201. tUUt
f UiMlflni. • (etrtek, 3. septembra 1908.
.1. teto.
lata!« vsak djtn micr Iithb« neđalfa is »nama* ter talja po jioati prejamtrt a- svateCNeenka delete aa we leto 25 r, »t pol teta 13 K, as Sctrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljaše t pošiljanjem na dom za vse leto M K ■> pol leta 12 K, na eatrt lata i K, aa aa am 8 K Kdac hodi sam ponj, plat* aa vaa lato 22 K, aa pol lata U K, aa Mrt lato 6 K 50 b, ea en meaec 1 K 90 h. — Za Baariljo celo lato 28 K. Za vaa drag* dolalo in Amerika tata lato so K. f— Na naroSM braa toleiiaba* &*#iHjatre aaroeninc ta ne oafra. — Za —li se plačuje od pataroatopna patil-mtt po 14 ti, če se oananlla tiska enkrat, po 12 h, če se tlaka dvakrat ta po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — PapUl na] aa Uvola franka vati. — RakapU ta aa vračajo._ttratfatttva tii ajtrstvBtttv« Je T KrULflorUi allcak it 5 — Upraantttra naj aa blagovolijo pošiljati naročnina, reklama rije, oananlla, t J. administrativne stvari.
Ssrstftad&v« tetetea Ai. 84. fasisgie« 3?»vffik« 90 19 ik Upravalfttva telefon št. 85.
Zlrl.
Na Gorenjskem, v rajskolepi ravnini raztezajo se vasi, katerih imena so tudi Slovencem malo poznana, dasi se izdelki pridnega on-dotnegra ljudstva prodajajo široko v >vetn. Žiri, Dobračeva, Nova vas in Selo se imenujejo glavne naselbine, katere vse spadajo v selsko občino Žiri. Dolgo vrsto let je ugledna ta občina v naprednih rokah, in brezuspešno so butali ob njo klerikalni valovi! Ttidi par novodobnih kaplanov si je na ti napredni skal in i razbilo svoje butice, ali Žirovec je ostal zvest svojemu stališču! Prej kakor slej je pri volitvah glasoval za napredne kandidate; v tem pogledu je bila žirovska občina kakor zelena se-nožet med črnimi gozdovi naših selskih občin. Tudi Vipava je bila nekdaj taka senožet, ali sedaj — razjedeno vsled nepotrebnih medsebojnih prepirov in v prepad izvabljeno po tisti vešči, katera si je pridela ime kmečke nezavisnosti — so je odnesli klerikalni valovi!
Žiri pa stoje še dandanes!
Pred kratkim so vrli naši Žirov-ei opozarjali Slovenstvo nase! Zgodil se je pravi čudež! V pogorju ležeče, od drugega sveta takorekoč odrezane kmečke vasi so si osnovale svojega »Sokola« in zgradile so si tudi svoj Sokolski dom. Pri otvoritvi tega doma pa se je zbrala cela dolina m ko je mladi domači naraščaj telovadil, kipelo je navdušenje do neba. Naj se nam pokaže na celem Slovenskem kaj enakega! Vemo. da so tudi v naših vrstah prazne glave, ki bodo vihale dolgočasne svoje nosove, češ, bila je sama veselica! Taki srakoper-ji niso vredni, da bi jih človek s kamnom pognal! Pa naj čivkajo, mi pa >e iz srca radujemo žirovskega So-kolskega doma, ki bode brez dvojbe ostal trden steber napredne organizacije v ti krasni Žirovski dolini!
Kako je bilo vse to mogoče ! Zategadelj, ker je Žirovska dolina vedno ena in ista in ker se je napredno organizirala sama iz sebe, ne da bi se zanašala zgolj na tisto pomoč iz Ljubljane. V naših vrstah jih je obilo, ki za organizacijo stranke niti pezdirja niso žrtvovali, kateri pa, sedeč pri bokalu vina, menijo, da so ^tt»rili organizatoričen velečin, ako udrihajo s polenom po strankinem vodstvu v Ljubljani. Ali naš političen razvoj je že tako obsežen, da Ljubljana ne more več vs.*gn storiti. Stranka se bo ojačila le tedaj, če >»• v vsaki pokrajini organizira sama iz
LISTEK.
Primož Trubar.
Ob štiristoletnlci njegovega rojstva.
Napisal R. Pustoslemšek. (Dalje.)
Oktobra meseca je nenadoma zopet prišel cesarski ukaz gospodu deželnemu glavarju samemu, da mora nemudoma dati Trubarja zapreti. Deželni upravitelj pa je Trubarju naročil, da naj, če bi ga deželni glavar pozval predse, odgovori, da so um gospodje svetovalci zaukazali, da ne sme iti v deželni dvorec in da ga bodo že mali šćistiti in zastopati. Trubarju se sicer ni zgodilo nič hudega, vendar pa se je za nekaj časa umaknil na Goriško in tam javno propovedoval.
F meje se, da je ves ta čas, ko je bil oddaljen od tiskarne, ostal v stalni zvezi z ('radiom. Promet med obema krajema je bil jako živahen. Seveda je moralo toliko podjetje pro-vzročati ogromnih stroškov. Podpirali pa so ga gmotno avstrijski nadvojvoda Maksimilijan, več državnih kuezov in svobodnih mest itd. Knjig se je razj>ečalo le malo, kar Je lahko umeti iz razlogov, ki smo se jih že zgoraj doteknili.   Vrhu  vsega se je
sebe, če se povsod v vsakem kraju dobe možje, ki požrtovalno organizirajo stranko v dotičnem okraju, ne da bi hoteli samo od Ljubljane živeti. Ljubljana lahko mnogo pripomore, vsega storiti pa ne more! Le omenjena lokalna organizacija je zdrava in uspešna! To se vidi v Žireh, kjer je krajiua sama ob sebi organizova-na, ker so se ravno dobili požrtoval-ni možje, kateri za svoj kraj žive in delujejo, ne iskajoč kake fantastične nezavisnosti, katera tako rada zatoni v lenariji ali pa v klerikalstvu! Čast torej vrlim Zirovcein!
Omenili pa smo že, da je Ljubljana, zavezana, tudi v takih slučajih na pomoč priskočiti. Lep in ponosen je žirovski Sokolski dom, ali gotovo pa je, da presega moči naprednih ži-rovskih občanov! Obdržati se mora in zatorej je dolžnost Ljubljane in posebno naših denarnih zavodov, da se pri vsaki priliki spomnijo žirovskega Sokolskega doma. Pobira se obilokrat za namene, kateri niso pol toliko vredni, nego je ta dom. Spo-minjajmo se torej Sokolskega doma v Žireh! _
Obrtni uestnlk.
Telefonske naprave na Kranjskem. Izredna pripravnost telefonskega občila za daljni in lokalni promet je telefonu pripomogla do hitrega razširjenja. V vseh kulturnih državah je konstatirati velik napredek v napravi in gradbi novih telefonskih omrežij. Tako splošni kakor zlasti kupčijski promet se je oprijel tega praktičnega prometnega sredstva v obilni meri. O številnosti telefonskih naprav in gost osti telefonskih mrež po nekaterih državah z živahno razvitim prometom si v naših skromnih, zaostalih razmerah moremo ko-maj napraviti pravo sliko. Sicer je tudi pri nas v Avstriji napredovala gradba novih telefonskih naprav, ali kakor j v Avstriji že v navadi, rabila se je tudi v tem pogledu dvojna mera. Kakor običajno so tudi v tem vprašanju močno na slabšem naši kraji, docim je na Češkem, Nižje Avstrijskem, Tirolskem, pa tudi v pomorskih mestih za telefonski promet v obilnejši meri poskrbljeno. In vendar se ne more reči, da ne bi se bili potrudili za telefonske naprave. So gotovi važni, življenja zmožni projekti, za katerih izvršitev se moleduje že dolgo v isto let. Težave, ki zavirajo uspehe, so različne. Preti vsem >o krediti, ki jih ima država na razpolago, absolutno vzeti nezadost-
ni, če se vpošteva mnogostranske želje. Enkrat mora priti do razsežnejše akcije na ta način, da se najame v te namene investicijsko posojilo. Od zahtev, ki dohajajo, se ustreza vsled tega najnujnejšim in takim, ki se jih smatra za splošnost največjega pomena, jasno je, da odločajo tudi drugi momenti, zakaj dandanes se smatra za »politicum« tudi strogo gospodarske zadeve. Poštni erar se je vrhutega postavil na stališče, da se grade le take nove proge, za katere takozvani interesentje prispevajo *30c/v gradbenih stroškov. Razen nekaterih redkih črt, ki vežejo najvažnejše prometne točke in so nepo-grešne za mednarodni promet, se od zahteve po prispevanju interesentov redno ne odneha. Zahteva, da prispevajo interesentje, je silna ovira graditvi novih črt, dasi je taka zahteva sama po sebi abotna. Kako pridejo posamezniki ali tudi občine do tega, da prispevajo za državne naprave, za občila, ki so vsakomur na korist? Zakaj prispevati k napravam, glede katerih ima država monopol.
Na Kranjskem je ugodnosti, ki jih nudi telefonski promet, doslej deležna le Ljubljana, in še v Ljubljani je naprava, dasi draga, jako pomanjkljiva in defektna. Dolgo let se že dela na to, da se telefonsko omrežje napravi po Gorenjskem, in sicer tako, da bi bile telefonske postaje po vseh važnejših krajih ob progi gorenjske železnice. V večjih okrajih bi se zgradila lokalna omrežja. V takem primeru bi bilo dobiti naročniške postaje, ki omogočajo pogovore v kraju samem ter medmestne pogovore. V manjših krajih, v katerih ni računati na primerno število naročnikov, ker naprave same v lokalnem prometu ni moč izrabiti in so razdalje preneznatne, da bi se plačevala naročnina, se napravi javne govorilnice, ki posredujejo medmestne j>ogovore. Načrt je tak, da se privzame v omrežje tudi Tržič, ki ima vsled svoje obrtnosti velik interes na zgradbi telefona, in pa kraje, ki potrebujejo telefon vsled tujskega prometa. Vprašanje o zgraditvi telefona na Gorenjskem je toliko dozorelo, da je poštno ravnateljstvo v Trstu priporočilo zgraditev te proge trgovinskemu ministrstvu. Trgovinsko ministrstvo ima sedaj odločiti o usodi te za našo lepo Gorenjsko tako potrebne naprave. Razen gorenjske proge se projektira telefonska zveza od Idrije preko Logatca, Vrhnike, Borovnice o Ljubljano.Projekt je zlasti za Idrijo, ki je tako daleč v stran od glavnih prometnih
črt, velike važnosti; uresničenje tega projekta pa napravlja velike tež-koče, ker zahtevanega prispevka interesentov ne more zagotoviti. Velikih industrialnih in trgovinskih podjetij ob tej progi ni, občine so v slabih finančnih razmerah, preostaja torej le rudniški erar. Morda projektu pomore do izvedbe okolnost, da je državno podjetje interesirano v prvi vrsti.
Ne le graditev telefonskih črt, ki stane seveda znatne vsote, ne napreduje pri nas. Celo pri vzet je krajev, preko katerih gresta medmestni črti Dunaj-Trst, v telefonsko zvezo, namer j a pri nas na neverjetne težko-če, dasi so stroški neznatni in dasi so interesentje pripravljeni položiti zahtevane prispevke. V tem pogledu pride zlasti v pošte v Postojna in pa Domžale. Neverjetno je skoro, da kraj kakor Postojna pogreša telefonske zveze še dandanes. Potreben pa je telefon Postojni kakor Domžalam, o tem ne more biti dvoma. V Postojni odloča v prvi vrsti tujski promet, v Domžalah potrebe industrije z veliko mednarodno korespondenco. Odločitev, ali se Postojna in Domžale priključita medmestni telefonski progi Dunaj-Trst, je zopet v rokah trgovinskega ministra. Lokalni interesentje in pa občini so storili, kar se je zahtevalo; in poštno ravnateljstvo v Trstu je obe zadevi priporočalo v ugoditev trgovinskemu ministrstvu. LTpajmo, da ne doživimo to pot odklonitve j)ri trgovinskem ministru. Čas bi bil, da bi po treh letib tudi v slovenskih deželah izpoznali iz dejanj, da je trgovinski portfelj v rokah Čehov!
Zopet dogovori med Hrvati in Madžari.
Budimpešta, 2. septembra. Minister Josipovič pripravlja baje v imenu ogrske vlade nova pogajanja s hrvaško-srbsko koalicijo. Za posredovalca ogrske vlade je v tej stvari tudi tajnik hrvaškega ministrstva baron Škrlec. Ban Rauch je baje izjavil, da, ako bodo imela pogajanja povoljne uspehe, prepusti prav rad svoje mesto drugemu.
Volilna reforma na Ogrskem.
Budimpešta, 2. septembra. Minister grof Andrassv izdeluje novo razdelitev volilnih okrajev, in sicer tako, da bodo v dveh tretjinah volilnih okrajev imeli Madžari veči-
no. Za sedaj je šele razdeljena Sed-mograška. Na Sedmograškem je sedaj 15 velikih županij, kjer imajo v 11 županijah večino Rumuni in le v štirih Madžari. Po novi razdelitvi bo imela Sedmograška le 10 županij, in sicer 5 madžarkih, 4 rumunske in 1 nemško. Cela Ogrska bo imela po novi razdelitvi 50 županij z madžarsko večino in le 15 županij, v katerih bodo imele večino nemadžarske narodnosti. In tako bi bila Madžarom zagotovljena hegemonija za vse večne čase, ako bodo s tem zadovoljne nemadžarske narodnosti.
Madžarski strah pred ruskim generalom.
Budimpešta, 2. septembra. Madžarsko časopisje silno napada poslanca Štefana Radića, ker vodi ruskega generala in publicista Volo-dimirova po Hrvaškem. Istotako napadajo bana Raucha, Wekerleja in barona Aehrenthala, zakaj niso znali to preprečiti. — Združena parlamentarna levica je imela zaradi te stvari celo konferenco, na kateri se je na-glašalo, da je agi taci jsko potovanje generala Volodomirova nevarno ne-le za Ogrsko, (f) temuč sploh za dinastijo ter podkopava (?) mednarodni ugled države. Agitacija, ki je na korist jugoslovanski propagandi ( .') bi se bila morala prepovedati ali preprečiti. Sklenilo se je, da se cela stvar spravi pred parlament in pred delegacije. — Madžarski strah pred ruskimi generali izvira iz bitke pri Vilagošu, kjer so ruski kozaki pomagali Avstriji učiti zopet Madžare lojalnosti.
Bodočnost Bosne in Hercegovine.
Zagreb, 2. septembra. Vodja kadetov v ruski dumi Miljukov, ki potuje sedaj po Hrvaškem, je izjavil nekemu dopisniku, da sedanji mednarodni položaj nikakor ni ugoden, da bi spravil na površje bosansko vprašanje, ki tvori mednarodno 1 »ravno vprašanje ter se dotika evro-pejskega ravnotežja. Iz tega bi mogle nastati le komplikacije politične nature.
Reforme na Ruskem.
Petrograd, 2. septembra. Predsednik državne dume Homjakov je izjavil, da mora duma pričeti v jeseni z resnimi reformami, ker vladajo na deželi strahovite nezakonitosti. Sodni izreki se mesece in mesece ne izvrše.
