109. »roilka.
I Liibljui, i ttrtifc. U. maja 1913,
XLVI. lelo.

L.J
.Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen:     »                ▼ upravništvu prejeman:
eelo leto.  •  .  4  .  •   ♦   K 24- I ćelo leto ...•,••    K 22*—
pol leta  .••••*•    . 12— I pol leta  •••»••«      , 11*—
četrt leta     •t«/»»%   •    w    6— I četrt leta •   ••»%■»•      .    550
ua mesec    •   •*••••    w   2*—  I na mesec     •••'•••      .    190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraČajo.
Vredniifoo: Knoflova vllsa *t 5 (v pritličju levo,1) telefon  ii S4.
lifca|a vsak Aaa iveter tivseauU neftclf« ta praiaik«.
Inserati veljajo:  peterostopna  petit vrrti sa enkrat  po  16 vin., za dvakrat po 14 vin., za tnkrat ali   večkrat   po  12 vin-   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri veČjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, i ns era ti Ltd.
to je administrativne stvari.
———   Posameiaa stevllka velfa 10 vinarlev.   ——
Na pismena naročiia brez istodobne vposlahe naročnine se ne ozira. „Narodna Utkana" telefon at §1.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za AvstTO-OgrsKo;                   ■                        za Nemčl jos
ćelo leto.......K 25'- I ćelo leto .   ♦   .             .   .  K 30--
pol leta ,«•••••   • I3-—• I        Ameriko in vse druge dežele:
četrt leta      .•••••     •    650 I                                                                                         *»
na mesec     ..«•••    •    2;30 • ćelo leto .......   K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpraTnUtvo (spodaj, dvorišče levo). KnaRova ulloa it 9, telefon St 85.
Slab začBfeft.
Dunaj, 14. maja.
Grof Stiirgkh bo podal na začetku jutršnje prve parlamentarne seje kakor se zatrjuje obširno porobilo o zunanje-političnem položaju. Maslikal bo zgodovinski potek balkanske krize ter označil vlogo, ki jo ie pri tem igrala naša monarhija alf bolje njeni državniki. Grof Stiirgkh bo do pičice dokazal, kako modro in pametno je Avstrija postopala, kako prijateljsko se je ozirala na interese balkanskih držav in kako vitalne lastne interese je zastopala in obranila. Grof Stiirgkh bo zaključit svoj ekspoze z razveseljivim sporočilom, da se bližajo urejene razmere: na-znanil bo ukinjenje izrednega stanja v Bosni in Hercegovini ter obvestii zbornico, da je odpuščanje reservi-stov v principu že sklenjeno. Grof Stiirgkh pa bo seveđa zamolčal, da računajo merodajni krogi, da pote-čejo še meseci, predno se bo odpuščanje faktično pričelo. Roma locuta Vlada si domneva. da so prišli po-slanci takorekoč le ad audiendum verbum. da smejo poslušati, toda da morajo molčati. Mada se trudi pre-prečiti, da bi se razvila o njenih izja-vah debata, v kateri bi mogli oštri kritiki pač razrušiti umetno sestav-Ijeno poslopje Sturgkhovega ekspoze ja.
V ta namen deluje z vsemi pri-pustnimi in nepripustnimi sredstvi. Po svojem časopisju lansira (seveda izmišljeno) vest. da je cesar izrekel željo, naj vzamejo parlamentarne stranke izjavo grofa Stiirgkha brez debate na znanje. To nedopustno vlačenje vladarjeve osebe v politična vprašanja seveda nima toliko na-mena vplivati na stranke, kakor pa pripraviti onim strankam, ki se bodo Stiirgkhovi zahtevi uklonile, poraben in dober izgovor pred javnostio. Vlada je za svojo varnost sigurr.ejše preskrbela. Predsednik zbornice dr. Svlvester je prišel namreč do prepričan ja. da o izjavi grofa Stiirgkha sploh ni dopustno otvoriti debate, češ, ta je po poslovniku dovoljena le o onih izjavah, ki so odgovori na podane  interpelacije.  Pod  to  pretvezo
bodo zadušili glas ljudske zbornice, in to tem sigurnejše, ker je danes ministrski predsednik raznim parlamentarnim voditeljem zaupno nazna-nil, da bi vlada parlament tako] odgodila, čini bi sklenil debato o Stiirgkhovi izjavi.
Parlament bo torej molčal, vta-da pa se bo s to metodo tuđi izognila raznim neprijetnim vprašanjem, ki se bodo brezdvomno nahajala v inter-pelacijah. katere vložijo jutri razne parlamentarne stranke o zunanje-političnem položaju.
»Zunanje debate« seveda niti grof Stiirgkh niti predsednik Svlvester ne moreta preprečiti. 2e radi tega ne, ker se bo parlamentu skoraj pečati z budgetnim provizorijem, razpravo, ki nudi prilike za najob-širnejšo in neomejeno debato. Toda brezdvomno bo vtisk te debate znatno oslabšan, ako je zbornica že po-prej vzela vladne izjave na znanje. Kar bodo pozneje posamezni govorniki poudarjali in izvajali, ne bo moglo izbrisati »dejstva«, da je parlament politiko naših državnikov že v celoti »odobril:.
Protiparlamentarne spletke vlade in zborničnega predsednika bodo morda že takoj v prvi seji državne-ga zbora ustvarile razpoloženje, ki nadaljnemu teku spomladanskega zasedanja nikakor ne bo prospešno. Ni izključeno. da se situvacija še po-slabša in da izzove ravnanje vlade ostrejšo kritiko naše zunanje politike, kakor bi jo bilo sicer priča-kovati.
Komplikacija grozi sicer tuđi od druge strani. Italiiani nameravajo zahtevati v jutršni seji parlamentarnih senijorov, da priđe predloga o italijanski fakulti, ki je bila kakor znano v proračunskem odseku že sprejeta, takoj na dnevni red. Jtaiija-ni zahtevajo zaeno od vlade in str?.nk većine garancije, da bo predloga še v spomladanski sesiji tuđi v r>leru sprejeta. Jugoslovani morajo v seda-njem trenutku pač smatrati, da to vprasanje nikakor ni aktualno, zla-sti že za to ne, ker se ne da rediti za sebe, temveč le v zvezi z g<vovimi jugoslovanskimi kulturnimi postulati. Verjetno je torej, da bi formiranje italijanske predloge izzvalo očiien od-por iugoslovanske delegacije.
Ako so v zadnjih dneh nekateri dunajski listi zatrjevali, da bo mali finančni nacrt morda vendar le spre-jet, so bile to le pobožne želje. Rusinski klub je včeraj izrecno progla-sil, da ne pripusti o finančnih pred-logah niti razpravljati, dokler ne bo rešer.o vprasanje gališke voiilne reforme. Ako ostanejo Rusini trdni, po-tem je ćela finančna zadeva pač pre-ložena na pozno jesen. Obžalovuti je, da pridejo na ta način uradniki ob svoje že zakonito določene pobolj-ške. Vendar se mora konstatirati, da je tega kriva vlada, ki zlorablja upravičene zahteve uradništva le v presijske svrhe, akoravno bi mogla z razpoložljivimi sredstvi uraduiško vprašanje stokrat lažje urediti, kakor pa marsikatere druge zadeve, za katere je tuđi brez finančnega načita izdala v zadnjem času neštete mili-jone.
Izgledi spomladanskega zasedanja postajajo čimdalie slabejši.
Skupni ministrski svet.
Včerajšni ministrski svet se je bavil z zunanjepolitičnim položajem in z vprašanjem, koliko reservistev na južni meji naj se odpusti. So^las-no se je sklemlo, prepustiti zunanje-mu ministru, da posije reserviste ra dopust v trenotku, ko se bo položaj že toliko zboljšal, da se ne bo bati iznenadenj. Upajo, da bodo kmalu sli rezervniki na dopust in da bo str.nje na južni meji zopet normalno. Na-tančnega datuma za odpoklicanje reservistov, ki se bo mogoče že v najkrajšem času izvršilo, še nišo mogii določiti, ker zunanji minister sam še ni mogel vnaprej označiti tega tineva. Razcntega so se posveto-vali še s številnimi drugimi vpraša-nji, ki so v zvezi z zunanjepolitičnim položajem.
Ob eni popoldne je bil ministrski svet prekinjen, ker je bil za to uro napovedan obisk drž. tajnika nem-Ške.^a zunanjega urada pl. Jagowa pri grofu Berchtoldu. Posvetovanjc se je potem zopet nadaljevalo ir. je trajalo do tričetrt na tri. Z finančni-mi vprašanji se je ministrski svet le bolj v splošnem pečal. Ne morejo še konstatirati bilance za pretekle me-
sece; vsi dosedaj znani podatki o visini stroškov za vojaške izjemne odredbe so same kombinacije m so splošno previsoko označeni.
Reservisti, ki so v zadnjih nie-secih izvrševali na meji težko službo, dobe priznanje za njihovo dclo-vanje, vendar pa še ni dolocena oblika, v kateri se bo to zgodilo.
Neki udeleženec včerajšne kon-ference je izjavil: V današnjem skup-nem ministrskem posvetovanju se ni ničesar odločilo glede vprašanja od-pustitve reservistov. Ce se bo stanje reduciralo, tedaj bo šio le za dopuste iz posebno važnih vzrokov. Zvtšano mirovno stanje bodo pa zazdaj še obdržafi. Do demobilizacije bo še Je prišlo, če bodo balkanske države svoie annade reducirale na mirovno stanje, če bo mir sklenjen in če bo sporno vprašan.ie med zavezniki, posebno med Srbijo in Bolgarsko, poravnano, nadalje če bodo gospodar-skopolitična vprašanja med monarhijo in balkanskimi državami na eni strani in Turčijo na drugi strani urc-jena. Takrat bo še le čas za splošno razoroženje.
V sicer dobro informiranih kro-gih menijo tuđi, da bo vojna uprava tud* po izvršeni demobilizaciji obeir-žala na severnovzhodni in južno-vzhodni fronti zvisano stanje vo-jaštva. Zvišano stanje, ki je obstoja-lo na južnovzhodni fronti tuđi v normalnih časih pri tam dislociraniii če-tah, se bo zazdaj doseglo s tem, da se bo vpoklicalo tozadevno število reservistov na orožne vaje. V bodo-če pa upajo z regulacijo stanja trajno zajamčiti to zvišano preztiičiio stanje pri obmejnih vojaških zborili.
Dogodki na Balkonu.
Avstrija     anektirala   del   turškega ozenilja.
Kakor poroča »Avstro-ogrska korespondenca« z Dunaja, tuđi Avstrija ne bo odsla praznih rok pri likvidaciji evropske Turčije. Avstrija je ćelo že izrekla aneksijo dela turškega ozemlja in zasedla dotični teritorij. Čovek bi mislil, da bo prišlo zaradi tega avstrijskega koraka, na katerega veleposlaniška konferenca v Londonu nL bila pripravljena,    đo
nove krize v Evropi, toda do takih nevarnih posledic to pot gotovo ne bo prišlo in aneksija je brez dvoma nstvarila fait aceompli, proti katere-mu ostale velesile gotovo ne bođo tigovarjale. Ćelo Turčija najbrže ne bo delala težkoč, dasiravno je Eddin beg, poveljnik zasedenega teritorija, proti aneksiji ugovarjal.
Avstrija je namreč zasedia turski otok v Donavi, Ada Kale. Zgodilo se je to v ponedeljek popolnoma na tihem. Kakor poročajo iz Oršove, je zasedel otok veliki župan komitata Krasso Serenv, dr. Zoltan Medve v imenu ogrske vlade. Prišel je na otok s podžupanom Avrelom Issekucom in sodnikom Podrackim ter v sprem-stvu nekega orožniškega častnika in štirih orožnikov. Ekspedicija je šla takoj po svojem prihodu v tursko vladno poslopje, kjer jo je sprejel turski gubernator otoka šerif Eddin beg. Dr. Medve mu je predložil edikt ogrske vlade ter mu ta edikt prebral v ogrskem jeziku. Edikt vsebuje naro-čilo vlade nadžupanu, da naj zesede v imenu cesarja in kralja otok Ada Kale. Nadžupan je nato kratko nago-voril navzoče ogrske funkcijonarje ter izjavil, da pripada anektirani otok sedaj komitatu Krasso Sereny. Ob-ljubil je, da bo str9go gledal na to, da bodo oblasti zlasti vpoštevale verske običaje prebivalstva, ter je pozval uradništvo komitata, da naj stori vse, da se bodo novi podaniki čutili polnopravne ogrske državljane. Kon-čno je pozval veliki župan oršovske-ga sodnika, da naj prevzame upravo otoka. Navzoči so nato podpisali pro-^ tokol. Turski gubernator, kateremu so tuđi predložili protokol v podpis, pa je izjavil, da aneksije ne more vze-ti na znanje ter se je branil podpisati protokol. Izjavil je, da bo stopi! s tursko vlado v dogovor ter ji poročal u aneksiji. Veliki župan dr. Medve je nato odgovoril, da ne more sprejeti tega protesta, povabil pa je guberna-terja, da naj ostane tako dolgo, da dobi odgovor, na otoku. Veliki župan je nato odredil, da naj zasede oddelek orožništva otok, da se na ta način tuđi zunaj posvedoci aneksija. Komisija se je nato vrnila v Oršovo. Gubernator šerif Eddin beg je takoj br-zojavil v Carigrad, potem pa se je odpeljal neznano kam. Zatrjuje se, da bo porta energično protestirala proti te] aneksiji.
LISTEK.
liotarjeva sablja.
Spo in i ni strahopetnesa junaka.
Francoski spisal Louis d' Hurcourt; preložil Vladimir S v e t e k.
(Dalje.)
Misiil sem na svojo demisijo, toda pri prvih besedah, ki sem jih iz-pregovoril o tem napram Leoulonu de la Rate, je ta marljivi uradnik na-mršil obrvi ter mi dal razuineti, da bi zamogel cesar istovetiti moje obnašanje z dezertaciio pred sovražnikom ter me izročiti vojnemu sodišču. V najboljšem slučaju in pod pogojem, da bi bila moja demisija sprejeta. bi bil moral po njegovem ostati v nacijo-nalni gardi kot prostak.
Začel sem razumevati, v kako sršenovo gnezdo sem se dal vtakniti, in uporabljal sem svoj prosti čas za temeljito, toda brezuspešno premiš-Ijevanje o tem, kako bi se mogel iz-
vieči.
HL
Mobilizacija stotnije Bourdonnois.
V tem duševnem razpoloženju sem se nahajal. ko je nekega jutra meseca novembra 1813. Blaimisset planil, kakor bomba v mojo pisarno ter pričei kričati;
—  Živio, gospod stotnik! (ta ži-val me je nazivljala v svoji prifrknje-nosti tako ćelo v moji   pisarni).   — Živio! Topot bo pa pokalo. Mi smo na vrsti, da pričnemo    krvavi    pies. Naj se le pripravijo!
V onem momentu sem sedel v svoji pisarni zatopljen v pažljivi studij procesa Pestilant contra Pestilant (med dvopieji). — Počasi sem dvig-nil svoj z zlatoobrobljenimi naočniki okrašeni nos, in z najslovesnejšim glasom, ki sem ga mogel najti, sem prosil svojega prvega pisarja (dopad-lo se mi je, imenovati ga tako ćelo pod orožjem, ki ga Še nismo imeli), naj me pusti v miru.
—  Mir! O! Da, da, gospod stotnik, zato gre, tulil je ta izprideni pisar, torej    niste    Čitali    senatuskon-sulta?
—  Ne, sem dejal    s    slabotnim glasom, vznemirjen od tajne slutnje, torej?
—  Torej? Poleteli borno na Bel-lonska    polja,    kohorte    nacijonalne garde so    mobilizovane;    imenitno! Stojte, čitajte le Moniteurja.
