! :Nav-diišviije gra^.ega Ii-:ta za svcboao Črnogorcev, iii rja se darili slavospevi nj-hovenra stciauieina j-ur.avtvu so !c ostudna hi uvstve«, ker jih na: c-ku e le nada, tva. da je b;:a dvorana irab»to r^ina. Nc z -c bč-instv o se pr^ *>C>-gaaibu — &b zvokih naše do.na-če -nraze; — tako zabavalo in smejal *, da je vsak »za-želel videts ^Cigane-vsa; 5c cikrar. Pripcročamc -to predstavo po-seisno ce.^. cbšsfcovaksem iz dežele. Nastopi ves »Tambeh Pevske t«sčke sprem»|a orkester pod vodstvom proi. V. Hirka. Pri- glasovir ju g. Štu-r. -Re-žiscr g. fimH KraJj. fteš domači avtor DcJi-•tar. salirik in humorist, nam !Xrvo v »Ciganih* nnTslkoA.ro gorko, zavito, seveda, v pristno -do-nhumor. Prizori ) du!»ovitr, tehnika icvrstna, brneli r j začetka ca do j Čuk se oženi**"... — ZvcJor ločno ob 20.15 se bo vr-ira premijera narodne drume v parili ^iejar.iJi »Moči taeie«. d.cia velikega lulateca L. N. Tolstega. Ta mogočna pretresljiva in iioboka drama nam v najlepši s-Skt podaja žalos-tie razmere risskčga kmeta. ReaJistič-. r.a oov te drarne -Jc dala svetovnemu šfceniju svetu kaj n»>«o cpraviA V začetku se »Moč temec \ikdi vdikega priti;ka strogih ccši-7jcr)ev ni smei-a* upriaarjarti V veku. hi ▼ tej rako kmti :a tako Tjre^esJTSvi dr^mi pa prevcv tek mm 'uiški duJi, do otajam Zato >b tli* »9fM teme« sprejeta z vctkansk: n navdušenjem po vseh sve-itovnih c-drlh, ki hranijo ro dramo Vo-t biser. Glavno tdego hlapca Nikite, igra g. Kr?JJ'. Bestijalno Mtttka ter gg. Požar — Aki:u. Sila — Pjotr, Ter- _ Mitrič. Raz ven teh nastopi ves ajisambef Vstopnice so v predpredaji caacs iu Jutri nri gledalki blagajni v veži Narodnega doma. Dražba iragrobniii kameuov. Dne 17. aprila t. 1. ob 1»> przdfpcldns se bejJ'0 predajah potem Javne ■dr..žbc na občinskem pokopališču pri Sv. Ani na-erobsi kameni ia druga mrtvarka znamenja., kateri so bili vzeii z navadnih in desetletnih grobov, ki -so iztridi. Prodaja se bo -vršila po skupinah. Kupec pos&aae tisti, ki pontrč; največjo svoto, ka-ieia- pa r.a bo smela 'biti poa določeno ceno. KAor pojde .na dnažbo. bo morala birl njegova ntrdba vsaj ca 1 liro večja kot prejšnja pri skur;i-oBfe ki so c c.: jene na 100 Sr in nnj-i-av.j za 5 1-r, ako »e prvcina cena skupine i'cločena na več ko 100 lir. Zaključna cena se ho .morala izpkčati lake} ob z-akinčbi Kupljeni kameni se bedo moraJi sptrav :-ti s pokopališča takoj isti -dan ali najkasneje v tekal <&u«e»a dne. Kdor bi ie-ga nc naeravji. se irra bedo kameni predaM na njegov račun in rizik Ustanovitev kluba slovenskih akademikov »Jugoslavija« v Parizu. Prejeli smo: Na sesUL.ki; vseh sJovenskih vi-iekošokev v Parizir, 21. sve-oajia- sc Jc ustenovil v okvirju tukajšnjega lUdruž-enfa jmCos^ o venskih žiudeirtov« — k'-ab slovenskih akademikov »Jngos'avfa«, z namenom pomakli pi3zael.«encn:-a t£cverisken:u akademiku v Parizu. Kkib je zgelj stanovski, ic-rej izven v.-ckc stranke ter Jc tovarišem v dcmo-vrni z vsemi inferifiac"JrTT.i ni ra-zpotego. Prcs&no vse pri-JjatelJe »n <-ofcrr-(!;;ke vanovič- Katsnlk. Oedaja v najem javne vage. Tukajšnji mestni magistrat napovedi-Je za 15. aprila opoldne javno dražbo, ki se bo vršila v VH1. oddelku občisiske hiše, IV n. in prt kateri sc odda v najem občinska javna vaga št. 197 v Rcachi. Najem se začenja 1. maja 1920. in Irafa pat let ter sc lahke podaljša za nadaUnih pet let, ako nc cipc-ve nobena stranka vsaj 6 mesecev pred koncem zadnjega najemnega leia. Tekmovalci bodo -morali predložit: svoje ponudbe v zaprtem zavitku, ki to .moral vsebovati: 1) kne ponudnika; 2) nuje no letno najemnino; 3) ime va&nsla, ki mora imeti- predpisane kvalifikacije; 4) pobotnico kot potnJlo, da ie ponudnik položil 2000 lir kot kavcijo pri mestni zit-kladnici. Kavcija' meta piti v sc t ovira ali vjjtiplarnc \ arnlh vrednosinicuh po tečaju d etične ga dne. Koncert Glasbene Matico sc bo vršil v soboto, 10. aprila, (in ne 20.. kakor je pred kratkim javil tiskarski škrat). Zanimanje za ta koncert (prvi v letošnji sea.r-r.1) jc veTko. lit Po vsej pravic:-, ka]a-l. kakor čiijam-o, je na sporedu precej nevitet. Peli sc bodo mešani in ženski zbori, večinoma slovenskih skladateljev, med temi tur.ii nekaj zborov našega rojaka prof. V. Mirka in -sčcer: i Svatbo na poljani?;, »Mraz« hi «?J.irrjevo«. Zastopana sta nadaije šc G. Krek, bivši urednik »Novih ckcrdcv«, in li. Adanrč. Izmed tujih zborov se bosta izvajala dva vcčnolepo bisera iz nemškega zbornega Liaklada, ki sicer Greuizerjeva i Cerkvica^ in Men-idelssonnov »Slavček«. Na koncertu nastopi tudi nekaj gr oncev sok'petja iz naše glasbene šcTe in sicer s sanrcrJpevi hrvatskega sion-ino Iv. Z^il^* ter c odrcml.i iz nekaterih opc-r. lzkratka spored bo raznovrsten M->a dulžnost pa je, da podpiramo naše edino glasbeno wčilišče v zasedenem c-zemHu, m to vršimo sedaj na-Mepše s tem, da poselimo koncert v%=, ki ljubimo pelje m kiasbo spl-cii. Stremljenje naše Glasbene Matice je v oii-•gJed .težkim srmnnim razmeram vredno največjega upoštevaajo, ker je za naš nadaljnji kulturni razvoj velikega pomena. Da -to raztrmevamo, Pokažimo prihodnjo soboto. Vstopnina znaša: za teže L 30.—, sodišča v prit*:-ju po L 5, 4 in 3, na gateriS 2, sto-•M§6a -L 2, oisirema 1. dijaki 1 Jiro. Listki so v pretd-prc-daTi -pri bža^ajitičarki Dramatičnega društva ob navadnih urah, in sicer od jtrtri tiak-e. Za priliodn-je dni .se nam obeta primerna razlaga posamez2»h tciek sporeda m c4>javimo ti?ii sam spore-d. Za cestna odbora v Vipavi in Postojni je ge:^-raslai civikii komisar imenoval začasno komisarja ht sicer »a vipavskega Je-sipa Ferjančiča v Buda-nja-h, za postojenskega pa Ai^cn.t Srebotajaka iz Pr-eo-a-Hve. Zasebna pisma za trcovi«ske ladje. Dasi je že precej časa, kar so »ecvcJJeni aepet popolni naslovi na pesmih, ki so r.aiiiMi.j«JUt z;t kako trgovinsko iadje, prihajajo vendar še vedno m v velikem £te-vil-u m«i»?