Trubar prepričal, da se je bil glede zmožnosti svojih dveh poglavitih hrvaških tolmačev, Antona Dalmate in Štefana Konzula, posebno glede zmožnosti zadnjega bridko varal. Kajti v Ljubljani je izvedel, da hrvaške knjige niso bile najboljše. To ga je užalilo tako,da je hotel hrvaško tiskarno v Trachu docela opustiti. Toda stari, precej samovoljni Un-gnad, ni hotel odnehati: Natisniti se mora za Hrvate kakor za Slovence celo sveto pismo. S Konzulom sta se sprla. Spor se je bil že preje začel med Konzulom in Trubarjevo ženo, še ko je Konzul z ženo pri Trubarjevih stanoval. Skregali ste se bili zarati i otrok in zaradi kuhe, potlej pa zaradi vprašanja, katere mož da je znamenitejša glava. Komaj je Un-gnad poravnal ta spor, je prišel spor med možema, ki pa je bil globlji: odslej se je hrvaški prevod oskrboval v oddelkih, in sicer ponajveč na Hrvaškem samem. Vendar pa ni prišlo več do tega, da bi se natisnilo celo hrvaško sv. pismo, kajti Ungnad je 27. grudna 1564 umrl, kar seveda ni oviralo, da bi Trubar ne nadaljeval z izdajanjem slovenskih knjig.
Še druga žalost je navalila na Trubarja. Vsled napačnega umeva-nja neke Trubarjeve izjave se ga je pri wurteinberškem vojvodi osumilo kalvinizma. Vsled tega je dal vojvoda nemudoma ustaviti   tisk sloven-
skih knjig in zahteva!, tla se preišče Trubarjeva pravo vernost.
Xi bilo dosti tega, vsula se je nad Trubarja še tretja, najhujša nevihta :
Malo pred smrtjo cesarja Ferdinanda (27. julija 1564.) je preval vlado notranjeavstrijskih dežel, torej tudi Kranjske, 241etni sin nadvojvoda Karel, čigar mišljenje je bilo docela nasprotno onemu njegovega brata Maksimilijana, in ta je 28. aprila istega leta prišel v Ljubi j<»-no, da se mu poklonijo stanovi. Ko je ob tej priliki v nedeljo šel k maši v stolnico, so ga le-ti sicer spremili do cerkve, potlej pa odšli k Trubarjevi pridigi v Klizabetno cerkev, od koder so se zopet vrnili po nadvojvodo. Umeje se, da je to razkačilo nadvojvodo in Trubarjeve sovražnike. Pograbili so ugodno priliko, da udarijo po Trubarju in so ga začeli zasledovati tem huje, ker je deželni poglavar, nadvojvoda, ostal v bližini, nastanivši se v Gradcu. Trubar je bil namreč uvedel v slovenskem jeziku natisnjeni cerkveni red, s tem pa svojim nasprotnikom v roke dal orožje, ki mu je postalo opasno, kajti jeli so — in ne povsem neopravičeno — napadati ga kot moža, ki se je predrzni 1 poseči v vrhovne deželne pravice vladarjeve: kajti edinole on ima pravico določati cerkveni red. Trubarjev red se je zatrl in prepovedal
pod težko kaznijo, Trubarja pa bi morali izgnati iz dežele. Tudi zdaj so se stanovi zanj toplo zavzeli, do nadvojvode odposlali odlično odposlanstvo. Ali doseči niso mogli več nego to, da se je Trubarju milostno dovolil rok dveh mesecev. Sicer je tiste čase po deželi razsajala kuga, tudi v Ljubljani, iz katere so plemiči zbežali na svoje gradove, ipak Trubar svojih vernikov ni hotel ostaviti: češ, ako je bil pri njih ob dobrih časih, mora ostati pri njih tudi ob nesreči in pridigo val je vsak teden ob torkih enkrat in v nedeljah po trikrat. Po preteku določenega časa je moral z vso rodbino preko meje. Koncem julija 1565. je Trubar vdrugič zapustil svojo domovino, ki jo je samo enkrat še videl o priliki čisto kratkega poseta leta 1567. V domovini je ostavil — domovini prepuščajoč jo — svojo zbirko knjig in je s tem ustanovil prvo javno ljudsko knjižnico, iz katere so se mogle knjige izposojati. Torej je storil kulturno dobro delo še celo takrat, ko so ga prognali preko domačega praga! Dežela njegovega odhoda ni mogla zabraniti, zato mu je nakazala 200 tolarjev in mu dala iskreno priporočilo do Krištofa, vojvodo wurtemberškega, do katerega se je Trubar tudi v istini obrnil.
Na \Viirtemberškein so ga prijazno sprejeli. Najprej je postal pa-
stor v Laufenu ob Neckarju, kjer je dovršil predgovor k svojemu v Tu-bingu leta 1566. tiskanemu jisalter-ju, po preteku enega leta pa bo ga premestili kot župnika v Derendin-gen blizu Tubinga, da bi laglje pospeševal izdajanje slovenskih knjig.
Deželna gosposka kranjska pa je iskušala pregovoriti nadvojvodo, da bi dovolil, da se Trubar povrne v domovino. Ravno tedaj pa se je Trubar, ne da bi o tem posredovanju dežele kaj slutil, samovoljno povrnil. Nenadni njegov prihod (1567.) je deželo spravil v veliko stisko; kajti bati se je bilo, da se bo videlo, kakor da ga je dežela vzlic prepovedi pozvala. Da se labranijo homatije, jo moral Trubar hočeš nočeš zopet zasesti konja in se vrniti, od koder je bil prišel. Odslej svoje ljubljene domovine ni več videl. Njeno letno podporo je užival do konca svojih dni. Ni je porabljal zase, izvečine jo je razdajal revežem, posebno takim, ki so jih preganjali zaradi njihove vere.
Istega leta je Trubar v Tubingi izdal prvo slovensko pesmarico in to je velepomembno dejstvo. Že katekizmu leta 1550. je bil dodal nekaj pesmi spoznavši, kolikega pomena je pe-vanje v narodnem jeziku. Trubarjeve pesmi niso zgolj prevodi .ampak proste, samostojne, nove pesnitve. Suženskemu prevajanju se je kolikor
Ustavna Turčija.
Obletnica sultanovega vladanja.
Carigrad, 2. septembra. Povodom obletnice odkar je sultan zasedel prestol, je bil včeraj v sultanovi palači izredno slovesen sprejem. Na nagovor velikega vezirja je odgovoril sultan: »Moja največja želja je bila vedno sreča mojih narodov7 in napredek moje države. Z vsemi močmi hočem pospeševati blagostanje domovine ter računam pri tem na vašo pomoč.« — Pred palačo zbrane mohamedane iz Bolgarije in Krete je nagovoril sultan z okna sledeče: »Ljubi otroci! Zahvaljujem se vam za čestitke ter prosim alaha, naj bi vam ustava prinesla srečo«. Razsvetljava ni bila tako sijajna kakor druga leta. Posebno se je ob Bosporu opažalo temne palače padlih ministrov in drugih visokih dostojanstvenikov.
Solun. 2. septembra. Mlado-turški odbor je izdal oklic na narod glede volitev. Okrožnica pravi: »Pazite, ker gleda vsa Evropa na nas. Ako bomo zasledovali politiko edin-stva in napredka, nam bo pomagala, ako pa ne, pride grozna nesreča čez deželo. Ne pahnimo dežele v nesrečo!«
Veliko poneverjenje.
Carigrad, 2. septembra. Ravnatelja državne izdelovalnice denarja in oba podravnatelja so zaprli zaradi velikega poneverjenja.
Someščani!
Dne 7., 8. in 9. t. m. bivali bodo v našem mesta ljnbi gostje. Snidejo se namreč z vseh strani obširnega slovanskega sveta zastopniki slovanskega tiska, da se posvetujejo o svoji strokovni in stanovski organizaciji.
Someščani!
Pokažimo jim, kako nas veseli njihov obisk, pokažimo jim in povedo naj to, ko se vrnejo k važnemu svojemu vsakdanjemu opravilu v sto in stotisoČ vesteh, da so se Čutili med nami kakor doma.
V čast gostom, ki gotovo postanejo znameniti oznanjevalci lepote naše domovine, razobesiti sem naročil na vseh mestnih poslopjih zastave.
Someščani!
Tudi od Vas pričakujem, da na isti način izrazite radost zaradi njihovega prihoda.
V Ljubljani, 1. sept. 1908.
Župan:
Ivan Hribar.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. septembra.
— Državni poslanec dr. Rybar odložil mandat? Iz Trsta nam poročajo, da je državni poslanec dr. Otokar Rvbaf v torek brzojavno naznanil predsedniku državnega zbora dr. Weisskirehnerju, da je odložil svoj državnozborski mandat. Ta vest se je bliskoma raznesla po Trstu in je vz-
mogoče izogibal in zato je njegov lastni duh, ki veje iz teh pesmi. Od njega imamo 18 samostojnih pesnitev in 6 prevodov, nekaj jih je še sedaj med narodom razširjenih. Trubar je torej započetnik slovenske eer-vene pesmi in njegovemu zgledu so sledili možje, Dalmatin, Kuinpreht, Krelj, Kline, Švajger, Bohorič, Vla-hovič, Klombner itd. Trubar je tudi sam nabiral stare in nove slovenske duhovne pesni in jih dal natisniti z napevi vred v lastnih novih notah (1567.), knjiga se je hitro razpečala in že čez 3 leta so morali napraviti novo izdajo: najboljši dokaz, kako zelo je ustregel dolgoletni narodovi želji. Trubar in njegovi nasledniki slovenskemu narodu niso oskrbeli nič manj nego šest izdaj cerkvene pesmarice!
Obenem je Trubar utemeljil cerkveno petje in v najširše kroge zanesel zmisel za glasbo.
Leta 1571. je okrog Tubinga začela divjati kuga s toliko silo, da so vseučilišče preselili v Esslingen; v Tubingu je pobrala preko 1000, y Derendingenu pa preko 120 ljudi. Trubar sam je zbolel, da so mu otrple roke tako, da ni mogel pisati. Vsled bolezni so rastli dolgovi in zato si je od kranjskega deželnega glavarja izprosil polovico provizije, namreč sto tolarjev, obenem pa Jurja Dalmatina in Andreja Savinca toplo priporočil, da naj jima preskrbe kako me-pa vsaj  denarno podporo:
budila povsodi veliko presenečenje. Odbor političnega društva »Edinost« je imel v torek zvečer sejo, katere pa se dr. Ryba? ni udeležil. Odbor je sklenil z vsemi silami delovati na to, da dr. Ryba? prekliče svoj korak. Včeraj zjutraj je šla k dr. Rvbaf u deputacija, obstoječa iz gospodov dr. Slavika, dr. \Vilfana, dr. Mandiča in Miklavca, da ga pregovori, naj obdrži svoj mandat. Govori se, da se dr. Rvbaf ni dal pregovoriti, vendar pa upajo odborniki političnega društva »Edinost«, da se jim bo končno le posrečilo dr. Rybafa pregovoriti, da ne bo odložil mandata. Kot prvi vzrok tega nepričakovanega koraka dr. Rvbafa se navaja, da je njegova odvetniška pisarna silno trpela vsled njegove odsotnosti iz Trsta in da je to dejstvo v prvi vrsti vplivalo na dr. Rvbafa, da se je odločil odložiti svoj državnozborski mandat. V drugi vrsti pa je baje njegovo odločitev v tem oziru pospešila neugodna kritika politike tržaških vodilnih krogov v šolskem vprašanju po časopisih. Naj bo vzrok odložitve mandata ta ali oni, z narodnega stališča je ta korak globoko obžalovati, ker je dr. Rvbaf eden najdelavnejših in naj-simpatičnejših slovenskih politikov, ki si je pridobil že neveni j ivih zaslug za narodno stvar v Trstu. Naš list je že pač večkrat kritiziral smer tržaške politike, ni pa imel namena s to kritiko zadeti poslanca dr. Ry-bafa, ki je gotovo v svojem položaju storil vse, kar mu je v danih razmerah bilo mogoče. Zato se nadejamo, da si bo dr. Rvbaf, ki ga vodi v političnem delovanju najčistejše rodo-ljubje, v interesu narodne stvari, ki bi brez dvoma pri tem mnogo trpela, svoj prenagleni korak premislil ter obdržal svoj državnozborski mandat.
— Zopet uspeh klerkalnih poslancev. Minister dr. Gessinaiin ni zastonj intimen prijatelj naših klerikalnih poslancev. Kar more jim vse stori. Komaj je bilo ustanovljeno delavsko ministrstvo, je klerikalcem takoj izpolnil presrčno željo in kot zastopnika slovenskega prebivalstva poklical v to ministrstvo dva nemška nacionalca, vladnega svetnika Haasa in komisarja barona Schlosserja. A klerikalci še niso bili zadovoljni. Hoteli so imeti še enega zastopnika Slovencev. Tres faeinut collegium so rekli in minister Gessmann jim je tudi to željo izpolnil in je kot tretjega zastopnika Slovencev poklical v svoje ministrstvo nemškega nacionalca okrajnega komisarja g. Edvarda Gruna. Čast klerikalnim poslancem!
— VIII. kongres slovanskih časnikarjev v Ljubljani. »Rossijskoje obščestvo turistov« v Petrogradu je prijavilo »Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev«, da se udeleži kongresa slovanskih časnikarjev in posvetovanja slovanskih turistov-skih društev kot delegat Mitrofan Andrejevič Romanov. Izmed Hrvatov sta se nadalje še priglasila Ivan Gršković, urednik »Obzora« v Zagrebu, in Fran Kučimič, urednik »Tr-sčanskega Lloyda« v Trstu. Svojo udeležbo je priglasil tudi dr. Niko Zupanić, uradnik »Narodnega muzeja« v Belgradu. Vsi, ki so se priglasili, dobe legitimacije za kongres v ponedeljek 7. t. m. v Ljubljani. Kongresne znake dobe zaeno z legitimacijami. Vsak časnikar brez izjeme mora plačati kongresno pristojbino v znesku 10 K. Kdor te pristojbine ne plača, ne dobi ne legitimacije, ne znaka in se kongresa ne more udeležiti. Pristojbina se plača v ponedeljek dne 7. t. m. Časnikarje, ki niso v
Trubar je podpiral dijake kolikor je mogel, če pa sam ni imel sredstev, je pa vsaj zastavil svojo vplivno besedo.
Leta 1575. se je dogodilo zopet nekaj za Kranjsko velevažnega: Trubarjev učenec in varovanec Juri Dalmatin je s pomočjo plemenitaša Jurja Kisla, posestnika Fužin pri Ljubljani ljubljanskemu meščanu Janezu Mandelcu omogočil, da je otvoril v Ljubljani prvo tiskarnico na Kranjskem in knjigotržnico. Iz te tiskarnice je izšlo 25 raznih tiskarskih del, takoj prvo leto četvero. Vse te knjige so zdaj tako redke, da je izvečine ohranjen samo po en izvod. Knjig je tako malo izšlo v njej, ker so jo že leta 1580. zaprli. Kajti ko je avstrijski nadvojvoda Karel izvedel, da namerava Mandelc natisnici Dalmatinovo novo biblijo, mu je leta 1580. po deželnem vicedo-imi kranjskem prepovedal izvrševanje tiskarstva, posebej pa še prepovedal objavo biblije, ki so jo zato morali tiskati v Wittenbergu. Leta 1581. pa so Mandelca samega pognali iz dežele, da se je odslej kot potujoč tiskar moral klatiti po Ogrskem.
S tiskarjem pa so v Ljubljano prišli tudi rezbarji, ki so v les rezali vinjete in robove za knjige, ki jih je Mandelc tiskal.