In pomolil mi je uradni list ter intoniral pri tem »Ko gremo v Siri-jo,« z glasom in gestami, ki bi bili delali čast poglavarju rdečekožcev, ki poskuša neznan ples okrog mučil-nega kola.
Cital sem in pobilo me je.
Senatuskonsult je ukrenil formiranje   aktivnih  polkov    nacijonalne
garde potom združenja elitnih stotnij v Bourgonji, Normandiji. Picardiji, Bretanji, Touraini in Ile - de - Fran-ce. Točke združenja so bile Pariš, Meau\. Montereau in Troves.
Prvič v življenju me je napadla skusnjava, da bi te zatajil, o Noisy-Ie-Bar! ti moj rofstni kraj! Zakaj se nisem mogel dati naturalizirati za Marsejeza?
—  Toda, dejal sem, skušajoč varati samega sebe, to se ne tiče vseh nacijonalnih gard; omenjene so samo elitne stotnije.
Vraga, je odvrnil zafrkljiv Blaimisset in za kaj smatrate grenadirja, gospod stotnik, mogoče za vete-rance?
Takrat sem preklel fatalno ne-čimrnost svoje soproge in slabost, ki me je privedla do tega, da sem se ji udal. Gotovo, nikdar, niti v svoji najbolj nori mladosti nisem bil na glasu kot možakar, ki pretepava ženske, toda, ako bi bila vstopiia v onem trenotku!
Obraz mi je moral izražati pač jako pomilovanja vredno duševno razpoloženje, kajti ćelo Blaimisset, divji Blaimisset je bil videti ginjen.
£11, gospod stotnik! Ne žalostite se. Sli borno v številni družbi. Pa rajši berite: 160.000 mož iz letnika 1815, 120.000 iz letnika 1812, 13 in 14 in 300.000 iz ktnikov 1812. do 1813.
—  Ah, drugi, kaj hočeš, da naj
mi je do tega, ako gredo? sem za-klieal žalostno.
— Toda, mene pa le to jezi. je odgovoril Blaimisset, da bo naša zmaga mnogo manj slađna ker borno tako številni. In potem, predno bodo vsi ti liudje pobiti, bo vojska pač mogoče že končana in mi mogoče ne borno imeli prilike da bi udarili.
Ta Blaimissetov vidik mi je vrnil nekoliko moči in poslužil sem se jih v to svrho, da sem se podal na pod-preiekturo v plahi nadi, da bo našel gospod Lefoulon de la Rate kako sredstvo, da me izvleče iz zagate.
Našel sem tega uradnika v skrajni meri zaposlenega. Dvorišče podprefekturo je bilo pomo estafet. 2andarji so hodili po koridorih gori in doli in kamenite plošce tlaka so odmevale od rožljanja njihovih sa-belj in oštrog, ki mi je neprijetno le-galo na živce.
V podprefektovi sobi se je nahajal žandarmerijski stotnik, brke na-mršene, obraz škrlatasto rdec in ne vrem zakaj se mi je zdelo, da me je, ko sem vstopil, pogledal od strani. Sicer pa bi mi ne bilo moglo biti y tem trenotku nič na svetu bolj neprijetno, kakor njegova navzočnost. Vi-del sem, kako malo je odobraval mojo sodbo glede vojske, on, ki je želei samo ran in bul zase, kakor za druge. Ćelo podprefekt gospod Lefoulon de la Rate je bil mnenja, da mora izgledati kolikor mogoče marejalično. Zapel si je bil svojo z zlatom pošito
suknjo, oblekel škornje in nadomestil svoj šibki, z držajem od biserne matice okrašen meč z vražje veliko ka-valerijsko sabljo. Zdel se mi je neiz-rečeno smešen.
—  Ah! Vi tukaj. gospod stotnik, je dejal, ko me je videl vstopiti; bravo, taka gorečnost mi ugaja.
—  Toda. gospod podprefekt, sem zajecljal nekoliko osupnen, vi ste mi bili obljubili__
— Da vas ne bodo nikdar upora-bili izven svetih tal    cesarstva,   ob-Ijubljam vam še enkrat. Uporabljeni boste samo za obrambo mest.
—  Tuđi to zna postati zelo ne-varno, sem bojece zamrmral.
Zandarmerijski stotnik je namr-šil obrvi. _
—  »Ce se zmaga brez nevarno-sti, se triumfuje brez slave,« je de-klamoval s heroičnim glasom gospod Lefoulon de la Rate.
—    Meni    ni    do   triumfovanja prav nič.
—  Dovolj je  tega   govoričenja, je prekinil    žandarmerijski    kapiten, ter stopil korak naprej in mi pomolil papir z vladnim napisom in širokimi vladnimi pečati, ki ga    je    pravkar vzel iz podprefektove pisalne miže; tu je vaše odhodno povelje. Zberite danes zvečer svojo stotnijo, naročite ljudem, da se popolnoma pripra-vijo, jutri zjutraj pa odkorakajte proti Meaux, kjer se zbira batajon, ki mu pripadate,
(Dalje prifcoOnjiC.)
Stran 2.
SLOVENSKI   NAROD.
109 štev.
Otok Ada Kale Je I1 U km doig In 300 m širok. Otok leži v Donavi ob
ogrsko-srbski meji in je popolnoma raven. Od ogrskega brega Je odda-ljen 200 m, od srbskega pa 400 m. Na otoku se nahaja mesto Ada Kale s 3000 prebivalci. Tuđi so videti še svoječasne utrdbe. ki so pa danes Že popolnoma razpadie. Te utrdbe je postavi! cesar Karei VI. % namenom, da zapre plovbo na Donavi, obenem pa tuđi, da se ne zgradi na tem pri-inernem mestu most čez Donavo. Leta 1716. je zavzel ta otok princ Ev-gen ter je ostal otok avstrijski do leta 1738. Tedaj so Turki oblegali otok 'A tedne ter se je moral otok končno vdati. Leta 1790. je Avstrija otok zopet osvojila, v sistovskem miru pa ga je morala zopet odstopiti Turčiii. Ko so morale leta 1867. turske čete zapustiti v Srbiji ležeče trdnjave, Je ostal otok Ada Kale s privoljenjem lAvstro-Ogrske turski, dokler se leta 1878. glasom določil berolinskega kongresa ni izrekla pripadnost otoka tAvstro-Ogrski. Od tedaj je bil otok pozablien, danes pa ima otok avstrij-sko posadko 150 orožnikov, s cimet ie aneksija izvršena.
Predaja Skadra velesilam.
Včeraj ob SA4. popoldne se je izvršila v palači bivšega turškega po-veljnika. umorjenega Hassan Riza paše, v Skadru predaja mesta po-veljniku mednarodnega brodovja, angleškemu admiralu Burnevu. Pre-idal je mesto crnogorski general Be-čir. — Opoldne ie prišla v Skader častna straža, obstoječa iz štirih mož in enega častnika vsake države, ki Je imela svoje vojne ladje pred crnogorsko obalo. Ti majhni oddelki so imeli s seboi tuđi zastave dotičnih držav. ,Ta častna straža je pozdravila admirala Burneva. ko je stopil s častniki posameznih držav na skadrska tla. Nato se je izkrcal oddelek mednarod-nega vojaštva, obstoječ iz 300 Angle-žev, 200 Francozov. 200 Italijanov. 200 Avstrijcev in 100 Nemcev. tako. da sta imela trojni sporazum in tro-zveza po 500 mož.
V  imenu crnogorske   vojske   je sprejel mednarodni   oddelek    majoi Martinović, nakar so čete z admiralom Burnevem na čelu   korakale   v mesto. Na mostu čez Bojano je spre-fel čete crnogorski oddelek ter    jim izkazal čast.
V  sprejemni dvorani palače    je čakal crnogorski general Bečir s svojim štabom. General Bečir je nagovori! admirala Burneva    v    franco-skem jeziku ter je v svojem govoru izjavil med drugim:
Sledim usodi svojega prednika na tem mestu, iunaškemu hranitelju Skadra. Esad paši, ki je skušal držati mesto do zadnjega trenutka. V vaše roke polagani u sodo Skadra. Izpol-njujem voljo in željo najvišjega voj-nega poveljnika Crne gore s tem, da vam izročara Skader, mesto, ki nam je drago, in na katero nas veže zgo-dovina vojske. Drugače pa, kakor Esađ paša, se umaknern izreku zedi-njenih velesil in ne sili orožja. Ko preci a jam mesto zastopnikom vojsk vele-sil, imam v tem žalostnem trenctku samo eno željo, da nikdo nikdar ne onečasti grobove naših junakov, ki leže zunaj mesta.
Po kratkem odgovoru admirala je bila crnogorska straža odpoklica-na, na njeno mesto pa je stopilo mo-Štvo mednarodnih čet, nakar je od-korakala crnogorska posadka iz mesta. Kakih tisoč mož je ostalo še v Sv. Ivanu Medovi in F3arbuluči, da ščitijo vojna polja. General Bečir je baje pred svojim odhodom izjavil se poročevalcem nekega dunajskega lista: Vesti o dogovorjeni igri z Esad pašo pred predajo Skadra, so popolnoma neresnične, to dokazuje že dej-stvo, da so imeli Crnogorci pri zadnjih generalnih naskokih na Skader 1200 mrtvih in ranjenih. V zadnji uri je poslal Esad paša parlamentarja, ki je ponudil predajo mesta. Še v torek zvečer je poskusil večji oddelek Ma-lisorov priti v mesto. kar pa so crnogorski vojaki preprečili. Vnel se je kratek boj z Malisori, nakar so ti po-begnili.
*
Napetost   med   Srbijo in Bolgarsko.
Kljub vsemu upaniu, v katerem so edini vsi Slovani, se napestost nied Bolgarsko in Srbijo od dne do dne poostruje- Zadnje vesti, ki priha-jajo iz Sofije in Belgrada, so zelo vznemirljive in se ie bati, da zgrabita oba brata, ki sta se junaško borila bok Ob boku, za meč, da se zneseta drug na drugim zaradi plena. Se ni prišlo tako daleč, da bi bilo neposredno računati z vojno med Srbijo in Bolgarsko, še je upati, da se spor mirno resi. nasprostva pa so tako velika, da bo treba mnogo dobre volje na obeh straneh in mnogo popustljivosti, da se balkanska epopeja ne konca disharmonično v bratomor-iiem klanju. Dokler ni padla odloči-tev, ki bi jo noben Slovan ne mogel pozdraviti, hoćemo upati, da se po-
sreči še v zadnjem trenotku prepre-čiti usodepolne zapletljaje.
>Jugoslovanska korespondenca--poroča tozadevno iz Sofije: Narodno Časopisje soglaša v mneniu, da se razmerje med Bolgarsko in Srbilo tako poostruje, da je računati z vsem! eventualnostmi. Bolgarska je vsled nastopa Srbije primorana, da stori vojaŠke priprave, in ni izključeno, da se bo konflikt končal z orožjem. — »Dnevnik« vidi situacijo zato tako temno. ker ima v Srbiji vojaška stranka moč. Kralj Peter je bolan in leži ter si je dal vzeti iz rok vlado. V resnici vladajo prestolonaslednik Aleksander in njegovi generali.
Glasom poročil listov je storil veliki generalni svet pod predsed-stvom bolgarskega carja že odločilne sklepe. Bolgarsko vojno poveljništvo zbira svoje čete proti Srbiji. Tuđi čete, ki jih ne bodo več potrebovali pri Čataldži. bodo morale odkorakati na srbsko mejo, ter jih že izpopolnjujejo z rezervatni.
Iz Soluna prihajajo brzojavke, ki potrjujejo, da se Bolgari in Srbi mrz-lično pripravljajo na vse eventualnosti.
Bolgari imajo baje že 100.000 mož med Dortjanoin in Strumnico. Dan na dan prihajajo vlaki z voja-štvoin. Ker železnice ne morejo transportirati vseh čet in vsega \ojnega materijala, mora več oddelekov peš korakati tja, kamor so namenieni. Bolgari ne prikrivajo baje svojega uamena, vpasti v srbsko ozemije, ter se pripravljalo tuđi na možnost, da pomagajo Grki Srbom. Bolgari upajo s pomoejo prebivalstva prodreti do Velesa.
Srbi imajo v blizini Strumnice Kakih 40.000 mož. Na vThovih Nego-tina so postavili 40 topov. Med Strumnico in Velesom stoji kakih 100 tisoč Srbov z nad 100 topovi. Srbske čete, ki se vračajo iz Albanije preko Soluna, pošiljajo nemudoma v Make-donijo.
1 udi iz Belgrada prihajajo poro-čila. da Bolgari že kakih deset dni zbirajo velike oddelke vojaštva ob srbski meji. Vsled tega so dobile vse srbske divizije, ki so bile razpo-stavljene v raznih krajih, nalog, da se zberejo v ogroženem ozemlju.
Na Dunaju se seveda vesele tega spora in »Neues \Viener Tagblatu si je dalo napisati baje iz diplomatič-nih krogov sledeče:
Razmerje med Srbijo in Bolgarsko se je zadnje dni tako poslabšalo, da se v oheh državah že govori o vojni. Vsekakor Balkanske zveze ni več in ni misliti, da bi se Zveza obnovila. Bati se je, da se bo končala Zveza med zmagovalci nad Turčijo z vojno med bivšimi zavezniki. Na obeh stra-neli se res že vrše energične vojne priprave- V Belgradu in Sofiji so se vršila pod predsedstvom kraljev- po-svetovanja vojnih ministrov in šefov generalnega štaba.
Srbija stoji na stališču da ne za--pusti zavzetih pokraiin in da se bo umaknila samo sili, če bi Bolgarska vztraiala na svojih zahtevah. Bodo-Ča srbska meja mora biti brezpogoj-no desni bre£ reke Vardar. Ravno tako pa tuđi Bolgarska noče zapustiti svojega stališča in zahteva razsrje-nje mej. V Sofiji se je ustanovila \ eli-ka vojaška stranka, ki se upira raz-sodišču Rusije in ki zagovarja \«»jno proti Srbiji in Grški. V zadnjih dneh so aretirali na ozemlju, ki je zalreva Srbija za sebe, mnogo preoblečenih bolgarskih častnikov, ki so hujskah prebivalstvo proti Srbom.
Isti list pa si da poročati iz Belgrada se sledeče: Glede razdelitve pokrajin med Srbijo in Bolgarsko je prišlo sedai do resnega in odločilnega trenotka. Po peturnem mlnistrskem svetu, ki je trajal pozno v noč, se )e sklenilo, da Srbija od zasedenih pokrajin ne odstopi ničesar več. O tem sklepu je bila bolgarska vlada potom srbskega poslanistva v Sofiji pismeno obveščena. Ta nota navaja kot vzrok, da se srbska vlada ne more več držati pogodbe, da je Bolgarska itak zasedla mnogo več, kakor je bilo določeno v pogodbi in kakor se je sploh mislilo, oziroma določilo. Nota navaja tuđi vzroke, zakaj ne more odstopiti onih pokraiin. ki jih je zasedla v vzhodnem in jugozahodnem delu iMakedonije. Ta odločni nastop Srbije je posledica dveh referatov vojvode Putnika srbski vladi o stanju srbske vojske in o stanju bolgarske vojske. Vojvoda Putnik se je udele-Žil tuđi onega važnega ministrskega sveta in je nalašč 7>a to prispel iz Skoplja v Belgrad. Svoja oba referata je predložil tuđi kralju. V Belgradu so prepričani, da Bolgarska sedaj skoro ni sposobna za vojno. Za tr ju Je se, da bolgarska vojska v slučaju vojne ne more dobiti zadostnih žlvH, ker ćelo ie v Sofiji primanikuje mesa.