črstvu za mornarico pisma, ua katerih :ti naveden kraj, kjer re r.atiaja dotičtia ladija ali kamor je namenjena. Poštni uradi nc bodo- več pošiljali tr-V"r.?h pisem nroiistrstvu za mornarico temveč jih -bodo smatrali pisma z nepopolnim naslovim -Ju J«h -hoje vračal: ^dpošiLja-ken!. kjer bo kaj takega mogoče. Ivaj sla hotela preiskati? Včeraj prcJpoldne sta ttapa-Jn na \:-!o Petrenio v Vicclo -delic Vivle smo poročal*, včeraj, da sta o-'la izpuščena neki Vasliič in nek* Crrne. ker c-č Je dckaz-a-lo, da sta se naha-: j a1 a o-ba cb on-cni Času v Jugoslaviji. Danes pa soj ob!«sri itpu? »i!e ri: J: drugih pet ebdc-lžencev, iei -ji-h • obrr.v-a ena znana Marija Grudma. lia so se vde'eži'i napada. Ona, ki bi imela biti glavna priča v razpravi. poslala prci-;kov«a3n=mu sodniku pisno, v katerem jc izjavila, da so bile njene izpoveebe resnične. Morala še to povedati, ker da h >čc iu-.-cii cisto vest. Na podlagi lesa so biii vsi obrJohlcncl izpuščeni. Marija G" ud i r.a sc nahaja v takajšrji .boln šnici in -ieer j-e v obrestvu. Kaj sta hotela preskati? Včeraj ^redpc'dr.c sla prišla v stanovanje gospe Pagiiagn v ui. Gattert št. 41, 1!. n. dva 'epe r otečen *, gospoda. Gospa Pag!iaf;a ::i b la doma, da sta k otela priti v statiov anje.c je odgovorila služkinja ter -pokazala s prstom na njo, ki sta bila mi u Kot -In ki y?tu sc pridružita nekemu tretvt.j.n« Človek-u v obleki c-if, karti v pisarni zavarc-vahie^ja dnt-štva je Canarutti izvede!, "da nt n%jer vpisan »n tore; ni bil zavarovan. Vojaški tovorni avtemobit sunil v tramvaj. Včeraj ob 11.30 je ltoiel preteči neki vojaški avtomobil tranrv aj v ulici Uklaie. Pti tem je za-ticl obe»i in ga poškodoval. Biki je raajeaa ema oseba, uslužbenec Angel Gian, na levi rek*. Rana iti tež-ka. Padel s parnHta. KmiaČ Alfonz Amehiro, v službi na parniku -Lagiutaf je padel včeraj z -njega na pcmoi Sv. Tereze. ZcdcbH je razne poškodbe in ■pretresli so se mu možgani. Ni vse zlato, kar se sveti... Ko je Šla včeraj neka Angela Vališ, stanujoča v uSci AJfleri 4, po Corsu V. E. III.. se jI ie pridružila neka ženica ter jo nagovorila: »Scnt uboga vdova, kar sem imela vein že vse prodala. Bdano Je, kar n-i je še ostalo, Je •ta zle ta zaponka, katero sem že nt^Ula zastaviti, ali zato ker vidim, da ste poštena žena vam dam zaponko za 250 Mr. Veliko dobroto mi naredite — je •govorila zvita ženska — ako mi jo odkupite. Končno sta sc vendarle szglihaii«. in Vafeova ]i je tJ^la za c-nven-jeuo zaponko ICO 1-ir. A-Ji -z t'o se jc začud&a \':-Msova, ko so >« nek-atert ijudje povedal?, da tisui zaponka ni zlaKt ht, da ni vredna več kc... 2 !'r«. Poizkuse« samomor. Včeraj cb -22 ie pila sirup radi -drtižlnsklh razmer neka 23!etna Lča Fratich iz nlioe Kremo 226. Zdravnik rešilne postaje ji je iz pral želodec, nakar jo ie pu-.-t:! domov. Njeno, stanje ni Jievatno. Mala tatinska kronika. — Pretekle noč so ne-znatii zlikovci v-drli v mesnico E t tora Gozniga v uiici S. Citlino ter odnesli, — -da bedo -bolje praznovali veliko noč — jančke. peteline, kokoši iu teletine v skupni vrednosti 600 lir. — Neznani poštenjake viči so odnesli nekemtf Ivanu Gina na Gar-LbakUjc v cm trgu zlato uro ra verižico v vrednoti* 200 lir. — Preteklo neč sc neznani »lumpi« -vdrli v otroški vrtca Lege Naztomtk« v Skednju ter ctinesli Icncmaicsralski aparat, vrede:t 200 Ur. — V prosti Iiiki so aretiral« včeraj oekega Petra Feriugo, ker jc nkiadel s parnika >Serpeatcc 5 kg masti. Slsvcnsko sieđflliKe v Trstu. Jutri, na velikonočni ponedelj ek 6. t. m.: Popoldne tečno ob 15.15 Cfsa^i Malcmeslna šaloigra s petjem v treh dejanjih in eni sliki. Spisal Jakob Dolinar. — Režiser Emil Kralj. — Pevske točke spremlja orkester pod vodstvom prof. V. Mrrka. Pri glasovirju g-D. Štular. — Med, posameznimi dejanji svira orkes ter. Zvečer točno ob 20.15 tema Narodna drama v petih dejanjih in dveh slikah. Spisal L. N. Tolstoj. Prevela i-z ruščine Minlca Govekarjeva. — Režiser Emil Kralj. DOPISI. Gardolo. 30. marca 1020. V gardodskem zavetju se šc nahaja fiekoiiko intemrrancev, Jei K-rašk-a v4a« v Se£am veselico v dvorani «ospe Sntuc. Na sporedu' -bodo petje, godba, razni scH, igra »it pse.;. Začetek točno cb 16 — Kč-or se hoče par uric pošteno poveš di ti i-n r-eprisiljeno zabavati, naj prir-c v pone-deljt-c v Sežano. Iz Vrtojbe. Hiše nmi bedo zgrašdlU. Po dolgem poJdrugoIetnem čakanju smo vendar dospel do zaključi: n. Pa nc vlada — ker se čuti oezmožna tz« to podjetje, marveč banka ima prvenstvo za nas. I« ta rJvbra tanka ge prevzela ^gra-ibo vseh 580 hiš našega fupaa&tva. Preračun kaže, da bo f-teia vsaka hiša s pritikl-rnami vred 100 tisoč lir. i evakuacije pučanstva il: progaajenja i poziva liiiteljstva u vojsku, nego ikoja druga pokrajina srednje Evrope, pa bila i i-ama razorena Gorička! Tih 5 godina rala je za našu d-eci: inalodanc sasvim izgubljenih. A Icad su se tkttg-de posle primirja povratile školske prilike na oca-j stepen, aia kojem su bile pre rata. polovina r»a»še istarske xiecc ostsJe ijoš sada bez i-leikve poduke! To znači fza naše kulturno stanje ništa aianj-e nego nazadovanje do atialfabet-izcr«* za jednu ccki tfe>neraciju: ier sada več preiazi sedina iz-gubljena školska godina. Ljudi božji, po-misHte, da se ova ceia škotska ueneracifa ne dade viš-e spasti nekakvim sredstvom- za ikakvu školsku naobrazbu; jer nije moguće talite vati a ka-mdi piisiliti ih., da b» 12 ili 13godl-Šnji dečeei 1 'ili ifavcjčice početi polaziti školu, kad ih roditelji ' vc-č nužno