Vzlic temu, da je duša vsega evangeljskega gibanja bivala v pro-gnanstvu zunaj Kranjske, se je tukaj  reformacija vendarle lepo raz-
nobenem stanovskem društvu in se nameravajo kongresa udeležiti, ne da bi se bili dosedaj priglasili, opozarjamo, da je odbor »Osrednje zveze slovanskih časnikarjev« v svoji seji dne 13. oktobra 1906. na poročilo, da prihajajo na shode tudi neor-ganizovani in nepriglašeni, sklenil: »Načeloma se sprejemajo na shod samo organizovani časnikarji. Izjeme dovoljuje odbor »Zveze« le v gotovih, posebno uvaževanja vrednih slučajih.«
— Strah pred »Slovenskim Narodom.« Prijatelj našega lista nam piše: Bilo je za časa škofijske sinode. Jelo se je baš mračiti, ko sta vstopila v neko trafiko na levem bregu Ljubljanice dva duhovnika, ki sta ga imela že precej pod kapo. V trafiki je na vidnem mestu ležala pravkar izšla številka »Slovenskega Naroda«. Moža, ki sta bila preje precej glasna, sta kar onemela in topo zrla na »Slovenski Narod«. Po dolgem času je eden ized njih prišel toliko do sape, da je jel zabavljati »na ostudni brezverski list«, ki baje nima drugega posla kakor po krivici blatiti in sramotiti duhovnike. Njegov tovariš je nato jel zatrjevati, da v hiši, kjer je »Slovenski Narod«, ni božjega blagoslova, ker je takšna hiša prokleta, a tudi tisti so prokleti, ki raz-pečavajo ta list. Božja namestnika sta nato z združenimi močmi jela trafikantinji prigovarjati, naj opusti prodajo lista, češ, da bo sicer večno pogubljena. Trafikantinja jih je nekaj časa molče poslušala, ko pa sta častivredna gospoda le sitnarila, jih je prav umestno takole zavrnila: »Jaz že ustreženi vaši želji in opustim prodajo »Slovenskega Naroda«, toda gospoda mi morata garantirati, da bom drugje zaslužila na teden 1 K 80 vin. do 2 K, kakor jih zaslužim pri razprodaji »Slovenskega Naroda«. Seveda prečastita nista hotela ničesar slišati o tej garanciji, kupila sta smodke in godrnjaje odšla zabavljajoč na ljubljansko prebivalstvo, ki je že tako potopljeno v brez-verstvo, da se že navadne ženske ne-čejo pokoriti besedam božjih namestnikov. Imeni prečastitih gospodov sta nam znani, zato jima bodemo za njiju ljubeznivo naklonjenost našemu listu ob priliki posvetili posebno pozornost. Če jima to ni ljubo, naj pripišeta krivdo samima sebi in svojim dolgim jezikom.
'Petindvajsetletnica posojilnice v Konjicah. Piše se nam: Proslava 251etnice obstoja posojilnice v Konjicah na slovenskem Štajerskem se je vršila v nedeljo, dne 30. avgusta t. 1. ob najlepšem vremenu ter ob obilni udeležbi iz vseh slojev našega občinstva, na lepo okrašenem vrtu konjiškega »Narodnega doma«. Skoraj vsak večji kraj Spodnjega Šta-jerja je bil ob tem slavju zastopan, posebno številno Celje. Osobito častno je bilo zastopano učiteljstvo ter naša akademična mladež. — Kmalu po 4. uri popoldne — prej se je vršil banket v ožjem krogu posojil ničar-jev — je v jedrnatih besedah zbrano množico pozdravil g. odvetnik dr. J. Rudolf iz Konjic v imenu tamošnje posojilnice in čitalnice. Potem je imel slavnostni govor g. dr. A. Božič iz Celja. V navdušenih besedah je slavil g. Šepica, ki je ves čas na čelu posojilnice v Konjicah. Govornik je obrazložil velik pomen, ki ga imajo posojilnice za nas Slovence, poudarjal je važnost kmetijstva za naš narod, navedel sredstva v njega povzdigo ter primerjal delo našega kmeta z onim na Češke m. Njegova
cvitala. Na čelu protestantizma na Kranjskem je stopil Trubarjev dosedanji pomočnik Boštjan Krelj, tih in pobožen, vsem priljubljen Vipavec, ki pa je v najlepših letih umrl na sušici (1569.) in napravil prostor superintendantu Spindlerju, rojenemu VViirtemberžanu, pod katerim se je protestantizem na Kranjskem že tako razširil, da je bilo po deželi nastavljenih 24 slovenskih in nemških predi kan tov in da se je protestantizem iz Kranjskega jel širiti med Hrvate in ostale jugoslovanske narode vzlic zunanjim nemirom, kmečkim puntom (leta 1573. zadnja velika kmečka vojna, Ferencz Tahy) in turškim bojem in vzlic temu, da ga je nadvojvoda Karel svoji bavarski ženi in jezuitom na ljubo skušal zatre-ti s silo, dasi je bil leta 1570. in 1576. na deželnih zborih obljubil nasprotno. S takozvanimi monakovskimi konferencami (13. in 14. oktobra) iz leta 1579. pa se je začela na vsej črti posebno pod Ferdinandom II. taka doba protireformacije, v kateri je bil izgon, prokletstvo, konfiskacija premoženja, kratenje državljanske svobode in viteške pravice, nalaganje krutih davkov dnevno orožje in o kateri hočemo nekaj podatkov dodati na koncu te življenjske slike.
Ker je na Kranjskem primanjkovalo slovenskih propovednikov, so se na vseučilišču v Tubingu na pri-prošnjo kranjskih stanov leta 1580. ustanovile  tri  deželne  ustanove za
vseskozi dobro premišljena izvajanja so našla glasen odmev v paznem poslušalstvu. — Nato se je razvila prava, zelo živahna ljudska veselica, ki je trajala dolgo preko jasne noči ob vrlem sviranju celjske narodne godbe ter ob krasnem petju mešanega zbora, pod spretnim vodstvom gosp. učitelja Beno Serajnika. — Kar nas pa je še posebno razveselilo, je to, da se je kmečko ljudstvo udeležilo z velikim zanimanjem te prireditve. Želeti bi bilo, da se uprizore slične veselice večkrat v Konjicah; kajti to bi dokaj okrepilo narodno zavednost tamošnjega kmečkega prebivalstva.
Zaveza avstr. lugosl. učiteljskih društev ima svojo XX. glavno skupščino dne 6., 7. in 8. septembra 1908 v Gorici s tem-le sporedom:
I. V nedeljo, dne 6. septembra. 1. Ob
II. predpoldne seja upravnega odbora v hotelu pri Jelenu. Dnevni red: a) Poročilo o delovanju vodstva „Zaveže"; b) določitev poročil za delegacijo; c) predlogi in nasveti. 2 Ob 3 popoldne zborovanje delegacije v „Čitalniški dvorani" — na voglu 3e-meniskr in Trzne ulioe. Dnevni red: a) Predsednik otvori zborovanje; b) legitimiranje delegatov in dele gat in j ; o) tajnikovo poročilo o delovanju „Zavezeu in „Zavezinih društev; č) blagajnikovo poročilo; d) poročilo računskih pregledovaloev za leto 1907; e) volitev treh pregledovaloev računov ; f) določitev letnih doneskov „Za-vezinih" Članov; g) določitev sporeda za glavno zborovanje; h) določitev časa prihodnji XXI. glavni skupščini „Žavaze" ; i) volitev vodstva in upravnega odbora „Zaveže" ; j) predlogi in nasveti. 3. Ob 8. zvečer koncert pri Jelenu. (Vabilo in spored koncerta se natisne posebej.) II. V ponedeljek, dne 7. septembra. 1 Ob 9. predpoldne občni zbor društva „Jubilejska samopomoč" ob običajnem dnevnem redu. 2 Ob 10. predpoldne glavno zborovanje v Sokolski dvorani v Trgovskem domu" po sporedu, ki ga določi delegaoija. 3. Ob 1. popoldne banket pri Jelenu. (Kuvert brez pijače 3 K.) HL V torek, dne 8. septembra. Izlet na Simon Gregorčičev dom. Izlet se vrši v dveh skupinah: a) v Videm-čedad-Kobarid Vrsno, ali b) v Sv. Lucijo-Tolmin-Vr8no. Izletniki a) skupine se odpeljejo dne 7. septembra ob polu 7. zvečer do Vidma in dne 8. septembra zjutraj v čedad, Kobarid in v Vrsno. Izletniki b) skupine se odpeljejo dne 7. septembra zvečer do Sv. Lucije ali v Tolmin in dne 8 septembra zjutraj v Vrsno, ali pa istega dne zjutraj iz Gorice naravnost v Vrsno. Iz Čedada in od Sv. Lucije se nadaljuje pot na vozovih, zato se mora vsak udeleženec zglasiti pri pripravljalnem odboru v Gorioi, sicer mora hoditi peš. Za letošnjo glavno skupščino so zglašene sledeče razprave: 1. Šola in kmetiško vprašanje. Poročevalec deželni poslanec g. Engelbert Gangl, urednik in real. učitelj v Idriji. 2. Regulacija učiteljskih plač. Poročevalec g. Anton Pesek, šol. voditelj v Narapljah 3. Na« rodnonapredno učiteljstvo in klerika-lizem. Poročevalec g. Fran Silvester, nadučitelj v črnem vrhu nad Idrijo. 4. Kaj naj stori učiteljstvo v trajen spomin šestdesetietnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. Poročevalec g. Anton Pesek, šolski vodja v Narapljah. Predlogi: 1. V okviru naše stanovske organizacije naj se ustanovi pomožen sklad v podporo obolelim učiteljem in učiteljioam. 2. Na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem naj se ustanovi po eno društvo „Pri-
kranjske dijake, katerim je vojvoda vvurtemberški na prigovarjanje starega Trubarja pridružil še dvoje ustanov iz Tiffernovega zaklada: torej tudi tukaj, kjer se je šlo za to, da se revnejšim kranjskim sinovom omogoči višja duševna naobrazba, je Trubar imel svoje roke vmes.
Istotako radi pomanjkanja pre-dikantov je leta 1580. moral Trubarjev drugi sin Felicijan, o katerem smo že povedali, da je bil v govoru in pisavi kakor njegov oče vešč svoje slovenske materinščine, na Kranjsko za propovednika, dočim je starejši Trubarjev sin Primož postal pastor v Derendingenu sosedni vasi Kilchberg. Felicijan je leta 1580. postal nemški propovednik v deželni cerkvi ljubljanski, končno pa je bil poslednji superintendent na Kranjskem: leta 1598. je zaključil od očeta Primoža leta 1550. začeto delo.
Staremu Trubarju ni bilo prihranjeno, da bi ne videl razdirajoče-ga dela fanatičnih »protirefonnator-jev«. Nadvojvoda je izganjal protestante s svojih posestev Kranj, Metlika, Radovljica in meščanom proti visoki denarni kazni prepovedal prenočevanje predikantov. Ljubljanski prost Gašper Freudenschuss ni hotel pokopavati protestantov niti ne iz najviših rodbin, na primer žene Janeza barona Turjaškega, raz ven če se je položila velika vsota denarja. Poreški škof je dal leta 1582. propovednika Matijo Slivčica, ker ga niso
pravniški dom", ki naj podpira uči-teljiŠčnike in skrbi za učiteljski naraščaj. 3 Ustanovi naj se jubilejno društvo „Dom in šola", ki bi dajalo drultvenikom za določeni prispevek vsak mesec list „Domaće ognjišče" in še 2 ali 3 knjige enkrat v letu. Namen društva naj bi bil. delovati ca stik med domom in šolo ter nuditi narodu zdravega, poučnega in zabav nega čtiva, da se povzdigne naše ljudstvo na višjo stopnjo naobrazbe.
— XXIII glavna skupščina „Družbe sv. Cirila In Metoda«. Udeleženci, kateri nameravajo priti že na predvečer skupščine — 12. septembra — v Ptuj in reftektirajo na prenočišča, naj to naznanijo „Moški podružnici dražbe sv. Cirila in Me toda v Ptuju" najpozneje do 8. s ep tembra. Za udeležence skupščine se bo ob 10 dopoldne čitala ma a v podružniški cerkvi Sv. Ožbalda v Ptuju
— Ob priliki glavne skupščine
„Družbe sv. Cirila m Metoda" v Ptuju se vrši dne 13. septembra 1908 popoldne v vseh prostorih „Narodnega doma" ljudska slavnost. Prireditev pevskega dela je prevzelo „Slovensko pevsko društvo" v Ptuju, sodelovanje sta zagotovila ormoški moški in mešani zbor. Priprave za slavnost se vrše pod vodstvom posebnega dam-skega odbora. Na predvečer skupščine
— 12. septembra — se priredi v Či-talniških prostorih prijateljski sestanek skupščin arje v.
— Pomanjkanje krme in pomožna akcija. Včeraj smo namignili, kako se hvalijo klerikalci, da imajo z vlado v zadevi pomanjkanja krme tajne pogovore. Nanašala se je ta vest na besede, katere so se v torek zvečer govorile v „Unionu" in je povzročilo splošno razburjenje. Na podlagi iofor-macij, danih od tako mero daj ne strani, da še nimamo povoda, o njih resničnosti dvomiti, moremo k svoji včerajšnji notici pristaviti, da so se klerikalci spet z agali, z namenom, kmetovalce in vse prizadete kroge vznemiriti, celo akcijo spraviti v nered na deželno vlado pa vplivali, naj bo ponižna dekla klerikalcev. Prizadet krogi v vladni palači ob Bleiweisovi oesti bodo pa vsaj vedeli, da je za občevanje s klerikalci potrebna skrajna previdnost.
— Slovenski  volilcl občine
Lienfeld v kočevskem okraju so vložili, kakor čujemo, priziv proti občinskim volitvam, ki so se vršile dne 25 m. m. na protizakonit in Slovence žaljiv način, kar smo v 202 številk: svojega lista že poročali.   Prav tako
— le hrabro branite svoje pravice!
— O rešitvi priziva bodemo, kakor hitro izide, poročali.
— Kočevski trgovski ln obrtniški nastavljene! slovenske narodnosti v zadnjem Času mnogo trpijo pred svojimi zagrizenimi meškutar-skimi delodajalci. Kdor teh nastav-ljencev svojega prijatelja le pozdravi v materinem jeziku, takoj mora požreti psovko: windisoher Hund! Zgodi se tupatam celo, da padajo zaušnice. Zadnje „D. S.immen" se zgražajo nad našim listom, ker smo obelodanili nekatere neznosne razmere pri kočevskih trgovcih in gostilničarjih. Povemo temu in njemu sorodnim listom, da smo dovolj dolgo čakali, da pridejo Kočevarji do spoznanja, da je treba tiste, ki jih redijo, spoštovan. Ker pa vedno bolj uvi de varno, da je naše čakanje brezuspešno, objavljali bodemo o teh samopašnežih še vse drugačne, zanimive drobnarije, kakor dosedaj.  Prvo pa bode, da objavimo
(Dalje v prilogi.)
mogli dobiti živega, med zvonenjem zvonov vse škofije javno sežgali \ podobi Kruto je bilo preganjanje protestantov v Kranju leta 1583., Vipavi leta 1584., Metliki leta 1585., na Bledu leta 158b\, kjer so neubogljivi' vernike pometali v ječe, kjer bi ob grozni zimi skoro vsi pomrli, in v Loki, kjer so jih istega leta zaprli ta dalj časa v temne, podzemeljske ječe in jih končno izpustili le proti pla čilu 3—500 zlatih dukatov. Kdor ni mogel plačati, je moral z grude. Začelo se je tudi že sežiganje protestan-tovskih knjig, katerih je nadvojvoda Karel sam leta 1582. sežgal 12.000.