Priznati se mora, da ie napetost med obema bratskima sosedoma zelo velika, vendar pa je upati, da priđe še v zadnji uri do sporazuma. Bolgarska mora upoštevati, da ni brez sovražnikov in mora misliti tuđi na
to, da svoje slavne zgodovine ne amadežuje, Srbi pa si niorajo biti svestfda imajo soseda,ki srepo gleda čez mejo in brusi bodalo. Končno pa bi imeli od takega spora samo gotovi tretji dobiček.
Beležili smo te vesti kot kroni-sti. Čudno je zlasti to, da prihajajo skoraj vse te vesti preko Dunaja, kt se je v zadnjem času izkazal kot ne-kaka tovarna lažnjivih in pretiranih vesti, zato je zelo mogoče, da so vse te vesti samo neokreten manever naših diplomatov, ki bi vedno in ved-nc radi imeli kaj opraviti na Balkanu s svojim neokretnim jezikom.
Štajersko.
Iz uradniške službe pri Južni že-leznlcl. Na novo so sprejeti uradniški aspiranti Friderik Churfiirst v Pesnici. Friderik Fanedl v Rimskih top-licah in Vladimir Gomilšek v Hrast-niku; prestavljeni so prov. asist. Bruno Stiimnfl iz Sp. Dravograda v Maribor, asist. Rajmund Payner iz Velikega Florjana v Maribor, Albin Loschnig iz Zaloga v Laški trg, asist. Franc Sobotka iz Celja na Du-naj in asist. Jožef Kubiček iz Prager-skega na Dunaj; v pokoj je stopil Alojz Heidenreich, nadrevident v Mariboru.
Hrastnik. Slov. del. podporno društvo v Mrastniku priredi v nede-Ijo, dne 18. maja društveno veselico v gostilni g. F. Rosa v Iirastniku s plesom, srečolovom in prosto zabavo. Svira domača godba. Začetek ob 4. popoldne. Da se člani veselice lahko udeleže je odbor nastavil zelo nizko vstopnino 40 v. Vabijo se tuđi vsi prijatelji društva.
Iz Trbovelj. Kakor izvemo iz zanesljivih virov. je v Trbovlje za župnika res imenovan zloglasni župnik CasI iz St. Lenarta nad Laškim. Nam je to čisto prav, ker že itak tako majhna cerkev bode potem še bolj prazna, če bode hotel novi župnik svoje strankarske kozle obračati po prižnici. oziroma v družabnem življenju. £kof hoče v Trbovljah prepir, a mi dobro vemo s kom imamo opraviti. Kakor se nam je opisalo našega bodočega župnika, je kakor mačka, ki spredaj liže, zadaj pa praska. Torej Trbovci pozor od začetka, da ne bode pozneje kako nepri-jeino razočaranje. Kako ga borno kaj sprejeli, o tem borno že pravočasno poročali. Trbovci bodemo vsekakor prpravljeni in borno storili svojo do'žnost r.apram ljudem, ki že na-prtj zabavliajo Čez Trbovce, predno so poskusili naš kruhf
Trbovlje. Na binkoštni ponede-ijek imela je obrtna zadruga za sod. okraj Laško oprostitev vajencev v Trbovljah v gostilni g. Počivavška. Bila je to prva popolnoma slovenska oprostitev novo izvoljenega odbora z predsednikom g. Bergerjem. Va-jenci so izkušna dela v splošno za-dovoljnost izvršili. V kratkih bese-dah se je vajenec g. Gučeka zahvalil Zadrugi za trud in delo in naglašal delo podpredsednika g. Zupanca s prošnjo, da se naj še v bodoČe trudi in dela za slovenskega obrtnika.
Iz Vranskega. (Žrtev fanatičnih m i s i j o n a r j e v.) Posest-nico Krivčevo iz Sv. Jeronima, ki je bila od zadnjega misijona sem vsa zmešana, so odpeljali te dni v dežel-no blaznico na Studenec pri Ljubljani. Revica je versko blazna. Kakšno čustvo pač navdaja prireditelje mi-sijonov ob tako žalostnih sadovih hujskarij s prižnice?
Iz Sevnice. Pri volitvah odbora obrtniške zadruge za sevniški okraj so bili izvoljeni s 4 glasovi večine nekateri plesnivi sevniški nemsku-tarji. Seveda po zaslugi zaspanih sevniskih narodnjakov, ki so odložili vse priprave na zadnjo uro. Če so prišli iz Rajhenburga in okolice skoro vsi obrtniki na občni zbor zadruge, bi bili lahko to storili tuđi Sevni-čani. Sram naj bo tište narodne sev-niške obrtnike, ki so ostali doma in tako nemškutarjem pripomogli do cenene zmage!
Iz Slovenske Bisrice nam pišejo: V »Slov. Narodu« smo že čitali veliko dopisov o politiziranju našega na-cijonalno prenapetega notarja dr. Wiesthalerja. Njegove mahinacije v okrajnem zastopu in fabrikacije ovadb v pisarni bi utegnile zanimati tuđi višje činitelje. Očitalo se mu je v javnosti že toliko, da se moževi debeli koži naravnost čudimo. RadO-vedni smo. ali je v takih razmerah možno nepristansko uradno poslovanje notarja dr. Wiesthalerja?
Rešilno delo za falitni «Spar-und Vorschussverein« v Laškem trgu. Na izvarednem občnem zboru graškega »Selbsthilfsvereina« je po-ročal znani Sudmarkovec profesor Kneschaurek o rešilni akciji za falit-no nemško posojilnico v Laškem trgu. Pravil je. da se je štajerski na-mestnik grof Clary z vso silo po-tegnil za sanacijo   tega   zavoda pri
vseh kompetentnih ministrstvih. Na-merava se dati »Spar- und Vor-schussvereinu < v Laškem iz štajer-skega podpornega sklada za ujme 200.000 K posojila po nizkih obre-stih. Graika občinska in štajerska hranilnica hočeta prevzeti hipotečna posojila; nekatere nemške posojilni-ce so dale male zneske za sanacijo, ludi občni zbor Selbsthilfsvereina« je sklenil darovati 5000 K za sanacijo laske posojilnice, ako se bode isto popolnoma zasiguralo.
OpraviČeno očitanje. Iz Pesniške doline očita nekdo v »Grazer Tag-btattu« slovenskim duhovnikom, da sicer tu in tam nastopajo proti Schulvereinu, na drugi strani pa po-dučujejo na vseh schulvereinskih šo-lah na Sp. Štajerskem proti mastne-mu plačilu veronauk! In še ćelo v — nemškem jeziku. Koliko bi bilo glede obiska schulvereinskih šol marsikje drugače, ako bi ne hodili tjakaj za Judeževe zlate učit tuđi naši duhov-niki!
Iz Ormoža. Letina v našem okraju nič dobrega ne obeta. Vinogradi kažejo vsled aprilskih mrazov slabo, crešenj ne bo nič, hrušek malo, edino jabolk je nekaj ostalo. Rž je redka, pšenica bo boljša. Vreme je vedno boli mrzlo ko toplo. Kmetij-stvo bo letos slabo neslo; kje borno vzeli za davke in obresti?
Dramatično društvo v Mariboru. V nedeljo 18. majnika in v torek 20. majnika gostujejo na našem odru člani ljubljanskega deželnega gledali-šca. Vprizori se v nedeljo 18. majnika velezabavna vesela igra »Sladko-sti rodbinskega življenja<% v torek 20. majnika pa zanimiva dramska novost -Nepošteni^. Začetek predstave je obakrat točno ob 8. zvečer. Blagajna se odpre ob 7. zvečer. Predprodaja vstopnic pri g. Vilko Weixel, Zgor. Gosposka ulica. Ob enem opozarjamo na IV. redni občni zbor, ki se vrši v petek 23. majnika ob 8. zvečer v kmetski sobi Narod-nega doma in diletantski zabavni večer z jako zanimivim sporedom v soboto dne 31. majnika v veliki dvorani. Vabila se bodo razdelila pri predstavah. — Odbor.
Iz Maribora. Tu so ustanovili podružnico Zveze nemških mojstrov na Spod. Štajerskem (Deutscher Lehr-herrenbund fiir Unterst.), ki ima boj-da namen posredovati za nemške obrtniške mojstre in trgovce nemške vajence. v resnici bo pa propagirala sistematično ponemčevanje slovenskih vajencev. Slovenske kroge opozarjamo tu na posredovalnico za vajence. ki jo je uredilo Občeslovensko obrtno društvo v Celju. Učitelji, trgovci, obrtniki. sploh vsi bralci našega časopisa, opozarjajte na to posredovalnico! Pri našem gospodar-skem boju proti nemštvu borno rabili vedno več slovenskih trgovcev in mojstrov, zato rabimo narodno in strokovno dobro vzgoien naraščaj.
Drobne novice. Iz Celja. Okrožno sodišče je obsodilo 50 let staro kajžarico Marijo Aleš na 5 me-secev težke ječe, ker je po vranskih trgovinah ob priliki nakupovanja na precej prefrigan način izvršila večje tatvine. V Osetovi trgovini pa so ti-čico končno Ie ujeli. — Raz pisano je mesto prvega državnega pravdnika (7. čin. razred) v Celju. — Iz Vranskega. Te dni je na-del v Brodeh v potok Jlletni posest-nik Smerkol in se je precej poškodo-val. Mož se ga je nekoliko preveč nalezel. — Iz Maribora. V pokoj je stcpil poštni nadoficijal Hennan VVelzl. — Iz Kozjega. Cesar je potrdil izvolitev Marka Tomažiča, dekana v Kozjem, za načelnika in dr. Fr. Jankoviča za podnačelnika okrajnega zastopa. — Iz Ruš. Blizu gradu Wildhaus v Slemenu so našli 9. maja ubitega hlapca Cafuto. Nekega drugega hlapca, ki ga sumi-jo, da je umor izvršil, so že zaprli.
Korošho.
Ponesrečen planinec. Na bin-koštno nedeljo se je ponesrecil na Dobraču profesor dr. Moravec iz Solnograda. Izpodletelo mu je na neki skali in padel je precej globoko y neki jarek. Zlomil si je nogi in dobil manjše poškodbe na glavi. Težko ranjenega so srečno prepeljali v Pli-berk. kjer mu je dal prvo zdravniško pomoč tamošnji zdravnik dr. Tam-bor.
Nevaren mlinar. V Velikovcu so zaprli 321etnega mlinarja Petra Cnzija, ker je zlorabil in oskrunil neko šolarico, ki je hodila k njemu po inoko. — Enzi je po daljšem za-slišavanju konfrontiran s svojo žrt-vijo končno priznal svoj zločin v polnem obsegu in potrdil vse izpo-vedi zapeljanega dekleta.
Gozdni požar. Na binkoštni po-nedeljek je zgorel precejšen del go-zda, last posestnika Matevža Gagla v okolici Mozirja. Kako je nastal ogenj, še ni znano, škoda še ni ce-njena.
Primorsko.
Kompromis med laškimi libe« ralet In kltrikalci. Za deželnozborske volitve v Gorici so ponudili laški li-beralci laškim klerikalcem kompromis, katerega pa so laški klerikalci zavrnili in sicer največ zaradi tega, ker jim gre za mesto deželnega gla-varja. Sedaj prihajajo iz Gorice po-ročila, da ta poskus še ni popolnoma brezuspešen in da laški liberalci še vedno upajo, da se jim bo posrećilo pridobiti klerikalce. Ta kompromis bi bil potem seveda tuđi velikega pomena za prihodnje občinske volitve. Laški liberalci pravijo, da se mora doseči med Lahi edinost, ker gre v tem slučaju za rešitev Itaiijan-stva. Klerikalci pa stoje sedaj med dvema kupoma in ne vedo kam bi ugriznili in so v nevarnosti, da ob obeh kupih lakote poginejo.
Tržaški deželni zbor. — Slovenska obstrukcija. — Zaključitev. V torkovi seji tržaškega deželnega zbora je bilo stavljenih več interpe-lacij, kakor glede otvoritve sole za pomorske strojnike, glede odvzetja pobiranja davkov tržaški občini in glede slovanskih železničarjev v Trstu. V posebni interpelaciji se je obravnavalo kršenje državnega te-meljnega zakona o ravnopravnosti vseh državljanov, katero kršenje je izvršil občinski odbor tržaški s tetn, da je odločil, da srne novi tramvaj sprejemati Ie uslužbence italijanske narodnosti. Brez debate je bii spre-jet zakon o samostojni upravi občin-skih podjetij. — Nato je prišel na vrsto novi šojski zakon. (Poročevalec dr. Mrach.) Pri tem zakonu, pri katerem laska večina nikakor in niti najmani noče vpoštevati opravičene želje Slovanov so začeli Slovenci z obstrukcijo. Kot obstrukcijski govornik je nastopil kmalo po 9. dr. Wilfan, ki je govoril do pol 12., dokler ga ni predsednik prekinil in sejo zaključil. Govornik je bral Italijanom oštre levite in težke so bile njegove obtožbe. Poudarjal je med drugim, kako nekvalificirano in do skrajnosti zanemarja laska večina slovenske šolske potrebe, med tem ko dobe Italijani vse. Slovenci so izvršili v mestu, posebno pa v okolici že več kulturnih del in to brez pomoči ob-čine. Glede šolstva pa, za katerega mora skrbeti občina, pa morajo za-htevati Slovenci od mesta to, kar jim gre. Govornik se je končno pečal še z zadnjim ljudskim štetjem, nakar ga je predsednik prekinil in sejo zaključil z izjavo, da bo nadaljeval dr. VVilfan svoj    govor v prihodnji seji.
—  Včerajšna seja se ni mogla vršiti, ker ni bila sklepčna. Udeležilo se }e je ZS laških liberalcev, 5 Slovencev in 2 socijalna demokrata.   — Danes pa je dobil deželni glavar dekret,   s katerim se tržaški   deželni zbor zaključuje.
Laska kritika. >Osservatore* prinaša o koncertu »Glasbene Matice« v Trstu v Narodnem domu strogo strokovno kritiko priznanega la-škega veščaka. Kritik govori pohvalno o delu samem, o koncertu pa pravi: Uspeh je bil velikanski in gre zato največja zasluga zboru, ki je pel z disciplino, ubranostjo, eksakt-nostjo in umerjenostjo, ki presega vso hvalo, pod vodstvom mojstra Hubada, ravnatelja ljubljanske glasbene sole. Tuđi solisti ga. Mira Co-staperaria, Jos. Križaj in Jos. Rija-vec so izborno izvedli poverjene jim vloge. Ta gotovo nepristranska kritika je veliko vredna za »Glasbeno Matico«.
Pobiranje davkov ođvzeio trža-Škemu magistratu. Med posle, ki jih je opravljala tržaška občina v prene-šenem delokrogu je spadalo tuđi pobiranje davkov. To pobiranje kakor tuđi druge podobne posle so da]ali tržaški magistratni gospodi v roke moc, katero so seveda ti izrabljali v svoje namene in v zatiranje drugih narodnosti v polni meri. Nelaške narodnosti so se že dolgo upirale tem nerednostim in se je v tem oziru tuđi že precej doseglo. Omenimo samo obrtne   stvari in društveno policijo.
—  Sedaj pa je izšla naredba finanč-nega ministrstva, ki jemlje magistratu tuđi pobiranje davkov. To je velik uspeh za drugorodce v Trstu,   kajti laški mogotci na magistratu    imajc zopet mani priložnosti šikanirati naše ljudi.   Lahi so sprejeli to novico precej hladno,   fatum je,   in tihi so, ker vedo, da ni pomoči, ker se zave-dajo, da so to sami zakrivili. Jezi pa jih to, da se sedaj ustanovi za pobiranje davkov poseben državni urad, ki bo tro- morda    ćelo četverojezi-čen,   med tem ko je do sedaj tvoril tozadevni občinski    urad    mogočno laško trdnjavo tržaškega mesta.