trebaju za svagdatrji posao . a polju, na paš.i, kod kuće itd Velika ie to i teška bol r.a-ieg sd^fet, du nm ostaje deca neuka i itesposcbna za V.kt koji boiji nacia života. A šta da kažemo, [kad -e Jave novi prijate-žji našeg seljaka i radnika, kao na primer iabin-jski sccialista Cctn'icich. te zahtev a »tt i oni za r.aš puk Škola, a preširfe c'a mu treba hrvalsk-h šliola! Toliko imad-t- valrda 1 oni iskustva i razuma, da znadu ako pcste;io misle, kako našem .pttku može služiti samo škola u našem. i tamo u -našem jeziku, a Škcla u svakom drugom -jeziku bilo bi s-a,no uzalud petre-seno vreme i novac! Zašlo ulje onda Cumicicli pitao Irr-vatske škole? Ta k-llo jc več pre više godina na zahtev samog naroda posle drugog zatezanja ko-misilcnainc odobreno više hrvaiikUr pučkih školaj na tLabraštiHi, što je valjda -i ^ospoakiu Kuniičiču — pardo-a Cu-.niciehu »pcznauo! Pa da o'.Je imao pravo la-bntisk: dopisnik se tužiti- u .JVikoui Prijatelju« na tog gospodina? £te ga -imao možda pcshvaliri? Pa čujmo, kako kuša oprav jaii irščan-! ski .La*<*oratore- od 26. marča ovo oudrtovato jso-j stupanje svog druga. N::r-ad-ajuči <^rskc u cduJJc n j ■dopisu jednog lirvafckog Župnika, -da je leitea ovo pllasjje šJcc^a samo za to, *la sije razdor med^u iaktd'i&ktm organiziranim ra-dnlčtvoiir, koje je u većini slavensko—to nam Lavcra-tcrc« priz.'ra'c — i rjcd.no razlaže, da je Cum«ach zahtev ao samo škole, a 3i3 Ško^le u talrsanskom Jeziku tc zaključuje, da je to dosta. Cer oda školska obđast «r.-ade dc-ivro, da moraju to oki hrvatske škole, jer takva je narodnost tog pučanstva.« Ova je peko najlepša! Gospodsi se sociatiiti po^vivi'u r.a obJ-asti,i na poznate istarske ćkolsk-e cbiasti, te t'ni prcvti-5ta5Uf vr;e pravo; iujeino naima, da sc je na skupštini prošle nedelje u .kazaV-štu u Labinju govorilo prvi put hrvatski i da su se odhično zahtevale hrvatskom narodu hrvatske škole! Iz Iircnovške občine v postojnskem okraju. V odgovor na 'is, priobčen v »-Edinosti« cid' 28. :s«šca t. <1., št. 76 .pod tem naslovom, prosim prizadeto občmarje (?), da bi se potrudili v <&č;nski trrad, k>cr jim tajnik občine, g. Lc-vrcjič Au^u&t, da na razpolaga posamezne zapisnike razdelitve aprovizacijc, -kjer se boco prepriČa«H, da je ia-ž, da se Je preostanek sža-dkorja raedeii-I boljšim posestnikom, gcstiluičvJ j-cm itd. Kako so jc p-rej, pod županevazijent g. Kaai-č-ča -delila aprov^zacvja, ter na izjavo, da sem gerent in ne 'izvoljen! župan ter -drugo, nc odgovarjam. — Anton MMltarči-č, 1. r. ur^hr i t'-n: I^oK'H STttO tu«.:'- O-J -drirs^l strar.i dopise v odgovor u a (Zgoraj wr.enjer.-i dopis. Naše mnenje je, rez -duhovnika ta precej velika župnija, ki -jo bo treba začasno oprav-1'jr.ti iz Trnovega, kjer efca pa tudi samo še 2 d::-bevsi-ka >za vhtš brorečo župaiijo s 0 šo'am;. Spleh se je od začetka ^ scrč'be .pa do sedat v postoj en-'ke-.ii okraja število duhovnikov skrčilo za 10, za katčre ni zasetko nadtmicsti'a. — Prejšnji postojeuski okrajni glavar PItshoier je tadi ^peča-st^i-< nas trg s svojim obiskom. — Vol-ika tovarni testenki je ustavila že 5»re:l 14 duevi obrat ui kakor se govori, lic ptrčae pred jeseitio z novim obrato-vanjem. — Ncztiau-; taije so ednesii 9 .stc-tov pšenice >z aprovi-z a c sk-tadiščti v zL:c bližine vojaške straže. — Pred kratkim se jc ponesrečil na *VKvc:n kote dvoru ieleznl-ški Ui h;žbc-nec Anton Jenko Trnovega. Prišel jc med oo-bi>;ača, ki ste ga stisnila tako Ečlno, da le »ztiil.nil po preteku ene ttre. zap-us^vši mlado vdov-., s katero je bil porečen komaj 10 dni. Vc!osko. — Izberi za poreznu komisiju. Nedavno su "tu obavljeni izbori članova kojnisije za edenereoje lične -dehodarine, na kojima mi Siaveni ni:-mo sudelevali. Mi se u opće nc bismo zanimali za. tu stvar, ier smatramo sadašnju upravu provizornom, ć-ak sc mirovnom pogodbom ne -utvrde ^ranicc med ju Jugoslavijom i Italijom, i jer nemamo nikakve volje, da saradjtrjemo s njome, pošto ne uživa naše poverenje. Ali nam jc ig^ra naših protivnika pobudila to zanima-nje, pruživsi nam novi dokaz, da su ostali kakvi eu b;H i da su staru svoju metcdvi »osar tuttOv< još d usavršili, udc-3ivši je prema novim prilikama. Oni dobro znadu, da jc ogromna većina pučanstva ovoga kctara slavenske narodnesii, t. }. za 99ali da dokažu svetu, da su Talijani »većina s ss-j koristili su solidarnost (iH rec'mo naivnost) nc-| klh člaovnkka sl-avenske narodnosti i pod krinkom staleške organizacije nagovorili ih, da sporazumno porade cko tih izbora, tvrde-ci, da je inicijativa bez ikakve političke boje, ! I da je njima samo do toga, da u komisiju budu izabrani ljudi, koji će štititi staleške interese činevmŠtva. I tako su predsednikom izbornog odbora postavili jednog Slavena, koji jc ra-zaslao na hrvatskom jeziku pozive našim ljudima u okolici, da skupljaju glasovnice medju poreznicima, koji «u većinom posednioi i trgovci. Naši ljudi, ne dosetivši se varci, prexktli so (poverenicima ili poslali odboru glasovnice. Kad su Talijani videli, da im je igra uspela i osigurano III. telo, izbavili su odboru, da se za 11. iu I. telo dezintereairaju i, čekajući na zadnji dan pred izbore u svrhu, da se dobro mislečim osujeti svaka protuakcr .izvali su sastanak poverenika, na kojem &o bili malne isključivo oni sami, i postavili kandidate, koji su im konvenirali (3 Slavena i 1 Talijan). Nekoji naši su pretiv tog postupka prosvedo«*-1* | i zahteva!«, da se glasovnicc naših ljudi vrata i našim poverenicima, jer se ne može dozvoli!