Leta 1582.  je  Trubar   izdal še prvi slovenski koledar in je mogel s ponosom zabeležiti, da  »teh (njego vih)   knjig ne čitaj*) le po vseh me stih, kjer imajo občne šole, nego tudi po večjih vaseh kmetje in njih otroci, z velikim hrepenenjem in radova njem«.
Dne 28.  junija  1580   pa   je po kratki bolezni umrl.  Še 26. je dogo tavljal svoj slovenski prevod Luthro-ve hišne postile, z bolniške postelje narekujoč   svojemu   pisarju zadnje stavke. Na svoj smrtni dan je natan čno napovedal vse svoje dolgove, dočim je vsem revežem, ki so bili njemu kaj dolžni, vse odpustil. Umrl je miren in vesel. Vzlic tolikim naporom je dosegel visoko starost 78 let, delaven do svojega zadnjega diha. (Dalje prihodnji«.)
Priloga „Slovenskemn Narođn" St. 204, dne 3. septembra 1908.
imena vseh onih trgovcev in obrtni ko?, ki pregan ajo svoje slovenske nastavljence zaradi njih narodnega prepričanja in da bodemo podjetja teh gospodarjev izdatno priporočali kočevskim Slovencem, meščanom in okoličanom. Vas, slovenski nastav-ljenoi, pa poživljamo, da nam vsako krivico, ki Vam jo prizadenejo Vaši gospodarji, takoj naznanite.
— Uboga slovenščina I Na tukaj -
Šnjem državnem kolodvoru v SiŠki se izdajajo peronske vstopnioe, na katerih je tiskano to le slovensko besedilo: Kolodvorska ustopnioa. Cena 20 vinarjev. "Opravičuje ustop v čakalnico ali kolodvorsko stezo, ne pa za postopanje vozov. Nasprotno vedoči pokorili se bodo z globo šestih Kron. (§, 21/2 železnične-prometne odredbe.) Tega teksta pač noben Slovenec ne bo razumel, zato priobčujemo nemško besedilo, da pokažemo, kakšne nespo sobne, slovenščine docela nevešče ljudi rabi državna železnica za prevode iz nemščine na slovenski jezik. Nemški tekst se glasi: Bahnhof-Ein« trittskarte Laibach Staatsb. A. Preis 20 h. Berechtigt zum Betreten des Warteraumes oder des Bahnsteiges, nicht aber zum Einsteigen in die "Wagen. Zuwiderhandelnde haben seohs Kronen zu entrichten. (§ 21/2 des Eisenbahn-Betriebsreglements.) Zahtevamo z vso odločnostjo, da se te škandalozne peronske vstopnioe brez odlaganja vzamejo iz prometa in se nadomeste z novimi, na katerih bo v slovenskem jeziku pravilno tiskano besedilo! Pričakujemo, da bo v tem oziru storil svojo dolžnost g. posta-jenačelnik!
— Iz Železnikov se nam piše : Kakor se Čuje, pride v kratkem reševat klerikalne ostanke v Železnikih sam škof Tone. Samo on more še pomagati, če ne uide vse k naprednjakom. Mladina je že tako vsa pri „Sokolu" in niti škof, ki misli s spo-vednioo poskušati sv .jo srečo, ne bo ničesar opravil. Obžalujemo, pa je že tako . . . Sploh pagne razumemo, po kaj se prav za prav prevzvišeni trudijo k nam, nas ne spreobrne, klerikalci so pa hujši kot on sam. Pretekli teden sta to potrdila dva slučaja : pretilno pismo Lotriču, in drugi, ki dokazuje, da stoje železniški kleri-kalai na istem stališču, kot stari Indci pred 3000 leti. Otroci so namreč podili staro krastačo, ki se je utrujena skrila kraj ceste med bršljanove korenine. Ker je živahnejše dihala vsled upehanja, so rpogruntale" brumne babnice, da grozno trpi, češ, ker je v nji pogubljena daŠa. Več jih je takoj prineslo blagoslovljene vode in škropilo začudeno žival, ki jih je tako debelo gledala, da se ji je zavihala trepalnica in se ji je pokazala notranja oranžna kožica. To pa je bil nov dokaz, da je žival začarana. Nekaj žensk je pazilo, da se žabi ni ničesar zgodilo, kajti vse bi morala trpeti nesrečna duša, ki je preobražena v žabo, kakor so glasno zatrjevale. To jasnejše kot dan dokazuje velikansko zaostalost klerikalcev, in izobraževalno društvo bo imelo še mnogo dela, predno prežene take nesmiselnosti. Seveda klerikalci raje igrajo rZa pravdo in srce" po kozolcih, kot da bi svoje ljudi nekoliko poučili. Razložni smo položaj v Železnikih. Horda opusti škof vsled tega svoje romanje k nam, saj bi bilo itak brezuspešno.
— Nemške bolečine- Tovarno za steklo pri Ribnici na Štajerskem je, kakor znano, kupila pred letom slovenska družba načelu z g. Lenarčičem z Vrhnike. Pustili so nemške uradnike v tovarni. No, ti ljudje niso upoštevali, da so njih novi gospodarji Slovenci in so očitno kazali svoje germansko mišljenje in sovraštvo do Slovencev. Posebno dva sta pri vsaki priložnosti nastopala kot Nemca in celo izražala jezo, da morata služiti pri sovraženih slovenskih gospodarjih. Vsled tega se jima je odpovedala služba. Zdaj je pa nastal vriŠč v nemških listih in tožbe, kakšni reveži so Nemci, kjer dobe Slovenci v roke oblast. Po našem mnenju se je tema dvema Germanoma zgodilo čisto prav. Kako naj se zanese gospodar na svojega uslužbenca, če ta očitno kaže svoje sovraštvo do njega! Sicer imamo pa pri Nemcih najlepše zglede, kako delajo z drugorodoi. Nemci nastav-lj ajo v svojih podjetjih le Nemce in nikogar drugega. Zoper vsakega slovenskega uradnika v mešanih krajih vpije ves avstrijski nemški narod. Pa bi mi Slovenci redili gada na svojih prsih? To je bilo nekdaj, a zdaj so tisti časi minuli. Priporočamo Lenarčičev zgled vsem zavednim Slovencem in kmalu bo nemške oholosti konec če imajo Nemci kod slovenske uradnike in uslužbence, imajo jih le zato, ker jih Morajo imeti, sicer bi pa morali svoje trgovine in podjetja zapreti.
— HemščIna na kranjskih železniških progah. Prijatelj našega lista nam piše: Prejel sem železniški sprejemni list, izdan na postaji „Jar-8che-Mannsburg", čigar tekst je tiskan
v treh jezikih, v nemškem, italijanskem in na zadnjem mestu jako milostno tudi v slovenskem jeziku. Ce se ne motim, sem dobil svoječasno enak list tudi od Dolenjske železnice in bi bilo gotovo vsled tega umestno, da se ravnateljstvo državnih železnio v Trstu pouči, da je na Kranjskem slovenščina gotovo bolj deželni jezik, kakor italijanščina. Z blaženo nem ščino se pa seveda ne bo moglo primerjati našega jezika. Mogoče je pa si. ravnateljstvo mnenja, da je treba na Kranjskem vsiliti toliko deželnih jezikov, da bi na zadnje odpadla slovenščina.
— Na meščansko šolo v Celje
prideta, kakor smo že javili, mestu odhajajočih učiteljev Frevbergerja in Lakitscha zopet — dva Nemo a. Deželni odbor štajerski ju je tja kar brevi manu dekretiral rauf eigenes Ansuchen!" Mesti se niti niste v redno nameščenje razpisali. Na ta način slovenski učitelji še do kompetenoe ne pridejo! Res, fine razmere. — In naši poslanci? Tiho so. K večjemu se sproži kaka ponižna interpelacija in potem pa je zopet mir. Štajerski Slovenci smo prava raja!
— Opomin našemu učiteljstvu. Piše se nam iz učiteljskih krogov: Dne 6. in 7. septembra zboruje naša jugoslovanska učiteljska „Zaveza" v Gorici. Tačas se izreci glasno in odločno slovensko učitelj-stvo za svooodno in napredno Šolo! Učiteljstvo povedi takrat brez ovinkov klerikalcem, kar jim gre! Kako pa postopajo oni? Odločnost velja! Nič strahu. Sklopljeni smo v trdno vrsto. Brezobzirno torej na plan za resnico in napredek! Boj neizprosen na vsi črti reakoijonarnemu klerikalizmu!
Napreden učitelj.
— Iz finančne službe. Računski revident Adolf Langof je imenovan za računskega svetnika za službeno okrožje fin. direkoije v Ljubljani.
— Iz šolske službe. Absolvi-rani učiteljski kandidat g. Frano Levstik je imenovan za provizo-ričnega učitelja v Mokronogu, absol-virani učit. kandidat g. Karel S o vre pa za takega v Radečah. Dosedanja provizorična učiteljica v Sodražioi gdč. Štefanija Tomšič je imenovana za provizorično učiteljico in Šolovo-diteljico v Novem kotu. — Absolvi-rani učiteljski kandidat g. Viktor Volk je imenovan za provizoričnega učitelja v Knežaku, dosedanji provi-zorični učitelj v Knežaku g. Frano Starman pa za provizoričnega učitelja in voditelja šole v Matenji vasi.
Slove sko gledališče, i. t. m.
so se zbrali večinoma že vsi člani slovenske drame, opere in operete ter so se pričele takoj izkušnje v mali dvorani gledališča za dramo in v „Narodnem domu" za opero in opereto. Zvečer pa se pouk v dramat. šoli nadaljuje ter se gojenci vadijo že v igranju zaporednih prizorov. S 15. t. m se začno vaje opernega zbora, členi, ki Še doslej niso podpisali svoje pogodbe, naj store to nemudoma, ker je ponudeb novih reflektantov dovolj, a se mora ravnateljstvo glede angaževanja članov zbora te dni končno odločiti. Letošnja gledališka sezona se otvori dne 2. oktobra z dramsko predstavo.
Razstava „Otrok". Ljubljanske gospe in gospodične, ki so oblekle punčke v slovanske narodne noše, naj jih blagovolijo prinesti v petek, 4. t. m. v veliko dvorano „Narod-nega doma", ki je odprta od 9. do 12. dop. in od 2. do 6. pop.
Pevska va|a za Trubarjevo akademijo bo danes, 3 t. in., ob 8.
zvečer v maji dvorani „Narodnega doma". Gospodje pevci se vljudno prosijo, da se te vaje zanesljivo udeleže.
Družbi sv. Cirila in Metoda v
LJubljani je daroval g. Frano V i-d r i h iz Beguj mesto venca na krsto pok. Ivana Ježa iz Strmice 20 K. Hvala!
, Akademično ferijalno društvo Sava" v LJubljani naznanja, da se vrši I redni letošnji občni zbor v nedeljo dne 6. septembra ob 728uri zvečer v restavraciji „pri Roži". Ker je dnevni red važen in nujen poziv-ljemo cenjene gg. starejšine, da se udeleže tudi občnega zbora v čim večjem Številu; tovariše člane, ki niso plačali udnine, opozarjamo, da naj jo do omenjenega dneva vplačajo. V ponedeljek popoldne se udeleži „Savau v kulerju sprejema slovanskih časnikarjev, a v torek dopoldne slavnostnega polaganja temeljnega kamna za Trubarjev spomenik! Da nastopi v teh dnevih „Sava" v Častnem številu, pozivljemo vse ljubljanske, zlasti pa izvenljubljanske člane, da pridejo na občni zbor, da se udeleže sprejema in polaganja temeljnega kamna. — Na-daljne informacije dobe člani vsak dan med sabljaškimi vajami, ki se vrše redno dnevno od 11 —12. dopoldne in od V2 6. — V2 7. popoldne v društvenih prostorih „Narodnega doma".
Odbor.
V nedeljo, dno 6. septembra prva Javna telovadba In velika ljudska veselica na Ledini (vhod
iz Komenskega ulice). Ker se pošljejo nabila samo članom, se tem potom najvljudneje vabi vse prijatelje sokolstva, da se mnogobrojno udeleže, ker veselica bo nudila vsem obiskovalcem mnogo zabave. Člani in br. sokoli v kroju vstopnine prosti. Začetek veselice ob 4. pop. Vstopnina 60 vin.
Slov. planinsko društvo priredi
v dnevih 6., 7. in 8. septembra 1908 društveni izlet v Vrata, spojen z otvoritvijo nove poti na Prisojnih s sledečim vs p ore dom: Dne 6. septembra odhod iz Ljubljane s prvim jutranjim vlakom ob 5. uri 55 min. na Dovje in od tod mimo Peričnika v Aljažev dom v Vratih, kjer bo za zletnike najizdatneje preskrbljeno z vsemi potrebščinami. Popoldne izlet do vstopa v veličastno, severno steno Triglava. Kdor se hoče udeležiti samo izleta v Vrata, se lahko povrne že z večernim vlakom v Ljubljano. Dne 7. septembra. Odhod iz Vrat zjutraj ob 8. uri v dveh oddelkih. Prvi oddelek čez Luknjo (interesantni prehod 1779 m) v Zadnjico in Trento, drugi oddelek čez Križke pode in mimo Križkih jezer (visočina nad 2000 m) ob Belem potoku v Log, kjer se sni-dete obe partiji. Prenočišče v društvenih ležiščih. Dne 8. septembra. Odhod iz Trente zjutraj rano mimo Sv. Marije v Trenti in po novi otvor jeni poti na Prisojnik (2565 m). Zanimivo, lahko plezanje po dobro zavarovanem potu. Povratek po zahodnem grebenu mimo slovitega „Okna" do sedla Vršiča in skozi romantično dolino Pišenco v Kranjsko goro, odkoder povratek z večernim vlakom v L ubijano. Za zlet v Trento in na Prisojnik je potrebna popolna planinska oprava in provijant.
Bodimo zavedni I Promet s tujci se v Ljubljani, sosebno pa Še v naši gorenjski Švici množi od leta do leta in tako imajo razni narodi priliko nas spoznavati bliže. Hudo napako se opaža pri sprejemanju tujcev. Ko dospe ta v hotel, gostilno ali restavracijo, se ga običajno pozdravi z blaženim nGutten Mor gen -. Zakaj ne italijanski, francoski, angleški, ali pa če hočete not en to tssi. Običajno tujec odzdravi v svojem jeziku in potem postrežljivi natakar prav dobro zna slovensko, hrvaško, francosko i. t. d. Učimo se od tujih narodov, pozdravimo tujca na domaČih tleh, na Slovenskem, slovensko, a tudi slov. potniki morajo na nemški sprejem odzdravljati v materinščini, pa bode šlo. Taka je tudi po nekaterih trgovinah. Zakaj se pačiti s tujim jezikom, ko smo vendar vzgojeni v domaČem. Saj pameten tujec gotovo ne bode temu zameril, nasprotno, spoštoval nas bo. Ako odzdravi v kakem drugem jeziku, postrezimo mu s tako ljubeznivostjo, kakor v nasprotnem slučaju. Vse to je pa le mogoče doseči, ako se zavedni hotelirji in gostilničarji strogo drže tega prinoipa in pouče svoje uslužbence. Saj ta gruda ni tako trda, da bi se je ne moglo izorati!