♦ Nesreča. V okolici goriški ie eksplodiral pri neki acetilenski napravi plin. Hletni Rudolf Simčič, ki je ravno nekaj popravljal pri napravi je dobil težke poškodbe po obrazi in po rokah.
109. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
Pretep. V goriško botnišnico so pripeljali delavca, ^Oletnega Avgusta Mahoriča, ki je težko poškodovan po glavi in na obrazu. Poškodova-nec pravi, da sta ga poškodovala dva njegova tovariša, katenh imen pa noče izdati.
Vsled verske blaznosti so odpe-ijali v opazovalnico 36letnega Ivana Rudicha iz Trsta, via Concordia 5.
Posledica orožne vaje. Karl Hausman v Trstu je šel na orožno vajo. Med tem se je seznanila njegova ljubica E. Faras z 311etnim ku-harjem v kavarni Verdi S. Papakom •z Splita, s katerim se je cei čas ?rav dobro imela. — VČeraj pa so Papaka aretirali. Hausman se .ie amreč vrnil in Farasova je hotela zopet k njemu. Papak pa jo je hotel rregovoriti, da naj Hausmana zastru-ri, češ če ona tega ne stori, bo on njo umoril.
Iz Pazina. Je nekaj dni in otvorena bo »Prva hrvaška umetniška razstava« v Pazinu. Iz doslej došlih objav moremo brez strahu, da se prevarimo, sklepati, da se bo naš narod iz pazinskega, puljskega in so-sednik okrajev mnogoštevilno od-zval pozivu odbora za prosvettK, rer v nedeljo 18. maja in naslednje dni do 25. maja pohitel v Pazin. Duša vsega prizadevanja je brat Slove-uec. profesor S. Santel, ki razstavi kakih 50 svojih krasnih del (oljnatih siik, dekoratov, črtežev, pasteiov td.). Razstavljenih bo več dragoce-Tih oljnatih s!ik, originalov in kopij; nekatera teh de! so stara vec sioletij. \ rdeti bo pa tucli mnogo krasnih umotvorov, Ki so jih odstopili mesini župan dr. 5. Kurelić, odvetnik dr. "•Inko Trinajstić, prost monsignor A. Kalec. samostan čč. oo. frančiška-iov in mnogo drugih gospodov. Raz-stavljenih bo nad 250 slik. Od uspeha te razstave so odvisni nadaljni kora--:i na kulturnem polju naše hrvaške [stre, kateri ie Pazin srce, in je čisto prav, da mora to srce biti neugasno :arišče rodoljubja in zdravih idej.
Serr.enj v Kastvu. Zaradi prazni-a'ov ne bo letošnji semenj sv. Meleme dne 22. maja t. 1.. marveč nasied-nji dan. to je dne 23. maja.
Nerazveseliive posjedice kritičnih dni v Keterju. Pod tem naslovom rišejo nemski listi sledeče: Iz Ko-*orja se nam poroča: Škoda, ki ie idela okrožje trdnjave vsled v zad-em času forsiranih obrambnih na-■ av je naravnost ogromna. Izpraz->tev prostora pred utrdbarni bo ime-fa dalekosežne posledice. Krasen hrastov gozd nad prehodom Trin?ta *e padel pod vojaško sekiro \z forti-fikatoričnih ozirov. Več parcel £o-zda so posekali tuđi v okrožju viso-kega Vermaca. v okolici zaliva Kr-ro\e kakor tuđi v Krivošiji. Neštevil-no krasnih oljnatih. mandeinovih in .^lahtnih kostanjevih dreves je pacilo, da so izpolnila vojaške zaseke. Ograje iz kamenja, katere so si DiT-bivafci napravili z velikim trudom v teku več let. da si za var uje jo plodonosno zemljo, da ograde pasnike, š": padle daleč na okoli. Tuđi več hiš, ki so bile na poliu pred utrdbami so odrli. Obenem je nastala vsled Šte-. inih čet ki so se zbrale v Kotoru in "kolici velikanska draginja. nevarno pomanjkanje živil. Popraviti vso to v^odo je nemogoče, in če se hoće že ;tak ubogo in revno ljudstvo, ki ie ■>dvisno od s*'oje grude na kateri živi, ki ga preživlja Ie nekoliko odško-iovati, bo treba velikih vsot denar-♦a in velikih množin raznega bla^a.
Dnevne yesti.
"-i- Karei May    balkanske vojne.
Pod tem naslovom priobčuie    Arbei-ter Zeitung    o znanem    odlikovanju načelnika    takozvanega    Hterarnega biroja v ministrstvu zunanjih del pl. Kania.   članek. v katerem z žgočim sarkazmom opisuje Kanijeva   -velike asluge' za državo.    Posebno zani-miv   je ta - Ie   odstavek v članku: Prav na sredo v vojno je dovedla vvstrijo skrb za življenje in mostvo gospoda Prochaske. Neizvršen umor in neizvršena operacija sta skozi dva meseca dajala posla raznim    tvorni-am papirja in vsem dunajskim    re-•jakcijam razburjala srca    patrijotov ter praznila kmetske koče in delav-nice, da so se napolnile barake v Bo-vni in v Galiciji. In vendar se nišo ti ves svet pretresujoči dogodki, kakor "2 znano, nikoli    doigrali v Albaniji, i nar več izključno samo v glavi go->poda Kanije; iz te razsvetljene glave so nato žareli, projicirani od orja->kih reflektorjev dunajske  časopisne reklame v ves svet.    Ko se Procha-skova eksistenca    in    nepoškodova-nost končno ni mogla več dlje pri-kiivati, Kania nikakor ni prišel v za-irego. Nikoli  mu  ni zmanjkalo tva-ine. Pripravljene je imel vedno se-jj poklane Albance, sedaj zopet go-3 in vedno znova zažgan Skader, tem zopet duhovnika - mučenika nasilno   spreobrnjene    katolike,
končno pa ćelo kralja Esada. Z nepojmljivo hitrostjo se je Kanijevi fantaziji posrećilo, povečati od tedna do tedna Število mobiliziranih vojakov in izdanih milijonov. Samo zadnji iz-med Kanijevih pripovedk ni bil uso-jen popolen uspeh; s pravljico o kralju Esadu se mu je skoro posrećilo, končno pa vendarle ne, da bi Valono spravi! v roke Italijanom. Dejanski dogodek. umaknitev Ćrnogorcev iz Skadra, je z brutalno razdirajočo silo resničnosti razdejal in raztrgal verigo sanj. Esad in Djavid paša sta se razpršila v nič in nam je bilo odvzeto zadošcenje, svojeroeno vpeljati Itali-jane v južno Albanijo. Sedaj, ko smo se vrnili k trezni vsakdanjosti mirovnih zapisnikov in razoroževanja, je naša prva in najnujnejša potreba, da nagradimo moža, ki je kot Karei May balkanske vojne tako izborno zadovoljil in zadostil iz svoje rado-darne fantazije naše neusahljivo ko-prnenie po pustolovščinah . . .« Da, zares. gospod Kania je zaslužil, da je postal — ^»izreden poslanik in poobla-ščen ministerv, saj je s svojimi bajka-mi in pripovedkami olajšal davkopla-čevalce za približno eno milijardo!
r Bojkot proglasa deželni odbor proti glasilu naprednega učiteljstva, »Učiteljskemu Tovar isu... Kdor iz-med učiteljev in učiteljic na primer prosi za draginjsko doklado, jo dobi samo pod pogojem, da se zaveže, ako je naroćen na »Lčiteljskega Tovariša«, da bo ta list opustih So slučaj i, da so posamni učitelii že dobivali draginjsko doklado, čim pa so pri de-želnem odboru izvedeli. da imajo do-dotičniki naročen list ^Učiteljski To-varis^.. so tem učiteliem takoj odteg-niii draginjsko doklado. \ borbi proti Učiteljskemu Tovarišu< je zlasti Roreč deželni odbornik dr. Ivan Za-jec. Znani so nam slučaji. ko se je nasproti učiteljem izrazili Vi prosite za to in to. a ste naročeni na »Uči-teljskega Tovariša , na ta umazani list, ki mene napada! Razume se samo ob sebi, da je bila dotičniku prošnja cdbita zaradi — >>Učiteljskega Tovariša . Kakor se vidi. hoče deželni odbor s surovo silo in z izstra-danjem učiteljstvo prisiliti, da ukloni svoj tilnik kleriKalnemu jarmu. Ce pa imajo takšne nasilne konverticije kakšno politično vrednost, to je vprašanje. o katerem bi kazalo klerikalnim kolovodjem resno razmišljati v trenotkih. kadar so dostopni trez-nemu preudarku.
—  Baron Rauch zopet na krmi-
lu? Včeraj je vladar sprejel bivšega hrvaškega bana Pavla barona Rau-eha v posebni avdijenci. To priliko ie Rauch porabil ter dal po svojih pođ-repnikih razglasiti, da je njegova av-dijenca v zvezi z rešitvijo hrvaške krize, češ. da bo on — baron Rauch — že v doglednem času zopet imenovan za hrvaškega bana. Po informa-cijali na Dunaju mtio v položaju, konstatirati, da Rauchova avdijenca pri cesarju ni v prav nobeni zvezi s hr-vaško krizo. Rauch ie namreč zapro-sil za avdijenco sam, in sicer v svr-ho, da se vladarju zahvali za sožalje. ki mu ga je cesar izrazit ob smrti njegove matere. To je avtentično. O njegovem bivanju na T^unaju in o konferencah. ki jih je imel z razni ml osebami, pa kroži ta - Ie verzija: Baron Rauch je konferiral na Huna i1.: z raznimi faktorii o — balkanskim vprašaniu. Odkar je namreč gotovo, da dobi Albanija svojo avtonomijo, se bavi baron Rauch. tako se zatriu-ie, z mislijo, cia tuđi on prijavi sv jo kandidaturo za albanski prestol. In kakor se govori, je veliko verjetnej-še. da baron Rauch zasede albanski prestol. kakor da bi znova prišel na stolico  hrvaških   banov.
"-!- Jeseniški župan Čebulj zooet obsojen. Znani jeseniški župan Čebulj je bil te dni pri sodišču v Kranjski jrori zopet obsojen zaradi razža-lienja časti, in sicer na 14 dni zapora. Koncem obravnave mu je sodnik po-vedal. da je zadniikrat dobil tako nizko kazen, češ, da je Čebulj že to-likrat obsojen, da sodišče ne bo vec moglo iti pod mero. doloceno v ka-zenskem zakonu. Čebulj je bil na-pravil uradno ovadbo proti svojemu tožitelju in zahteval v njej naravnost gorostasne stvari, pa je popolnoma pogorel in je bil njegov nasprotnik oproščen. Slučaj novič kaže, kako izredno hudoben in nasilen človek je ta Čebulj. Ker nima nobenih zmožno-sti, je brez dvoma, da ga duhovščina prav zaradi njegove hudobnosti in nasilnosti drži, saj bi se sicer morala vendar sramovati, da na celih Jese-nicah nima boljšega moža za župan-sko mesto. Da pa more tak subjekt kot vladni zaupnik postati gerent — in to je Čebulj na Jesenicah — temu se pa prav nič ne čudimo-
—  Umri je v Korneuburgu blizu Dunaja bivši dvorni svetnik pri deželni vladi v Ljubljani Aleksander pl. Schemerl. Zapustil je Ljubljano kma-lu po tem, ko je stopil v pokoj.    Pokojnik je bil uradnik iz stare sole in dasi je nadomestoval deželnega pi ed-sednika barona Heina,   ni igral   na Kranjskem nikake vloge. Zanimiv Je
bil kooflikt, ki ga je ime! naš list ž njim na dan umora cesarlce Elizabete. Naš list je bil tišti dan edini v ćeli tostranski državni polovici, ki je vest prinesel še tišti dan. Naš takratnj du-najski poročevalec nam je telefoniral koj, ko je prišla na Dunaj, par minut poprej, predno so zaprli telegrafske in telefonske zveze. Baron Hein je bil takrat na dopustu in Schemerl ga je nadomestoval. Ko ie v »Sloven-skem Narodu« čital brzojavno poro-čilo o umoru cesarice, je kar glavo izgubil. Na vsak način je hotel list konfiscirati. Z neverjetno trmogla-vostjo nam je dopovedoval, da bi bila deželna vlada vendar gotovo prej dobila obvestilo o umoru, kakor pa
Slovenski Narod« in strašno je bil razžaljen, ko smo mu povedali, kako smešno je to njegovo stališče. Na-posled smo sklenili kompromis: mi, da borno z razpošiljatvijo lista poča-kali eno uro, on pa, da bo telegrafiral na Dunaj. Ura je potekla, odgovora z Dunaja pa ni bilo. Končno se je Schemerl vdal in naš list je izšel. Pozno ponoči je prišel naposled brzojavni odgovor z Dunaja in Schemerl je zdaj verjel, da je bila cesarica mrtva. Toda hud je bil na ministrstvo, kar se je dalo in je srdito rohnel »Schlam-pereK-, faule GesellschafU itd., kajti to mu ni in mu ni šio v glavo, da je
Slovenski Narod« izvedel tako važno stvar toliko ur poprej, kakor deželno predsedništvo.
—  Diploma »Matice Slovenske« za Tadijo Smičiklasa. V Prešernovi ulici v izložbenem oknu trgovine Ori-čar in Mejač je razstavljena diploma, s katero imenuje > Matica Slovenska« velezaslužnega hrvaškega   zgodovi-narja in načelnika priprav za izdajo Jugoslovanske   Enciklopedije       in rredsednika jugoslovanske akademije znanosti v Zagrebu Tadijo Smičiklasa za svojega častnega člana in to v zmislu sklepa zadnje glavne skup-ščine. Diplomo je okusno izvršil znani in priljubljeni slikar gosp. Maksim Oaspari. Na levi vidimo sredi pristno slovenskega ornamenta kralja Matja-za, na desni   mu     jaha k hrabremu zdruzenju nasproti kraljević Marko, mrk in junaški in vrisan med hrvaške ornamente. Nad posvetilom leži sfin-ga učenost in drži eno šapo na knjigl zgodovine, drugo na »Enciklopediji«. Ćela diploma je zamišljena dekorativno in prav prijetno učinkuje.
—  Laskava sodba   o   Slovencu, živečem na Bolgarskem.    Bolgarski trgovski vestnik    je objavil jako laskavo sodbo o našem rojaku g. Ken-di, ki je. kakor znano, najemnik ve-likega  hotela   :>Splendide  Palače«  v Sofiji. List pravi med drugim: »Pred kratkem   otvorjeni   hotel    Splendid Palače«, ki je slučajno   dobil   vsled nastanitve od prijatelja in sovražni-ka občudovanega odrinskega junaka Šukri paše in njegovega štaba k sre-či zgodovinski sloves, nam kaže impozantno   petnadstropno   monumentalno novo zgradbo, kakoršne nima ves  Orient.  Velikansko  poslopje, ki ima  170 obsežnih departmajev, ima vse moderne naprave, ki jih nudi današnja, na najvišji    stopinji   stojeća tehnika za grajenje hotelov. Novi hotel, v katerem je že 80 sob elegantno in komfortno opravljenih, leži sredi mesta,  nasproti  zdravilncinu  komu-nalneinu kopališču, kar bo nedvom-no ugodno učinkovalo na ta že danes dobro obiskani zavod. Lastniki hotela so bili pravega naziranja,   da   je treba za tako podjetje tuđi pravega moža, in so dobili v gospodu J. Kendi najemnika, ki s svojim kratkim  tu-kajšnjim      delovanjem      popolnoma opravičuje izvrstni sloves,   ki ga   je iz inozemstva s  seboj prinesel.   Gospod Kenda, ki ie imel deset let v na-jeinu znani ljubljanski hotel ^>Tivolic<t je avtoriteta na gastronomičnem polju. Kot član predsedstva in predseđ-nik deželne zveze kranjskih gostilni-čarskili zadrug in član avstrijske državne zveze gostilničarjev je v svoji domovini  zelo,    mnogo   pripomogel pri  povzdigi  tujskega prometa.  Kot učitelj in voditelj strokovnih tečajev, ki jih je prirejalo avstrijsko ministrstvo za javna dela, je gospod Kenda razvil  tako  plodovito  delovanje.  da ga je poklicala sofijska trgovinska in industrijska zbornica pred dvema le-toma, da je vodi! natakarski tečaj v Sofiji, kateremu se imamo zahvaliti, da imamo zdaj tako dobro izšolano gostilničarsko osobje. Poldrugo  leto je gospod Kenda najemnik tukajšnje-ga hotela in kavarne »Splendide«, ki je že danes v tujini na dobrem glasu. Odkar obstoii ta hotel, je imelo pre-bivalstvo    glavnega    mesta    priliko spoznati   administrativni   talent  mlađega  sirnpatičnega  moža,   kateremu se je v kratkem posrećilo, kreirati na Bolgarskem gostilno in zabavišče, ki zelo spominja  na  velikomestno življenje. V hotelu    »Splendid   Palače« je tuđi moderno opravljen    obsežen restavrant. kjer se dobivajo okusna evropska in  orientalična jedila,   kakor tuđi vsakovrstna dobra pijaca.