-?, j da se hrvatskim ili slovenskim glasovnicami podupre izbor IJsiinc, koja nije isključivo sla-j venska, kao Što jc pučanstvo ovoga kotara. ; Ali oni su im se ironički nasmijali i rekli: »Mi imamo glasovnice i nc damo ili iz ruku; ikot j hoće. r.eka dodje lično po ni^h. A pošto ta nije bilo moguće, jer nije za io više bilo vremena, upoircbHi su sve naše glasovnice. Sada' pak trube u svet svoju »izbornu pobedu S hoće time da deltažu, da jc ovaj kraj za Italiju. Uspeh je postao na jodnom politički , U I. in II. t cl u, £ae im igra s našim ljudima nije uspela, složili su se s Nem cima i Madžarima. Eto takvi su naši Talijaoci. Na izbe r u skuinili su svim tim sredstvima jedva 24 "t, glasova. Pa se Ume hvale! _ Foot-ball. U Opatiji postoji nogometni kiub j već o»d vremeoa pre rata, koji jc lanjske gc-l ckne vznio siajnu pobedu nad bcrsaljeri.na ! (6 : 0). Ove godine *nao bi da se na teče S ! Nemci ma za prvenstvo, ali kako cr.ši Tatara nc mogu da z&boravc poraz bcrraJjera i nc b: s?r. prijalo, da Hrvati budu priznati i formalno kao najbolji nogometaši, pobrinuli su se, da našim momcima bude zabranjen nastup na igralištu, pod iz'rkom. da društvo nije zakonito ustanovljeno. Ali Nerr.ci, ka-nima, i iza ljubeznih obećanja izjavio, da klub mora ponovno da trai'i odobrenja statuta, ft medjutim da ne sme igrati. Eto ilustracije pravedne i nepristrane uprave, koja želi steći simpatije i priznanje pučanstva! DAROVI. — Pipčarii za ir.oško CMD: IIc«>c*:i Ivan I- 15. , iz nabiralnika <>.—, en šomoster od Sv. Jakoba 3.—. neznan perja t u pipčarjev 2.--; kupaj L 26.— . Denar hrani uprava. — Nekdo za darovanih šc-t saditih drevescc L 25.— v keri-t moške CMD. Denar hrani upravu. — Za božlčuico ženske pr.-družir'ce CMO-sc- d.> rovali: po 10 ir: Mtleto. Raženi, Jamšuk, Hrikr, Fer Iu ga, A. Dancu, A. Cok, K. MaJa!-.n, Pranja Pcr-totova, Mar. v d. Campa, Vr. Grom, Iv. Manhitč, J. Sm-ieršič L. BrišČak, Kabele. J. Kari/, J v. Do il-ak, Korenčan, Muhey, Pubbio, (ir. Zidar, Preiog, Muha, Gc-stiša M , V. Steni pel, Fr. Ko!.ir, A. Su>a, Avg. Rusbceh, Fr. Gruden, dr. Gruden, M. Zega, Vrati Jct '?, Stare. M. llu^o. Vug-a Fr... župnik Piščanec, župn. S-ki-avd, Fr. Suša. O. Bittn-cr, M. Senčar, I. Zelen, R Ge'ij. V. Polh, dr. A-^elotto, dr. \VHfao, R. Cok. Bovčn-n. V. I>Li»k>v:ć. k». Ceh, J. I.aSi, J. IVrCir a, N. Jankov ić, Perh:t-AWtc!ič, lika Setgu; — po 5 krt Trusnovlč Marija-, ^-keil Jes., Ivan MHieu-c, Frai'- Rupmk, Ivanka Krame r, Jos. Meric, Prem; o u, Fr. Kerhue, J os. Samotce«!-, Fr. Istenič, J. Lcnassl, A vrl. K-ramcr. F. Stoirm. Ff. Trošt, Am. Andrc, Frankov*:, A. Tcrčon, Itoni-ceJ-j, 13'lc. l>e Lorcnzi, Javna kniižnvea v N^'bre-žrni, Fr. Nentoc. Iv. Cahari-Ja. L. Rubu'a, «.-.i:4jtvi>, M. Vrabec, A. Bc'.e, J. Žvab. Zmerna 0„ Cente A„ Gerbec Josip, Rebula. Mat. Sita, A. Sknotui, Iv. Zrbernj', Ne K Jo, Jenko, kaplan J:;k!«č, BeneŠ, Mar-čelja, Petarc->. Aod. st VK. Zeku Ant. M. tttmrpik, R. Piščatea, Iv. Kri ž, D. Hva-'a, Otiltja Ccrmelj, I. Kariž, M.:bkovič Franc, .los. Kramar, A. Dekleva, F. Boštjančrč, A. Sandrin, M. Cebcr, Geriiip, (Košuta, J. Pertot, L. Dmc, T. Martolanc, I. Krašovec, L. Snruc, Sarniar, V.aveutk:, Ah Cjorec, Mušič Kar., kaplan Rup?vk. žnpnik ZupoiN Kandut, Gruntar. Iv. Fra:ietič, H. Križaj, M. Mora>-vec, Iv. Mh'k:r, J. M»tn«C\ Fr. Zaćsfk, V. Den>>ttr, J. BraidOi, A. Brade* Iv. Cesivlk, M. Oec, R. UrK >, P. Meden, H. Patcrncst, Piano Ferf.la, Sila. C. Valemič, Zega, SI. Jerd ?5 '-r- K( vt:čev-č. Stni^aarov-rc. .MaT-.fvic. M^.-C-ič V Miku-ličič D.. Antklevtč, Koludrovič, A. Pertet; po 20 Ur: licJalk. Brusevk S-ichcri. I VtjA M IVcn'ck, Avg. Kr.jgar. L. I>».vuh. Iv-. C*ha:IJa. K. Siškovlč, Podravska zaJnrga. /up-:;•'< R Hvar. Z. R.. Parici- F... Su>ic M.. Lttmč, F. Zu-derl'go._____ IVAN BALO H: Kole večerne misli. Ljub mi jc bister studence kot cvetoča mladost. Ljubši mi je, kakor široka, globoka in tiha reka, kateri nc vidim na dno. • • « Čim daljši je .nekrolog, tem manj jc včasih v njem resnice. • • • Ce bi kotel kdo zamorca pobarvati z belo barvo, da bd bil bel, bi sc mu ves svet smejal. * • • Marsikdo nesi na sebi vedno bele rokavice« ker so umazane njegove roke. Pravimo, da ima ženska dolg jezik. Je resnica. Ampak, če bi se nas samo en lot tega, kar nam pove, prijel, bi ji morali biti hvaležni. • • • Ked&r vzameš v roke lepo rdeče jabolko, se vselej vprašaj, 'kakšno je v sredmi. • • * Ko bi vsem tistim, ki so največ trpeli na zemlji, splet zdi venec, bi ne imel noben vrtnar dovolj cvetic na svojem vrtu. * • • V T«itt, «kte 4. april* 1*2#. ''BOmOST" «4«r. S2. V. Ko vsui« silna pioha, se skiijeio vsi ljudje. Ko se vsuje siiri vili ar besedi hi preffc-a. ga ni človeka, da bi Hud! ravprSil. j » * * Ce bi tis+i, ki leži na mrlvapkem odru, za-rucgel gavorrti. bi list:m, ki jokajo okoli njego-j ve-£a odra, govoril pridigo, da bi je nikdar! n« puzabvli. • • # Vrata -so na\aJno odprta. Ce so zaprta, jej treba potrkali. So pa človeška srca, na kate- :' rih ie vsako trkanje zastonj. . . . Če bi luna ii^ala vsako noč. bi zeljubbenfan • 4>esiiike*n zuiankalo papirja. • • • Kedar stsii solnce najvišje, takrat je naj-t bolj vroče in potem jjre nizdoli — kedar je f ljubezen na vrmmcu, £re hipoma naza-}. « • • \ko hočeš pametno misliti, tedaj iz-pij čašof opojne pijače samo do polovice, • • • Tisfei. ki so javno obsojeni zara-di goljufije, j ao še naibol; nedolžni. • • * SoJni*. SfXii s paragrafom v raki. Ko bi pa J on sedel na zatožni klopi, bi sc sam zjokal j f^d trd-n> paragrafom. . - * Tisti orueoek. ki je vse videl in vse nazoa- ; fi^L, je bil strah v očeii ljudstva; tisti, ki je pa. molčal in oči zatisml, ie bil za nič v očeh , oblasti. Na'boljše ki bilo, ko bi bili vsi ljudje j j>osteni in bi bili orožniki nepotrebii j *n vse Plasti zadovoljne. ' * ' . -.1 I.ep: lasje so lep A? t. A rini bolj so /avti. j