Rdeče Jagodo, zrele in dozorevajoče, nam je poslala ljubezniva gospodična Mioi Kump iz primorske Gorice. Srčna hvala!
Tujci v LJubljani meseca junija 1908. Meseca avgusta 1.1. je prišlo v Ljubljano 5748 tujcev torej 1120 več nego prejšnji mesec in 552 več kakor v istem mesecu lanskega leta. Od teh pa se jih je nastanilo v hotelu „Union" 1231, „Slon" 1126, „Lloyd" 510, „Maliču 499, „Avstrijski cesar« 334, rIlirijau 325, „Južni kolodvor" 268, „Bavarski dvor" 260, „Štrukelj" 200 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 995 tujcev. Napredek je naravnost ogromen. Odlikujeta se pred vsem „Union" in „Slontf ki sta za lepo število prekoračila tisočak, kar dokazuje, da se tujski promet živahno razvija.
„Sokol" v Žireh. Slav nos ti se je udeležil po deputaciji v kroju tudi „ Šišenski Sokol", Čigar član brat Kranj c je prodajal raeglednioe „Ši-šenskega Sokola" v korist „Sokol-skemu domu" v Žireh. Tudi iz Št. Vida nad Ljubljano je prihitelo več telovadoev na si a vnos t.
Prostovoljno gasilno društvo
V Višnji gori priredi dne 6. septembra v spomin 601etnioe vladanja cesarja Frano Jožefa I. veselico, sre-čelov in predstavo „Kmet Herod", h kateri se vljudno vabijo vsi prijatelji društva. Čisti dohodek je namenjen v korist gasilnemu društvu v Višnji gori za napravo gasilnega orodja Veselioa se vrši tudi v slabem vremenu.
Razmere na selški pošti so
škandalozne. Zgodilo se je, da sem pretekli teden imel nujen opravek v Skofji Loki. Peljal sem se s pošto in v Selcih smo morali čakati na klerikalno upraviteljioo Kopačevo četrt ure, da se je vrnila — od izprehoda in izročila pošto. Ker se to večkrat dogaja in nimajo ljudje Časa, da bi čakali v Seloih čudnih navad upraviteljice, ji za sedaj samo svetujemo,
naj se izprehaja ali hodi po cerkvah izven uradnih ur, drugače bomo postali tako brezobzirni kakor ona.
Eden, ki se ne biča. Is Rajhenburga nam pišejo: V tukajšnem trgu Rajhenburg ni niti enega pravega Nemoa, tudi na železniški postaji so sami zavedni Slovenci in narodnjaki. Ali poglejmo si napise! Samo nemški so! Ali je to lepo? Torej g. načelnik in občinski odbor, potrudite se za slovenske napise.
Radovljiški vodovod je 29. pr.
m. pričel funkcijonirati. Isti dan se je sicer slovesno, a brez cerkvenega blagoslovljenja odkril 4 metre visok marmorni spomenik, stoječ na Glavnem trgu, s katerega bo odslej tekla sveža voda, koje so Radovljičani do-sedaj često krat zelo pogrešan*. Spomenik je posvečen: „Največji do-brotnici rojstnega mesta Radovljice blagorodni gospe Josipini Hočevar", kije prispevala k stroškom za vodovod 8000 K. Ker je dala država 50%, dežela pa 25%, zadel je interesente le minimalen prispevek. Da se je ta velevažna zadeva tako povoljno rešila, je v prvi vrsti zasluga župana in deželnega poslanca g. dr. Vilfana. Očitno je, koliko zaleže župan, ki ima ugled, zmožnosti, inicijativo, železno voljo in požrtvovalno rodoljubje. Gotovo je Čast, biti župan. — Volitev je dokaz priznanja za storjeno dobro in izraz upanja na prihodnje delovanje v blagor in korist občine. Toda županstvo ne prinaša le časti, marveč naklada tudi veliko odgovornost in zahteva mnoge žrtve Časa. Županstvo g. dr. Vilfanu ne donaša dobička; župan je ker hoče občini koristiti in služiti občini, katera stavi v njega zaupanje v gospodarskem, narodno-naprednem in kulturnem smislu. To naj bi se ovaževalo in hvaležno spoznalo !
Corrigendnmi V izkazu županstva na Bledu glede daril za pogo-relce bi moralo stati, da so profesorji I. drž. gimnazije v Ljubljani darovali 30 kron, in ne, kakor je bilo tiskano, samo 22 kron.
Jubilejno sadno in grozdno razstavo s sadjarskim tečajem priredi „Kmetijska podružnica v Novem mestu" dne 3., 4. in 5. oktobra t. 1. na kmetijski šoli na Grmu. Razstava sadja in grozdja se priredi v zvezi s sadnim semnjem. V razstavo se sprejema dolenjsko sadje in grozdje in sicer novo vpeljanih in starih domačih vrst. Priglasila za udeležbo se sprejemajo do 15. septembra t. 1. Vsak razstavljaleo mora naznaniti, koliko vrst sadja želi razstaviti, v koliki množini in koliko potrebuje prostora. Sadje in grozdje se lahko razstavi na krožnikih ali pa tudi v zabojih in košarah, pripravnih za razpošiljanje sadja. Na željo razstavljal ca preskrbi podružnica potrebno posodo. Razstavljeno sadje se bo prodalo. SkupiČek dobe razstavljalci. Sadna razstava je ob imenovanih dneh splošno pristopna in sioer od 8. dopoldne do 6. popoldne. Vstop je prost. V sadjarskem tečaju stoje sledeča vprašanja na sporedu: 1. Katere vrste sadja kaže pomnoževati po Dolenjskem z ozirom na dosedanje uspehe in na bodoči razvoj sadne kupčije. 2. O zadružni porabi in prodaji sadja. Pristop k sadjarskemu tečaju je prost vsem obiskovalcem razstave. — Dolenjski sadjerejci in vinogradniki! Udeležite se razstave in pokažite s tem, da ste vneti za napredek naše sadjereje.
Izobraževalno društvo v Senožečah priredi dne 6. septembra v pivovarniški sladnioi veliko ljudsko veselico. Spored: Petje, godba, igri: „Brat Sokol" in „Nemški ne znajo", srečolov, ples in prosta zabava. Vstopnina nizka. Veselioa se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor.
Jožefov gozd pri Celju, last mestne občine, ena najlepših postojank krasne celjske okolice, je, kakor se nam poroča, po lubadarju večjidel uničen. Da se bližnje gozdove ob-varje tega škodljivca, bodo morali večino drevja posekati. Tudi sad neracionalnega mestnega gospodarstva oeljskega!
Savinjski hmelj ima letos, kakor se nam piše, slabo ceno; vrhu tega se ga je pa tudi mnogo manj pridelalo, nego druga leta. Jeli bodo Savinčani polagoma svoja hmeljišča opuščati. Tudi ne kaže drugače.
Razširitev šole. Ljudsko šolo na Gorioi pri Mozirju v Gornjesavin-ski dolini bodo razširili. Tozadevni troški so proraČunjeni na 19.000 K.
„Sokolski dom11 v Gabrjih pri Celju, last oeljskega „Sokola", kakor se nam piše, je v sirovini dozidan ter že pod streho.
Radeckega veteran v Črnomlju. Tudi Črnomelj ima Radeckega veterana Ta je g. Matija Meglic, klobuČarski mojster. Rojen v Grubljah št. 1. v PreČinski župniji januarja 1825., 1. 1846. je bil potrjen za vojaka in sioer za dragonoa. L. 1848. je bil prvo na Ogrskem, potem je prišel  na Dunaj  zatirat revolucijo,
c Dunaja je prišel na Italijansko in se tu bojeval pod Radeckim.
Mrtvega so našlL Dne 30. avg. so našli v koruzi pri poti med Kranjem in Trbojami mrtvo truplo 20 let starega posestnika sina Janeza Kodrana iz ČirČiČ. Na mrtvem se ni našlo nikakoršnih znakov kakega nasilstva. Fant je bil znan kot žganj epiveo, in to je bilo gotovo posledica njegove rane smrti.
Trboveljsko tamburaško društvo „Zvon" koncertuje dne 8. septembra t. 1. v Celju in sioer v delniški restavraciji „Skalna klet".
Tesal o primernem izkorl-ščevanju sadjarstva ln zelenfa-
darstva vprizori se na dež. vinarski in sadjarski Šoli v Mariboru od 2 1. do 26. septembra. Pripušče-nih je v ta kurz 30 udeležencev. Oglas do 15. septemra t. 1.
Izlet trsničarskih zadrug v državni hibridni poskuŠevalni vinograd v Šmarju pri Jelšah bo dne 6. septembra 1908.
V Gradcu pri Litiji je umrl 2. t. m. po dolgi in zelo mučni bolezni posestnik in gostilničar gosp. Viktor pl. Wurzbaoh. če ravno nemškega mišljenja, ni bil sovražen Slovencem in vzel si za ženo Slovenko-Smar-čanko; njegove štiri maloletne hčere so Slovenke. Podpiral je rad vse narodna in dobrodelna društva v Litiji in Šmartnu in tudi za reveže imel vedno odprte roke. Ko je bil zdrav, je bil dober in strasten lovec Bag mu spomin!
Gosenčje leto. Spomladi je bilo nenavadno veliko gosenic po našem sadnem drevju. Ponekod so naredile mnogo občutne škode. Zdaj pa so se znova pojavile in žugajo vse sadje prihodnjega leta pokončati. Na sadnem drevju je namreč vse polno velikih pajčolanastih mešičkov in za-predkov, kjer je nebroj mlade zalege, ki se prihodnjo pomlad razleze in uniči ves sadni pridelek. Treba je torej nemudoma te mešičke z drevja postriči in na primernem kraju se-žgati.
Nesreča 8 pištolo. V Lubečnem pri Celju se je igral 131etni Anton Vrečar  s  staro   zarjavelo pištolo. Ko jo je sprožil, se je razletela in 'fant je dobil hude poškodbe na roki.
Nemškutarska zmaga. Pri obč. volitvah v Peklu pri Poljčanah so zmagali nemškutarji. Vsled tamošnjih žalostnih razmer jim zmaga ni bila težka.
Lahkoverna duhovščina. Madžarski slepar Oskar Szegh, ki so ga te dni izročili celjskemu okrožnemu sodišču, ker je po spodnještajerskih farovžih in samostanih sleparil v duhovnika preoblečen, je imel pri aretiranju pod talarjem dve dragoceni stoli, ki ju je ukradel v Vidmu, kjer ga je dekan naprosil, da mu je asistira! pri slovesni maši. Slepar je obiskoval le par gimnazijskih razredov.
Otrok utonil, mati zblaznela.
Na Prošeku pri Trstu je utonil v Čebru 21etni Josip Lukša. Ko je mati videla, da se ji potaplja otrok, padla je v nezavest in ko j d prišla zopet k zavesti, je bila blazna. Tudi oče otrokov je brez cilja več ur taval okrog vsled hude dvojne nesreče. Žena bo kmalu porodila.
Vrat si je prerezal v magda-
lenski bolnišnici v Trstu 24letni Ernest S t o k e 1 iz Trsta. Vzrok neozdravljiva bolezen. Predno je prihitel zdravnik, je izkrvavel.
Smrten pađeo- V Zagrebu je padel z voza kmet Mato Ivančan tako nesrečno, da je obležal mrtev.
Poskusen roparski umor v Zagrebu. V eni naj živahnejših zagrebških oest v Ilioi, se je včeraj opo-ludne izvršil grozovit roparski umor. 724letna Karolina LavriČ ima v tej ulici trgovino z dragulji. Okoli pol-dvanajstih je prišel v trgovino neznan Človek, najbrž neki delavec, ki je hotel kupiti uro. Ogledoval je prineseno uro in se pogajal zaradi cene. Med tem je odšel iz trgovine Lavri-Čin sin. Kupovaleo je želel videti še druge ure in ko mu je Lavričeva hotela izpolniti željo, planil je nanjo in ji prerezal z ostrim nožem vrat do ušes. Nato je pokradel, kar je mogel v naglici vzeti in zbežal. Ko se je sin Čez četrt ure vrnil, našel je mater še pri zavesti, a ni mogla govoriti, ampak samo kazala na blagajno. Prenesli so jo takoj v bližnjo bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so jo obvezali, a ni dosti upanja, da bi ozdravela. O napadalcu ni sledu. Vendar ker je moral biti hud boj med Lav-ričevo in med njim, upajo, da ga iz-slede čimprej, To bi bilo tudi želeti. K tej stvari se poroča še naslednje: Lopov je okoli 24 let star, do 160 cm visok, jakost telesa odgovarja starosti in velikosti, je mršavega, bledega obraza, majhnih temnih brk, temno oblečen, ima bel trd ovratnik in govori hrvaško in nemško v hrvaškem narečju. Po obleki ima najbrže kaj krvnih znakov ali pa je mogoče kje oelo ranjen, ker se je Lavričeva a njim borila za življenje in smrt. Policija ga sicer zasleduje zelo marljivo, a ga še ni zamogla dohiteti — Ob
zaključku lista se nam poroča, da so roparja Helene LavriČeve v Zagrebu prijeti v osebi nekega Ivana Sve-teoa, po drugem poročilu se imenuje ropar Ivan Stebe in je 23 let star. Po poklicu je trgovski pomočnik.
Meteor, mesečni pregled. Mi-
noli mesec veliki srpan je bil srednje topel, v prvi polovici zelo moker, v drugi suh. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 14*3°, ob dveh popoldne 216°, ob devetih zvečer 16-9°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseoa 17 6°, za 11° pod normalom; največ 28 0° dne 30., najmanj 84° dne 18 zjutraj. — Opazovanja na tlakomeru dado 735 5 mm kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 0*5 mm pod normalom; najvišje 740 6 dne 20. zjutraj, najnižje 727 9 dne 8. opoldne. — Mokrih dni bilo je 12, padlo je pa 324 0 mm dežja; največ 124 0 mm dne 15, kar je oelo izvanredno. Omeniti je vredno noč od 15. na 16, ko je kakor iz škafa lilo ter neprenehoma bliskalo in treskalo. Razven tega imeli smo še ob treh dnevih nevihto, meglo ob Šestih dnevih zjutraj. Med vetrovi je prevladoval južni. — Tekočega meseca kimavca pride luna dne 4. zvečer v zemljino o bližje.
Orožništvo na Viču je, kakor Čujemo, izsledilo in ar eto v al o dva tata koles in sicer sta bila v komplotu nek mizar in nek mehanik. Dve kolesi so baje že dobili. Najbrže se bo štrena razvila in bržkone sega njun delokrog še kam drugam.
Mestni zglaševalni urad v LJubljani je v soboto, dne 5., in v ponedeljek, dne 7. t. m., vsled snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt.
Vojaki pešci vseh polkov so se danes ponoči povrnili s posebnimi vlaki z vaj v Ljubljano.
Ljubezniv mož. V Jenkovih ulicah stanuje nek 47 letni kovač iz Borovnice, kateri se s svojo ženo dan na dan pretepa. Že pred dvema mesecema ga je policija ar eto vala, ker ji je grozil, da jo zabode, snoči pa je ponovil isto in uboga žena je morala iti iskat s sedmimi otroci drugam prenočišča. Dva stražnika sta sir o veža potem ar eto vala in pride k deželnemu sodišču, kjer se bode moral zagovarjati zaradi hudodelstva nevarnega pre ten j a.