Spodniešišensk] Nemci   so   postali zadnji čas sila predrzni.   Ti pri-
vandrani nacijonaici se obnašalo tako, da je res čuda, da za svoja izzi-vanja ne dobe zasluženega plačila. Kar pa uganja upokojeni železniški uslužbenec Šiks, ki je med njimi naj-hujši petelin, to presega že vse meje. Ni dovolj, da so mu Slovenci samo »pakaža«, »osli« itd., se je mož sedaj spravil v svoji nadutosti tako daleč, da je pričel javno psovati Slovence. Pretekli teden, ko je v Sp. Šiški go-relo in je požarna bramba klicala s trombo gasilce, je to Šiksa tako razjarilo, da je z okna svojega stanovanja kričal na spodaj stoječe ljudi in gasilce, da si prepoveduje tak šunder in vrišč. Na opazko, da gori, je Siks kričal: »Kaj ogenj, trobi najbrže kak pijan slovenski Sokol«. Šiks naj bode vesel, da je to kričal iz drugega nadstropja svojega stanovanja, ker sicer bi se mu lahko pripetilo, da bi se njegovo ime spremenilo iz Šiksa v »šešk«. Ta Šiks je pa tuđi zelo in-timen prijatelj znanega kurjega ljubitelja Grogerja. Predvečer Groger-jeve razprave je mož v neki šišen-ski gostilni pripovedoval, da se Gro-■gerju hudega ne bo zgodilo, da to on dobro ve, ker se je nemski »Volks-rat< za Grogerja zavzel. Not Šiks je imel naslednji večer veselje, da je sedel s svojim ljubim prijateljem pri kozarcu skupaj. Svetujemo Šiksu, da se dostojneje obnaša. Mera potrp-Ijenja je polna. Slovenci se na svoji zemlji ne bodo pustili psovati od ta-kih ljudi, kot je on.
Uspehi škofovega obiska v Kra-nju se že kažejo — in sicer na priž-nici. S. L. S. in nje prvo kolo — naši duhovni — pripisujejo vso krivde našemu dekanu, da se vpliv S. L. S. ne more dovolj pokazati med občin-stvom in da se tem preklicanim li-beralcem ne upogne tilnika! Znano je, da duhovščina naziva liberalce — brezverce in njihovo glasilo ^Slovenski Narod« umazano cunjo, kateri naše verno (in slepo) ljudstvo spravlja ob — vero! Naš dekan je dobil za časa tridnevnega bivanja višjega pastirja in vpliva binkošine nedelje nenavadno velik pogum, ter na binkoštni ponedeljek po naročilu škofa samega resno svaril brati SIov. Narod«, kateri bode ljudstvo pripravil ob vero, (S. L. S. pa ob vo-lilce)f Šel sem po pridigi med ljudstvom po trgu, ter nehote slišal pogovor dveh priletnih ženic; ker je bilo opaziti, da ena izmed teh bolj slabo sliši, govorile sta bolj glasne. Ena izmed teh je pripovedovala drugi: J(er je včeraj popoidne deževalo. nisem mogla v cerkev. ter brala vNarod ■■■. katerega sem slučajno dobila v roke. Vsaj nič ne piše čez vero, će pa udriha čez kakega duhovna, je pa prav, ker dandanes ni več tako, kakor je bilo nekdaj. Ta mladi ne znajo nič povedati od evangelija in sv. pisma, samo volitve in druge stvari jim rojijo po glavi, ta stari pa nič boljši nišo. Utikajo se v vse take stvari, katere se ne »šikajo« za njih stani Papež so jim neki že prepove-dali, da se ne smejo za druge stvari brigati, kakor za cerkev, sedaj pa ne vem, kako da imajo med seboj!« Toraj prečastiti gospodje. misijom, evangelij in sv. pismo zanima ljudstvo, dober vzgled jim dajajte z vašemu pokliču primernim ravnanjem sami, potern pa ne bo — vera peša-la! S tem bodete najbolj ugnali ? Slov. Narod«, ker se ne bo ime! nad čem več spodtikati in ljudstvu — odpirati oči!
Iz Predoselj. Občinski odbor je sklenil, da se ima most Čez Rupovš-co pri »Vočanovem borštu« podreti, ker je nevarnost, da se ne podre sam ali ne pripeti kaka nesreća. Zgradil se bode nov lesen most, kateri bode namenjen samo za pešce. Dne 19. t. m. se bo oddala gradba železobetonskega mostu čez Kokri-co; proračunjen znesek 18.000 K. — Posestnik Jur Šorli iz Rupe dela pod svojim sedanjim mlinom novo vodno napravo in sicer v tem smislu, da se bode struga za 1 m poglobila, s tem bo dobil večji vodni padec, kateri bode gonil vodno kolo z eno stopo.
Kaj bo z blejskim gradom? Ča-
sopisje se bavi z vprašanjem, kaj da bo z blejskim gradom. »Fremden-blatt« je trdil, da bodo blejski grad podrli in na njegovem mestu zgra-dili velik hotel, drugi listi trde, da grad ostane in da sezida Muhrova družba sredi parka in ne vrh skale hotel za dva milijona. Po naših in-formacijah so pa vse to Ie manevri; Muhr bi se rad grada iznebil tako ali tako, samo da bi prišel do denarja.
Šentjanška premogokopna družba se raziđe. »Tagespost« poro ča, da je šentjanška premogokopna družbab sklenila na občnem zboru, da opusti podjetje. Da bi se omogoči-lo na sedanjem temelju nadaljevanje podjetja, bi bilo treba Čez pol milijona kron.
Kaj je z razšlrjavo kolodvora v Novetn mestu? Ko steče drugo leto prvi hlapon po belokranjski železni-ci — to bi se moralo zgoditi meseca
maja — bo moral biti novomeški kolodvor znatno razširjen in povećan. Razlastitveno postopanje je končalo. in z delom bi se moralo začeti 1. maja, a stvar se je zakasnela, ker je ce-lovška tvrdka Madille po preteku ponudbenega roka ponudila, da pre-vzame delo za 60.000 K ceneje od drugih ponudnikov. No, ponudba tvrdke Madille je bila zavrnjena kot prepozno vložena in dela za razšir-» javo novomeškega kolodvora je dobila tvrdka dr. A. O. Samohrd, ki ie prevzela tuđi prvi del belokranjske železnice. Najprej bodo odkopali ti-» sti mestni trikot pred Mullerjevo gostilno, na katerem je javen vodnjak.
Kako se   Jarčeve   obljube   ma« ščujejo nad klerikalnim!   kmeti.   iz
Novega mesta se nam poroča: Spo-ročali smo vam že opetovano, da Jare ves čas kolovrati okrog po naši Dolenjski. Če so gospodje sami med seboj, se še vesele, da je bog tuđi letos čez Dolenjsko poslal svojo šibo, ki je pokončala malone vse vinograde. S to uničujočo šibo je žanje podana prilika, da lazijo od vaši do vaši kot tolažilni odrešeniki, in ob-Ijubljajo kmetu vse, na kar se lahko-verna kmečka duša rada ujame. »To so »fajn« gospodje, z vsem nam bodo pomagali, da nas šiba božja ne t>o preveč skelela.« Tak glas se sliši po vaših za odhajajočimi odrešeniki* Med temi obljubami je bila tuđi ona, ki ima služiti v prvo pomoč vino-gradnikom, namreč galica, da saj tega ne bo vrag vzel, kar je po šibi božji še preostalo. Namesto, da bi bil Jare vsaj svojim kimovcem, katerim eni niti do pet ne znajo brezi župnika šteti, natanko razložil, kdo dobi galico brezplačno, kdo Ie za polovično ceno, jim je kar povprek obljubil, da se bo kratkomalo vse za-stonj dobilo. No, te dni se te Jarčeve obljube že izpolnujejo. Ko se je na novomeškem kolodvoru za prečin-sko občino razdeljevala galica, je prišlo mnogo takih kimovcev brez licka, pa bi bili radi imeli kar po več 100 kg galice brezplačno. To so zijali, ko se jim je povedalo, da galico dobe brezplačno Ie tišti, ki so navezani edino na vinograde, kdor pa ima kakšno posestvo posebej, pa mora plaćati polovico (po 40 v kg). Usmilili so se jih navzoči napredni kmetje ter jim posodili denar, ki so ga prav radi vzeli. čeprav duhovniki naprednjake pošiljajo že pri življenju v pekel.
Prečinska   občina    pod    vladno policijo.    Kaj mora ta uboga   občina vse pretrpeti. to je že od sile.    Lani jo je vladal Turk kot nekakšen gerent, letos pa so Turku kot županu postavili pod komando vladnega organa. Ker je namreč Turk s svojimi paragrafi streljal Ie prehude    kozle, se je novomeški okrajni glavar za-čel Ie malo ženirati, da ima baš pred nosom slabejega župana, kot je kie gori v suhokranjski puščavi. Odpra-vili so v kratkem   času dva  tajnika kar meni nič tebi nič z edinim izgovorom, da bo Turk sam vodil tuđi tajniške posle. Ljudem, ki vedo, da Turk niti svojih poslov ne zna voditi, se je to čudno zdelo. Tu mora nekaj drugega ticati v ozadju. so deja-li. Kar se lepega dne izve. da se dobro znani g. Gustaf Golija preseli iz Novega mesta ven na periferijo   v Bršljin.   Turk in Golija sta   postala bližnja soseda. Pa tuđi prijatelja, za-kaj Golija je odsihmal večkrat gost pri g. županu.   Pravijo,   da   vladni koncipist Golija opravlja mesto  ob-činskega tajnika v PrečinL   Gotovo pa je, da obenem opravlja tuđi službo policaja v Bršljinu. In kako modro, to pojasnjuje sledeči   dogodek: Je prišel siromak nekje iz Suhe Krajine v Novo mesto. Golija, ki je vedno na cesti in preži na berače in voz-nike, je tuđi tega siromaka izvohal in mu preskrbel    5 dni    brezplačne hrane in strehe. Siromaku se po prestani kazni ni bogve    kako   mudilo domov in je   počasi   krevsal   proti Bršljinu; spotoma je seveda prosja-čil. Ali vam ga g. vladni policist ne izvoha na cesti? Pelje se z bicikljem za njim; tako se mu je mudilo, da niti klobuka ni imel Časa na glavo deti. Ko jo Golija zavije k županu, jo berač zavije v prvo gostilno nasproti županovi hiši. Župan in njegov tajnik in policist sta že skozi okno pre-žala kam se bo siromak nadalje obr-nil. Taka smola!    Revež gre naravnost v past, v županovo hišo. Prosil je tam za podporo, da priđe domov, Ko se mu Golija da spoznati, jo je seveda pobrisal.    Šel je v drugo    gostilno ter tam sedel za peč. Tedaj pa prostovoljni policist    Golija   županu zaukaže, da mora tega berača takoj poiskati in ko ga    najde,    aretirati. Turku so se kar hlače tresle, ubogal je in šel na lov. V gostilni res zasači siromaka za pečjo. Napove mu are-tacijo. Ker ga je pa vendar bilo sram. da bi sam kot   župan   gnal   berača skozi vas v mesto, je dobil dva fan-. ta, jima plačal vsakemu po 1 K z m ročilom, naj berača odvedeta v i:ie-
Strm 4.
SLOVENSKI   NAROD.
109. štev.
sto na rotovž. Ko pa ta čudna eskor-ta priđe do barake, kjer stoji stroj za vrtanje v pređom, jo tam zasačijo neki novomeški pomočniki, katerim se je za malo zdelo, da bi taki »poli-caji« vleklt reveia v zapor. Napravili so napad na to eskorto, in med tem ko so se fantje pretepatli, je berač lepo sedel in jih zadovoljno opa-zoval. »Usmilil« pa se ga je neki mestrti delavec, ki ga je odgnal na rotovž. Za to »uslugo« je dobil 1 K. To je modro, kaj ne? 3 K je občina izdala za aretacijo rcveža, če bi bil pa dobil on sam !e 1 K, bi jo bii veselo popihal, kamor bi bit hotel. Go-lija in Turk, ta dva bosta občino čisto gotovo spravila v red.
Novovrstna ustanova. Prosta mesta v kopališču Topol-1 i c a. Sanatorij kopališče TopolŠica na Južnem Štajerskem, ki je znano vsled svojega Lahmann - zdravljc-nja ie na nasvet šef - zdravnika dr. Hechta ustanovit skoraj na vseh avstrijskih in ogrskih vseučiiiščih prosta mesta za bolne mlado zdrav-nike in medicince. Tako moreio ti sami opazovati prednosti fizikalično-dietičnega načina zdravljenja. O nrošnjah odloča profesorski zber do-tičnega vseučilišča.
Kinematograf »Ideala. Danes zadnji dan velezanimivega sporeda s krasno franeosko dramo Adriennc Lecouvreur« z g. Saro BernharcLnaj-boljso tragedinjo sveta v glavni vto-gi, in velekomično veseloigro »Dama uradnica«. — Jutri »Specialni večer«. — V soboto nadalievanje slovitega detektivskega romana »Zi-gomar-. III. del. Od 24. do 2f>. maja na splosno željo samo še 3 dni »Quo vadis<". nakar se si. oučinstvo že se-daj opozarja.
Nepreviden voznik. Danes ob 1. ponoči ie neki veznik z vpreženim vozom pridirjal od Siške po Marije Terezije cesti ter zavozil v mitniško prečnico s tako močjo. da se je Ie - ta zlomila in voz in Konj sta se pri šunku močno poškodovala. Voznik je bil baje pijan,
Aretacija. Policija je včeraj na Južnem kolodvoru aretirala Rado 2e-želja in Dobriča ter Jurja Dregeno-vica s Hrvaškega, ki so se hoteli iz-seliti v Ameriko ter se s tem odteg-niti vojaški dolžnosti. Vse tri so od-dali sodišču.
Nova slovenska slaščtčarna. \a Kongresnem trgu v hisi gosp. Gjuda je otvorit gosp. Al. Dežma n. do-mačin. novo slaščičarno z vsemi udobnostmi za slav. občinstvo. Sedai pač nimamo izgovora, da ni slovenskih slaščičaren. Priporočamo. Glej današnji oglas.
V vlaku Kočevje - Ljubljana se je našla od Ortneka do Velikih Lašč zlata zapestnica. Naslov najditeljiee se izve pri upravništvu »Slov. Naroda-.