tembo4: 90 nevarni, :v, ... Mrzlo «ce se pri najbolj vroči peci ce: e^vejc. 4 - • 9anfl£ane$ najbolj vfrno potuje človek, ki, ie ves raztrgan. • * « 1 Tisti, k: prosijo cd hiše do kise, n;so naj- j ■večji c/i. Prava revšč na vedno »kriva, j . . • Ko bi takr.il, ko ie Izveličar umiral na j 1< riKi^ že imeli fotografične aparate, bi na j Kelvariji gotovo postavili enega. In tisti, ki j bi ^a posfcavH, Ir bil gotovo — jod. • » ■ i •Največje in naibrnj visoke hiše imajo nabace prebivalcem. M ca nji« i je pa najmanj liu-j f^zjii. Najl-epša jc m^hna koča z er.o druž no j In eni. n srcem. ... V obupu prime človek za čašo in si nMsii: i V'teši! si be-m sv cio bolest. Boljše bi rilo ko J t i se vse de l k studencu -i gledal, kakr. ^ro, vse mirno naprej. * ' • .. i Cvetice rastejo tuda ob široki cest: rn so i f*olne prahu. Ko seu» vprašal eno, zakaj jc j usbče nc ut'-ga. mi jc odgovorila: Prašne smo j •n preveč n»»s jc. — . • • Vreme ljudem nikdar nc ugaja. Ko bi 4»lo vreme vedao tako, kakor bi ljudje hoteli, bi JKili vsi nezadovoi m. 7.at«» ker so drag drugemu «evoščt«ivi. - • * Kedar te bo človek vprašal: Ali me ljubiš? j — te i* j si vedno misli, da ima pripravljenoj ie ene vp^aš^r.je, • « . i Zastore ia-.aio mnogi tudi po -dnevi na svn- ! jči; oknih, ker se boie soinca svetlobe. « «k * '•:sak minister tudi človek, ki ima dvoje j ušes. Zvtc mu gredo p-ošnje pri enem notri - j pri dru^eai ven. j • . * Beseda mat1! lira samo štiri črke. Zapisana' ic pa v srcu dobrega otroka / neskončno po-' vestjo. » » < P.i ^cm imel enkrat Jve živali: psa :n I nsačko. Psa ?em imel rad, ke: mi je pogledal; .we3.no odkrito v fči. mačka pa nikdar, zato' je nisem maral. * ' ' Marsikdvi hedi raj^e po široki cesti. ker j «ivu je ozka prA polna ovinkov in kamenja. • • * Pc" frpaval sem človeka, ki sem f»a ljubil in mu hotel govoriti nagrobni govor v spomin. Etsea. na: je nastala in umolkniti sem mora!. To je bil r-ćflepši £ovor v mojem življenju. ... Moja Črna obleka je bila že marsikomu v zasmcl. z: *o. ker jc imel črno dušo. . . « Pivci K imamo, da posušimo čnvlo, Ivdaj fr'O na sveta znašel kdo pivnik, ki bi posušil vse roLe, s ka'.erimi smo pisali svoja pisma, l>olna bolesti? Ko bi tisti, ki je znašel smodnik, vedel, kaj bo ta smodnik temu ubogemu človeštvu, bi prekinja! tisto uro vse dni svojega življenja, j ... -VLo drbiš ljubezensko pismo večkrat, tedaj vedno i/.pusfci začetek in konec, ker sla si vešnn enaka. • . • 2* kratek čas. Tam nekje v deveti deželi co a el' !. mir g<^sp.id':e pri zeleni mizi. Dol^o. dc,'<|o so ^a delali. Ko bi ^im dal samo en te-^cn dan za hr^no nezabeljen krompir j brer vitje i, bi 4>il ni^ir v ^rtem tednu golov. • • « Kedar zlata aarja ivofe&de najpozneje vstaja, takrat k> nsftetje pričakujemo. • • . Ce mi prsate!}- ki sein mu dobro izkazal, ! v crferaz pfcune. r»vi je takrat ijrrbše, kakor če ure zobrbtno oi. sktije. • • • ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU m H8id m\ Ki mm. — palači. Cclol&ka glavnica in rezervni zaklati K Č. SI. '05,999.990 Izvršuje kslatffsi m ks3fc€ ia mti&z tnaifiii^t. Uradne ure cd 9.3S-U.33 in M.SM« V neizmerni boli naznanjava vsem prijateljem in zuhncem prebridko vest, da je naša nad vse ljubljena mat?, oziroma tašta mm Gomsl rej. Burja 29. p m., v 60 letu starosti, mimo * .G0", spodu zaspala. — Prosiva tihega sožalja. Trst-Bndimpesta, 3. aprila 1920. Maks Goms!, sin. Elv?ra rok Peecliiar, sinaha. Marii, vnuk. t^HLS OGLASI | se račnnaio po 10 stotink beaeda. — Naimaaiša' pristojbina L 1.—. Debele fcr^e 20 stotink beseda : Naimaniša orlstojbina L 2.—.__] SLOVENSKE Iv N J Ili E. !k>m ir« Svet. 4 letnike i*J7-]9J0. krasna vsebina, tnnetniš^e slike, ro-in pes?ni jcrod:<..'r. Ruggero Mauna št. 22, lik. vr. 467 VILA v Div^Ci, pre1 turov. obc?rcn ograjen vri, se 1 aa K5JB09 Kr. Nk.slov pove Ins. odcL iictti._'K* PRODA se ka;nrr.-:nn a vso opravo in zenvi^š-čeci m . za clmjo 5(H)0 kr. Nt.iančna pojasnija se 'zvije pri l3'it*xiku Aat. blcabirki. Veliki Repen st. 3o. 4ć»9 ■ --i SLUŽKINJA a gostiknj >e išče. i*:.slavit' se ukj rabir Severe 19. gostilna Micii-tiuz-^. _ " __________i HfSA. nt-v j, s o prostori pri pc-i ji Sv. Ane. sej preda oo ui/k: cen i. .Maks, ul. biiitstria 10. 470 fSGOVS^f POMOČNIK S4are ša no., ipcccristj že!ez;\in::r. v es j levenskvsu. r.auokcga deloma italijs-.skcga znrožoii tudi pisarniških | v:-jlov. natopi službo iia že';a. Pt>anabe na A. j Zomt . t, Hn<čc pr: i^ostopik 3387 j DVA fprc-.na -:zr~enakr i. .»a p-^rr^.n-ka za bolj-: >p:ejnie I\l:ks Curk. kro;a>ki mojs-t-er v Vipavi._£355 .^AJtJNA VILA r vtL-.n v barkcv'janski cko^ci kar:. r.cr.::dae s . ^!r.iiirl pomerit »na Ant. - Trst, .ResBSt&L 24. 471 Ml 4BENIC. 22 let m..r če1! znanca v svrho že-J ni-tve v. -i":-«-, z deželo od 1S-30 let. f pose-: • Nas* v p^ve v«d-J. 33*» MLAD CiOSPOI). aJ)9&ive?*t vseučilišča, premo-; fe*:. ^.'.inostojeu, s 5u tisoč deu-ame vrednost.! ie=pog'.. znača a. Š.Oi spoznanj.% v svrho /enitvej r ane M"5tvklos-ti, 1 i od U*—36 "kit. lH«uost »zaiom-Sena. | Kes t h. vzavihz s fbiko na na ste v: ^ Lepa bc-i doCuost.. posu.Icžvče. Nefareži»a 2._461 j SOBNA VRATA; .»ova, se prodfcjo -rf. del Lioyd j št. 5. p:»*k _466 BRAČ HI. 11. i. itvdi rablfen. teipri Ae. staro Sto železo, baker, inodeniiia, sv-Hiec. kositer, ter plačam jv >vje cene. Mfeeučle, ul. S. Franoe«ao. št. 10. KUPUJEM VREČE in turne. BabVČ, MoJinerajide *,t 20. 422 POŠTENO SLUŽKINJO W KUHARICO Jiče dobra dnw»na- v Trstu. 5?oj«k:nje iz Vipavske ; doline a-'i jroriske oakdice rmai« prednost. Ponudba t' pismeno na inseratni cdče'ek Evč- ' nos ti« pod ; Poštena v. 4S6 . - ■ i ———■^— POZOR! Plačam za srebrne krene, soidaaarit ia ziato najvišje cer^e, iudi več kot dr«^i treov«. — Albert PovL. urar. ui. Manzoin 17. vr. 2, prfck j__ 2648 VAJENCA za sobno .