Konj udaril je včeraj dopoldne na semnjišču blapoa Vincencija Se-tino in ga na levi roki znatno poškodoval.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 8 Hrvatov, nazaj jih je prišlo pa 15. — 8 rudokopov se je odpeljalo na We3tfalsko, 17 Hrvatov je šlo v Heb. 25 pa v "Wels.
Semenj. Dne 2. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 581 konj in volov, 243 krav in telet, skupaj 824 glav. Kupčija je bila pri goveji živini prav dobra, ker so prišli po njo Lahi, pri konjih pa dobra. Cena goveji živini je bila 56 do 64 v kg žive vage.
Društvena godba ljubljanska11 kon cer tuje jutri pri večerni predstavi „The Elite Biograf" na vrtu hotela pri „Maliču". Začetek ob 8. zvečer.
Drobne novice.
— Grozovito hudodelstvo. Blizu postaje Altčevski jekaterinske železnice na Ruskem so neznani hudobneži vrgli bombo v hišo nekega Edelsteina ter je bila njegova najstarejša hči ubita, mož, njegov, 18-letni sin in neka prijateljica z otrokom so bili hudo ranjeni. Prihodnji dan so vdrli roparji v bolnišnico, kjer sta ležala ranjeni oče in sin ter oba v navzočnosti strežajev ustrelili.
— Turški sultan pošlje meseca novembra izredno misijo na Dunaj, da čestita cesarju k 601etnici. Misijo bo vodil najstarejši sultanov sin princ Ahmed.
— Obsodba Sičinjskega razveljavljena. Kasacijsko sodišče je razveljavilo izrek lvovškega porotnega sodišča, ki je obsodilo na smrt morilca Sičinjskega ter odredilo novo obravnavo pred lvovškim porotnim sodiščem. Ničnostni pritožbi se je ugodilo zato, ker je sodni dvor zavrnil predlog Sičinjskega zagovornika, naj bi se preiskalo morilčevo duševno stanje.
— Vlom v rake v. V rodbinsko rakev bivšega češkega vrhovnega maršala kneza Lobkovica so vlomili ponoči neznani tatovi ter vzeli iz krste nekega prednika črni viteški križ nemškega viteškega reda.
— Punt v kaznilnici. V kaznilnici Kaiserslautern je izbruhnil velik punt. Kaznenci so paznika zvezali ter mu vzeli revolver in ključe. Punt so zadušili vojaki. Glavni kolovodja se je ustrelil.
— Nova braziljska prestolnica. Sindikat francoskih kapitalistov je vložil pri braziljski poslanski zbor-
nici prošnjo za zgradbo nove prestolnice na neki planoti v državi Goyaz. Sindikat hoče vsa državna poslopja zgraditi brezplačno po odobrenih načrtih, istotako potlakovati in obsadi-ti ceste, napraviti ulične železnice, priskrbeti razsvetljavo, vodovod, kanalizacijo itd.
— Nesreča na avtomobilu. Blizu Draždan je trčil avtomobil princa Schonburg - Waldenburga ob neki voz na cesti. Princ in princezinja sta ranjena.
— Tri Italijane sta ustrelila dva
Avstrijca v Esenu ob Ruri ter pobegnila v vozu. Vseh pet se je skupno vozilo v vozu, dokler se niso sprli.
— Za načelnika srbskega tiskovnega urada je imenovan bivši srbski sekcijski načelnik Teodor vitez Ste-fanovie - Vilouski.
— Zaročila se je v Saibušu v Galiciji nadvojvodinja Renata Marija, hči nadvojvoda Karla Štefana s princem Hieronimom Radzivillom.
— Svetnik tožen goljufije. Pri prefektu vatikanske kongregacije je rodbina Falconiere vložila ugovor proti proglasitvi papeža Pija IX. za svetnika, ker si je papež v letih 1849 do 1865 nepostavno prilastil fidejko-misne graščine imenovane rodbine v vrednosti 30 milijonov lir.
Razne stvori.
* NI Šel V past. Neki poljski književnik je dobil od berolinske banke priporočeno pismo, v njem pa srečko hamburške mestne loterije in sledeče pisanje: „Veleoenjeni gospod! Pismu prilagamo srečko hamburške mestne loterije št. 229, in sicer zategadelj, ker je slučajno v naši pisarni nekdo izgovoril Vaše ime v trenotku, ko nam je bila ta srečka izročena. Smatramo to za dobro znamenje ter smo trdno prepričani, da bo ta srečka zadela. Zaradi tega Vam jo pošljemo ter Vas obenem prosimo, da nam znesek 20 mark Čimpreje pošljete po pošti, ako pa bi ne hoteli podati roke sreči, nam blagovolite srečko vrniti. S spoštovanjem itd. — Književnik je odgovoril: „Srečko, ki zadene, zelo rad obdržim. Da prihranim poštnino za pošiljanje denarja, prosim, da odbijete od dobitka, ki pade na mojo srečko, tozadevno vsoto, a ostanek mi izvolite poslati. S spoštovanjem itd."
* Hrvatje na Ogrskem. Glasom najnovejše statistike živi na Ogrskem 273.680 Hrvatov, bodisi da jih madžarska statistika pozna kot Bunjevce, Šokce, Ilire itd. Po župan i j ah so Hrvatje razdeljeni: v Zali 85 608, v So-modju 11.641, Baranju 28 348, v Brasu 17 896, Šopronu 30 371, v Požarni 10.168, Feheru in Pešti 7669, v Krašo - Serenju 9126 in v Torontalu 3958 Hrvatov. Med Hrvati je nad 100.000 kajkavoev, in sicer večinoma na murskih otokih, ki so sploh najčistejša hrvaška zemlja, kjer živi 8111 Hrvatov ali 933% vsega prebivalstva.
* NemoralnostiT v petrograj-skem dekliškem zavetišču. Ves Petrograd je razburjen vsled nečuvenih nemoralnosti v dekliškem zavodu. Deklice so se po vrsti pritožile, da so bolne. Zdravniška preiskava je dognala, da je bilo 11 deklic v starosti 8 do 13 let posiljenih. Preiskava pa je spravila sploh strašne stvari na dan. Deklice je izrabljal sam ravnatelj, zdravnik dr. Makarov, ki je 55 let star ter ima odrasle hčere. On je deklice v zavodu zelo ljubil, jih zdravil ter jih obsipaval z darili, da so mu bile zelo vdane ter na vse trdovratno molčale, kar je počenjal z njimi. Ko pa je Šel ravnatelj na dopust, so se nekatere razbolele tako, da so se morale pritožiti, nakar so prišle hudobije na dan. Ravnatelja so zaprli.
* Čudna parada. Ko se je nedavno grof Zeppelin vozil s svojim zrakoplovom Čez Spever so se pionirji ravno kopali v vojaškem kopališču. Ko je mladi poročnik zagledal zrakoplov, bil je sam le v kopalnih hlačah Posadil si je službeno kapo na glavo, zaklical kopajočim vojakom »nastop". Vojaki so se kopali brez hlač, a ko bi trenil, poskakali so iz vode, se postavili v dve vrsti, a poveljnik v kopalnih hlačah je komandirah „Grof Zeppelin, hip, hip, hura!" In nagi pijonirji so navdušeno zaklicali proti zrakoplovu v oblake trikrat „hura".
* Lovčen prodan? Iz Kotora se je raznesla skoraj neverjetna vest, da je sloveča črnogorska gora Lovčen prodana nekemu inozemskemu konzorciju za 200 milijonov frankov. Kaj naj počne konzorcij z goro? Sploh pa je vest že zaradi tega neverjetna, ker je vrh Lovčena pokopan najpriljubljenejši Črnogorski vladar knez Peter.
* Izdatki za mornaralce tujih drŽav. Zdaj ko bo pretekli mesec dovoljene potrebščine za mornarnico v Zveznih državah ameriških in Rusiji, so določeni izdatki za mor d ar niče vseh večjih pomorskih sil za 1. 1908. Dovoljeno je v tem o žiru na Angle-
škem 79116 milijonov (lani 769 08 milijonov), v ameriških Zveznih državah 622 8 milijonov (lani 502 44 milijonov), v Nemčiji 407 04 milijonov (lani 334 2 milijonov), v Franciji 307 08 milijonov (lani 299 52 milijonov), v Rusiji 225 82 milijonov (lani 194 4 milijonov), na Japonskem 204 2 milijonov (lani 20784 milijonov), v Italiji 152 04 milijone (lani 135 milijonov). V vseh navedenih državah so večji izdatki dovoljeni razen na Japonskem, ki trpi pod pritiskom neugodnega gospodarskega položaja. Posebno je opozoriti, da znaša zvišanje kredita za mornarnico v Zveznih državah ameriških nad 120 milijonov kron!
* Solnce je bolj oddaljeno od zemlje, kakor se je doslej sodilo. Število daljave 148,500.000 km so popravili na 149,471.000 km. Ta Ste-vilka je plod 2600 opazovanj astronomov in okoli 11.000 žotografičnih posoetkov. Da se je popravila daljava, za to se je trudil največ pokojni profesor Lowy, ravnatelj na observa-torju v Parizu. Od Časov Keplerjevih se ni bila daljava nič popravila do današnjih časov.
* Zapiranje   zaradi dolgov
imajo še vedno na Angleškem. Lani je bilo 9235 oseb obsojenih na zapor zaradi dolgov. Dolgovi vseh obsojenih in zaprtih so znašali nad 90 milijonov kron, od katerih se je le s pomočjo sodišč iztirjalo nad dve tretjini.
* Pisma Galilea Galileja. „ita-lia" javlja, da namerava lastnik Ga-lilejevih pisem, visok laški plemič, prodati te dragocenosti nekemu Američanu. Iz Rima pa se javlja, da bode italijanska vlada poskrbela, da ti dragoceni dokumenti velikega njenega sina ostanejo v državi.
Književnost
— »Slovenski  Pravnik«  ima v
7. in 8. letošnji številki tole vsebino: 1. Dr. Metod Dolenc: Vplivi težkih telesnih poškodb na zmožnost pričevanja. 2. Štefan Lapajne: Iz političnih normalij. VII. Stavbinske razmere. VIII. Železniške zadeve. IX. Raznovrstno. 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo, a) Veljavna je kupna pogodba glede gozdnih deležev, o priliki odveze služnosti odka-zanih v last skupini služnostnih upravičencev, b) Za izmero bolestni-ne po §-. 1235. o. d. z. ni merodajna niti velikost krivde poškodovalca, niti njegove imovinske razmere. — Ako se tožbeni zahtevek deloma zavrne, treba se tudi na to ozirati, da toženca, v plačilo pravdnih stroškov obsojenega, ne zadene neopravičeno plačilo cele razsodnine. c) Motenje posesti z markacijo turistovskega pota. Kazensko pravo. K §-u 283. in 469. k. p. r. 4. Izpred državnega sodišča. Državljanom ustavno zajamčene politične pravice se ne kršijo le z odločbami, ampak tudi s kakim drugim dejanjem upravnih organov. — V vojvodini koroški je slovenščina deželno navadni jezik. — Deželni odbor koroški mora sprejemati in reševati slovenske vloge, četudi je nemščino proglasil za svoj poslovni jezik .5. Razne vesti.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča
Demon loterija. Že v tretjič se pred tukajšnjo poroto razpravlja zadeva J. K., 33 let stare nadsprevod-nikove vdove iz Radeč zavoljo hudodelstva prevare. Obdolženka je bila strastna loteristovka, ki je ves svoj denar zaigrala. V času, ko je še njen mož služboval na Reki, seznanila se je s čevljarjem C. N., ki je za njeno obitelj delal obutev. Tega si je izbrala za svojo žrtev, in ker je znaia medeno govoriti, se je njen načrt tudi posrečil. Nekoč je prišla k njemu rekoč: »Oh kako sem srečna, a obenem tudi nesrečna; zadela sem ter-no, pa bom morala še par mesecev na izplačilo čakati«. Pokazala mu je pri tej priliki ponarejene reškonte in ga prosila posojila z izgovorom, da jo upniki nadlegujejo in se boji tožb. Lahkoverni možiček ji je vse to verjel, dajal ji je v trdni veri posojila, ki so šla v loterijo, in ko naposled ni sam več zmogel, jemal je denar na posodo. Da bi se stvar zavlekla, pisala je na svoj naslov pisma, v katerih je bilo navedeno, da je res v loteriji zadela, in da bodo dobitki kmalu izplačani. Oddala je tudi na svoje ime na Reki brzojavke, pri katerih je potem besedo »Reka« ponaredila v ime »Ljubljana« ali pa »Maribor«. Tako ponarejena pisma in brzojavke je kazala lahkovernemu N., ki je imel to slepilo za resnico. Končno so se pa le možu oči odprle, a bilo je prepozno, kajti po odbitku nekaj malenkostnih poplačil je trpel 780 K škode. Med tem je bil njen mož službenim potoni premeščen v Ljubljano. Takoj si je izbrala novo žrtev. Prišla je v Widmayerjevo trgovino, ter pregovorila Marijo Widinayer, da ji je dala na obroke proti mesečnemu plačilu po 20 K posteljo z opravo in
nočno omarico v skupni vrednosti 272 K 70 v. Pripomnila je, da so ji te reči potrebne za porodnice. Na kup je dala 9 K gotovine. Mesto da bi dala te reči odvesti na svoj dom, odpeljala jih je nekemu tukajšnjemu starinar j u ter mu jih prodala za 75 K. Takoj je nesla denar zastavit. Stanovala je v Spodnji Šiški skupaj s sprevodnikovo ženo Jožef ino Cepal. To kakor, tudi gostilničarko Francot je s ponarejenimi loterijskimi listki na enak način opeharila, kakor svojo prvo žrtev in sicer prvo za 100 K, drugo pa za 250 K. Obdolženka priznava dejanje, le to taji, da bi bila imela namen koga škodovati. Glede njenega duševnega stanja je dognano, da se zaveda svojih dejanj in da je popolnoma normalna. Ker so bili porotniki prepričani, da obtoženka ni sleparila iz dobičkaželjnosti, ampak da je hotela svojim žrtvam povrniti vse zneske, je bila oproščena.
Kazenske obravnave pred deželuim sodiščem.
Malo časa se je prostosti veselil.
Silvester Zaje, 18 let stari delavec v Ljubljani, se je komaj dobro vrnil iz ječe domov k staršem, a že bo zaradi novih tatvin za dolgo časa pogrešal zlato svobodo. Ko se je vračal iz ječe, je spotoma vlomil v Dolu v hišo Janeza Kadivca in prebrskal vse omare, da bi dobil kaj okroglega, tudi obleko dekle je preme tal, a ni imel zaželjenega uspeha, ker se je denar nahajal v zaklenjeni skrinji, katere Zaje ni mogel odpreti. Kadiv-čevi so poskušeno tatvino opazili ter imeli takoj obdolženca na sumu. Zaje pa, ki je o tem zvedel, je Kadiv-eu zagrozil, da mu bo vse požgal. Nekaj dni po tem dogodku je vlomil v Prušnikovo hišo, izmaknil tam 15 K gotovine, samokres, žepno uro z verižico, tri zlate prstane in zlato žensko brožo in še nekaj drugih drobnarij. Zaje je bil vzlic svoji mladosti že štirikrat zaradi tatvine predkaz-novan,kar se je upoštevalo pri odmeri kazni. Sodišče ga je obsodilo na dve leti težke ječe.