Društveno naznanila.
Sokolski župi »Gorenjska in Ljubljana I.« napravita v nedeljo. dne 18. maja popoldanski delni pešizlet v Medvode (Goričane. gostilna g. Ko-lenca, 20 minut onkraj Medvod). Sre-čanje obeh žup je določeno na 4. uro. Ljubljansko okrožje župe Ljubljana J. se zbere ob pol 1. popoldne, in si-cer »Sokol II.« po lastnih dispozici-jah; »Sokol I.<, Moste, Stepania vas in eventualno Kamnik imajo zbirali-šče na Trgu Tabor. Skupni odhod od Presernovega spomenika je točno ob 1. popoldne. — Ženski telovadni kro-žek -Sokola I.« in > Sokola II." odha-ja od zbirališča pri evangelski cerkvi na Marije Terezije cesti ob tričetrt na I. popoldne. — Dunajska cesta -Marije Terezije cesta - Šiška - St. Vid (tu se pridruži šentvidski SokoD-Tacen - Medvode - Goričane. Krajša javna telovadba se vrši pol ure po prihodu. Povratek peš po glavni cesti na St. Vid ob 7. zvečer. — Opozarja-mo občinstvo na ta izlet, ki je posvećen zdravi zabavi, še boli pa narodni probuji, samozavesti in prosvedoče-nju vedno jačje slovenske sile. Zelez-niška zveza za Ljubljano in Kranj je prav ugodna. Od obeh strani se obe-ta velika udeležba. Sokoli obeh ožjih posestrim pa se iskreno veselimo bratskega svidenia.
»Sokol« v Trebnjem priredi skupno s »Sokolom« iz Novega mesta pri-hodnjo nedelio, dne 18. maja pešizlet na prijazni Catež pri Veliki Loki. — Odhod iz Trebnjega ob pol 2. popoldne. Prijatelji Sokola se vabijo. Ob neugodnem vremenu se vrši izlet po-zneje.
Presveta.
Operetni večer gospodične R. Talerjeve v Gorici. Dne 17. maja, v soboto večer, priredi gdč. R. Taler-jeva operetna pevka in subreta pod vodstvom gosp. Danila, režiserja in igralca, operetni večer. Na programu so najboljše točke Puccinija, Straus-sa, Offenbacha, Leharja i. dr. Večer zaključi veseloigra ^Ustreliti se hoče«. Dalje priredi operetne večere: v
nedeljo, dne 18. maja v Tolmtnu; v torek, dne 20. maja v Ajdovščini; v četrtek, dne 22. maja v Ribnici; v soboto, dne 24. maja v Novem tnestu in v nedeljo, dne 25. maja v Metliku
lažne stvari.
*   Tajfun  na    Filipinskih   otoklh.
^Lokalanzeiger^ poroČa iz Novega Jorka: Na Filipinskih otokih je raz-sajal močan tajfun. Mnogo ladij se je potopilo, veČ oseb pa utonilo.
*  Avtoinobilska nesreća. Iz Mo-nakovega  poročajo:     Blizu  Schleis-heima je predvčerajšnjim    padel    v obcestni jarek avtomobil    s    štiiirri osebami. Bančni uradnik, ki je sam vodil avtomobil, se je ubil. Ostali tri-je so se lahko poskodovali.
*   Samoinor hrvaškega   slikaria. Iz  Budimpešte  poročajo:     Pred   dobrim letom se je poročil znani hrva-Ški slikar Krizman  s  hčerjo bivšega  srbskega    ministrskega     pred-sednika     Nikolajevića.    Ekscentrični slikar je pred par dnevi pobegnil    z neko igralko zagrebškega gledališča. 2ena ga je zasledovala.    Ko    ju    je rredvčerajšnjim  zasledila   v  Karlovcu, se je Krizman pred    ocrni   svoje žene ustrelil.
*  Kranjec umoril   otroka   v   Bc-rolinu. Včeraj smo poročali, da je bil v     Berolinu     na     binkoštno    soboto umorjen neki deček. Morilec je truplo razrezal ter ga zavil v dva zavoja. Deček se piše Oton Klachn. Umora je bil osumljen sluga Jožef Ritter, ki je  pogostoma  občeval  z  dečki  v Klaehnovi starosti.    Ritter je  napo-^led vse priznal. Izpovedal je, da je .^0 let star ter rojen v    Zagorju    oh Savi. Večkrat mu je umorjeni deček donasal  pivo  v  njegovo  stanovanje. Koncno je dečka spolno zlorabi!. Ko pa je deček hotel iz njega izsiliti s*o mark z grožnjo, da ga sicer naznani, je Ritter dečka zadavil.
Telefonska in brzojavna oopočila.
Dogodki na Balkanu.
Neresnične vestu
Beigrad, 15. maja. (Izvirno pc-ročilo.) Včeraj in danes so po Bel-gradti krožile vznemirjujoće vesti, da so srbsko - bolgarski odnosa]! skrajno napeti, a današnja »Politika« Je ćelo prinesla baje avtentično vest, da je predsnoči vlada sklenila vstra-iati na svojih zahtevah glede razde-litve Makedonije in sicer na temelju dveh poročil vojvode Putnika o vojni pripravijenosti Srbije; včeraj da je srbska vlada pismeno in decidirano preko svojega poslanika v Sofiji dr. Spalaikovića naznanila bolgarski vladi svoje stališče, da ne misli za nobeno ceno odstopiti ozemlje na desnem bregu reke Vardarja in da je krepko odločena z vsemi sredstvi braniti to svoje stališče. — Na mero-dajiiem mestu so nasproti vašemu dopisniku kategorično dementirall vse te vesti. Ministrski svet je tmel sejo tuđi ponoći zbog tega. ker popoldne ni bilo mogoče obvhidati vse-ga materiala, ki je bil na dnevnem redu te seje. Ministrski sve? se je ba-vil samo s tekočimi nujnin i vpraša-nii. Prisostvoval mu je tuđi londonski delegat Andra Nikolić, la je dobil potrebna navodila, pred no se ie odpravil na pot v London. Srbska vlada ni Bolgarski poslala nohene note, najmanj pa preko poslanika dr. Spalaikovića, ki je sedaj že već dni v Belgradu. Taktsto odpadaio tuđi vse kombinacije, ki se spravljalo v zvezo z omenjenimi koraki srbske vlade.
Stafišče Srbije v bolgarsko-srbskem sporu.
Belgrad, 15. maja. (Izvirno po-ročilo.) Položaj je, kakor zatrjujejo politični krogi. dokaj resen, vundar pa še ni akuten. Srbija odklanja razsodišče v zadevi srbsko - bolgar-skega spora, predno je revidirana bolgarsko - srbska pogodba. Rusija bi se rada izognila dolžnosti, da igra v tem sporu vlogo razsodnika. Ver-jetno je, da se bo spor skušal urediti potom direktnih pogajanj, toda ta pogajanja se še nišo pričela. OrŠka in Srbija sta sporazumni v vprasanju razdelitve osvojenega ozemlja, zato Orška podpira srbsko, Srbija pa gr-ško stališče. Razširili so se glasovi o odstopu bolgarskega ministrskega predsednika Gešova, poučeni krogi pa zatrjujejo, da te vesti nišo osnovane. Na drugi strani naglaŠajo, da tuđi srbska vlada nima prav nobene-ga namena, da bi prej odstopila, do-kler nišo rešena vsa vpraSanja, ki so v zvezi z balkansko vojno. Skader.
Szegedin, 15. maja. Deželno-brambno ministrstvo je izdalo na okrajno orožniško poveljništvo spo-ročilo, v katerem se naznanja, da naj se izbere 150 orožnikov za Javno varnostno službo v Skadru«
Rim, 15. maja. »Tribuna« poro-ča. Konzul vitez GallU ki J« sedaj do-deljcn italijanskemu konzulatu v Trstu, je določen za italijanskega konzula v Skadru.
Blokada crnogorske obali prekll-cana.
Cetinje, 15. maja. Uradno se po-roča, da je angleški admiral sporočil crnogorski vlAdi po angleškem poslaniku na Cetinju, da je blokada crnogorske obali z včerajšnjim dne-vom ob 2. popoldne  preklicana,
Albanija.
Pariz, 15. maja. »Temps« poro-ča iz Petrograda: Rusija se bo zadovoljila s tem, da bo predložila k avstrijsko * italijanskemu projektu glede Albanije dodatke in korekture. Rusija pa ne bo vztrajala na svoji zahtevi, da naj ostane Albanija pod tursko suvereniteto.
Valona, 15. maja.    Ćete Djavid naše se bodo vkrcale ob izlivu reke Semeni.    Najprej  se odpeljejo težko ranjeni in bolni, kakih 2000 mož. Mirovna pogajanja.
London, 15. maja. Reuterjev urad poroča, da je pričakovati, da se bodo mirovna pogajanja med zavezniki in Turčijo vršila zelo počasi. Srbija in Grška ne priznavata popolnoma pred-logov velesil, ter zahtevata, da se razjasni sitnadja glede Egejskih otokov in južnoalbanskih mej, predno pod-pišeta preliminarni mir.
Carigrad, 15. maja. Med Bolgarsko in Turčijo je bilo premirje po-daljšano do 28. t. m.
Rusko razsodišče.
Belgrad, 15. maja. Srbski politični krogi zatrjujejo, da je Rusija sedaj odločena priznati srbsko stališče v vprasanju revizije srbsko-bolgarske pogodbe.
Rusija odklanja  razsodbo med
Srbijo in Bolgarsko. Dunaj, 15. maja. Politična ko-respondenca poroča baje iz Sofije, da je petrogradski kabinet odklonil v sporu med Bolgarsko in Srbijo, v kolikor ta spor presega meje srbsko-bolgarske pogodbe. Rusija želi, da se obe državi sporazumeta, če pa to ne gre, naj resi spor londonska vele-poslaniška  konferenca.
Grki in Bolgari.
Atene, 15. maja. List »Embros« poroča iz Soluna: Boji ined Bolgari in Grki v okolici Drame in Seresa, ki so že par dni prenehali, so se zopet vneli. Bolgari so napadli Grke s pe-hoto, kavalerijo in artilerijo pri Paji-geru in Elenteriji. Glavni napad je veljal Vulsisi, da zasedejo ta pristan in začno prodirati proti Orfanu, da tako odrežejo prvo grško brigado ter zasedejo pokrajine onstran Stryno-na. Boji traiajo naprej.
Srbsko posojilo.
Pariz, 15. maja. Tu se je uslano-viia finančna skupina, kateri na čelu stoje Banque de Pariš, Banque Otto-mane, berlinska trgovska družba. Credit lyonais in več drugih bank, ki je dovolila srbski vladi takojšnji predujem 36 milijonov na poznejše posojilo 200 milijonov frankov.
Novo ntesto pri Silistriji.
Sofija, 15. maja. Tukajšnji listi poročajo, da so sklenili prebivalci Silistrije zgraditi v blizini vaši Aidi-mir. 6 km od meje novo mesto, ki se bo imenovalo Dorostol. Vlada bo podpirala graditelje pri raznih večjih javnih mestnih napravah.
Konkordat z Vatikanom.
Belgrad, 15. maja. (Izvirno po-ročilo.) Komisija za zaključenje konkordata z Vatikanom je izročila svoj referat vladi. 2e v najkrajšem času bo srbska vlada pričela pogajanja s papeževo stolico.
Pohištvo Šukrija paše. Belgrad, 15. maja. (Izvirno po-ročilo.) Poveljnik drugega poziva timoške divizije Kondić je izroćil vojnemu muzeju mizo in stol branitelja odrinske trdnjave, Šukrija paše. To pohištvo ie srbska vojska za-plenila v trdnjavi Hadirlik pred Odrinom.
*
Državni zbor.
Dunaj, 15. maja. Z ozironi na razpoloženje parlamentarnih strank, se je ministrski predsednik Sturgkh odločil, da izjave o zunanje - politič-nem položaju ne poda. Na kak način bo zavzela vlada stališče napram raznim interpelacijam glede zunanje-političnega položaja, se odloči sele pozneje. Važni bodo tozadevni ukre-pi konference seniorov, ki se vrši danes opoldne.
Dunaj, 15. maja. V parlamentu je navzočih izredno mnogo poslancev. Zbornica je gosto zasedena. Otvori-tev se je pričela z žalnim govorom predsednika Svlvestra po umrlem grškem kralju. Nato je storit češki socijalno - demokratični poslanec Soukup zaobljubo. Ob splošni nepo-zornosti poslancev, ki so se živahno razgovarJaU o   zunanje - političnem
položaju, Je parlament prešel na dnevni red. Poslanci so se razgovar-jali tuđi o odpuščanju rezervistov in o dejstvu, da je bilo izjemno stanje v Bosni in Hercegovini že razveljav-Ijeno. V parlamentu se je razpravljal kot prva točka zakonski prediog glede zapiranja trgovin. Razprava je bila po kratkih govorili končana. — Opoldne se je sestala konferenca se-niorov.
Dunaj, 15. maja. Češki klub je sklenil, staviti predloge glede pre-klica junktima med uradniško prag-matiko in finančno reformo. Sklenil je nadalje, soglasno glasovati za ovoritev debate o zunanje - političnem položaju. Z ozirotn na interpelacijo Ijubljanskega državnega poslan-ca dr. Ravniharja, je sklenil češki klub, intervenirati zaradi hranilnične naredbe ter zahtevati, da se odredi zmernejše in koncilijantnejše posto-panje vladnih komisarjev napram liranilnicam. Češki klub je sklenil, staviti interpelacije glede zunanje-političnih dogodkov ter zahtevati z ozirom na izboljšanje političnega položaja takojšnji odpust rezervistov.
Dunaj, 15. maja. Zbornica je kon-čala prvo branje zakona o zapiranju trgovin in izročila nacrt obrtnemu odseku. Nato je prišlo na vrsto već nujnih predlogov. Proti koncu seje ie prišlo do zelo oštrih nastopov. Posl. Biankini je v obliki vprašanja na predsednika oštro kritiziral razmere v Dalmaciji, kjer vlada skrita voja-ška diktatura. Dotaknil se ie tuđi zunanje - političnih dogodkov ter zatr-jeval, da mora Avstrija postaviti kralju Nikolaju črnogorskemu na Du-naju spomenik, ker je s predajo Skadra preprečil, da so dunajski diplomati vsilili Italiji Valono. Njegovi iz-padi so bili tako oštri, da mu je predsednik odvzel besedo. Nemški poslanci so zagnali hud krik in mu klicali: Veleizdajnik! Odigravali so se burni prizori. Predsednik je dal dru-gemu poslancu besedo; poslanec Biankini pa je vendar govori! naprej. Po daljšem času Sele so se duhovi pomirili.
Dunaj, 15. maja. Konferenca na-čelnikov strank je sklenila, da pride-jo na dnevni red jutrišnje seje poro-čila legitimacijskega odseka. V torek se prične debata o proračunskem provizoriju- Na začetku razprave bo podal grof Stiirgkh izjavo o zunanje-političnem položaju. O tej izjavi se bo razvila debata. Dnevni red za na-daljnje seje se določi jutri. Poslanec Kramar je predlagal. da naj se postavi na dnevni red tuđi drugo branje finančnih predlog. Temu so nasproto-vali Rusini in tuđi Poliaki; predlogu nišo pritrdili, zato se drugo branje finančnih predlog odloži. Debata je bila zopet oštra, poslanci so napadali stališče vlade, ki hoče udušiti svo-bodno izjavo mnenja parlamenta.
Dunaj, 15. maja. Nemško - nacf-jonalni poslanec Langenhalm je vio-žil oštro interpelacijo, v kateri protestira proti demonstrativnemu odlikovanju predsednika Pressbiroja dvor-nega svetnika Kanije, ki pomeni afront proti parlamentu, ki ne more odobravati njegovega delovanja.