-varstvo, ^eskarsko in čr-i kMfeamio car u od 14-15 let, sproimc Miro j Viču., Pastema 125. 430 : SREBRN DENAR kapvieai po owih v vsaki mnofiai Priiesn lahko ponj Aloie Povit, Oaribaždijev tfg S t 3 (pre} Barriera.) 3341 KOZE KUN. LISIC, JAONJET. DIVJIH MAČEK. D1VJI11 KOZ se kazijo. Stroji, barva kr izdfc.l-£>e j vsakovr-s.1510 kozuhovico. Kožuharnica v Trstu, j ti!. Tratrerl st. 32. 315 m- Jutri, na M\Mm\ mufett; se bo vršil v spodnji drorani Kar. doma. j Začetek točno ob 19.30. ;_VODITELJ. Prožil m Mi ze o moćne, izdeiek damuske tovarne, „Kerarcuter, \Mm\ 588-600 litrov ; na fsiBBto, ffliaeB clffiHter 129 mm v ! premeru, z bakrafia vetrenlkom fi 4 tmm\ cevmi N m, se irelo. ZalisiEternlLIM. piaza Mk PUe i Gospodarske firaJm BI KmtNdH vpisan« zadmar^ z orHajeaiir. poroštvom vabi na rtfni M zbor ki se bo vršil 11. apriis 1923, §& 13 v lastili wtMt.j DNEVNI RED: !. Poročilo načelni^tva. 2. Poročilo nadzoriiištva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1919. | 4. VoKtev novega odbora. 5. Razni predlogi in nasveti. _ODBOR, j Rke la du^ y Trstu, m drumela It. I si usoja javiti cenj. gostilničarjem mesta Idrije in okolice da je poverilo glavno zastopstvo svojih beiih in črnih istrskih in drugih vin i J. Zfiklju u Spodnji Idriji Si. 83. Brezplačna pokušnja vsak dan. — Velika izber! Vljudno se priporoča Race & drug. Naznanim vsem prijateljem in znascem ? iz Trsta in okolice, da sem odprl dobro-; znano gostilno de Frani" v iftlic! St. 18. Točil bom prvovrstno belo vipavsko, črno i istrsko, refosk in druge pif«če. Pivo Dreher- | jevo. — Postrežba z gorkiini in mrzlimi jedili, i Priporočim se za oinlen obnk udani JO Sir FURl-an. | ffhte vMidtirano ima na prodaj po znižani ceni imunska zveza v |H»mii. Kam? 0 dmftMM gesUlne « Se. j Križu pri Trstu, kler si ta« in m Suita lifla. N^tnžfa i piteM feKzlisi iisf!!. im p#tji m m Mm tir L SBiKI ii toga»i. Mi ste se združili pod imenom mim štabni vmMti Pisarne v Pastojni, Ilirski Bistrici in Tometičih pii Maluljah sprejemajo vaa v stavbno stroko spatiajf/ča dela.--Načrti in proračuni pri sprejemu fiela brezplačno. Lltte, žveplo, modra galica sa vinogradništvo •• dobi pri CBLBIIIJILE OLAHDESE droiba za uvoz ia izvoz iL Ncr LxW Ii Mnfetafl fin. 2 Veselo hiti vsak na plan Saj danes je Vstajenja dan! In.... krst tomajskega terana V gostilni znani Katalana ! Novi lastnik: JOSIP in M1MI ŽiBERNA — Rojan. Zoliozđravniški ambulalorl] prej dr. BCDO. Zobozds*avnlkdr.E.CIonf@ro - In — dtnflsl Stanko P@rhauac T:si, ?rg 6els8enS 11. 11, flE. raadslr. spreiama od 9 ds 12 od 15 do 19. Mtmlt Mi Bolečin, zsHovjis, zlati mostovi Mi mM, reiullrifiile zoS in ?k\2 Mm. ysa Heln se \mlm\Q po me« tehniKL Sot a in kuhinjska oprava (postelje, omare itd j, ze!o dobro ohranjena, se bo prodajala na ii' ii dralbi y nosijo, 11. aprilu, oU 14 _v Senožečah 29. KUOUPm KUMO se dobi po ceni v zalogi T&vtar & hm, itg Treslo II (ex [arrsiro. j Elunlons MrlntfCG dl šira u Trsiu. j (Lastna ra!ač; .r. Usianovlkua 1-Ia IS38. ! Zavarov. proti škoili, povzročeni po okuju, streli eksplozijah. Zavarovanja steklenih prnti razbit m. Zavarovala proti tatvini z vlomom. /3-varovanja poSiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kocitrar.-! cijali — Zaslop5t\a v vseh de/.ekiili aktivnih stih in važiieišlb krajil:. mm SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belili in pisanih, žepnih robcev, ir.ožkth nogavic itd. H. ML, Trst, torse l L m. M 2i 1. aprila je pričel avtomobilski promet med Trstom in Vofosktai ter vmesnimi postajam 7.30 T *rst ^ 11.58 8,05 j Bazovica 11.23 . i i Kozina J j { Herpelje Tttblje (po potrebi) a 10 j Materija 10.18 10.— ! Podgrad 10.15 Račice (po potrebi) 9.13 10.30 \ Starada- 858 10 45 Šapljane i 843 1145 ; Kastav | 7.43 «"• i ssa i »» 11.58 i Volosko i 7.30 Internim todo »M z mri^km^ (vsjiis^ssa) trga. Rfl^HATEUSTvU. I!!, Ji ftAm Miti voženj ii Trsta kakor tu^i z Vehisiega pe 15. aurits. iz tovarne Čevljarske zcsđrass v Mirnu pri Gorici prodaja : _ _ ^__g ^g zadružna prodajalna, v hiši Centralne V %l9rlCly posojilnice, Corso Verdi štev. 32; m_ zadružna prodajalna v ulici dei Rettori V llSlUf štev. 1; v Vipavi, trgovina Beltram. Blago se pošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu in sicer na drobno in na debelo. — Ceniki se pošiljajo na zahtevo vsakomur. — Stran VI »EDINOST« Mer, 32. V Trstta, dn« 4. april« 192«. Od netielle do nedelje. Oiovek nikoli ne ve. kje ga čaka — zamera. Posebno, te hoće biti šaljiv in šega v; če se neprivrdno podaja na led šale. Led je gladek in v nevarnosti si vedno, da se zgodi kaj neprijetnega za tvoje kosti. Ne misliš zlo, ali Ijudie te drugače razumevajo, nego si mislil ti! Dcznajem, da sem s« zameril nekim našim planincem, ker sem. govoreč o njih, omenjal tudi — plajišaric. > Ljudje si lahko — govore czic-voljeno — mislijo Beg ve kaj. to aH ono! Ljudje so pa talci, da najraje slabo mislijo o s vejem bližmjem. In nekateri smo vendar — oženjeni! ^ Naj bodo potolaženi! Izjavljam pod prisego, dvigam tri prste, zagotavljam s častno- meš-ko. in kaker že zvene vse tiste besede, k: naj, '»i prepričale, če ti kdo nc verjame prav: pri-j .