Tatinski delavec. Tujemu imetju nevaren človek je tudi 37 let stari Aleksander 2 g a v c , delavec brez stalnega bivališča. Za resno delo mu ni mar, najraje se potepa, berači in krade. Izvršil je tatvine na Vrhniki, v Ravniku je pa vlomil v Nagodeto-vo hišo ter izmaknil 6 K 20 v gotovine, srebrno uro z verižico, suknjir in slamnik, v skupni vrednosti 51 K 40 v. Žgavc, ki je svoj čin priznal, je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe, po prestani kazni se bo pa oddal v prisilno delavnico.
Star pohotnež. 71 let stari čevljar K n a f e 1 j Janez je bil že dvakrat zaradi nenravnih činov prav občutno kaznovan. Vse to pa starca ni spametovalo, kajti oskrunil je iznova 7 let staro deklico. Kljub njegovemu tajenju ga je obsodilo sodišče na 18 mesecev težke ječe.
Nevaren tat. Janez G r b e c , 29 let stari delavec, je bil že petkrat zaradi tatvine in neštevilnokrat radi drugih dejanj kaznovan. Dne 25. junija je prišel iz kaznilnice v Gradišču ter nekaj dni služboval pri Kranjski stavbenski družbi. Ni mu pa dala žilica miru, kajti po preteku nekaj dni je izmaknil družbi iz skladišča nekaj lesa in ga prodal. Zvečer je popival v Jelenčevi gostilni na Stari poti ter ponoči trem služkinjam pobral raznih oblek v vrednosti 35 kron 60 vin. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe.
Neopravičen napad. Anton P o -1 a n š e k , usnjar iz Tržiča, je v Cav-ljah pri Slapu z nožem napadel Janeza Žonto in ga ranil v ramo in v dlan leve roke, ko je hotel ta sunek naperjen proti glavi, z levo roko odbiti. Obdolženec trdi, da je bil popolnoma pijan. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Boj s steklenicami. Delavec Peter Svoljšak in France Bene-dičičstasev Suhi v neki gostilni med seboj sprla. Benedičič pograbi steklenico in udari Svoljšaka s tako silo po glavi, da se je nezavesten zgrudil. Ko je Svoljšak prišel do zavesti, jame tudi on Benedičiča s steklenicami obdelavati, od katerih je tri razbil na nasprotnikovi glavi. Pri tem mu je pomagal posestnika sin Ivan Langerholc, kateri je tudi nad Benedieieein razbil nekaj steklenic. Obdolženca vse priznavata. Svoljšak je bil obsojen na 7 mesecev, Langerholc na 3 mesece ječe.
Telefonska in brzojavno porodilo.
Nemška šolska nadzornika.
Dunaj, 3. septembra. Pred meseci ste že poročali, da je vaš deželni predsednik baron Schwarz ministrstvu predlagal, naj se ustanovi na Kranjskem mesto tretjega deželnega šolskega nadzornika in sicer nemškega. Takrat je ministrstvo Schwarzev predlog zavrglo, češ, da je to popolnoma nepotrebno. Schvvarz in ljubljanski kazinotje pa so ostali
dalje in dosegli končno popoln uspeli. Imenovanje nemškega dež. šolskega nadzornika za Kranjsko je popolno, ma zagotovljeno. Izročilo se mu bo nadzorovanje vseh nemških ljudskih šol, nemške gimnazije v Ljubljani in ljubljanske realke (?!) Gre se samo še za osebo. Najprej je vlada to mesto ponudila celjskemu ravnatelju Prof tu, ki je je pa z ozirom na svojo priljubljenost v Ljubljani odklonil. Potem je vprašala ravnatelja Adameka v Gradcu, ki je bil svoj čas profesor v Ljubljani in znan kot silno strasten nemški nacijonalec. Tudi Adamek je odklonil in sicer zaradi rodbinskih razmer. Zdaj sta kandidata dva in sicer realčna profesorja dr. B i n d e r in B e 1 a r. Čaje se tudi, da se dr. Binder posebno peha, da bi postal deželni šolski nadzornik na Primorskem namesto umrlega Perschinke. Najbrž bo imenovan Belar za Ljubljano, dr. Binder za Trst.
Proti Kestrane' u
Praga 3. septembra. Dr. Kra-mafevo glasilo „Den" javlja, da je ravnateljstvo železnega kartela ukazalo Kestraneku z ozirem na enodušni nastop vsega slovanskega časopisja v aferi praških vodovodnih oevi, naj opusti vsak nadaljni napad.
Proti kartelom. Praga 3. avgusta. Glasilo čeških agrar cev BVenkov" javlja, da se bodo vsi češki poslanci brez razlike strank pozvali, da nastopijo v parlamentu proti kartelom in izposlujejo zakon, ki bo naperjen proti kartelom.
Tovarna vijako/ Praga 3. avgusta. „Denu javlja, da je ustanovitev tovarne za vijake v Budjejevicah zagotovljena in da se že v par} dneh vrši ustavnovni občni zbor.
Minlst-ski predsednik časten občan.
Žalec 3. avgusta. V Gotovljah je bil v včerajšnji občinski seji ministrski predsednik baron Beck, ki ima v občini graščino Plevje, izvoljen za častnega cbčana. — Danes zboruje tukaj celjski odsek „Prosvete".
Minister zunanjih del pri cesarju.
IŠl, 3. septembra. Danes zjutraj je semkaj prispel minister zunanjih del baron Aehrenthal v spremstvu poslanika barona Gagrna. Ob 11. ga je sprejel cesar v posebni avdijenci. Popoldne je bil povabljen k dvornemu obedu.
Sestanek Aehrenth&la s Tittonijem.
IŠl, 3 septembra. Minister zunanjih del baron Aehrenthal odpotuje jutri v Solnograd, kjer se sestane z italijanskim ministrom zunanjih del Tittonijem.
Stavka v Solunu. Solun 3. septembra. Vsi železničarji so stopili v stavko, vsled tega počiva ves železniški promet. Uslužbencem so se pridružili tudi uradniki, ki zahtevajo zvišanje plač.
Ruski car na Dunaju.
Petrograd, 3. septembra V diplomatskih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da bo konoem meseca novembra oar Nikolaj obiskal na Dunaja cesarja Franca Josipa L, da mu osebno častita k 60 letnemu vladarskemu jubileju.
Potovanje ruske carske dvojice.
Beroltn, 3. septembra. „Lokal-anzeigerju" javljajo iz Petrograda, da se je car odločil za 6 tedensko potovanje po morju na nasvet zdravnikov, ki so se izrazili, da bo to potovanje blagodejno vplivalo na omajano zdravje oarioe. Carica ima nevarno srčno hibo, ki je posledica razburjenja in skrbi, ki jih je imela v zadnjih letih.
Gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka.
Meseca avg. t. 1. se je vložilo pri „Ljubljanski kreditni banki" na vložne knjižice in na tekoči račun 2,080.359 K 02 v, vzdignilo pa 2 344 506 K 31 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem avgusta t. 1. 10.483.883 K 49 v.
— Splošno kreditno društvo
V LJubljani. Denarni promet meseoa avg. 1908: Skupni prejemki 157.748 kron 08 v, izdatki 157 270 K 24 v, torej skupni promet 315.018 K 32 v. Skupni promet od 1 januarja do 31. avg. t. 1. 4 534.948 K 51 v.
— Mestna hranilnica v Kranju.
V mesecu avgustu 1908 je 343 strank vložilo 99.493 K 71 v, 340 strank dvignilo 87 362 K 73 v, 8 strankam se je izplačalo hip. in občinskih posojil 13 450 K, stanje hranilnih vlog 4,445 245 K 52 v, stanje hip. posojil 2,898 027 K 81 v, denarni promet 413.899 K 88 v.
— Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu avgustu 1908 je 143 strank vložilo 28 992 K 58 v, 146 strank dvignilo 31555 K 80 v, 9 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 15 700 K, stanje hranilnih vlog L689.603 K 47 v, stanje hipotečnih posojil 1,292 015 K 62 v, denarni promet 142.193. K 31 v.
Meteorologitno porotno.
naraDM  v*Utaa n»d morjem SOS. Srodnji crnini tlak 7hi *««.
AJJUDtt SREDSTVO
Se dobi povsod!
neobhodno potrebno zobno CremS
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave.
roti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluj« naJboUi« priznan«
Taio-clin tinta
listen  okrepčule   lasisče, odstraxs|n|t luske in preprečuie iipadante las.
! § gtrklenlcft s navodom 1 &t rona.
• SispošUja m  b obratno pošto ne  manj kot dre steklenici
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinah vin, specijalist, najfinejših parfumov, kirurgišklh ebvez, svežih mineralnih vod 1.1, d.
IM lekarna Milana Lensteka v LJubljani, Risl|m cesta it. I
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
iubil. mesta 86-35
Umrli so v Ljubljani.
Dne 29 avgusta. Karel Hinterlechner, črevljarski mojster 68 let. Pred škof-jo 19.
Dne 30. avgusta. Ivan Rednak, stola jev sin, l mesec. K»rlovska cesta 30 — Vencel Pissig, zasebni*, 44 let. Na z*vrtih. Ivan Grošelj, krojač, 38 let. Radeckega cesta ti
Dne 1. septembra. Fraaia, GeniVčfa Po-nikvar. namiljenka, 47 let. Zaloška cesta 2.
V deželni bolnici.
Dne 26. avgusta. Helena Repar. stražnica, 4» let. — Greta Radanovič, železniškega uradnika žena 40 let
Dne 29. avgusta Neža Vene, ksjžarica 65 let.
Dne 90. avgnsta. Valentin Ribtaršič, pek, 57 let. — Jakob FabSič, kajžar, 53 let
Dne 31. avgnsta. Ivan tinaus, mizar  9 let.
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni knrzi dan . borze 2. septembra 1908
96 55 99-45
96 65 11605
9? 05 111 20
98 75 101*10 10020
99 25 9825
97 50
110*25
105*-
99 —
99 25 10O-
99-100-75
99-276*35 h 0*40
156 25 264 50 14615 273- -269*— 245 -109 75 185 40 22 — 482*—
118 — 117 —
67*50 51 76 28 25 72 —
119 — 502 -
ITMU
tt* 9 majska renta. vtitU »rebrna renta «■£ avstr. kronska
p zlata ^ carska kronska y^     , zlata f% -posojilo del.
PosoJ^° me»ta
^•i, bos.-herc. zal
posojilo 1902 .  • • **L težka del. banka k. «.
¥ft\ tast pisma gak
hip ote črte banka . .
9%% peit. kom. k. a. s
10°   pr.....j
nst. pisma hmarst hranilnice.....
j*',*« zaat pisma ogr. etotr. dež. hranilnice. . . «. pis. ogr. hip. bas. oni. ogr. lokalnih la-leinic d. dr.    . . .
* /, obi. češke md. banka
4"g prior, lok. želez. TreV Poreč . .
. , prior, dolenjskih tat. .
S*V, nrior. juf. žel. kup. »/t^i
4%% avatr. pot. zaielp.o.
Srečke.
Večka od 1. 1860«/,  .  . , ,    od 1. 1864 .  .  . •
„    tizske.....,
_    sem. kred. I
.    ogrske hip.
srbske a frs. 1 , turške, d*ti lika
3vred:tne » Inomožke , Krakovske , Ljubljanske m Avstr. rdeč. krila .
Rudolf o ve , Salcburške , Dunajska kom. m
Doftzts*. Utnt železnica . • Državne železnica . Avstr.-ogrske bančna Avstr. kreditna banke . . £grske . . . . j.nrnostenske , » * ?remogokop v Mosta (BHts) Alpinske montsn . . • • Pražke žel. ind. dr.   .  . .
$tfraa-Muranyi.....
Trboveljske prem. ^vstr. orožna tovr Češke sladkorne '
C kf. celdai . 30 franki   . . , 20 ssarka •••••••
iovereigBs . • Marka
^aikl bankovci e e •. e * ^■bljl .«•••• e • &*iaif.....m m m
• w
109*76 104 — 98-
98 25
99 -
98-99 75
99.90 98- -274 35 99*40
152-25 260 50 142- i 5 267 263 — 2 9-103*75 184*40 20 — 472*— 108-107 — 61*50 49*75 26*25 68*50 109-492-
118 692-
17^0 635-742 237 722 668
26P6 557 274 546 171
10
3t
75 40
119 10 69J35 1749-636 — 743 — 238 50 726 669 4C - 2696 -558*— 277—. 552 . 172-.
1137 19*09 23 46 23 96 117*27 95*20 251 4-80
11 40 19^12 23 50 24-117*47 9535 552 2-
žltne cene v Budimpešti.
Dne I. septembra 1906 Torssatss.
Pleniea sa oktober ... sa 50 kg K 11.26 Ki sa oktober .... sa 50 kg K 931 Koruza za maj 1909 . • sa 50 kg K 7*28 Oves sa oktober   ... za 50 kg K 8 04
Ela|a#ii
6 vin. višji.
scptem. J	Caa opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	< o fi	Vetrovi	Nebe
2	9. z v.	734 6	11-3	al. evzh.	oblačno
3.	7. zj.	7351	8*2	brezvetr.	sk. jasno
	2. pop	734 1	19*8	si. svzh.	
Srednja včerajšnja temperatura 12 5 \ norm 167   Padavina v 24 urah 8 7 mm
ČeŠplje jg žganje
več vagonov, se prodajajo po 100 kg za 8 K, postavljene na vse postaje na Kranjskem. 3094—1 Naslov: Vučenić, Ljubljana, poste reatante.
Učenec
se spralme tstlroj
pri Antonu Bizjaku, krojaču, Prešernove ulice štev 50-      3C9i—i
Don čeuliarsha
pomoćnim
sprejme takoj Ivan Piš v Spodnji
Šiški St 97. 3093-1
Prodajalka
za konfekcijo, popolnoma izurjena v šivanju, se sprajme takol
,Slov. 3095-1
Naslov pove upravništvo «
Trgovina
s obrtom, opravo in stanovanjem.
vse   v novo sidani  hifii v/ kllaJni
Ljubljane, se odda v najem. 3057 3 Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Gospodična
ki je absolvirala trgovski tečaj (a odliko) teli alutbO v kaki pisarni ali trgovini v Ljubljani. 3087 1 Ponudbe na „Narodno knjigarno" v Ljubljani.
Za lastnike mlinov!
Prodajo 80 po niski ceni:
1 valjar sa Z drob (Sohrotwalsen-stuhl) s 4 valjarji.
1 valjar sa gladko mlenje s 4 va-
ljarji ter
2 nova „grilanafi valjarja
Po niski oeni!
Več se isve v „Občnem kon-sumnem društvu11 v Idriji (oddelek valjčal mlin) S085-1
Doktor
pl. Foedransperg
zopet ordinira.
Narodaa.
Mesečna soba
na ulico, s posebnim vhodom, se takoj odda. — Istotam so sprej* : meta na brano in stanovanje :
dva dijaka.
Klavir na razpolago. — Poisve se pri M. Šusteršič, Salendrove ulice št 4 v Ljubljani. 3096-1
Franja P^ Wurzbach-Tannenlierg roj. Rozina naznanja v lastnem in v imenu svojih otrok Tončke, Milke, Tilke in Fanči ter vseh sorodnikov prežalostno vest, da jj njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, svak in stric, gospod
Viktor pl. Vurzbach-Tannenberg
gostilničar in posestnik, obč. svetovalec v Hotlču, častni Član prostovoljnega gasilnega društva v Šmartnem
dne 2. septembra ob 4. popoldne po dolgem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 53. letu starosti, mirno preminil.