Zakaj se ni pričelo v Ljubljani s
polaganjem kablov? Dunaj, 15. maja. »Deutsehes Volksblatt« poroča danes o zanimi-vetn prepiru med trgovinskim minl-strstvom in med vojaško upravo. Povodom posebnih voiaskih priprav v Galiciji je zgradilo trgovinsko ministrstvo na prošnjo vojnega ministr-stva več strategičnih telefonskih zvez. Vojna uprava pa se sedaj protivi refundirati stroške za te zgrad-be. Trgovinsko ministrstvo je sedaj v veliki zadregi, ker ne more izvršiti oziroma pomnožiti važnih telefonskih zvezf ker je ves razpoložljiv fond izrabljen za nove zgradbe v Galiciji in sicer po naročilu vojne uprave. Zaradi tega more veliko šte-vilo že pričetih in nameravanih zgradb opustiti.
Demisija  galiskega  mlnistra-krajana.
Dunaj, 15. maja.    Vesti, da   na-
merava minister Dlogocs demisijo-nirati se odločno dementirajo.
Hrvaška kriza-
Zagreb, 15. maja. Baje so ogrski merodajni krogi odločeni v kratkem resiti hrvaško krizo. Zatrjuje se, da se je rešitev zakasnila samo vsled napetosti zunanjega položaja. Sedaj se bo kriza resila baje, ker sta se v zadnjem Času zbližaii skupini Toma-Šića in Raucha.
Zagreb, 15. maja. Baje se vrše med hrvaško - srbsko koalicijo in ogrsko vlado s posredovanjem ministra za Mrvaško Josipovicha neobvezni dogovori glede rešitve hrvaške krize, ki so imeli tuđi že uspeh. Pogajanja so se zavlekla samo, ker se koalicija brani, sopiti oficijalno v dogovor z ogrsko vlado, dokler Še obsto-ja komisarijat, med tem ko stoji ogr-ska vlada na stališču, da se mora prej dobiti podlaga. Sploh pa je reSi-tev krize odvisna tuđi od položaja na Ogrskem, ker se mora najprel odio-
čiti usoda kabineta Lukacs, kar se bo zgodilo najbrže še pred procesom Uesy. Lukacsevemu kabinetu bo sle-dil najbrže zopet kabinet Khuen, ki bo skušal še enkrat resiti krizo s To-masićevo skupino. Velike važnosti je tuđi spor v stranki prava.
Zagreb, 15. maja. Zagrebški nad-škof - koadjutor dr. Bauer, ki je y ozkih stikih s hrvaško-srbsko koalicijo, se je odpeljal v Budimpešto. V podučenih krogih tolmačijo to poto-vanje tako, da hoče dr. Bauer prepričati vlado o potrebi, resiti hrvaško krizo s pomočjo koalicije.
Zupanske volltve v Zagrebu.
Zagreb, 15. maja. Za danes do-poldne je bila sklicana izredna seja občinskega sveta, v kateri se izvrši pod predsedstvom vladnega komi-sarja svetnika Žigrovića volitev župana. Klub neodvisnih strank v sporazumu s stranko prava je sklenil zopet kandidirati dosedanjega župana arhitekta Holjaca. Ker odklanja stranka prava tuđi ponuđeno mesto podžupana, bo tuđi to mesto zasede-no iz srede neodvisne stranke. Izjemno stanje v Bosni in Hercegovini  preklicano.
Dunaj, 15. maja. Uradno se raz-glasa: Na podlagi § 20 bosansko-hercegovinskega deželnega statuta je bilo z ozirom na zavzetje Skadra in vsled tega dejstva grozeče nevarnosti konflikta proglašeno nad Bosno in Hercegovino kot sosednima deželama kot pozorišča vojnih dogodkov izjemno stanje. Sedaj se je mednarodna situacija izbolj5ala, ker je Skader izročen mednarodnemu vojaštvu. Vsled tega so bile danes preklicane izredne do-ločbe za Bosno in Hercegovino, ki so veljale že  12 dni.
Nemški državni tajnik Jagow na Dunaju.
Dunaj, 15. maja. Včeraj se ie vr-šil na čast nemškemu državnemu tajniku Jagowu intimen zajterk na nemškem poslaništvu. Ob 2. popoldne je sprejel cesar Jagovva v avdi-jenci. Potem je Jagow obiskal zunanjega ministra Berchtolda, s katerim se je razgovarjal poldrugo uro.
Rusija kliče rezerviste. Petrograd, 15. maja.   Vojno ministrstvo    je   vpoklicalo    rezerviste letnikov 1906 in 1908 na 4 oziromu 6tedensko orožno vajo.
Angleško-furški   dogovor.
Carigrad, 15. maja. „Tasvir i Ef-kiar" poroča da prizna angleško-turški dogovor, ki bo v kratkem sklen/en angleški vpliv v Kuweitu in dovoljuje ustvaritev gospodarskega centra v Bo-hamari in zgradbo pristanišča v Ba-zori. Anglija dovoli Turčiji 3 milijone iuntov predujma za izvedbo reform v Siriji in Anatoliji in posebno posojilo za zgradbo turske mornarice. Zelezni-co BazoraKunweit bo upiavljala An-gleška. Gotovi krogi trde, da je že prišel v Carigrad zastopnik banke Rotschild, ki se bo pogajal direktno s porto zaradi 500 milijonskega posojila. Pri tem posojilu so močno udeležene tuđi franeoske banke. Posebno važno vlogo igra v dogovoru železnica bagdadska. Ob enem z Anglijo obravnava direktno v Carigradu Rusija, ki je angažirana na severnih mejah. Angleški listi opozarjajo tursko vlado, da naj pazi na nevarnosti, ki ji prete v Aziji. Ce TurČija v kratkem ne uredi azijskih razmer, se zna zgoditi, oa se bo turska azijska hiša ravno tako porušila kot se je porušila evropska.
Uspehi španskega kralja v Parizu.
Madrid, 15. maja. Pod predsedstvom kralja se je vršil včeraj ministrski svet, v katerem so razpravlja-li o uspehih poseta španskega kralja v Parizu glede stališča Španske v mednarodni politiku Obenem ie de-mentiral ministrski predsednik Ro-manones vesti, da se namerava špan-ski kralj sniti z nemškim cesarjem povodom regat v Kielu.
Madrid, 15. maja. Kralj je podpi-sal dekret, s katerim se sklicujeta španski zbornici na 26. maja.
Napetost med Japonsko in Ameriko.
London, 15. maja. V tukajšnjih političnih krogih s precejšnjo skrbjo zasledujejo razvoj japonsko-ameriških medsebojnih razmer. Med obema državama raste vidno nevarna napetost. Gre tu za staro sporno vprašanje glede japonskih naselbin v Kaliforniji. Japon-ska je odločena, da ne odneha. Predsednik Wilson se trudi na vse mogoče načine, da bi se izognil konfliktu. V Kaliforniji vlada velika nevolja napram Japoncem in bati se je, da priđe do spopadov in resnih zapljetljajev.
London, 15. maja. Druga poročila vedo, da je prišla zadeva že tako daleč, da se je odločila Amerika, da posije nemudoma v Sredozemsko morje močno vojno brodovje in sicer 21 bojnih ladij, veČ križark, torpedovk in podvodnih čolnov. Ta ekspedicija ima navidez nalog, da pokaže Evropi, da je Unija še vedno ena prvih pomorskih sil. Gre pa tu za napetost med Unijo jn Japonsko  in za Sueski   prekop,  ki
Ie xa Seve*rno Ameriko iste važnosti :ot bo Panamski prekop.
IO**, Itev.
SLOVENSKI   NAROD.
stran o.
Poslano.       I
Kino - Metropol v dežeinem gle-1 đališću. Danes   krasen   nov   spored. I Igra tuđi   poznan   najboljsi   umemik filmov — Waldemar Psllander. Oer-lard  Hauptmann, Artur   Schnitzler, Suderman, Maks Halbe, Roda Roda in polno drugih svetovnih pisateljev — vsi hočejo, da   igra   v   njihovih filmih — ki izidejo v    kratkem    — VValdemar Psllander.
Na Dunaju igrajo kar Psllander Zvklus — neprehoma, ćele tedne, za vstopnice je velikansk navai. Ne samo kot izboren igralec, tuđi kot lep, cleganten mož, vzbuja posebno med ženskim svetom, veliko zanimanja. Ne zamudite prilike ogledati si tega vdikega svetovnega umetnika.
Kdor obiskuje Kino - Metropo!. podpira vzdrževanje slovenskoga gledališča.
Poslano.*)
Ker moj bivši zastopnik gospođ Blftt SttflMC sklepa s pretvezo, da zastopa še vedno moje domaće pođ-jetje, kupčije ▼ moJom 1m*b« a v korist drngl lJublUnski tvrdki, opozarjam s tem si. občinstvo, da imenovani mi ret opravitoa sklepati kupčije za mojo tvrdko.
Obenem prosim vse one, katerim je pod pretvezo prodal stroje ali drugo železnino, a so dobili naroceno blago od druge tvrdke. da mi nazna-nijo vsak tak slučaj in jih istočasno opozarjam, da mimm ofcvomaai spre-ietl blago, poslano jim od kake druge tvrdke.
V Ljubljani, 9. maja 1913.
Fr.  Stupica,
trgovina z  železnino,   motorji
in poljedelskimi stroji. Edifli založnik izvirnih slovečih •mcrik.    .DEERING-    strojev 1692                                  za košnjo.
• Za rsebtoo tega spi«a j<* uredništvo odgovorno le toliko,   kolikor đoloča -akon.
Ustnica nređnHtoa.
Gosp. K. v Spodnji Siški: Potnu-Temo, da niste napisali notice o p. Feniksu.
Darita.
Za Družbo sv. Cirila in Metoda
4re nabral g. Fr. K. Stare pri pojedini beluhov v re^tavraciji pri - Z!a-orogu- b K 10 v. Nabrana vsota se e dala v družbin nabiralnik pri * Zlatorogu*.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 7. maja: Frančiška Cigler, nostrežnica, 64 let,, Poljanska cesta 21.
Dne 8. maja: Fran Matko. fotografski vajenec, 1S let, Gajeva uli-:a 2.
Dne 9. maja: Ivanka Koželj, učenka trgovskega tečaja, 16 let, Sv. Florijana ulica 13.
Dne 11. maja: Josip Pavšek, solski učenec, 10 let. Hrenova ulica. 3.
Dne 12. maja: Ana Hladnik, bivša branjevka, 71 let, Karlovška cesta 7.
Dne 14. mata: Viktorija Kraiuer, hči železniškega nadsprevodnika, 15 mesecev. Marije Terezije cesta 13. — Ana Jemrov, hči kajžarja, 42 let, Radeckega cesta 9.
Dne 15. maji: Josip Belan, po-sestnik, 44 let, Radeckega cesta 9.
V deželni bolnici:
Dne 6. maja: Pavlina Jare. hči tovarniškega   delavca.   16   mesecev.
Dne 7. maja: Martin Škerjanec, mestni ubožec, 81 let. — Vinko Ma-rolt, delavec, 35 let.
Dne 8. maja: Marijana Mrak, đnfnarica, 60 let.
Dne 9. maja: Jožefa Urbane, kajžarjeva hči, 16 let. — Marija Hri-bar, rejenka, 4 dm.
Dne 10. maja: ^gata Kožuh, užitkarica, 63 let. — Valentin Ižanc, mestni ubožec, 61 let.
Dne 12. maja: Frančiška Zorž, žena posestnika in kovača, 42 let.
Dne 13. maja: Janez Župan, poljski dninar, 61 let.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdaja te Ij   in   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tlsk »Narodne tUfcarne ?.
tišina voda
Zobna krem«
Mnenje gosp. dr. V. Loffler)«
na Duna)u.
Qosp. J. Serravallo
Trst.
2 veseljem Vam potrjujem, da predpisujem Vaše železnato kina-vino Serravallo z najboljšim uspe-hom v gotovih shičajih, posebno pa pri slabokrvnosti, kakor posledica boleznih oslabelosti pri ženskah.
Dunaj, 6. junija 1911.
Dr. V. Loffler.
negovanie las
i P!xsavonom
PlXAV0N
na znanstveni podlagi.
Besnično  na«bol|ftl način   sa    Jačenfe aW. Uaiida in kropi v     tev laa.
Steklenict K 2*5 i       um u * mmh.O
„Nuisol"
od
Bergmanna & Co. Dečin o L
697
je in ostane prej ko slej nedo-segljivo v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade. V zalogi v plavi, rjavi in crni barvi. — Cena steklenici K 2 50. Dobiva se pri drog. A. Kane, drog. B. Čvaruara, O. Fettich-Frankheim v  Ljubljani.
Bonna   poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani41.
Draiil kvrzt liitjske torte 15  maji 1913 ■«l«tb«.l mmmlrlU       i OeMral    Bll*oro 4C . majeva renta    .   .   .    . ,   «380      84 — 4-2«', srebrn« rentt .    .    .    . I1    87 90       8810 4c't avstr. kronska renta   ,   . ■!    8425       84 45 4«, ojrr.......8250      82 70 4« 0 kranjsko dežeino poiojllo      —•—       9450 4V, k.o. čcike dež. banke   . j   8725 j    88 25 Sreekr fi », 1W?O V,     .    .         460—------- „      ,.   ..1864.....! 616—     658-„     tbke......!» 29650    30650 „     zemeljske T. izdaje   . ■,   —■—      —— m     ogr»k€ hfpotečne  ,   . V,    —*—       —*— „      dan. komunalne     .       i 48O—     490 — _     avitr. kreditne  .   .   . ji 47b-—    486 — „     ljubljanske   .... i   6550'     70-50 M    Bvttr.rdee. križa   .   .     55-1    59-.•     ov.      „      ft       .   , s    34*—.    38 — btriHka    .   .   ;   .   .      28-351     3235 m     tnrlke......jj 240- j   243-fiubMflnske kreditne banke   . 'i <17-—     4?t — Avstr. kredltnega zavoda .   . ji 630— ■   ni'-Danajske bančne družbe .   . i! 514-50     r'5-50 Južne železnlce   f   •   •   .   . |   131-10     r 210 Državne žde*nlce   .   .   .    . i 725*50     726-50 Alpine-Montan.....'1001-75   1   '2 75 Češke tladkorne družbe   •   .    369— •  -3— Zivnostenske banke....    265*75     266 75 Valat«. CeMnl    .....:;.       1142       1147 Marke........11775     118 — Frankt........** 95-5750    95 77* Lire.......   .       '    9340       9360 Robiji.    ...;....     253 25     254 —
Hettorokttltno poraOlo« Vi#M ui m^m Mt-1           IrtiaM M»W Hal IH ■■ I   eaa  flS*    £« ? •^»-i IS«   1-   Vetrovi     Ncb0 14. 2.pop. 737 9     20*1   sr. svzh.     jasno „    9. zv.  788-2      13*4    si. jvzh.   del.oblač. 15    7. xj.    738-5 |     84   si. vzh.       jasno Srednja   včerajšnja temperatura  13*1', norm. 13 98  Padavina v 24 urah 0*0 nrn.
Zahvala.
Povodom prebridke izgube našega preljubljenega soproga, ozir. očeta, brata,  strica in   svaka,   gosp
Ivana VVencajza
c. kr. dmvćnega upriTitelJa
izrekamo tem potom svojo najto-plejSo zahvalo za vse izkaze glo-bokege sočutja in za darovane prekrasne vence.
Zahvaljujemo se nadalje pre-častiti duhovščini, oo. frančiškanom in usmiljenim bratom ter si. me*-canski godbi in prav posebno Se velec. gg. pevcem za ganljivo petje, ter velec gg. uradnikom in vsem drugim udeležencem za častno spremstvo
Kandij* - Novo mesto, 15. maja 1913.