-u£ain, da nisem mislil nič slabega, ko sem gc- j vorii o planincih in o planšaricah. Oni so pri- | jaltlji, one pa hčerke planine; le lo prijatelj-i sivo. oziroma sorodstvo j'h spaja — lo sem hotel reči in nič drugega! Kako n-aj bi mi prišla kaka drugačna — grda misel? Saj ugotavljaj že stari pregovor, da na planinah — ni greha!! ; Nadejam sc torej, d« ta mcia slovesna izjava, ta meja častna in meška beseda, daje planincem popolno zadoščenje. Poln'aženi in pomirjeni naj bodo eni in dotične — gespe soproge! Na planini ni greha! Neka razlika pa je vendar med plar.sarica-j mi in hriblazci. Prve ostajajo tam gori, kjer! ni giei.a, hribolazci pa se spuščajo zopet doli! "v mžavo, kjer so tla menda bolj opclzla. kjer j ie baje. skušnjava in včasih greh! Ali, zopei| i porom izjaviti slovesno; da pri tej nevarnosti i ne prihajajo v pošte v postavni zakonski možje. Ti so dorro zava..x>vanl proti takim — nezgodam! Saj so prisegi pred oltarjem! Vsakomur je v de'": ost. da sam brani samega sebe. Vsak vet-se in Bog za vse — pravi slovenki pregovor. Lep nauk podaje ta pregovor. Aii zlo bi bilo, j če bi se hoteli ravnati po njem tudi v našem; rjavnem naročim ti ži-vLjcojn; na delu in snovanju za dobro narodne skupnosti. Tu pa treba že male varijacije: vsi za vse ki Bog za vse! Kdor se ne bi hotel pokoriti tej zapovedi, bi j Ivi mrtva, suha, zamrla veja na drevesu naro-da! Toda, v naših vrstah ni le sebičnežev, kij bi hoteli misliti nase, tudi ko gre za stvar-ckuip sti. Nič manje nevarni in škodljivi niso I - fatalisti; ljudje, ki bi sicer dobro želeli In I V-..teli :=li ki l>i hoteli vse prepuščati usedi —j slepi s:cči. Res je sicer, da slepa sreča delaj včasih čudeče, da meče iznenada srečo kar v nrročje! Ali, nevarno je, zelo nevarno, tako: ya upanje v slepo srečo. Kajti ta jc zelo neza-j nečiji v a in neprera čun 1 j iva. Kakor vihar na ; morju — kakor valovj*? razburkar-ega morja, j T.adja je iz^ub'la krmilo. Vihar jo samovlastno; premeče sem :n tja. More pognati la^o v var-r.o za ,-etišče; more jo pa tudi butniti cb pečine in — pogubljena je! Tukrižu« j j okaj bode in »trga«. Rada bi bila depovedala j /dravniku č>m najbolje, ali revica je trpela naj tisti hibi, ka trpe na nji mnogi naši priprosti j ljudje: mno£t> je govorila, ali nič povedala. Vsaj i jasnega in določnega ne. Zdravnika, ki je bil, j kakor že rečeno, onega dne nenavadno » nasajen, je minila vstrpljivost. Vrgel je zalvcero pro- j Li reki gostobesednosti uboge ženice in je {ka- ! kor je pozneje sam pripovedoval, kadar je bil v dobrem razpoloženju) zabrusil na kratko: Pri vezite mu k:slega zelja nj tisti fneimsn-li.vi) de! telesa. To mu olajša. — 2enica ie odšla potčlažena. Crez par tednov, ko zdrav-r.k ze davno ai mislil več nanjo, mu jc padla ✓ enica v .?obo, vsa zadovoljna in veselega obraza, in z veliko košaro v rokah z raznimi — vil jc zenico prijazno in v veri, da je zelje , I omagalo. Seveda je bila le slepe sreča —' •> H slučaj. sa la'vo slepo srečo, na kak goli srečen slu- : računa menda tudi Gabrijel na Reki. Po- ■ . '.uš*1. to. poskuša ono; reški voz se pa vedno i bol; pogreza v blato. Toda, meni se dozdeva, c to .Ti slepa sreča prevari ju^aka-poeta. 'j ' njeGjo'- c _večenice- — svobodne Ijubez- ara ne p-ipravijo zdravilnega zelja, čeprav .^ej p .eljnik globoko notri v — kadi svojega pu tolovstva. Tipljc na desno — t;pbje na k-vt\ in preži, kje jc kdo, ki bi mu hotel po-: aga ti iz kadi — 7. zdravimi kostmi. \ si se rc'ioko cdmikajo. Te c1 rti je podal nekako od-pr ed celo tudi — Italiji, će že noče nikdo nemagati, pa si bo sk.-šal pomagati sam! Proglaša reško svebodno in neodvisno državo — republiko, ko ne pozna nobene — neveste, ki bi mu hotela podati .oko. Težka je ženite v z nepoznano žensko. Nekje je oče — kar se ne !<-.-;aja i>ogosto — silil svojega mladega sinu, se oženi! Sin se ie branil. Ne da ne bi bolel, ali ženitev je težka stvar. - Si ne upam! ■je odgovarjal. Oče na to, da bi ga vzpodbudil in ošrtil: Saj sem se tudi jaz oženil!« _ Ja, oče — ie odvrnil sin — za vas je bilo lahko, ker ste vzeli — našo mater! Jaz ,na bi moral še 'c drugod iskati ženske! In pa še nepoznane! Oče na to: Mari misliš, da je naša mati , ko sam ^e jel sukati okoli nje, bila že vnaša •ruati?- Gabrijci je drugačnega kova fant: šel jc na| Reko -na ogledeAli ni prave sreče. Ima tam j ob strani mnogo žensk, ki ga tudi vendajo~,| a!i neveste, ki bi jo hotel on zares, mu ne j jpri.ošča^o — drugi. Tako najbrže ne pride dol poroke. In veliko snubenje se ulegne končati j s tem 'a bo Gabrijel slednjič — »vlekel ploh!« j E, r lUpati samo slepi sreči. C—č. __Tržaške tvrdke. TRGOVINA JESTVIN - v!a Genova (Campanlle) 13. Zaloga: kave, olja, mila, sveč, sardin, kakava, čokolade, čaja Ltd. Pristni Jamaika rum, konjak, vermeuth, marsaia, vlšntevec ter raznovrstna vina, vse po zmernih cenah. Ivan Bidovee. MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarnica OsvalUella. Via Medla 26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Pro-! računi._ KNJIGOVEZNICA. Pic-tro Plprao, Trst tilica Valdirivo 19. Artistična vezava. 2&pni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki j (registri) posebnega sistema. 201 DAMSKA KROJACMCA A. Mermolia. Trst, ul. Con-.aierciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, ulesne obleke, obleke za poroke, bluže za gledališče itd. Cene zmerne. Po.irežba tečna._337 MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, «J. S. Glovanni 6 in 12. Najboljša izdelovanja in naipopclneiša vrsta. Cene zmerne. __202 PAPIR. Velika zaloga papiria za ovitke, papirnatih vrečic lastne tov arne. Valčki reznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone Dollir.ar. Trst. Via dei Gelsi 16. 25* — TUR&KS — 1 Alarlco LantsdtKsr v TrsJu, E3 (bivša ul. dcllc Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike pošte. — Telefon 195. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikiine, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. Zdravnik v tlorisi dr. Just Bačar uh XX!V. mm (ore] ul. Trs re) 9 rrse krons in po cenah« R r p Stroj :3 ši¥3sj3 ia vezsaja pravi m M Jim aT'i aICIT Seidel & Neiiniann in f TSSES&c^Si »Singer4 Gast & Gasser t _ , , Tvrdka ustanovljen l. 1873 » Bogata zaloga vseli potrehscn EĐRtirStTR ĐOiJSS JM«h=i:ičn delavnica m vsafcj FF.l-ilLCjlU nfcjnfiR popravi aoja Trbt. ul Campantle 10 fe^ŽO, Cul iiiii, lil f za znlage in gostilne Sirovo n:'o - teSsugiii Mi ■ ulj« j K-as. PetCDI?NO VI?«CEŽ:0; SH!bS !če ul. Tara št. 6 - Te'žlon ZUa ; IMmm in umrnlcfi LO^ENC MACO n u! Udine 26 (prej Belvedere) ima ua iz ter verižice, prstane, iapcsinicc, uhan*4 'n zlate, srebrn? in nikljaste uic. Bu-diljke, prvovrstne znamke z jamstvom. - Prevzema naročila za birmo in poprave. Kupuje in zamenja zlato, srebro in dragulje. . UMETNI ZOBJE L g In brez Čeljusti, zlate krone in tudi obrobki VILJEM TUSCHERSS a IRST, ul 30. oktobra (ex Caserma; 13, n J Ordinira od 9 nredp. do 6 zvečer. IrpMrti lin v Trstu registrevana z a dr. z nfomejeulm jamstvom ul. Cesere Bnttiiti (nrel SioSšon) it. 21 spre]« MmM uloga od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po - ^ 1 2 ° a večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekoč?, čekovne račune. — Posoja hr milne pusice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Deje posojila po najugodnejših pog jih ua vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do l. Po zor I Izdelujem vsa lasna dela iz česanih (mešanih) in rezanih las 00 najnižjih cenah. — Kupujem izčesane in rezane lase. -JOSIP KOLAKOVSĆ, brivec ini lasničar — Ajdovščina.--] lite Jir ia teli — iz Milana — ta neprekosij'ivi iiker za svoje zdravstvene kakovosti Je na prodaj pri tvrdki SF&ATEil! NEHALESK^i. Trst, ul. Fontana II, teiefon 1873 Ifla HIKBLit Trst, ul. ildine 32 (prej gjližisn) »na vogalu nI. Lodovlco Ariosto; Različna obuvala za gospode, gospe in otruke. L.istua delavnica, ter se sprejemajo — naroČila in poprave po me/i. — Dei^gla^!' ti .^»0,'^u. t: K lO.O'^-'oi Beigrad, Celje, Dubrovnik, Dnn^j. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Ops- ; tija, Sarajevo, Split, Šibenik, TftST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle, j Sprejema vlog« na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3VV/., ; a v baneogiru prometu po S /đ. Vioge, k: se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejema po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do siučsin. Daje v najem v.irnoslae predale (sai'esj. Bančni prostori v Trstu s; nahajajo: u!, Cassa dl Rispa/mla, tiU S. : Telefon : štev. 1463, 179^, 2576 — B!3sajH3 iM-shfje 5a §j2-!2.3B ia at31UQ-!S — ZOEOZOMSIII sin i ulica Chlozza št. 5, 1. nadstr. Sprejema od 0—1:1 in od 15-17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po modemi tehniki. ©r. F- T»«byr!iri HORO, tahnifoi vorfja. LluDljansKoMifnaHnl Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani. Podruiaice: j Celje, brarije, Mu Sarajevo. Split, Ini, Mm \ BelnKks glmicojnrazerva: K 53.800.803] Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah ua hranilne knjižice proti 3',.V nirDftfiujiin na žiro-račune proti 37# Za na odpoved vezane vlo"e placa obresti po dogovoru. Izvršuje borzne nalog« in daje v n^ftem varnostne celice. j Tel št. 5-18. Blagajna je odprta,od 9-13.J | Pozor i i V ulici Udine (prej Beivederc) štev. 49, se : nahaja PRODAJALNA USNJA, KOŽ, sploh j vseh čevljarskih potrebščin. — Specijaliteta: | Za krojenje in preši vanje (šte panje) zgornjih delov najmodernejše lasone. Filipčič in drug. ZOBOZDRAVNIK 855 dr. f^imiiic m$i Corso 24, I. nadstropje i Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop. toteiao izairsois zob, ia asstil zs!t]i 'li 1 L J ______f; ; -Trst - Corso umorio lm. Hi. št 4 — Trst. Hici ^mM Izver o&uuola m M, im^ in ofro"^ Se priporoča cenj. občinstvu z zajamčenim blago v-, ki je neprekosijive trpj/nosti. Stara in poznana tržaška tvrdka. '^S ■ V^SaifflSfe * 'f\ E:i '•••' ; 4 rv P-' i m 4 fifl p^ w t \ \ ■■■■) ' ' ' " j Msiboljia mašil® zrn lepila Podružnica e Mu, ul. del Toro št, 10. — Telsfon 31-52 PELLEClRfUO C1HCELLI Trst - ultea Malcanton itv. 9 - Trsi (Hiša ustanovljena Ista 182S) KOŽE in CJSnjE za ženske in moške. Boje in Gievreaujc, lak, podlage in vsakrvratni pred,neti za čevlje i!d. Vse po ugodnih cenah. Postrcž&a točna. NAusi tffiiiiifiiifi Trii — ulica 2CKJL oktobra štev. 4 -B------- Predmeti za moto, auto in dvokolesa. Zaloga autoroofcilGV, motornih koles „Indian4* in dvokoles „B^anchi". Gumi, maziino olje, tehničn predmeti. Ceniki brezplačno. Prodaja na drobno in debelo. Preprodajalcem popust. S, g. c. Sc m, s, G, F@rlyga & C J trgovina «5. XXX. okSeb?a 4. TaS. 115© Garaža, kovaška deSavnka i:!. S. iffaissaKo 31. Tal. 1183 t • ] /'' • / A ; i v 1 f i . U : \ ' TT0- —. V " ■.....: ■ ■; . : , Edin© lasiSo Edaao niazlOo ki usni© in vzdrlujs mahko. Sk-adsšCe v Trsta, ulisa Toir? bianca žiev* 12 - TaSafon j Roua posrebno pdfijeijž — M s Cčpso V. E. Hi. štev. 47. TeSefron 1^02 (\i03al SoJdoniJev trg). Dobroznano žc mnogo let obstoječe podjetje je preskrbijeno z obilno in bogato opremo za prirejanje mrtvaških sob in odrov. — Poseduje različne razredne vozove do najsvečanostnejših s kristali. — Prevažajo se mrliči v vse kraje, tudi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmete, transportne rakve, ko-vinaste rakve vsakovrstnih oblik, lesenih rakev z bogatimi okraski, različne vence s trakovi in napisi, obleke, pajčolane, sveče itd. Cene zmerne. Postrežba točila, V primeru izrednih ur se sprejemajo naročila v lastnih prostorih podjetja ulica Tesa štev. 31. Telefon štev. 11-02. Zastopstvo in prodaja mrtvaških potrebščih j. MERŽEK, Opčine 17«, pri se? cesti. Deležnik in upravitelj H. STIB1EL.