Zemski ostanki dragega pokojnika se bodo v petek, dne 4. septembra ob polu 6. popoldne v hiši žalosti blagoslovili in na pokopališču
v Litiji položili k večnemu počitku.
Sv. zadušne maše se bodo služile v cerkvi v Litiji in v Šmartnem. V Litiji, dne 2. septembra 1908. 3092
Št. 28813.
RAZGLAS.
Mestni magistrat razpisuje v podelitev ustanovo
letnih 500 i za otoraje Me državne obrtne Me.
Ta ustanova je namenjena v prvi vrsti onim obrtnim pomožnim delavcem, ki so dovršili z dobrim uspehom obrtno nadaljevalno Šolo, v drugi vrsti pa sploh takim, ki zamorejo dokazati svojo usposobljenost sa obisk kake državne obrtne ali umetno-obrtne Sole oziroma takim, ki zavode te vrste že obiskujejo.
Pravico do te ustanove imajo oni obrtni delavci, ki nimajo prilike, pridobiti si višjo strokovno izobrazbo na kakem ljubljanskem obrtnem zavodu s podnevnim poukom in sioer najprej oni, ki so v Ljubljano pristojni, če pa takih ni, sploh prosilci, ki imajo na Kranjskem domovno pravioo.
Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili vlagati je dO 20. L I pri tem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 1. septembra 1909.
se iiče
sa večjo restavracijo v Ljubljani.
Vstop takoj.      3055 -3 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
ali
se sprejmejo stanovanje "fj št 10, spodaj
V na brano In na Poljanski cesti
1 leVO. 3052 -2
Zdravilno Me Plačilna natakaric
najfinejša namizna vrsta, sladko, s debelimi jagodami, vsak dan sveže trgano, pošilja v poštnih zavojčkih po 5 kg franko za K 3*50 L, JLltneu, Vršoo št 40 na Ogrskem. 3061-2
Ura z verižico
za samo K 2-—.
Zaradi nakopa velike množine m* raipoSLlja file-cijaka raapoSUjalniea : prekrasno pozlačeno 86-urno preeiziJBko uro ankerico i lepo veri-iieo za samo 14. O*— kakor tudi Sletno garancijo. — Po povzetja razpošilja
Prnsko-slasliaka razposU|evalnlca
F. WINDISCH v Erakovu TJ/38.
NB. Za aeugajajoče denar nazaj. 3088
Hi
dr. Edvard Mmli
v Kranju je od 19. septembra naprej slavnemu občinstvu vsak dan oa razpolago v svojem stanovanju, v h/ši, kjer je lekarna. 3048-4
Išče so
stanovanje
8 4 do 5 SObaaml in postranskimi prostori ter po mogočnosti z vrtom ali dvoriščem za 15. september, 1. oktober ali 10. oktober. 3005—5 Ponudbe na uprav. rSlov. Naroda" pod znamko nI. B. fl."
Oetiko
zalogo čevljev
3058 -2    O      — •
BlnsajničnrKo
in plkola
sprelme takol   3062 2
Kroorno jjjjjjjg p UuDlJanl.
Trsouski lokal §
gospode, dame in otroke
po najnižji ceni
priporoča  slav. občinstvu trgovina
E. BARAGA
Židovske ulice SI. 7, LJubljana.
lepo   urejen,   pripraven  posebno za
trgovino z mešanim blagom ter več
manjših lokalov
za druge obrti, v lepem kraju na Dolenjskem, se dajo takoj v najem.
Vprašanja pod „400" na nprav. „Slov. Narodau do 1. oktobra 1908.
Išče 80 pri tukajšnji zavarovalnici
spreten
akviziter ii organizator
za Kranjsko in Primorsko b fiksno plačo, dijetami in s povrnjenjem potnih stroškov. Prednost imajo tisti, ki so že delovali v tej stroki. 3028 3 Pismene ponudbe pod šifro ,288*
Ljubljana, glavna pošta restante-
Kuharica
dobro izurjena v kuhanju kakor tudi v gospodinjstvu išče le boljše •••
stalne službe.
Najraje h kakim gospodom za gospodinjo. Gre tudi na deželo.
Posudbe pod „kuharica" do L Oktobra 1908 na upravništvo „Slov. Naroda". 30*4—1
W   najboljše ftvirno dvojno uležano
910
pivo prazdroj in črno pivo
(Bockbier) iz meščanske Bndejevttke pivovarno se toči
v Sodnijskih ulicah št 4 in na Rimski cesti št. 5.
vrček 20 VJH. vrček ^ Spreten in zanesljiv
poto valeč
3097—1
ki je pri trgovcih, gostilničarjih, konsumnih društvih itd. na Kranjskem in Štajerskem dobro uveden, so Sprejme proti proviziji in gotovi plači
s 15. septembrom t. I.
Ponudbe s prepisi izpričeval in zahtevo plače na naslov: Hacker & Co. v Trstu.
Za šolsko mladež:
Jesenske In zimske obleke, svrsnlkl, dežni ogrtači In zimske
se dobivajo v največ'1 Izbiri in po
čudovito nizkih cenah i
M"
njIeSKem skladišču oblek'1
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraenovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno sa varovanje na doživetje in amrt ■ manjšajočimi se vplačili.
Vsak  član   ma po preteku  petih let pravico do dividende. ^y
SLHVIJH"
45—102
-  -  -  -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  -  -  - • Res.fondi: 41,336.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814.430*97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vse«atomi ilatamko-narodno upravo.
Voa podnosila da}«:
SSStop v Ljukljanl, Ugar pisarne so v laatnej banenej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenioje takoj in najkulantneje. Uživa  najboljSi  sloves, koder posluje.
Dovoljuje  is čistega   dobička isdatne podpore v   narodne in občnokoristne namene.
Dijaški dom
▼ LJmbljani, Poljanska cesta it 22 sprejema
v
vseh ljubljanskih Sol v popolno oskrbo,
Pojasnila ustmeno ali pismeno vsak dan od 8.—12. dopoldne. 3086 i
Slivovka
troplnoveo 1296-42 Jtxje8ftls:i brinovec
se dobi v sodih od »0 litrov naprej po pr»v primerni ceni v zanesljivi kn-——— kometi v -
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. ROSNER&Co., Ljubljana
Sp. Šiška, poleg Eoslerjeve pivovarne.
- Prava istrijanska —
V i XX O.
Zaradi preobile zaloge se dobijo od Kmetske vinske zadruge v Bufah po nizki ceni od 56 litrov naprej
belo vino liter po 26 vin. fini teran  „   „ 21 „
Ceniki in vzoroi brezplačno na zahtevan je. 2828—9
Cantina sociale cooperativa
Bule (Istfa).
Mestni Mg licej in višja đeHiška Šola t LjaDljani.
Qillc1rA lntn 10. i^ /0 se Pri^ne v petek, dne 18. septembra s slovesno OU1M1U iCMI liJUO/ U slnžbo božjo ob 9. nri v Križevniski oerkvi.
VnicAViinia v ^ in razr0d Uceja bode dne 15. septembra dopoldne, » pioUVCtiiJty sprelemoi izpiti pa dne 16. septembra.
VpiSOVfllljP V ^ letnik: v**le dekliške Šole bode dne 16. septembra,
17. septembra.
sprejemni Izpiti pa za deklice, ki še nimajo dovolj dol,
Oirlttciti ca Je osebno v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov glflMll      ter ge izkazati s krstnim listom in e zadnjim šolskim
izpričeval om.
Zahteva starosti,
Vpisovanje v trgovski tečaj i^^SmmTSS
krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
Sprejemni izpiti bodo 29. septembra. Natančnejša pojasnila V zavodu na črni deski.
Ravnateljstvo.
3090—1
Aviso
al
Vojna uprava kupi po trgovskih običajih za Gradec: 1900 q sena, 1500 q steljne slame, 100 q slame za rezanico in 300 q
posteljne slame; Maribor: 1300 q sena in 850 q steljne slame;
Celovec. 1100 q sena, 700 q steljne slame in 200 q posteljne slame; Beljak: 1400 q sena, 800 q steljne slame in 2G0 q posteljne slame; Ljubljano: 950 q sena, 550 q steljne slame in 200 q posteljne slame; Gorico: 2500 q sena,  1400 q steljne slame, 400 q posteljne slame in 450 q premoga;
Polj: 300 q seoa, 150 q steljne slame, 600 q posteljne slame, 500 m3 trdih drv
in 1400 q premoga.
Zadevne zagetovitvene obravnave bodo pri pristojnih vojaških oskrbovalnih skladiščih, in sicer: v Gradca in Mariboru 5. septembra, v Celovcu 12 septembra, v Beljaka 4 septembra, v Ljubljani 11. septembra, v Gorici 10 septembra in v Polju 7. septembra t. 1.
Kolkovane prodajne ponudbe morajo najkasneje do 9. dopoldne dospeti pri označenih obravnavališah. kjer se tudi lahko povzamejo natančnejši pogoji iz tamkaj v vpogled razgrnjenih popolnih nakupnih aviz iz uzančnih zvezkov
V Gradcu, avgusta 1908.
3081
Od c In Rr. intendante 3. vola.
Zastonj; in "poštnine prosto naročajte —— moj novi veliki ———
cenik s koledarje:
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
FR. ČUDEN rjJC
Oeo. kr. avstrijske
driavn^ železnioe.
Izvod iz voznega reda
Val j aren od dna 1. maja 1908. leta.
Odkod is Mnbliane tu*. fteLt ••80 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel. (ob nedeljah in praznikih do Trbiža). 7'05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica, dTžTTrst. c. kr. drž. žel., Beljak čez Po-drožčico. Ce ovec, Prago. 7-07 rjutraj.   Osebni vlak t smeri: Grofije, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
0- 20 n»©dpoldne. Osebni vlak v smeri: menice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,
H-38 »redpoidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, jasemce, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico 'ri. žeU Trs drž. žel., Beljak, (čez Pod ožčico) Celovec.
1- 05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje,
3-4.5  popoldne.   Osebni  vlak  v smeri:
Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel.
Gorica žel, Trst drž. žeU, Beljak,
(čez Pod-cžčico) Celovec, i;ragn. 7MO i.T»dOer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
^^oifovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7-ss tveder. Osebni vlak v smeri: Tržič,
Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico)
Celovec, rVfig*. I0~40 *»n«oi.  Osebni vlaJc v smeri: ic-
^iiice, Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica dri. Trst drž. žel, Beljak juž. žet, (čea
rocrožčteo).
Odao* ta Ljnoljana ari. kolodvor; 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. S»O0 pep«ldno. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zvoder. Osebni vlak v Kamnik tO-OO p*n«6l. Osebni vlak v Kamnik. (Samt?. «b nedeljah in praznikih.)
9o«od v IifabI|aao |«z. zaLi
e 56 zjutraj- Osebni vlak iz Beljak* <»••< žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straž« Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
u-22 »rodpoldne. Osebni vlak iz Pra«t. Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčf? o in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic, Tržiča,
2 32 popoidna. Osebni vlak iz Kočevja. Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja«
3-ee popoldne. Osebni vlak iz Bc!j*;: juž. žel.. Trbiža^ Celovca, Beljaka (čer Podrožčico) Gorice drž. zel., Trsta dri žeL Jesenic, Tržiča
6-oo zvečer. Oseb. vlak iz P*age, Celo vet Beljaka (čez Podrožčico) jesenic.
8 37 zveAer. Osebni vlak iz Kočevja, Strni* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-45 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka j h? žel- Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Pod rožčlco) Trsta dri. žeL Gorice drž. &*L jesenic, Tržiča.
H-eo pono6i. Osebni vlak iz Trbiža, Ca-lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trati drž. žeL Gorice dri. žeL, Jesenic.
Dohod v Manili
0-40 zjutraj, Osebni vlak iz Kamnika. io 69 prodpeldne. Osebni vlak iz Kamnita 6 i o ivečor. Osebni vlak iz Kamnika. 959 p*>nedl. Osebni vlak iz Kamnfka. (Szec ob nedeljah in praznikih
(Odhodi in prihodi so označeni v nredefr-•vropejskem času.)
S kr. b'-aTaataljstfe državnih zelenic v Trsti
doktor
3080 2
Iv. Orožen
»met ordtnule.
27l6
Glavna zaloga v lekarni
23
Ob. pl. Trnkftczyla v Ljubljani
r—______ ^
«
fl «
« S
9
Primarius
dr. U. Gregorič
L j ut>l j a na
Kronsko ustno vodo
EUODIH
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
10 do 15 kapljic v kozarec vo&e.
Ceni 2 kroni. J
%
9
9 m
9
5
9 #
t)
S 9
s
9
Slavna zaloga v lekarni
Ub. pl. Trnk6czyla«Uubllani.
prodna knjigarna
v Ijubljani
na Jurčičevem trgu št. 3
1   priporoča 1
t
tancelijski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisesemski, ovitni in barvani papir.
Kasete s pisemskim papirjem.
<s>   ^ <s>
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno aH z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
<3>    <9 <9
Odjemalne knjižice po c;anza';čnlh
o,  <o <©.
Zaloga šolskih zvezkov in risank.
«t ♦ •
Zavitke za urade v vseh velikostih. -Velika izber------
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnikov, radirk,   kamenčkov,   takile, gobic, črnila Itd.
<■»<>«•
Jarve za šole in umetnike. I*».«>
- Razglednice-
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
<s> «> o
ynbnmi za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje. <o «>
- poezijske knjige. -
<s>   <s> ^
podobice za otroke.
in* • •
£eseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tnše, čopiče.
flotesi in tintniki.
k
k
k k k k
k
«
t)
ll ■
0
t
fl
4
m m
e I
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
Josip Škerlj
špediter, Kongresni trg it 16.
2800—7
Telefon štev. 2c2.
i
9 0
8
9
II
Šolske knjige
za ljudske in srednje šole, učiteljišče, licej, dekliško šolo, za obrtne in strokovne šole
ima v nalnovejSih izdajah t zalegi
JJaroOna knjigarna v £jubljani.
TT
• ti
! Novost ¥ Ljubljani!
Vsled mnogostransko izraženih želja so se nabavili aparati s zračnim pritiskom in se je začelo s t- septembrom t. L
svetovnoznano, od vseh zdravniških kapacitet za želodčne in
prsne bolezni ordinirano
e
iz meščanske pivovarne
napolnjevati v steklenice.
Steklenice (10/10 po 60 vinarjev in 5/10 Htra — ne 4/i0 kakor so običajne v Ljubljani), po 30 vinarjev se dobivajo
v plzenjskem sanatoriju
28 (t
„pri Roži
v Židovskih ulicah v Ljubljani.
Steklenice se bodo dostavljale v za ta namen nabavljenem vozu dvakrat na dan v hiše, ako sa jih najmanj 10 naroči.
Naročila se sprejemajo v točilnici „pri Roti11 kjer naj blagovoli p. n. naročnik svoj naslov v zato pripravljeno knjigo vpisati. Tudi potom dopisnice — naslovljene na restavracijo npri Roži* v Ljubljani — doposlana naročila se bodo točno iavršila.
Jfa dOŽtilO se pošiljajo zaboji (25 ali 50 steklenio).
V Ako sa shrani pivo v kieti s temperaturo 8-10° R, se garantira« da bo isto ostalo 14 dni čisto in se bo dobro penilo. ~~fMI
6g- gostilničarjem, kavarnarjem, trgovcem z jestvinami i. t. 9. se dovoli primeren popust.
I A I I
Izdajatelj in odgovorni urednik Bas te P ni toilenie t
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
78