1758            talufoči ostali.
Kfipi   M                 1725
za 6 oseb če mogoče s streho.
Ponudbe pod   yyBrekc< na uprav-nistvo »Slovenskega Naroda«.
M*&*^    se            1750
stanovanje
v Ljubljani, ne v sredini mesta, s 3 večjimiali 4 manjšimi sobarni in zraven spadajočimi pritikiinami, za mesec sep-tember t 1, Naslov pove iz prijaznosli upravništvo     «Slovenskega    Naroda«.
Odda se radi starosti dobroidoca, dolgoletna
tevljarska obrt
z zalogo čevljev, pod najugodnejšimi pogoji v mestu, ki ima tuđi srednje sole, na Sp Štajerskem. Eventuelno bi retlektant lahko vstopil kot pomočnik in pozneje prevzel. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1755
Občina Trbovlfe odđa    1634
mlin
s tremi tečaji in stopami.
Mlin je popolnoma novo opremljen in edini mlin v Trbovljah. Ponudbe naj se pošljeje   na   županstvo  do  20.  t   m.
Zupanstvo Trbovlje, 2. majnika 1913.
Novi
Bcrsori
^^ga^aflfl^^^^^^^^^^^^^^     ^ajj^ ^^*^^Ha^^BBBBa«HiB«HB^^aM^^^iy|HBR^ri^|"ffrr'1*^PjJB
gumijev podpetnik
zatemni vse di*uge>
Stanovitncjši od u su ja.   Ela&tičen.   Varuje  živce in   hrbtni   mozek.
Bersonwerke9 Dunaj VI.
1753
SlfttHili
za poljedelske stroje za Kranjsko in Štajersko »# i**«. Tfornlca Eolitein, Jvlll Kini, J«z«rnloa ari Bellako.
1747
Dobro ohranfeno naTađno
pohištvo
omara za obleko, noćna omarica, na-slanjač, miže, umivalne miže in visoka steklena vrata se C6U0 prOdafO. Mestni trg *t 8, II. nadstr. levo.
1757
TTrdka Ivan Jelačin v Iijabljani sprejme tabol           1752
učenca
za trgovino z mežamim blagom. Ponu-dijo naj se samo dečki z dežele. (Hrana —        ~ in stanovanje v hiši.) -—--—
Spreten       1745
SpHl ar VUIUI
dobro vajen izdelovanja novih in popravljanja   starih   komatov   in konjske
oprave se tako{ sprejme v papirnl-
d V PodgoH pri Gorici (Primorskoj.
Revmatizem, protin, ishias.
Rimske toplice
Tržič   (Monfalcone).
Sezija od 15. maja do sredi oktobra. Toplice 40u, slovite lužne kopeli z naravnim fango iz Tržiča, masaža, elektroterapija. Uspešno proti protinu, Ishias, kroničnemu revmatizmu členkov !n roišic, posledicam zlomljenih kosti in luksacij, eksudatom, ženskim bolez-nim itd. itd. Toplo podnebje, bivanje ob morju. V kopališkem zavodu izborno stanovanje in oskrba. Zmcrne cene. Interurbani telefon št 26. Voz na postaji in pri ladifi. Prospekte pešilja ravnateljstvo 1» M. firlif.
Samo enkrat v življenja
in nikdar več se ne ponudi tako
ugodna prilika za nakap cenlh ikaniD.
Povodom smrti svojega mota sem prl-silfena v»e blago 40 odstotkov pod lastno ceno ponuditi svojim odjemalcem, samo da vsaj nekoliko zmanjšam zalogo in domačim tkalcem, ki trpe pomanjkanje, pre-skrbim zaslužka.
i: 40 metrov ostankov ::
sortiranih: kanafas za posteljne prevleke, močan oksford za srajce, cefir za srajce in obleke, modrotisk, blago za bluze in obleke, platno itd., vse prve vrste kakovosti S 18"—. Dolgost ostankov 4—14 metrov. Mnogo pri-znalnih pišem priča o tem, da sloni moje podjetje na solidni podlagi. Razpošiljanje po povzetju.                     1722
Marija   Bekera,   vdova,   tkainica  plat-nlne in pavolnine,  Nacbod na Češkem.
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damati vse bo-L   lezni   spolovil,  iztok,   kapa-I vico, bolezni v mehurju, kjer I drugi   pomočki    odpovedo.
Hernial- Draoee
Škatlja (100 kom.) K 5'—. 2 škatlji za 13        eno  zdravljenje. — Izdeluje
Delta Laboratoire de Prodults [Himipsa Pariš
Dobiva  se  pri  gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Lekama Marianilf. Builapefta. TI. Liszt hmi\i\ 20
po povzetju ali ako se znesek posije napre.
Sini v pin 13
gospodična vešča slovenščine in nem-Ščine v govoru in pisavi. Ponudbe pod nPisarna 1611" upravn. »SI. Naroda^
Kočijaž
oženjen, 32 let star, zmožen nemškega iri slovenskega jezika, liče stalne glnibe pri
kaki graščini ali pri kaki večji obrti, najraje
zunaj na deŽeii.                1665
Naslov   pove   upravništvo   »Slov.  Naroda«.
za   prodajanje   razglednic   iftče
spretnega, zmožnega           1727
zastopnika za Kranjsko
zmožna   tvrdka   proti   visoki   proviziji.   —»
Cenj. dopisi z navedbo referenc  pod flWoihnachts-Sctalager   1913|:   na  uprav-—— =-. ništvo i>Slovenskega Naroda«.-------;
Odda se  takoj ie več let dobro vpeljana              nsi
brivnlca
oziroma lokal, ki se lahko porabi za drugo   obrt.   Vpraša    se   Florijanska
ulica   štev.    29.   I.   nadstropie.
trpiTieriiom
Da deželi   Resne popnudbe pro im pod
„Ugodna prilika11 postao   ežeče Brezice ob  Sav!.         17.S6
s streho in                 1656
racni   u©ziccl^
se takoj kopita.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«,
Hiša
v Mali gori št. 22 pri Kotevlu,
s 56 orali gozda in travnikov, novo krita,
se proda radi rodbinskih razmer«
K biši spada novo krita šupa in prav velik pod. HiŠa je v sredi vaši. Redi se lahko 10 glav živine. Cena 8000 K, Polovico ostane lahko na posestvu. *-* Pojasnila   daje   Matifa  Kdsel,   sedaj
Moravska Ostrava, Postgasse 3/IL
Sprejme se takol       1719
natakarlta
zmožna  obeh  jezikov,  ki   bi   prevzela
srednjo gostilno  na  račun  in isto sa-
mostojno vodila. Kavcije par sto kron
potrebno. — Ponudbe na:
Rudolfa Đergan, Lašhi trg.
Proda se
po najnižji ceni še:
1 ipecerijska stelaia, skoral nova, 2 pndelna za mannfak« taro, 1 pndel za ipooorlfOp 1 ▼ečje stojalo za oljo,4 X prede-ljeno, Z pisalni mlxi, 1 ciklostlL
I Llnbljansko uradnl&ko gospo« darsko društvo v likvidaciji Su-bičeva ulica itev. 3, IIL nadstr.
Uradne ure od 2—]/24  pop,
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1.  maja do 1.  oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje vsal« dan čez 30.000 hl radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in mOČvirne kopelL Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: KopaliŠki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdrava podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-cije. Prospekte  in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava*     1178
I Sprejema zavarovanja človcškega živ- I I ljenja po najraznovrstnejših kombina-ctjah pođ tako ugodniml  pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlastl je ugodno zavarovanje na doZivetje in smrt z manjSajočimi se 12                   vplačilL
.• SLAVIJA"
.•. • .-.   wzii«mno  lavirofalna  banka  v   Pragi.   •%  ■  ■■-liumil loadi X 5M*l.<32-5t * lipla—e odttHillt in kspttaUi« X l«,2$7.«93-77
Po veiikosti dnga vnjemai avtrovtlnitt nafte drta?e i neskozi slovmsko-nirodno upravo.
—————      Vu   »•lattaMa   imlmt      —————
- temu atustn i Ljtfiai S&rSSUU f fiKpnki sliti M11
Zavaruje poslopja in premiCnine proti | požarnim škodam po naj ni Ž jih cenalu I Škode cenjuje takoj in najkulantneje. I Uživa najbolji sloves, koder posluje. I
PosorI Sprejema tuđi zavaravanja I proti vlomski tatvini pod zelo ugod- I nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! I
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
109 štev.
|T«llfM   *t*V.  tft.
■aT"    Lota  1073. MStai»«vl|#ft« •tefolftka MHm   ^BB
Knijska sfavbiaska inilia i UiMjai
Telefe« Mm. «*.    982    Stavbno podjotnifttvo ;   pisara« za arhitekturo in stavbno-
tehniika dola j tosarstvo in mizarstvo s strojnim obratom *a ttavbna  in  fina   dela;   opekarne s strojnim   obratom v Kotezah in nm Viču;  kamnolomi w Podpeči   in v Opatiji. — Priporoča se sa stavbna dela vsake vrste.
Težaka (hlia)
grtiie i sliZfio tekom meseca mala
Iv. Đehleva, trgovec, Hozina.
1718
ia
IVova             1664
na lepem prostoru se ugodno   proda.
Pripravna je za  vsako obrt in je zraven  ve lik vrt, primeren še za eno stavbo, pa tuđi za čebele in sadno drevje. [ Poizve se v Sp.  ŠiSki, Planinska cesta št. 271, pri lastniku     ___   -:—
--                                                              i
Ana Hutter, Dunajska cesta št. 6, I. nadstr.
■                                      priporoča cenjenim damam                              1198
I  najnovejše pariške fasone, le lastnega izdelka   Posebno prip. Steinlk« za poletje iz lahkega poletnega blaga. Sportne in st«xnlko  za doma. — Popravljanje in čiSčenje I  stezniMOT se hv?.'efr:o srrejcma. Zuna-.ia -  ročila se točno izvr§uje'o   Cene solidne.
MODERCl
v vseh mod-ernih oblikah, mo-derčkij potrebščine za tnođerce
rohavice^ parfumerijaj
nogavice,   moderne   vlasnice,
broške, igle za klobuke, pa)-čolam, torbice itd. vse v naj-večji izbiri
v  modni trgovini za dame
; P. Magdić :
Ljubljana, nasproti gl. pošte.
Ugodna prilika!                 Ugodna prilika!
Važno za   lastnike   žag,  tovara,  mlinov itd.
Pri postojnski   jami se proda vsled razpusta obrata sledeče:
1)  2 še |ako dobro  obranjena  stroja na par,   izdolana  od  trrdke Wolf, Magdeburq-Buckaa, vsak Je za 45 HP.,
2)  zraven spadajoči dinamo,
3)  1 večja 6e prav dobro obranjena stmžniea za kovino,
4)  4 manjfti dinamo,
5)  2 črpalfiici za napeljevanje obratno vodo itd.
Vsakemu   retlektantu   je   na   prosto   voljo   dano   ogledati   si   navedene stvari na licu mesta.                                                                                                  1720
Vsa nadaljna  pojasnila se izvedo pri jamski upravi  v Postojni.
Odda se v najem
hotel „Ha" v Liiiai
Ponudi je vldžiti do I jnlija 191] pri pivovarni i Lasksrr, trna.
1705
Specialna modna in športna trgovina za gospode in dečke
J, KETTE
Izubijana   \ Franca Jože/a cesta štev. 3
priporoSa   najmodernejSe   srajee, kravate, rokavice, nogavice, žepne robee,   palice,   dežnike   iUL   Ud. Velika izbira modernih klobukov, slamnikov in čepić itd.
mm                          ^  %r ■ ;
fobijo  takoj za več let delo
za tesanje tramov v gozdu, v akordu. ,
Vpra&ania na upravništvo »Sloven-skega Naroria.«                                  |712
NA   iZBIRO  pošilja tuđi na  đeželo: Krasne
i I   II *■ f  kHla» kostume,
I    II   f 1   nočne  halje,
I    II  f  |   perilo in vsako
I   || ff   I    modno blago.
L U L L   Z?lo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Livblfana, SUri trg 9. Lastna hl*a.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::  in krstni  opravi, ss
^fej/dUn/
Najbolje za zob*
Naznanja   se   p.   n.   ohčinstvu,    da   se
v soboto, 10. maja otvori
nova Bostilna
na Rimski cesti U.
Točijo se pristna istrska, dalmatinska, furlanska in goriška vina. Dobi se tuđi pelinkovce (vermut) in maršala. Vsa ta vina so kupljena od najbolj zanesljivih vino^radnikov.               1710
Od 5 lltrov stapa] vzoto c«ne]e.
Z^   mnogobrojpn   obisic   se   priporoča
Leonardo Galante
Klor ulije v Priiin'e.
naj obi«5e             845
flsui Irisiil, Reka
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavama, restavracija z iz-▼ntno kuhinjo.                  Zmerne cene.
MU stovMsU totol na ItU
Spostovanjem             pero Trpinac.
Staiovanle s hrano
pri boljši slovenski rodbini, stanujoči v blizini gledališča 1ŠČ0 gOSpOđiČnaa Ponudbe na upr. ,,S'. Nar. pod --V. S»"»
1729
Moderno zidana,  solnčno leteća
: txi^a. :
ki je še 16 let davka prosta na naj-lepŠem kraju v Ljubljani z velikim krasno zasajenim vrtom, z 2 lepima stanoranjema po 4 sobe s kopelji itd.
se iako ugodno  proda.
Več   se   poizve    pri   upravništvu »Slovenskega  Naroda«.                     1446
Nizozemska zavarovalDa družba za Mm
Ravnateljstvo: Dunaj I.,AspernplatzI
se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas vojaške službe po najugodnejših pogojih ter   najnižjih cenah.
Zavaravana glavnica koncem leta 1912 400 milijonov kron. — Rezerve koncem leta 1912116 milijonov kron. Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I., Schmiedgasse 40,    I
kler strogo reelni, delavni sotrudniki vsak čas dobe dobre službe
Nadzornik za Kranjsko:
Ljubljana,  Hrvatski  trg  štev.  4.
Radi prevelike zaloge blaga 20°\0 popusta
na vse pomladne napiovejše damske kristume, krila, btuze kakor tuđi obleke in po vrsnike za gospode in dečke najmodemejšega kroja. — Postrežba točna in solidna. Našim  odjemalcem   popustimo  še   20°\Q  radi opustiive
reklame im tramvaju.
Anglešho sklađišče oftleh
-0. jBernatcvič, Jjjubljarui, j\tertni trg 5.
Otvofitev slaščičarne.
Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril popoinoma na novo urejeno slaščičamo                                        1749
na Hongresnem trgu štev. 6 (Bjudoua hiša).
Postregel bodem kot dolgoleten strokovnjak z najboljŠim, redno svežim pecivom ter si prizadevai cenj. odjemalce kar najbolj zadovoljiti.
Obenem se priporočam si. društvom in cenj. restavraterjem ter jim nudim znaten popust.
Vsa naročila za krste, poroke, nove maše in razne pojedine izvršil bodem kar najvestneje in po najnižjih cenah.
Z odličnim spoštovanjem                             AlOfZl]   DOŽlDail.
Ljubljana,
Marijo Ter. cesta it U s (Kolisef). :
Fr. Kupus
Ljubljana,
Marile Ter. cesta št. u : (Kolizej). :
Um pohiitvs in tageioiškega ilaga.
ZliW spalili Uiisiitiaili
:: v različnih najnovejŠih slogih. ::
VsakovistM tnii pobiitvo.
Priznano solidno   blago
tor najnjljo oono. lafaBioa«   trpotal  UselkL
I ime. im ia loite
=   različne kakovostL           ■
Velika izbira   3408
otroških vozičkov,
1 vAmm slit, uliti ili